GDK: 114.7:232'322:232'332(497.12) Rodovitnost tal v naših gozdnih drevesnicah Mihej URBANČIČ* Izvleček Urbančič, M.: Rodovitnost tal v naših gozdnih drevesnicah. Gozdarski vestnik, št. 3/1991. V slovenščini, cit. lit. 11 . Prikazane so talne razmere in prehranjenost sadik v nekaterih gozdnih drevesnicah na ob- močju Slovenije. Obravnavani so problemi pri vzdrževanju rodovitnosti tal. Ključne besede: gozdna drevesnica, rodovit- nost tal, zmes po Dunemannu, analiza tal, foliarna analiza. 1. UVOD Vzgoja in proizvodnja sadik gozdnega drevja v drevesnicah sta odvisni od številnih ekoloških dejavnikov. Med najpomem- bnejše dejavnike rasti sadik spadajo fizikal- ne, kemične in biološke lastnosti tal in drugih rastnih substratov, ki se uporabljajo v drevesnicah. Za uspešno drevesničarsko proizvodnjo je potrebno tla obdelovati, gnojiti in razku- ževati. Z oranjem, rahljanjem, drobljenjem in ravnanjem izboljšuje mo fizikalne lastnosti tal. Z gnojenjem tlem in drugim rastnim substratom dodajamo rastlinska hranila. Sadike lahko dognojujemo tudi prek asimi- lacijskih organov s foliarnim gnojenjem. Da preprečimo škodljive biološke vplive, z bio- cidi razkužujemo tla, rastne substrate, seme in sadike. Seme gozdnega drevja sejemo na gre- dice s tlemi ter v lehe ali zabojnike, ki vsebujejo posebne substrate, pripravljene na različne načine. V lehah, pripravljenih po izvirni Dunemannovi metodi, je rastni substrat sestavljen iz šote, smrekovih iglic, gozdnega humusa in kremenčevega peska .. M. U., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU Synopsis Urbančič, M.: The Fertility of Soils in our Forest Nurseries. Gozdarski vestnik, No. 3/1991. ln Slo- vene, lit. quot. 11. The soil conditions, seedling's nutrient-supply and the problems of soil fertility maintenance of some forest nurseries in Slovenia are represen- ted. Key words: forest nursery: soil fertility, Dune- mann's mixture, soil analysis, foliar analysis. ali iz podobnih sestavin. Po enem ali dveh letih sejanke običajno presadimo, da imajo dovolj prostora za nadaljnjo rast in razvoj. S pedološkimi pregledi gozdnih dreve- snic ugotavljamo kemične lastnosti tal in zmesi ter prehranjenost sadik. Poznavanje pedoloških razmer omogoča, da s pravil- nimi ukrepi uravnavama reakcije tal in zme- si, njihovo humoznost in prehranske raz- mere v njih ter vzdržujemo njihovo rodovit- nost. V tem prispevku so prikazane metode predoloških pregledov, kemične lastnosti tal in zmesi, prehranjenost sadik in proble- mi, ki so se pojavili pri vzdrževanju rodovit- nosti v dvajsetih gozdnih drevesnicah po Sloveniji. V ta namen smo proučili poročila o pedoloških pregledih drevesnic, ki so bila izdelana na Gozdarskem inštitutu v obdobju od l. 1976 do 1989. 2. METODE PEDOLOŠKIH PREGLEDOV DREVESNIC Pedološki pregled gozdne dreves nice ob- sega terenska, laboratorijska in kabinetna dela. Terenska dela praviloma opravljamo kon- cem jeseni, ko je opravljena večina del, ki vplivajo na tla, in ko je končana rast pog anj- G. V. 3191 123 kov. Izjemoma jih opravimo v začetku po- mladi naslednjega leta, če na primer v jeseni tla prekmalu zmrznejo. Na terenu zemljišče drevesnice rezme- jimo na površine, ki so homogene po načinu obdelave in uporabe. Večina tako izločenih ploskev ima oblike pravokotnikov ali trape- zov. Posamezne talne vzorce nabiramo v enakomernih medsebojnih razdaljah v smeri diagonal teh likov. Pri tem uporab- ljamo polkrožno sondo, ki sega 20 centime- trov globoko. Tako odvzete posamezne talne vzorce ornice za vsako izločeno plo- skev posebej združimo in nato dobro pre- mešamo. Tako sestavljen povprečni talni vzorec predstavlja lastnosti tistega dela tal na ploskvi, v katerem koreninijo sadike. Na podoben način odvzemamo tudi vzorce zmesi iz leh, pripravljenih