Posamezna Številka 12 vinarjev. siev. 226. v LioiiiM v M)i, ne 3. oKioDra isn. Leto XI.V. aa Velja po pošti: = u oelo leto naprej.. K 30-— sa cd mesoc „ .. „ r.-ao ia Nemčijo oeloletuo. „ 34*— sa ostalo inozemstvo. „ 10-— V Ljubljani na dom: Za oelo loto naprej.. K 28*— sa an meieo „ .. K 2*30 V opravi prt|enan mtsefino „ 2#— s Sobotna izda]a: ^ £a oo o leto.....K sa Nemčijo oeloleno. „ 9-— ia ostalo inozemstvo. „ 12 — __ __ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/III. Rokopisi so ne vračajo; nefranklrana plsm- ee ro : (prejemajo. — Uredniškega te'efona žiev. 74 = Insernti: Enostolpna petitvteta (Ti ram širok* in 3 mm visoka ali »le prostor) za enkrat . . , . po 30 v za dva- ln vočkrat , „ 2 ,, pri večjih naročilih primeren ponnet po dogovoru. --~ Poslano:---- Enostolpna petltvrata po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob j. nr< pop. Bedna letna priloga vozni red. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol it 6. — Račnn poStne hraniln'oe avstrljs e št. 24.7S7. ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — UpravnlSkega telelona it, 188. Grol Czernin o aaH voinih čilim. Korespondenčni urad poroča iz Budimpešte 2. oktobra: Na obedu, ki ga je priredil ogrski ministrski predsednik na čast zunanjemu ministru o priliki njegovega obiska, je dr. ,Wekerle grofa Czernina prisrčno pozdravil in ga povabil, naj se izjavi o zunanjem položaju. V svojem odgovoru se je zunanji minister zahvalil za prijazni pozdrav in izjavil, da je pripravljen govoriti o zunanjem položaju. Grof Czernin je najprej osvetlil sijajni vojaški položaj zaveznikov in naglasil, kako velik delež imajo na slavnih bojih sinovi Ogrske. Nato je prešel na politični položaj in izvajal: Milijoni, ki se bore, bodisi v strelskem jarku bodisi v zaiedju, hočejo vedeti, zakaj in čemu se bore. Pravico imajo, da izvedo, zakaj mir, ki ga želi celi svet, še ni nastopil. Ko sem bil o-stavljen na svoje mesto, sem porabil prvo priliko, da sem odkrito izjavil, da ne bomo nad nikomur izvajali nasilstev, da pa teb tudi sami ne bomo trpeli in da smo Eripravljeni, začeti mirovna pogajanja, ka-or hitro tudi naši sovražniki zavzemo stališče sporazumnega miru. S tem, menim, sem mirovne cilje avstro-ogrske monarhije, četudi v splošnih obrisih, vendar jasno označil. Radi teh odkritih besed me je marsikdo v notranjosti in v prijateljskem inozemstvu grajal — dokazi teh grajajočih gospodov so m epa v pravilnosti mojega razumevanja le potrdili. Ničesar ne prfeklicujem, kar sem bil rekel, v prepričanju, da pretežna večina tako tu kakor v Avstriji moje stališče odobruje. Toliko na splošno v pojasnilo; sedaj pa bi rad javnosti povedal nekaj o tem, kako si c. in kr. vlada sploh predstavlja nadalj-ni razvoj docela razrušenih evropskih pravnih razmer. V velikih obrisih je podan naš program o obnovitvi svetovnega reda, ali bolje o zgradbi novega svetovnega reda v našem odgovoru na papeževo mirovno noto. Tu gre torej danes samo za to, da ta program izpopolnim in podam predvsem pojasnilo, kakšni prevdarki so nas nagnili do tega, da smo postavili ta načela, ki prevračajo ves dosedanji sestav. Široki krogi utegnejo biti presenečeni, da, zdeti 6e jim utegne nepojmljivo, da se hočeta osrednji velesili in posebno Avstro-Ogr-ska v bodoče odpovedati