Ebenhochov šolski predlog. Ja prvi pogled je ta predlog, kakor srao rekli v zadnji številki, j^ pohleven — tako pohleven, kakor je bil pohleven jež, ko je prosil lisico, da bi ga sprejela pod streho. Ko se je pa jež čutil varnega v novem zavetji, ni bil več zadovoljen z malim kotičkom, začel se je raztezati ter širiti svoje bodeče igle bolj in bolj, da je naposled izpodrinil lisico. Na to basen nas nehote spominja Ebenhochov šolski predlog. Klerikalna gospoda pozna dobro svoje slabosti in predobro ve, če bi prišli s popolnoma novira predlogom pred državni zbor, bi ne dobili poslušnega ušesa, zato so prišli pred zbornico samo s premerabo zakona — v nazadnjaškera smislu. Premeteni so res av^strijski klerikalci, oni vedo dobro, da v državnem zboru rii še tal za njih naklepe, zato jih hočejo doseči potom deželnih zborov in sicer vsaj v tistih kronovinah, v kojih iraajo večino. Zanašajo se, da jira do tega pomorejo v prvi vrsti napredni Mladočehi, ki že od nekdaj teže po deželni avtonoraiji, ne oziraje se, bi li bilo to drugira avstrijskim narodorn v korist ali ne. Uparao pa vendar še vedno, da se naši bratje Cehi ne bodo dali preslepiti, da bi izročili ljudsko šolstvo na Tirolskem, Predarlskem, Solnograškem v Gorenji in Dolenji Avstriji itd. najhujšim nasprotnikom prosvete, klerikalcem, v roke. To bi bila velika nesreoa za Avstrijo. Mladočehi imajo svoj obstanek zahvaliti jedino le novi šoli. Ko bi te ne bilo, bi tudi Mladočehi ne prišli nikdar na pozorišče. In češki učitelji, ki dobro poznajo naklepe klerikalcev, so se takoj odločno uprli Ebenhochovemu predlogu. Zadnje dni je o tera razpravljalo Praško učiteljsko društvo ^Komenskj". Soglasno se je vsprejela resolucija, v kateri se učitelji izrekajo zoper tako preosnovo šole, ker bi se s tem znižal nivo splošne omike. V tem smislu se morajo ganiti tudi vsa slovenska učiteljska društva*). Pa ne le »Zaveza" in vsa okrajna učiteljska društva, ampak tudi napredni in zavedni občinski zastopi in vsa inteligenca slovenska mora stopiti s prošnjo pred državni zbor za odvrnitev te nesreče. Odpor raorajo zanesti okrajna učiteljska društva po svojih članih med ljudstvo, saj ga gotovo ni na vsem Slovenskem kraja, kjer bi se ne dobil zaveden mož, da bi ne podpisal take prošnje. Sl. direktorij ,,Zaveze" pa prosimo, da spravi stvar čira preje v pravi tir ter pozivlje vsa okrajna učiteljska društva na delo — v blagor našega stanu in avstrijskih narodov.