po Dunemannovi metodi. Vzorce za foliarne analize največkrat na- biramo na smrekovih sadikah in običajno le na manjšem številu ploskev, praviloma na tistih, za katere se oceni, da so neustre- zno preskrbljene z rastlinskimi hranili. Tudi vzorce asimilacijskih tkiv odvzemamo na več mestih v smeri diagonal ploskve, in sicer tako, da iz srednje, to je tretje, vrste posajenih sadik na vsaki gredici ploskve petim zaporednim (smrekovim) sadikam odščipnemo z najvišjega vretenca po en glavni stranski poganjek tekočega leta. Tako nabrani polletni (smrekovi) poganjki so za vsako izbrano ploskev združeni in njihove iglice predstavljajo povprečen vzo- rec iglic za to površino. Povprečni vzorci tal, zmesi in iglic so v pedološkem laboratoriju inštituta analizirani po standardnih metodah. Povprečnim vzor- cem tal in zmesi določimo naslednje lastno- sti: - pH vrednost v destilirani vodi in v normalni raztopi ni kalijevega klo rida: elek- trometrično; - količina organskega ogljika (C): z apa- rature Carmhomat 8-ADG; - količina humusa: računsko iz organ- skega ogljika; -količina skupnega dušika (N): po modi- ficirani Kjeldahlovi metodi; - ogljik-dušikovo razmerje (CIN): račun­ sko; ...: rastlinam dostopni kalij (K20) in fosfor 124 G. V. 3/91 (P20 5): po AL metodi; - oskrbljenost z magnezijem (Mg): po Schachtshabelovi metodi. Povprečnim vzorcem asimilacijskih ras- tlinskih tkiv določimo koncentracije dušika (N), fosforja (P), kalija (K), kalcija (Ca) in magnezija (Mg): - dušik (N): po modificirani Kjeldahlovi metodi; - povprečni vzorci iglic so sežgani po mokrem postopku z raztopino solitrne in perklorove kisline. V ekstraktu je fosfor določen s spektrofotometrom, kalij s pla- menskim fotometrom, kalcij in magnezij so analizirali na Biotehniški fakulteti z atom- skim absorbcijskim spektrofotometrom. Laboratorijskemu delu sledi kabinetno. Sestavimo poročilo o pedološkem pregledu drevesnice. Poročilo vsebuje opis pedolo- ških del, skico drevesnice z vrisanimi le- gami preiskanih površin, pregled rezultatov laboratorijskih analiz, opis talnih razmer, lastnosti zmesi in prehranjenosti sadik ter predloge za gnojenje in druge ukrepe za vzdrževanje ustrezne rodovitnosti tal in zmesi. 3. METODE RAZISKAVE Za raziskavo smo uporabili podatke iz sto sedmih poročil o pedoloških pregledih drevesnic (KalanJ. in sod., 1976-1989), ki jih je opravil gozdarski inštitut. V štirinajst- letnem obdobju je bilo občasno, le enkrat do trikrat, pregledanih sedem gozdnih dre- vesnic, petkrat do osemkrat je bilo pregle- danih pet drevesnic, redno vsako leto ali vsako drugo leto je bilo v celotnem obrav- navanem obdobju pregledanih šest gozdnih drevesnic. V preglednici 1 je natančneje prikazano, katerih dvajset drevesnic je v raziskavi upoštevanih ter kdaj in kolikokrat so bile pedološko pregledana. Podatki iz posameznih pedoloških poročil o kemičnih lastnostih vzorcev tal, zmesi in asimilacijskih tkiv so bili razvrščeni na pod- lagi primernosti za rast in razvoj sadik gozdnega drevja v razrede. Podatke o reakcijah tal, ki so namenjena proizvodnji sadik smreke in podobnih acido- filnih drevesnih vrst, smo razvrstili v sledeče razrede: Reakcija tal je pri vrednostih pH v nKCI - optimalna 4,5-5,5 - prekisla pod 4,5 - premalo kisla nad 5,5 Podobno smo razvrstili podatke o reakci- jah zmesi, pripravljenih po Dunemannovi metodi za sejan ke smrek in drugih iglavcev. Zanje veljajo optimalne vrednosti pH v nK Cl med 4 in 5. Vzorci tal z zemljišč, ki so namenjena sadikam listavcev, so vsi imeli optimalne reakcije (tj. vrednost pH v nKCI okoli 6). Podatke o odstotnih deležih organske snovi v vzorcih tal smo razvrstili v sledeče razrede: Oskrbljengst tal z organsko snovjo je pri odstot- nem delezu: - optimalna - prenizka - previsoka 3-8% pod 