vojaškim oborož-bam, ko imata vendar v teh težkih letih ravno v svoji vojaški moči varstvo proti mnogokratni premoči. Vojna ni ustvarila samo novih dejstev in razmer, marveč je dovedla tudi do novih spoznanj, ki so omajala temelje prejšnje evropske politike. Med mnogimi drugimi političnimi tezami se je razblinila posebno tista, ki je menila, da je Avstro-Ogrska umirajoča država. Dogma o skorajšnjem razpadu monarhije je bila, ki je oteževala naše stališče v Evropi in iz katere je izviralo vse nerazumevanje za našo življenjsko potrebo. Če smo se izkazali v tej vojni kot vseskozi zdravi in najmanj enakovredni, potem izhaja za nas iz tega, da računamo sedaj na polno razumevanje naših življenjskih potreb v Evropi in da so porušeni upi, da bi nas mogli s silo orožja pritisniti ob tla. Do trenol-ka, ko smo doprinesli ta dokaz, se varstvu orožja nismo mogli odpovedati in se izpostaviti zavidni obravnavi naših življenjskih vprašanj pred aeropagom, ki je stal pod vplivom legende o našem skorajšnjem razpadu. Tisti trenotek pa, ko smo ta dokaz doprinesli, smo v položaju, da istočasno z našimi nasprotniki odložimo orožje in svoje morebitne spore potom razsodišča mirno poravnamo. To novo spoznanje, ki je prodrlo po vsem svetu, nam daje možnost, da misel razorožbe in razsodišča ne le sprejmemo, marveč za njeno uresničitev že dolgo časa iz vseh moči nastopamo. Evropa se mora nedvomno po tej vojni postaviti na novo mednarodno pravno podlago, ki bo nudila pmstvo ja trajnost. Ta pravna podlaga mora biti, kakor mislim, bistveno četvornega načina; Prvič mora nuditi varnost, da ne bo mogoča nikaka povračilna vojna več, in sicer od nobene strani. Doseči hočemo, da bomo mogli zapustiti otrokom kot ded-ščino, da bodo pred podobnim strašnim časom, kakor g£ sedaj preživljamo mi, obvarovani. Nobena premaknitev moči vo-juječih se držav tega ne more doseči. Pot, da dospemo do tega cilja, je edino omenjena mednarodna svetovna razorožitev in priznanje razsodiškega postopanja. Odveč je povedati, da se ta mera razorožbe ne sme nikdar obračati proti posamezni državi ali posamezni skupini drž^v, kakor tudi da mora, kar je ob sebi umljivo, obsegati v enaki meri kopno, morje in zrak. Toda vojna kot sredstvo politike se mora pobijati. Na mednarodni podlagi in pod mednarodnim nadzorstvom se mora izvršiti splošna in enakomerna razorožitev vseh držav na svetu, in sicer polagoma, inj brambna moč se mora omejiti na najpcy-trebnejše. Prav dobro vem, da je izredno težko ta cilj doseči in da je pot, ki vr/di do njega, polna težav, dolga in trnje.va. Pa vendar sem prepričan, da moramo po njej in da tudi pejdemo po njej, pa naj je to posamezniku ljubo ali ne. Velika zmota bi bila misliti, da bo svet po tej vojni začel zopet tam, kjer je bil leta 1914. nehal. Katastrofe, kakršna je ta vojna, ue gredo brez globokih sledi mimo in najstrašnejša nesreča, ki bi nas mogla zadeti, bi bila, če bi se tekmovalno oboroževanje po vojni nadaljevalo. To bi bil gospodarski propad za vse države. Že pred vojno je bilo vojaško breme težko, čeprav moramo posebno mi reči, da Av-stro-Ogrska niti izdaleka ni bila na vojaškem višku, ko jo je presene/cila vojna. Preje zamujene oborožitve je tekom vojne izpopolnila, toda po tej vojn;, bodo bremena ob prosti oboroževalni