Iz Maribora, (Dr. Radaj — frater Koarad Nagele — posojilaica — čitalaica — sodaija.) Narodae Sloveace, zlasti vrle sloveaske župaae pa volilce mariborskega, slov. bistriškega ia sv. leaartakega okraja je aeaadaa aovica mocao razveselila, da je jihov tukajšaji prvoboritelj ia deželai poalaaec g. dr. Fraac Radaj od svitlega cesarja bil odlikovaa. Dobil je vitežki križec Fraac-Jožefovega reda. Vse mu iz srca čestitata, le aemčurji pa lieiaškatarji se kislo držijo. — Bivši frater fraačiškanski Koarad, sedaj ožeajeai profeaor Nagele aeprestaao rogovili po okolici za aemški šulvereia pa za liberalizeai. Sedaj voha uže v gornji Kaagoti ia Dupleku pa najde le ,,fige". — Posojilaica sloveaska je meseca marca prejela 28-277 fl. 47 kr., izdala 26.467 fl. 98 kr., torej prometa 54.745 fl. 45 kr. — Scherbaumova 171etaa ličerka se je obeaila ia čevljar Horvat se je aa železaico vlegel ia bil povožea. — Filharmoaičao društvo dobilo je 200 fl. od aaučaoga miaistra podpore. — V eitalaici je zadajo aedeljo g. Koprivaik opisoval vae sedaj v okolici cvetoie rastliae, za kar so ma čitalaičarji živalmo zalivalo izražali. — Tolovaja Jurij Močič pa Martia Lepeaik iz Rožpaha sta obsojeaa, prvi aa 3, dragi aa 2 7» leta v kajho. Od sv. Marjete na Pesnici. (Goapod Jarij Urbaa f). Žalostao je zadoael v mirai ia tihi aoči predzadaje aedelje, t. j. 30. sušca t. 1. farai zvoa, ter tožljivo razlegal svoj mili glas po lepej Pesaiški doliai ia vabil trudae spalce iz sladkega spaaja. Vae bilo je po koaci ia povpraševalo, kaj da bi bilo? Ia čeaar smo se oali, to se je zgodilo. Preblagi goapod župaik Jarij Urbas so mirao v Gospodu zaapali. Zelo smo bili izaeaadeai, kajti tisti dea so še meševali, božjo besedo razlagali, popoldaasko božjo alužbo opravljali potem še svoje dahovske molitve molili ia še le proti večeru v postelj vlegli. Njihovi zadaji treautki bili so mirao ^spaaje, iz katerega se aiso več prebudili. Ceravao Jih je smrt aa videz aepripravljeaih zadela, veadar temu ai tako; kajti v sredo poprej opravili so svojo velikoaočao apo- ved. Njihova prerana smrt podaja nam lepe aauke, kateri nas učč, kako skrivaoetaa ia aeznaaa so božja pota ia da pred ajoj nihče in nikdar varen ai. Ona ne prizaaaša osivelemu starceku ob palici, ne aedolžnemu otrok" v zibeli pa tudi pograbi marljivega delalca pri svojem opravilu. Vest o prezgodaj umrlem gospodu župniku razneala ae je kakor blisk v bližaje župnije. Dae 2. aprila bil je sijajea pa žalosten pokop. Od vaeh straai privrelo je toliko Ijudstva, da se je človeku milo pri srci atorilo, videti toliko krščaastva skapaj. Ob 9. uri prenesli 8mo traplo pokojaega, katero je spremljevalo 23 dahovnikov iz 3 dekaaij v cerkev, kjer so se aavadae molitve za mrtve opravljale. Šv. mešo služili so prečastiti gospod kaaonik in dekaa Kaadut. Oai so po sv. meši stopili aa pridižaico ia zbraaemu Ijudstvu ganljivo govorili, da je vse jokalo ia se solzilo, kar je čast. kaaoaika aapotilo k opombi: ,.Iz vašib solz berem vašo ljabezea do pokojnega župaika." Njihove lepe besede ia nauki pa aajdejo tudi hvaležaa srca. Po opravilu v cerkvi preneslo se je truplo aa mirodvor, kamor so pokojni toliko ia toliko umrlih faranov spremili. Po dokoačani molitvi zapeli so pevci ,,Blagor ma" ia zatem šolska mladež ,,Hladea grob se ti odpira". G. Urbas bili so rojeni na visokem Slemeau Selniške fare dae 5. aprila 1822 v duhovaika blagoslovljeni v Gradci dae 21. juaija 1848. Slažbovali so v prvem času na Nemškem ia pozneje pri av. Jurji na Ščavaici in od leta 1875 kot žapaik pri sv. Marjeti na Pesaici. Naj v miru počivajo. Iz Mozirja. (Zastava Saviajakega sokola) je se naročila