3% nad 8% Za vzorce zmesi velja, da vsebujejo dow volj organske snovi, če njen odstotni delež znaša 1 O ali več odstotkov oziroma prema- lo, če vsebujejo manj kot 1 o odstotkov organske snovi. Iz razmerij med organskim ogljikom in skupnim dušikom (C/N) sklepamo o obliki humusa v analiziranih tleh in zmeseh. Ti podatki so razvrščeni v sledeče razrede: Humus v obliki - sprstenine prhlinaste sprstenine - prhline - surovega humusa razmerje C/N: pod 15 15-19 20-25 nad 25 O preskrbljenosti tal z dušikom skle- pamo na osnovi rezultatov analiz o odstot- nih deležih skupnega dušika v vzorcih. Ti podatki sicer ne dajejo točne podobe preskrbljenosti, saj je dušik običajno v tleh večinoma v organski obliki in ga je razme- roma malo v rastlinam dostopnih neorgan- skih oblikah. Ta stanja dušika se lahko med letom precej spreminjajo. Vendar praviloma večji odstotni delež skupnega dušika v tleh pomeni tudi boljšo preskrbljenost tal s tem hranilom. Te podatke smo razvrstili v sleM de če razrede: Oskrbljenost s skupnim dušikom je pri odstotnih deležih N: slaba dobra bogata pod 0,14% 0,14-0,35% nad 0,35% Koliko je v tleh in zmeseh rastlinam dostopnih kalijevih in fosforjevih spojin, ugotavljamo z analiziranjem vzorcev po AL metodi. Za to metodo veljajo sledeče mejne vrednosti: Preskrbljenost z rastlinam dostopnimi kalijevimi in fosfor- jevimi spojinami če vzorci vsebujejo K20 P20s v mg/1 OO g tal oz. zmesi -slaba pod 7 pod 3 -srednja 7-12 3-9 -dobra 13-25 10-15 -bogata nad 25 nad 15 Rastlinam dostopni magnezij obravna- vanim vzorcem tal in zmesi določamo od leta 1984 naprej, in sicer po Schachtscha- belovi metodi. Za ilovnata Ua, ki v drevesni- cah prevladujejo, veljajo sledeče mejne vrednosti: Preskrbljenost tal z magnezijem slaba srednja dobra bogata mg Mg/1 oo g tal pod 4 4-7 8-12 nad 12 V preglednici 2 so za vsak pedološki pregled posebej prikazani deleži vzorcev tal in zmesi, razvrščenih po prej opisanih primernostnih razredih. Pomemben vir podatkov, ki daje dobro sliko o prehranjenosti sadik in s tem po- sredno tudi o oskrbljenosti tal z rastlinskimi hranili, so rezultati foliarnih analiz. O skladni ali neharmonični prehranjenosti sadik sklepamo iz podatkov o koncentraci- jah posameznih hranil v iglicah (ali listih) in iz njihovih medsebojnih razmerij. Hranilo dušik(N) fosfor (P) kalcij (Ca) magnezij (Mg) kalij (K) Je v območju Je v območju pomanjkanja visoke vsebnosti pri koncentracijah (v 0/o) 0,8-1,3 1 ,5-2,0 0,05-0,11 0,13-0,20 O, 1 0,8-1 ,33 0,02-0,07 o, 11 0,15-0,33 0,45-1,25 G. V. 3/91 125 1\) O) G! < w tO Preglednica 1: Datumi in število pedoloških pregledov drevesnic, ki jih je opravil gozdarski inštitut v obdobju 1976-1988 Gozdnogospodarsko Za:> lrne drevesnice 1976 1977 1978 1979 1960 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1988 število otmtocw ši pregledov -~ .. - KRANJ 1 Besnica 13. 10. 1 2 Jelendol 13. 10. 1 LJUBLJANA 3 Ponoviče 22. 5. 1 POSTOJNA 4 Matenja vas 3. 11. 21. 11. 28. 9. 18. 10 26.9. 4. 11. 6 KOČEVJE 5 Mahovnik 28. 9. 16. 12. 6. 12. 9. 11 . 26. 11. 6. 11 . 4 . 10. 4. 11 . 17. 1 O. 6. 11' 26. 9. 8. 11. 12 NOVO MESTO 6 Črmošnjice 7. 11. 10. 11. 2 7 Gabrina 30.9. 6.12. 7.11. 19. 11. 25. 11. 29.10. 10. 11 . 10. 11. 8 8 Gorjanci 30. 9. 7. 11. 25. 11 . 20.10. 10.11. 10. 11 . 24. 10. 2. 10. 16. 11. 9 9 Gradac 1 7 . 11 . 25. 11. 10.11. 10.11. 2.10 5 10 Gradac 11 25.11. 1 11 Krka 6.12. 7.11. 19. 11 . 25.11. 29.10. 10. 11. 24. 10. 2. 10. 16.11 9 12 Rože k 30.9. 6.12. 7.11. 19.11 . 25.11. 29.10. 10.11 . 1 O. 11. 24. 1 O. 2. 10. 16.11 11 13 ~tru ga 30.9. 6.12 . 7. 11. 19.10. 24. 11. 20.10. 10. 11. 10. 11 . 24. 10. 2. 10. 16. 11. 11 14 Smihel 1 o. 11 . 2. 10. 16. 11. 3 BREZ ICE 15 Kostanjevica 9. 12. 1 16 Rimš 26.3. 1 SLOVENJ GRADEC 17 Mula ob D. 6. 10. 8. 11. 25. 10. 7. 11 . 24.3. 