konkurenci za vse države enostavno neznosna. Ta vojna nas uči, da bi morali računati z mnogo-kratno pomnožitvijo prejšnjih oborožb. Da bi po tei vojni ob prosti oboroževalni konkurenci ostali na višku, bi morale države vse podesetoriti, imeti bi morale desetkrat toliko artiljerije, municijskih tovarn, ladij in podmorskih čolnov nego preje in tudi neprimerno več vojakov, da bi mogle igrati s tem aparatom. Vsakoletni vojaški proračun velikih držav bi obsegal več milijard. To je nemogoče. Spričo vseh bremen, ki jih bodo vse vojujoče se države po sklepu miru vlekle s seboj, bi bili ti izdatki, to ponavljam, propad za narode. Vrniti se pa na razmeroma majhne ob-orožbe pred letom 1914., bi bilo za posamezno državo že celo nemogoče, ker bi bila tako toliko zadaj za drugimi, da bi njena vojaška moč sploh ne prihajala v poštev ter bi bili tedaj njeni izdatki popolno brez koristi. Čc bi se pa sploh posrečilo, da bi se splošno vrnili na razmeroma majhno višino oborožb leta 1914., potem bi to za letos že pomenilo mednarodno znižanje oborožbe; seveda pa bi bilo nesmiselno, ako nc bi 'sli dalje in ne bi dejansko razorožili. Iz te tesni vodi samo en izhod: mednarodna, popolna svetovna razorožitev. Ogromna brodovja nimajo več nobene svr-he, če države svetu zajamčijo svobodo morij, in kopne armade bi se morale znižati na tisto neznatpo mero, ki jo zahteva vzdrževanje red/(. in samo na mednarodni podlagi, t. j., pod mednarodnim nadzorstvom je to nySgoče. Vsaka država bo morala odstopiti nekaj svoje samostojnosti, cla se zagotovi svetovni mir. Najbrže sedanji rod popolnega zvršetka tega velikega mirovr,«ga gibanja niti ne bo dočakal; prodreti more le polagoma, vendar smatram za našo dolžnost, c!a sc mu postavimo na čelo in storimo vse, kar je v človeških močeh, da pospešimo njegovo zmago. Ob sklepu miru se morajo določiti njegova temeljna načela. Ako je prvo načelo obvezno mednarodno razsodiško postopanje in splošna razorožitev na kopnem, potem je drugo načelo svoboda visokega morja in razorožitev na moriu. Nnmonnma pravim: visoko morje, kajti misli nc razširjam nr morske cžinc in rad priznam, da bcfdo mcrali za zvezne morske ccste veljati posebni predpisi in pravila. Ako sta rav- nokar izvajapi prvi dve točki pojasnjeni in zagotovljeni, potem odpade vsak na-daljni razlog za zavarovanje potom ozemelj, in to je tretje načelo nove mednarodne pravne podlage. Ta misel tvori temelj lepi in vzvišeni noti, s katero se je obrnil papež na ves svet. Mi nismo vodili vojne zato, da bi osvojevali in tudi ne nameravamo nikakih nasilij. Če se mednarodna razorožitev, sprejeta po naših sovražnikih, uresniči, kar iz celega srca želimo, potem ne potrebujemo zavarovanj potom ozemelj. V tem slučaju se moremo povečanjem avstro-ogrske monarhije odpovedati, pod pogojem seveda, da tudi sovražnik naša lastna ozemlja popolnoma izprazni. Četrto načelo, katerega se moramo držati, ako hočemo po tem hudem času zajamčiti svetu svoboden, miren razvoj, je svobodno gospodarsko dejstvovanje vseh in brezpogojna opustitev bodoče gospodarske vojne. Gospodarska vojna se mora brezpogojno izključiti iz vsake kombinacije bodočnosti, Predno sklenemo mir, moramo imeti pozitivno gotovost, da so se naši današnji nasprotniki tej misli odpovedali. To so načela novega