po bivšem tajaiku ,,Sokola" Ljabljaaskega gosp. V. Legat-u ia izdelala jo je fabrika: Krickl ia Scbweiger v Beči. Zaatava izgotovljeBa je iz težke dvojnato naložene belo-modro-rudeče fine svile (gros-graia), visoka je 135 ctm. dolga 170 ctm. Na prednjej straai krasi zastavo ,,Sokolov monogram", kateri na spodnjem delu obdaja lepo izdelan lipov venec, aad istim pa v polukroga društveai pozdrav: ,,Na zdravje!"; vse pristao zlato. Na drugej strani je rjugoslovaa8ki grb", na sreberao dao z zlatom vezaa, aad ajim avstrijska krona, izdelaaa posebao lepo ia pravilno. — Zaetava obrobljena je s 6 cmt. dolgiaii zlatimi bollion-franžami, drog zaatave pa je v gotiškem slogu lepo rezljaa ter pozlačen. ,,Sokol" na konci zastave ataae sam 100 fl., naročil ga je g. Tamboraiai: izdelal pa mojsterski Ljubljaačaa g. Karol Kosak. Omeaiti aam je še krasnega baadelirja za zastavonošo, ki ima aa prsib ,,Sokolov moaogram", na prekrižji pa rjugoslovaaski grb" v zlatu. Zastavo ,,Savinjskega Sokola", predao se je aaročila, skiciral je mestai inžeair g. J. Duffe. Obriai, po katerih se je delala, napravili so se pa v Beči. Prav iz srca čestitamo hrabrerau ,,Sav. Sokolu" na toli krasaej zastavi. Slikal bode iato aarodni fotograf g. Pogorelec, ia se bodo fotografije dobivale v dan slavnosti blagoslovljeaja o Biakoštih v Mozirji, za kar se delajo velike priprave. Iz Ormoža. [Izv. -Dop] (Učiteljako druatvo) obstoji na podlagi svojih, odlokom vis. c. k. namestaištva dae 23. juaija 1873. 1. št. 8279 potrjeaih pravil že nad 10 let ter je lani svojo deaetletnico sijajao obbajalo. — Če so draatva vsploh potrebna ia opravičena, gotovo so to pri ljudakih učiteljih, ki živč raztreseao po deželi, ker je združnjejo ia k delovaaju 8podbujajo. — To potrebo so gotovo čutili ustanovitelji tega društva ia zadovoljnostjo moramo prizaati, da je bilo delovanje ravno tega društva do sedaj živahno, zadostujoče vsem zahtevam naobražeaega človeka. Sedaj pa je nastala v društveaem življeaji neka mlaoaost in bati se je za društveai obstaaek. Že 7 mesecev ni bilo zborovanja! Kdo je to zakrivil? Kakor je to v obče znaao, gotovo nikdo drugi, kakor društveno vodstvo, predsedaik g. nadtičitelj K. — Seje je sicer razpisaval, a tako, da društveaiki pozivov ali dobili niso ali vendar ae ob pravem časi ia tako se je večkrat namerilo, da je priromalo kakih pet. Učitcljstva to ugajati ae more ia saielo trdim, tudi ne ugaja. Stvarnoje toraj pitaaje, kaj kani, p. n. učiteljatvo ukrenoti, da se tem sitaoatim vokom pride? Ali kaai pričakovati trenatek, da se iz sedaj aarodaega draštva scasoma izcimi, kakor v Ptaji, društvo največ obstoječe iz ,,starejših" učitel- jev, ki ima nalogo pospeševati učeaje — protiaaravnoučeajeaa slovenskih tleh a emškega j e zik a!? To v ozbiljao pretresovanje p. a. učiteljstvu ormožke^a okraja posebao pa g. nalelaika a tem, ali bi se ae dal vpeljati takov red, ka bi se povabila na vsakokratao zborovaaje, recimo 14 dni poprej razpoailjala? v Podporni ud. Iz Koroškega. (Železniee) so dolžne tudi k občinskim dokludam doplafevati. Paraot in pravica kažeta, da bi morale to pla<:evati ti.stim oljči-naia v korist, v katerih se njihove projre nahajajo. To se pa ae godi. Pri nas plačuje železnica vso .svojo obeinsko doklado v glavnetn incstu, to je v Celovei, aboge srenje po deželi ne dobijo nic. Ali ni to goropadna kriviea? So li občine dolžne mesto Celovec podpirati? Od kod ima Celovec pravico do te podpore ? Na to nedostojnost ao kmetje uže po-zorni. Pri sv. Ropertu bli/.u Celovca so se aešli ža- pani eele deželo in baje sklenoli tej krivici konec storiti. Želimo jim srečnega uspeha! V. K.