11 . 11 . 16. 11. 22. 11. 23. 9. 13. 10. 11 4. 11 . MARIBOR 18 Lovt·enc 9. 11' 9. 10. 9. 10. 21 . 11. 24.9. 7. 11. 6 19 Markovci 9. 11. 24. 9. 21. 9. 21 . 11 . 24.9. 5 20 Se~ntca 9. 10. 21. 11 . 24. 9. 3 Skupaj 107 -- - ---·--- - ·~------· Preglednica 2: Kemične lastnosti tal in zmesi v drevesnicah Zap Ime drevesmce Ras ln~ 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1988 šl substrat 2 Jelendol !la 3211154 3 Pon0v16e tla 3214514 4 MatenJavas tla 1121540 2313240 2411530 2413513 2311513 1111523 zmes 3174 220 3154550 1152212 1154121 5 Mahovnik Ila 2411170 3111210 3112210 1111240 3111120 2111210 2112210 1111210 2111212 2111210 2111242 2111211 zmes 1172250 1152250 1331550 1412550 1114250 1151550 3331520 1331551 j 311110 3431611 3421111 6 Crmošnjice Ila 3111540 3111520 7 Ga brina !la 1413170 1313170 1123170 1111110 1111170 1411110 1411110 1413110 8 Gorjanci tla 3121360 3111150 2111160 2111220 2111210 2111220 2111212 2111242 2121222 9 Gradac 1 zmes 1351150 i 351550 2411550 2331520 1411575 10 Gradac 11 Ila 1111170 11 Krka zmes 2172110 1171150 1171550 3174250 1134550 2134550 2171524 3342524 3341224 12 Rože k Ila 3421170 3111270 3111570 3111270 3111270 3311210 3111540 3111210 3111212 3111272 2111272 13 $truga tla 3411110 3311510 3111210 3111240 3111110 3111210 3111110 3111110 3111214 3111214 3111114 14 Sm1hel tla 3311110 3113244 3311174 15 KostanJeVICa Ila 3111150 16 Rlmš ti;:J 2221270 zmes 3134550 17 Mula ob Drav1 Ila 1323450 1133220 1131220 2131240 2131270 2123210 2111220 2111213 2121213 1121213 Ila 1131220 18 Lovrenc na Pohoqu 1111 2121540 2111510 3112510 2111512 2111542 1111542 19 Markovci tla 3423120 1111130 3411550 3411114 3411112 20 Selmca 3111110 1111111 3111111 Cl < w ~ .....1. 1\) -.....! Legenda k preglednici 2: Šifra 1000000 2000000 3000000 100000 200000 300000 400000 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 1000 2000 3000 4000 100 200 300 400 soo 600 10 20 30 40 50 60 70 a) b) Reakcije vzorcev tal in zmesi, pripravljenih po Dunemannovi metodi, so bile -optimalne pri vseh vzorcih; -optimalne pri večini (nad 50%) vzorcev, pri ostalih premalo kisle; -premalo kisle pri več kot 50% vzorcev, pri ostalih optimalne. Vsebnost organske snovi v vzorcih tal in zmesi je bila pri -vseh vzorcih v optimalnih mejah; -večini vzorcev (nad 50%) optimalna, pri ostalih previsoka; -večini vzorcev optimalna, pri ostalih prenizka; -večini vzorcev prenizka, pri ostalih optimalna. c) Oblike humusa v vzorcih tal in zmesi : -vsi vzorci so vsebovali sprstenino; č) d) e) -večina (nad 50%) vzorcev je vsebovala sprstenino, ostali prhlinasto sprstenino; -večina vzorcev je vsebovala prhlinasto s prsten ino, ostali sprstenino; -50% vzorcev je vsebovalo sprstenino, 50% pa prh lino; -vsi vzorci so bili prhlinasti; -večina vzorcev je vsebovala prhlino, ostali pa surov humus; -večina vzorcev je vsebovala surov humus, ostali pa prhlino; Oskrbljenost vzorcev tal in zmesi s skupnim dušikom je bila pri -vseh vzorcih dobra; -večini (nad 50%) vzorcev dobra, pri ostalih bogata; -večini vzorcev dobra, pri ostalih slaba; -večini vzorcev bogata, pri ostalih dobra. Preskrbljenost vzorcev tal in zmesi z rastlinam dostopnim kalijem je bila pri -vseh vzorcih srednja do dobra; -večini (nad 50%) vzorcev srednja do dobra, pri ostalih bogata; -večini vzorcev srednja do dobra, pri ostalih slaba; -večini vzorcev srednja do dobra, pri delu vzorcev bogata, pri ostalih slaba; -večini vzorcev bogata, pri ostalih srednja do dobra; -večini vzorcev slaba, pri ostalih srednja do dobra. Založenost vzorcev tal in zmesi z rastlinam dostopnim fosforjem je bila pri -vseh vzorcih srednja do dobra; -večini (nad 50%) vzorcev srednja do dobra, pri ostalih bogata; -večini vzorcev srednja do dobra, pri delu vzorcev bogata, pri ostalih slaba ; -večini vzorcev srednja do dobra, pri ostalih slaba; -vseh vzorcih bogata; -večini vzorcev bogata, pri ostalih slaba; -večini vzorcev slaba. f) Oskrbljenost vzorcev tal in zmesi z dostopnim magnezijem je bila pri -vseh vzorcih srednja do dobra; 2 -večini (nad 50%) vzorcev srednja dodobra, pri ostalih bogata; 3 -večini vzorcev srednja do dobra, pri ostalih slaba; 4 -večini vzorcev bogata, pri ostalih srednja do dobra; 5 -večini vzorcev slaba; O -vzorcem magnezij ni bil določen. Mejne vrednosti za koncentracije hranil v vzorcih smrekovih iglic smo povzeli po priročniku dr. M. A. Gussoneja, 1964. v· preglednici 3 je za vsak pedološki 128 G. V. 3/91 pregled posebej prikazano, kolikšen del vzorcev smrekovih iglic je imel katerega od hranil premalo ali preveč ter kolikšen del vzorcev je vseboval ustrezne koncentracije hranil. p -;:: (t.) ~ ....\. 1'\) (O Preglednica 3: Vsebnost hranil v vzorcih smrekovih iglic Drevesnica Vzorčene so Leto odvzema vzorcev Besnica Jelendol Matenjavas Mahovnik Gradacl Krka Rože k Struga Rimš Muta ob Dravi Lovrenc na Pohorju Markovci ~egenda Sifra smrekove iglice 1977 presajenk presajenk sejan k presajenk sejank 1 presajenk 5{N, P) sejan k sejan k S(N) presajenk presajenk presajenk presajenk presajenk 1 presajenk 1 1978 1980 1981 1982 1 1 1 5(N,P) 5(N) 5{N) S(N,P) 5(N, Mg) S(N, Mg, Ca} 3(N, Mg, Ca) 1 1 - vsi vzorci so vsebovali ustrezne koncentracije hranil (koncentracije so bile v območju visoke vsebnosti) ; 2 večina vzorcev (nad 50%) je vsebovala ustrezne koncentracije hranil, manjši del vzorcev je imel previsoke vsebnosti katerega od hranil; 3 večina vzorcev je vsebovala ustrezne koncentracije hranil, manjši del vzorcev je imel katerega od hranil premalo (v območju pomanjkanja); 4 - večina vzorcev {ali vsi) je vsebovala previsoke koncentracije (iznad območja visoke vsebnosti) katerega od hranil; 5 - večina vzorcev (ali vsi) je vsebovala prenizke koncentracije katerega ad hranil Preveč ali premalo je bilo sledečega hranila (navedenega v oklepaju): N dušika P- fosforja K- kalija Mg - magnezija Ca- kalcija 1984 3 (N) 3 (N) 3(Mg) 3(N) 3(N) 2(Ca) 3(P, Mg, Ca) 5 {P) 1 1986 1988 1 3{N) 3(N)+ 2{Ca) 3(N)+ 2(Ca) 3(Mg) 3 (N) + 5 {Mg, Ca) 1 1 4{Ca} 4. IZSLEDKI IN UGOTOVITVE Rodovitnost tal in zmesi v lehah, priprav- ljenih po Dunemannovi metodi, je bila v obravnavanih drevesnicah večinoma dovolj primerna namenu, vendar le malokje opti- malna. Z analiziranjem poročil o pedoloških pregledih smo ugotovili sledeče važnejše probleme: - večina drevesnic, še posebno tiste na karbonatni matični podlagi, je imela obča­ sno ali ob vseh pregledih večji ali manjši del zemljišč premalo kislih za optimalno rast in zdrav razvoj sadik smrek in drugih acidofilnih drevesnih vrst; - mestoma so tla občasno vsebovala premalo humusa; -po standardnih merilih so tla večinoma vsebovala dovolj skupnega dušika. Vendar le podatki o količinah skupnega dušika ne dajejo točne slike o oskrbljenosti tal z rast- linam dostopnimi dušičnimi hranili in jih je potrebno interpretirati v povezavi s podatki o vsebnosti in lastnostih organske snovi. Tudi rezultati foliarnih analiz potrjujejo, da je tlem v nekaterih drevesnicah rastlinam dostopnih dušičnih spojin mestoma obča­ sno primanjkovalo ali jih je bilo preveč; - v večini drevesnic so bila tla z vidika skladne prehrane velikokrat prebogato oskrbljena z rastlinam dostopnimi kalijevimi spojinami; - pri večini pregledanih drevesnic je manjšemu ali večjemu delu zemljišč obča­ sno primanjkovalo rastlinam dostopnim fos- forjevih spojin; - po dosedanjih ugotovitvah je bil z magnezijem slabo oskrbljen le manjši del zemljišč v dveh drevesnicah. V drevesnicah Matenja vas, Mahovnik, Gradac 1, Krka in Rimš vzgajajo sejanke gozdnega drevja na posebnih zmeseh v ograjenih