svetovnega reda, ki jih imam pred očmi in ki vsa temelje na splošni razorožbi. Saj se je tudi Nemčija v svojem odgovoru na papeževo noto z največjim povdarkom izjavila za misel splošne razorožbe in tudi naši današnji nasprotniki so si ta načela, vsaj deloma že, prisvojili, V drugih točjkah sem večinoma drugega mnenja nego gospod Lloyd George, v tem pa, da ne sme biti več nobene maščevalne vojne, sva si edina. Vprašanje odškodnin, katero sporazum vedno zopet spravlja na dan, dobi čuden značaj, če se pomisli na opustošenja, ki so jih povzročile njegove armade v Galiciji, Bukovimi, na Tirolskem, ob Soči, v vzhodni Prusiji, v turških pokrajinah in nemških kolonijah. Ali namerava sporazum s svoje strani odškodovati nas za vse to ali pa se tako docela moti v presojanju naše psihe, da upa na enostransko odškodnino? To bi skoraj verjel, ako sklepam po nekaterih govorih, ki smo jih slišali. Saj sporazum, kakor je znano, svoja programatična izvajanja rad krasi z močnimi besedami. Glede na to sodim nekoliko drugače. Moč države ne temelji v močnih besedah njenih vodilnih mož, nasprotno jc razmerje ponavadi. Z visokodoneči-• mi puhlicami se ta vojska ne bo končala. Kaj smo že. vse v tej vojski čuli: slišali smo, da se bo uničila Nemčija in razkosala monarhija. Postali so potom cenejši: zadovoljili bi se bili, če bi bili preosnovali naše notranje razmere. Zdaj se nahajajo, kakor vso kaže, naši sovražniki v tretjem razvoju; ne zahtevajo več našega odstopa in tudi ne naše državne samoodločbe, marveč večje ali manjše izpremembe mej. Sledile bodo šc druge puhljice, dasi se večina prebivalstva v vseh sovražnih deželah danes gotovo za temelj takega sporazumnega miru, kakršnega smo v imenu avstrijske monarhijo predlagali kot glavni temelj šo pred pol letom, o temeljnih načelih sem pravkar zopet, razpravljal. Naše moči ne iščemo v velikih besedah. Iščemo in dobimo jo v moči naših slavnih armad, v trdnih naših zvezah, v vztrajnosti našega zaledja in ker so naši vojni smotri pametni. Nc zahtevamo nobenih utopij, vsak državljan monarhijo, bodisi na bojišču ali doma, ve, zakaj da se vojskuje; gotovi smo tudi za to, da dosežemo smoter, ki si ga stavimo. Upognili in uničili nas ni mogoče. V zavesti naše moči in v popolni jasnosti, da kar hočemo doseči, tucli dosežemo, gremo svojo pot. Po tisti nazadovalni črti v avstrijski monarhiji ni potrebno hoditi, po kateri st prišli sovražniki od uničbo. čez razne iazo končno rlo manjših zahtev, ker smo že izpočetka izjavili, kaj da hočemo in pri tem smo ostali do danes. j\v •> prepuščam sodbo svetu, na kateri ,.ni so močni in k jo so slabi. Nihče ;iaj sc ne vara, da bi naš tako miroljubni program ne mogel veljati iri da bi ne veljal za vse večne čase. Če nas naši sovražniki prisilijo nadaljevati vojsko, bomo prisiljeni, da preosnujemo svoj program in da zahtevamo nadomestilo. Govorim za sedanji trenutek, ker sem prepričan, da se na obrazloženem temelju lahko sklene svetovni mir. Če se pa svetovna vojska nadaljuje, si pridržujemo proste roke. Liki skali trdno sem prepričan, cla bomo čez leto dni stali neprimerno ugodnejše, kakor danes, a za zločin bi smatral, da bi le en dan nadaljevali vojsko zaradi mogočih materielnih ali teritorialnih ugodnosti; v kolikor jih ne zahtevati nedotakljivost