Dunemannovih lehah. Tu se se- janke praviloma razvijajo bolje kot na gredi- cah, kjer so rastna podlaga tla. Po izvirni Dunemannovi zamisli vzgajajo semenke na substratu, pripravljenem iz iglic in humu- sa, nabranih v smrekovih gozdovih. V neka- terih drevesnicah pripravljajo zmesi po pri- rejenih metodah, pri katerih navedene kom- ponente deloma nadomestijo z drugimi, bolj _dostopnimi sestavinami (npr. s šoto, žagovino, destiliranimi iglicami ipd.). Tem 130 G. V. 3/91 zmesem dodajajo hranila z mineralnimi gnojili. Ponekod so bile zmesi občasno neustre- zno pripravljene, zaradi česar so dobile sledeče neustrezne lastnosti: - premalo kislo reakcijo; - premajhno vsebnost organske snovi; - preveč razkrojen humus; - neharmonično razmerje rudninskih hra- nil. Zmesi so bile praviloma dovolj dobro do zelo bogato oskrbljene z glavnimi rastlin- skimi hranili. Le izjemoma so bili nekateri vzorci zmesi slabo preskrbljeni s kalijem, fosforjem ali magnezijem. Foliarne analize so pokazale, da so se v nekaterih vzorcih iglic pojavljale premajhne koncentracije dušika, fosforja, magnezija, kalcija ali zelo visoke vsebnosti kalcija. Ta neskladja v prehranjenosti sadik so posledica previsokih pH vrednosti tal, anta- gonizmov med ioni v tleh zaradi neustrezne oskrbljenosti tal s hranili in tako imenovanih »razredčitvenih učinkov« v rastlinskih tkivih. Zelo visoke koncentracije kalcija so se pojavljale v vzorcih iglic s sadik, ki so rasle na premalo kislih tleh. Zaradi večje vsebno- sti kalcija v teh tleh se rastlinam zmanjša dostopnost nekaterih važnejših mikroele- mentov in nitratnega dušika. Vzorci iglic s sadik, ki so rasle na z magnezijem revnih tleh, so vsebovali manj magnezija. Njegove koncentracije so bile v območju pomanjkanja. Premajhne vsebnosti fosforja in dušika v iglicah so se pojavljale tudi v primerih, ko so bila tla srednje oskrbljena s fosforjem in dušikom in zelo bogato s kalijem. Zaradi medsebojnih antagonizmov teh ·hran.il je velika razpoložljivost kalija v tleh povzročila pomanjkanje fosforja in mestoma dušika v rastlinah. V primerih, ko je bilo v tleh zelo veliko rastlinam dostopnega dušika, so rastline bolj rasle. Zato so bile koncentracije dušika v iglicah visoke, koncentracije nekaterih drugih hranil, posebno tistih, ki ne omejujejo rasti, so bile nizke oziroma »razredčene«. Preskrbljenost tal s hranili najuspešneje uravnavama, če gojimo z ustreznimi količi­ nami enostavnih mineralnih gnojil, kot so kalijev sulfat, patentni kalij, superfosfat, ap- nenčev amonijev nitrat (KAN), amonijev sulfat in druga. Tovarne gnojil so zainteresirane, da pro- izvajajo in prodajajo predvsem sestavljena NPK gnojila. Zato nekaterih enostavnih gnojil (npr. kalijeve soli) ne prodajajo in naše tržišče z enostavnimi kalijevimi in fosforjevimi gnojili ni dovolj dobro oskrblje- no. Pri pedoloških pregledih drevesnic smo ugotovili, da so si upravljalci zelo prizadeva- li, da bi ohranili rodovitnost drevesničarskih tal na ustrezni ravni. Slaba založenost tržišča s primernimi mineralnimi gnojili je bila eden glavnih vzro- kov, da pri tem niso bili vedno uspešni. Gnojili so pač z gnojili, ki so jim bila doseg- ljiva. V primerih, ko jim ni uspelo nabaviti ustreznih enostavnih gnojil, so pogosto gnojili z nitrofoskali tudi tam, kjer je tlem izrazito primanjkovalo fosforja, kalija pa je bilo že dovolj. S kompleksnim gnojilom so sicer dodali manjkajoči fosfor, hkrati pa se je močno povečala založenost s kalijem. S tem je nastala dvakratna škoda. Prvič za- radi nepotrebnega stroška za delež kalija v gnojilu, drugič pa je dodatni kalij, ki ga je bilo zaradi rednega gnojenja v tleh gozdnih drevesnic že tako dovolj ali celo preveč, povzročil motnje pri prehrani sadik z dru- gimi hranilnimi elementi. Tal, na katerih