monarhije in varnost bodočnosti. Iz teh razlogov sem se zavzemal in se še danes za vzemam za sporazumni mir. Če naši sovražniki nočejo slišati, čo nas prisilijo, da se morija nadaljuje, si pridržimo, da revidiramo svoj program in svobodno stavimo svoje pogo-i je. Ne sodim posebno optimistično o pripravljenosti sporazuma, da sklene sporazumni mir na tem temelju,Pretežna večina celega sveta hoče naš sporazumni mir, a nekaj malo mož ga zavira hladne krvi in mirnih živcev. V. tem slučaju bomo šli naprej po naši poti. Vemo, da moremo prebiti, prebiti na bojišču, prebiti v zaledju. Majhni nismo bili nikdar v minulih težkih urah, nikdar nismo bili prešerni, kadar smo zmagovali. Naša ura bo prišla, ž njo se nam pa tudi zajamči svoboden, miren napredek Avstrije. Ljubljana, okt. 1917. Zbornica je včeraj dovršila prvo branje proračuna, ki je odkazan sedaj odseku. Dr. pl. Seidler nadaljuje svoja pogajanja s strankami. Včeraj je bil sprejet od cesarja v posebni avdijenci. Temu razgovoru pripisujejo posebno važnost, posebno ko jo bilo pri cesarju več namestnikov iz posameznih dežel. Seveda dvomimo zelo, da bodo namestniki pri sedanjem birokratičnem režimu cesarja prav informirali, ker sami poznajo le. posredno razmere v deželi, to je skozi motne naočnike naših germanizatoričnih birokratov. Vlada upa danes, da dobi večino za gotov proračunski provizorij. Jeziček na tehtnici so danes Poljaki. In tem jc vlada pripravljena ugoditi njihovo zahteve. Poljski, ko:? zervativci komaj čakaja, da se vržejo vladi v naročje s polnimi jadri. Njihovo geslo je še vedno utilitarizem in oportunizem. Ali kakor bi rekli Frankovci na Hrvatskem: »do ut des« — glasujem, Čo dobro plačaš. Seveda jc vprašanje, kaj bodo rekli k temu ludovci, Vsepoljaki in poljski socialisti. Značilno je, da jo nastopil kot govornik Poljskega kola včeraj voditelj poliskih socialistov posl. D a s z y n s k i. Izjavil je, da Poljaki ne vodiio politiko proti državi in parlamentu. Vladi pn, ki ie hladila ali nasprotna zahtevam Poljakov, ne mo" rejo zaupati. Zato čakajo, kako stališče zavzame nasnroti njim sedanja vlada in po tem bodo vravnoli svojo taktiko. Jugoslovanski kini) je poslal na govorniško tribuno dva govornika: posl. dr. R a v n i h a r j a in dr. R y -bara. Dr. Ravnihar jo izjavil, da ni naša krivda, če se Avstrija vsled nezmožnosti ničnih vodilnih politikov razbiie. Dr. Ribnf pa je naglašal, da združenje Jugoslovanov mora priti. Vprašanje nastane, ali z Avstrijo ali proti Avstriji, ali s nabsburžani ali proti Ilabsburžonom. Jtigosiovon^ka država mora vstati z Avstrijo in s IIabsburžani, to Je zahteva Jugoslovanov. Eno je gotovo. Četudi spravi viada z revo in težavo kak provizorij ^ul streho, s tem tokom ne bo več mogoče vladati v Avstriji. Jugoslovani pa bodo glasovali proti proračunu. Dunaj, 20. oktobra. Predsednik dr. Grofi otvori sejo ob 11. uri 15 minut. Vlada predloži na podlagi vojno-go-spodarskega pooblastitvenega zakona do 25. sept. 1917 objavljene ministrske naredbe in razglase, ki se odkažejo vojnogospodarstvenemu odseku. Nato se nadaljuje proračunska debata. Posl. W a 1 d n e r (nemška nacionalna zveza) pravi, da mislijo marsikatere stranke, da bodo z razbitjem parlamenta dosegle od sovražnika uresničenje njihovih narodnih zahtev. Toda parlament