proizvajajo sadike iglav- cev, ni priporočljivo gnojiti z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo klor, ker klorovi ioni lahko poškodujejo sadike. Zato naj bi se kljub težavam z nabavo in višjim cenam v gozdnih drevesnicah uporabljala posebna sestavljena gnojila, ki imajo kalijevo sesta- vino v obliki kalijevega sulfata in so name- njena za gnojenje vinogradov, sadovnja- kov, vrtov in podobnih občutljivih kultur. Med taka posebna gnojila spada tudi NPK 7 : 1 O : 20 + 3 + 1, ki so ga občasno izdelovali v Tovarni dušika Ruše in je poleg dušika, fosforja in kalija vsebovalo še mag- nezij (3 odstotke magnezijevega oksida) in bor (1 odstotek boraksa). To gnojilo je bilo običajno predlagano za gnojenje v poročilih o pedoloških pregledih in uporabljeno pri izračunavanju potrebnih količin gnojil, saj je bilo včasih edino dosegljivo mineralno gnojilo s primerno kemično sestavo, ki ni vsebovalo klora. Ker pa je kalijev sulfat draga uvozna surovina, jo v zadnjih letih pri izdelovanju tega in podobnih sestavlje- nih gnojil običajno delno ali v celoti nado- meščajo s kalijevim kloridom. Zato je nakup nitrofoskalov brez škodljivega klora otežko- čen, negativni vpliv klora na sadike iglavcev pa ostaja pereč problem. 5. ZAKLJUČEK Sadike gozdnega drevja v drevesnicah za uspešno rast in zdrav razvoj potrebujejo dovolj rodovitna in ustrezno negovana tla. S pedološkimi pregledi drevesnic ugotav- ljamo stanje tal in zmesi, pripravljenih po Dunemannovi metodi, ter pre hranjenost sa- dik. Te ugotovitve omogočajo, da lahko ustrezno vzdržujemo in izboljšujemo rodo- vitnost tal in zmesi. Reakcija tal vpliva na številne lastnosti in pojave v tleh, kot so biološka aktivnost, humifikacija organskih snovi, dostopnost posameznih hranil in podobno. Nekatere vrste gnojil delujejo na tla bazično, nekatere nevtralno, nekatere pa tla zakisujejo. Z ustrezno izbiro gnojil lahko uravnavama reakcije tal. Znižanje pH vrednosti tal dose- žemo z doslednim gnojenjem s fiziološko kislimi mineralnimi gnojili pa tudi z uvaja- njem podorin. Da se delež organske snovi v tleh ohranja in obnavlja na ustrezni ravni oziroma da se tam, kjer je prenizek, poveča na optimalno mero, je potrebno tlem pogosto dodajati organske snovi z organskimi gnojiti, kakršni so hlevski gnoj, kompost in šota, ali s podorinami. Kot podorine oziroma tako imenovano »zeleno gnojenje« drevesničarji uporabljajo lupino, oljno repico, koruzo, detelje in po- dobne rastline. Zaželene so stročnice (Le- guminosae), ker imajo sposobnost, da v simbiozi z dušičnimi bakterijami v tleh ve- žejo atmosferski dušik. Dodane organske ostanke nato talni organizmi razkroje v humus, del teh snovi pa mineralizirajo v rudninske snovi. Ob tem se sproščajo tudi rastlinam potrebni mikroelementi, ki jih v mineralnih gnojilih ni. Od vsebnosti in oblike humusa so odvisne tako kemične kot fizi- kalne lastnosti tal. Najbolj ugodna je sprste- ninasta oblika humusa. Sprstenina pove- zuje delce tal v strukturne skupke (grudice), G.V.3/91 131 s čimer se izboljšujeta zračnost in vodopro- pustnost tal. Ima veliko adsorbcijsko spo- sobnost za vezanje vode in hranil, ki pa so rastlinam kljub temu lahko dostopne. Zato tlem zboljšuje vodno kapaciteto in je po- memben trajen vir hranil za rastline. Uspešna rast in razvoj sadik sta zelo odvisna od ustrezno velike harmonične preskrbljenosti tal ali drugih rastnih substra- tov z rastlinam distopnimi dušičnimi, kalije- vimi, fosforjevimi in magnezijevimi snovmi. Ta hranila rastline potrebujejo v največjih količinah. Njihove deleže v tleh uravna- varno predvsem z dodajanjem ustreznih mineralnih gnojil. Vzorcem tal in zmesi določamo vsebnost skupnega dušika. Vendar, čeprav je v tleh in zmeseh veliko skupnega dušika, lahko občana primanjkuje rastlinam dostopnega dušika. Zaradi tega rastline slabo rastejo in na njihovih asimilacijskih delih se pojavijo kloroze. Ker rumenenje iglic in listov lahko nastopi tudi zaradi drugih vzrokov, na pri- mer pomanjkanja kalija, je v takih primerih najbolje ugotoviti vzroke prehranskih mo- tenj s foliarnimi analizami. Pomanjkanje dušika odpravimo z dognojevanjem z duši- kovimi gnojili. Preskrbljenost tal s kalijem uravnavama predvsem z mineralnimi gnoj ili, ki vsebujejo kalij. Običajno uporabljamo NPK gnojila (nitrofoskale). Če so tla s kalijem ustrezno preskrbljena, · ga praviloma z gnojenjem dodajamo le toliko, kolikor ga bodo porabile sadike. če ga je v tleh zaradi pregnojenosti preveč, ga dodamo manj od teh količin ali pa gnojenje s kalijem opustimo za toliko časa, dokler status hranil v tleh ne doseže dovolj harmoničnih prehranskih razmer. Z nitrofoskali pokrijemo predvsem vse potrebe po kaliju in bolj ali manj tudi potrebe po dušiku. Fosforja pa ta sestavljena gnojila največkrat vsebujejo premalo, zato je po- trebno manjkajoče količine fosforja v tleh nadomestiti še z dodajanjem enostavnih fosforjevih gnojil. Običajno uporabljamo su- perfosfat. Eden od glavnih vzrokov za obča­ sno slabo založenost drevesničarskih tal s fosforjem ali prebogato preskrbljenost s kalijem je bil v tem, da se enostavnih fosfatnih gnojil ni dobilo na našem tržišču . M_agnezij je nezamenljiv pri številnih bio- loških procesih v rastlinah. Je tudi sestavni 132 G. V. 3/91 del listnega zelenila. Z magnezijem so slabo oskrbljena tla v novejšem delu dreve- snice Matenja vas in del zemljišč drevesnic Dobrova v Muti ob Dravi, ki leži na nekarbo- natni, z magnezijem revni matični podlagi. Pomanjkanje magnezija v tleh lahko od- pravimo z uporabo magnezijevih mineralnih gnojil (npr. patentnega kalija, ki poleg kalija vsebuje tudi 8-12% MgO). Z dodajan jem zmletega dolomita lahko tla dolgotrajno oskrbimo z magnezijem. Vendar ta ukrep lahko močno zmanjša kislost tal, zato ga praviloma uporabljamo le tam, kjer želimo hkrati s povečanjem preskrbljenosti tal z magnezijem zmanjšati tudi kislost tal. Od leta 1989 tlem v drevesnicah v Muti poizku- sno dodajamo zmleti dolomit. če so sadike premalo ali neustrezno prehranjene, na primer zaradi neugodnih vremenskih razmer, preveč enostransko gnojenih tal in podobnih vzrokov, jim je možno neposredno, hitro in učinkovito do- dati manjkajoče makro- in mikroelemente z ustreznim foliarnim gnojenjem. Čeprav v praksi ne izvajajo vedno v celoti predlogov za gnojenje iz poročil, se rodovit- nost tal in zmesi v redno pregledanih dreve- snicah na splošno vzdržuje in izboljšuje. VIRI 1. Baule H., Fricher C., E)ubrenje šumskog drve6a, Beograd 1987. 2. Gussone H. A., Faus1zahlen fOr Dungung im Walde, MUnchen . 3. Jurhar F., Naše drevesničarstvo v letu 1966, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 1967, str. 55- 59. 4. Jurhar F., Pridelovanje in poraba gozdnih sadik v Sloveniji, Gozdarski vestnik, str. 74-76, Ljubljana, 1976. 5. Kalan J. in sod;, 1976-1989: Poročila o pedoloških pregledih gozdnih drevesnic, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. 6. Kodrič M., Naše gozdne drevesnice in nji- hovo izboljšanje, Gozdarski vestnik, str. 132-137, Ljubljana, 1951. 7. Leskošek M., Praktično gnojenje, Ljubljana 1976. 8. Urbančič M., Pedološka proučevanja, Rodo- vitnost tal v naših drevesnicah, Raziskovalna naloga, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 1990. 9. Zupančič M., Eleršek L., Kalan. J., Prehrana drevesničarskih kultur in kvaliteta sadik, Razisko- valna naloga, Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo, ~jubljana, 1986. 10. " Sumarska enciklopedija, 1. Gnojiva i gnojidba, Zagreb, 1980. 11. * šumarska enciklopedija, 3. Rasadnik, Zagreb, 1987, str. 119-130.