je postal sedaj ljudska potreba in njegov obstoj bodo branili narodi do skrajnosti. Mi pa hočemo miru. In nismo mi odgovorni, če traja prelivanje krvi dalje. En uspeh smo že dosegli: panslavizem, smrtni sovražnik monarhije, leži razbit. Pred sto leti se je osvobodila Evropa napo-leonizma, danes pa najstrašnejšega sovražnika, ki se imenuje panslavizem. (Nemci ploskajo.) K Govor dr. Ravniharja. Posl. dr. R a v n 1 h a r govori _ o znanih jugoslovanskih zahtevah in izjavi da so Jugoslovani pričakovali na njihovo deklaracijo drugačnega odgovora od ministrskega predsednika. Naša krivda nI. če bo avstrijska država vsled nezmožnosti njenih vodilnih državnikov smrtno bolna počasi umirala. Dali smo vladi priliko, da ozdravi bolno telo avstrijske države po receptu enakopravnosti in zadovoljitve vseh njenih narodov. Toda ta način zdravljenja so zavrnili. Min. predsednik se je našel na čudovit način glede naše zahteve po združenju Jugoslovanov v bratskem objemu z odrskim ministrskim predsednikom in nemško nacionalno zvezo. Avstrijska misel se tolmači kot vedno večja samostojnost Ogrske in nadvlada Nemcev v državi. Zavračamo odločno očitanje, da nimamo smisla za avstrijsko državno misel. V juniju smo glasovali za proračun, ker nam je tako velela dolžnost do naših sinov na bojnem polju, do armade in države. Če bi danes isto storili, bi poljubili roko, ki drži bič. Prepričani smo, da bomo dosegli svoj jugoslovanski cilj tudi brez sodelovanja vlade. Protestiramo pa proti sumničenju. da nam je našo deklaracijo narekovala ententa. Jugoslovani vztrajamo trdno na svojem programu. Naj bo vlada prepričana, da si bomo sami znali izbrati svoj prostor na soln-cu. (Dolgotrajni odobravanje in ploskanje.) Posl. dr. Benkovič zakliče: V Bosni je neko vojno sodišče v enem dnevu obsodilo 100 ljudi in jih dalo usmrtiti. (Ogorčenje in medklici pri Jugoslovanih.) Poslanec S e i d e 1 (nemška nacionalna zveza) meni da delamo Frideriku Adlerju krivico, če ga postavljamo v isto vrsto z veleizdajalci. Motivi njegovega dejanja nikakor niso bili nizki. Govornik razpravlja nato o gospodarskih vprašanjih in zagovarja kmetijstvo pred očitki vojnega oderu-štva. Končno pozdravlja govornik maršala Hindenburga in mu čestita k njegovi sedemdesetletnici (Nemci ploskajo.) Posl. dr. L e w i c k i j (Ukrajinec) razpravlja o zahtevah in pritožbah avstrijskih Ukrajincev in svari pred realizacijo poljskih zahtev z ozirom na vzhodno Galicijo. Ukrajinci naglašajo odločno: vzhodna Galicija je narodna zapuščina ukrajinskega ljudstva. (Ploskanje.) Posl. dr. Steinvvender (nemška nacionalna zveza) pravi, da hoče govoriti res o proračunu, medtem ko so drugi zašli na stranpota. Veliko za-pravljivost opažamo v izdatkih vojaškega proračuna. Stotisoči se nahajajo na službenih prostorih, kamor ne spadajo. Morali bi že davno domov. Če je zmogla Italija za svoje 48-letne, lahko tudi mi napravimo. Naše kmetijstvo potrebuje delavskih moči. poznam razmere v nekem koncentracijskem taboru (prosluli Lebring), kjer vporabljajo neštevilo nadzorovalnih podčastnikov. Oorostitve se ne izvršujejo, ljudje morajo krasti in trpeti lakoto. Domov jih ne pošljejo. Vzdrževalnina znaša lepo svoto 34-3 miljard, kakor so znašali vsi naši mirovni izdatki. Ta problem moramo rešiti. Brez ozira na popularnost moram izjaviti, da se morajo vzdrževalni prispevki na deželi znižati in odmeriti v smislu dejanskih razmer. Nasprotno pa so na Dunaju vzdrževalni prispevki premajhni. Štediti moramo Nepotrebna okrajna sodišča in srednje ?5ole je sedaj čas razpustiti. Vojni davek moramo temeljito izvesti. Finančni minister jc mnenja, da ne bo z enkratno oddajo premoženja v znesku 30 milijard veliko pomsgano. Verno pa, da če delamo dolgove, je veliko boljše, če plačamo polovico, kot pa nič. (Vese-lost.) Ne smemo se ravnati po Nemčiji, Nemčija je bogata, mi pa nismo. Tudi našega narodnepra gospodarstva no moremo primerjati z nemškim. Oddaja premoženja se mora izvesti, če ne bo srednji stan popolnoma odpovedal. (Pritrjevanje in ploskanje.) Stališče Poljakov. Posl. dr. D a s z y n s k i (poljski socialist) izjavlja v imenu »Poljskega kola«: Odklanjamo odgovornost za usodo zbornice. Vedno se glasi, da ima Poljsko kolo v rokah ključ do položaja. To ne odgovarja dejstvom. Kriva je vlada. Predložili smo 16. majnika našo želje. Nič nismo dobili. Pobožne želje dr. Seidlerja nas ne ganejo. Pove naj nam, kako hoče ustvariti zbornično večino. Koga ima dr. pl. Seidler za seboj ? Nemško nacionalno zvezo? Ali je ita zveza državna stranka, je to Avstrija? Če nas hočejo vse druge v Avstriji prezreti. bodo naleteli na odpor. Z zastopniki nemškega ljudstva se pogajamo. Z zastopniki države vislic nikoli. (Ploskanje.) Vodstva ne damo Nemcem, oni štejejo 10 milijonov v ti državi, Slovani pa dvakrat toliko. Govor poslanca Wolfa, skleo nemških radikal-cey, odložiti mandate v odsekih, pomeni vrnitev k vislicam, k despotizmu, katerega smo čutili tri leta. Wolf zmerja Adler j a, proslavlja Sturgkha. Ali je to delo za zbornico? Nemško časopisje psuje parlament, ta parlament, ki nas je rešil režima soldateske, ki je odpravil vojaška sodišča. Na ta način nas ne bodo ustrahovali, In s pasjim bičem nas ne bodo privedli k vladi. Naša politika ni naperjena proti vladi in parlamentu. Naše sklepe z dne 28. majnika smo skle* nili v zaupanju do države in do dinastije. (Pritrjevanje.) Govornik razpravlja nato o nekem rezervatnem povelju petega armadne-ga zbora, na podlaeri katerega mora vsak civilist častnika s poklonom pozdraviti. Opisuje trpljenje Galicije. Vasi so izpraznili, nato so jih oropali. Cele vasi izginjajo iz površja. Rublje, ki so našli v žepih, so rekvirirali. Gozdove uničujejo, vsa živila rekvirirajo, ljudstvo strada. (Medklici.) Z odporom v duši konstatiramo. da so se živila izvažala v Nemčijo. (Burni prizori med Nemci in Slovani. Posebno Čehi, Poljaki in Nemci se zmerjajo. Posl. Prokeš in Lisy kričita na Teufla: Vi podčastnik Rdečega križa, junak zaledja in narlamenta, zopet odnirate svoj gobec. Duhovite opazke glede Teufla (= hudič.) Daszvnski nadaljuje: V Galiciji grozi ljudstvu lakota. Begunce pošiljajo domov, ne pomislijo pa, da so kraji opustošeii. Prejel sem pismo--- Posl. Neunteufel (nemški naciona-lec) »Od entente«. Pri teh besedah nastane v zbornici velikanski vihar, ki traja precej časa. Tudi Ukrajinci demonstrirajo proti Neunteuflu.) Daszvnski nadaljuje: Hvala medklicatelju. Prvikrat, je združil Po-Iiake in Ukrajince v njihovih protestih. Plenitve ne dovolimo v Avstriji. Če se Avstrija ne briga za svoje pravice, za svojo suvereniteto, potem se ni .čuditi, če narodi izvajajo posledice. Poljaki bodo čakali, kaj bo vlada v teh dneh ukrenila. Če vlada ne razumeva duha Časa, naj si sama priniše posledice, če ne dobi proračuna. (Ploskanje in dolgotrajno odobravanie.) Posl. S e r b u (Rumun) izjavlja, da bodo Rumuni glasovali za proračun. Rumuni zaupajo Avstriji in želijo, naj se njihovi bratje na Ogrskem združijo z Rumuni na avstrijskem ozemlju. Posl. dr. Rvbaf. POsl. Jugoslovanskega kluba dr. Rybaf izvaja: Jugoslovani ne čutimo nobenega sovraštva do Nemcev, pač pa Nemci clo nas tem večje. Zmerjajo nas z »Windische«. Jugoslovani smo zapostavljeni povsod. Imenovanje jugoslovanskega ministra ie more vplivati na naše, stališča nasproti sedanji vladi. Dr. Žolgerjevo ministrstvo še sedaj nima imena in delokroga. Seveda pozdravljamo Jugoslovana v kronskem svetu. Toda ocl naših narodnih zahtev po združenju Jugoslovanov ne moremo odnehati niit za ped. Zahtevamo narodno avtonomijo in samovlado, opremljeno z vsemi atributi državne samostojnosti. Jugoslovansko deklaracijo je ministrski predsednik zavrnil. Ne'moremo mirno požirati, da zmerjajo pri vojakih našo črnovojnike z imenom »VVindische Trottel«. Govornik opozarja na besede Chlumcckyja, ki je rekel, da mora vstati iz to države svobodno, združeno jugoslovansko ljudstvo. Vprašanje Je le. če z Avstrijo ali proti Avstriji, ali z Habsburžani, ali proti Habs-buržanom. Avstrija in Habsburžani naj nas vadijo k naši lepši bodočnosit. Jugoslovani bomo glasovali proti proračunu. (Viharno odobravanje in i ploskanje t>ri Jugoslovanih.) Po govoru dr. Rjrbafa ottkaže predsednik dr. Grofi finančno predlogo proračunskemu odseku, ki mora poročati zbornici o proračunskem pro-viaoriju v 14 dneh, o državnem proračunu v dveh mesecih in o državnem računskem zaključku v štirih mesecih. Interpelacije. Posl. dr. KoroSec interpelira glede neke izjave pravosodnega ministra v mažarskih listih. Poslanci Roškar, P i š e k in tovariši so v državnem zboru vložili dne 26. septembra, obširno utemeljen predlog, s katerim se c. kr. vladi naroča: 1. Vse rekvizicije, katerekoli vrste pridelkov se naj v bodoče vršijo le na urejeni in postavno pravični podlagi. 2. Kmetsko ljudstvo se naj varuje pred vsako nasilnostjo oblastvenih in rekvizicijskih organov. Pridelovalcem se naj določi zadostna množina živil, katero se jim mora tudi zajamčiti. 3. Vlada naj odredi, da se od vseh katerihkoli pridelkov in živil, bodisi za ljudi ali živino, najprej pokrije vse potrebe v občini in okrajih; ter se zahteva za oddajo edino-le preostanek. Seja načelnikov strank. Dunaj, 2. oktobra. Pred zbornično sejo so se sestali načelniki strank, da določijo delovni program. Predsednik je predlagal, naj se omeji število plenarnih sej zbornice, da bodo lahko odseki izvršili svoje delo. Po kratki debati se odloči za rešitev proračunskega provizorija odseku rok 14 dni, za rešitev rednega proračuna dva meseca in za ugotovitev centralnega računskega zaključka do 15. {ebruarja. Poslanec dr. Korošec je predlagal, naj razpravlja zbornica o sledečih predmetih: Poročilo o imuniteti poslanca Gra-fenauerja, o ravnanju s politično nezanesljivimi in o odškodnini internirancem in koniinirancem. Sklene se, da bodo plenarne seje zbornice v torek in sredo tega tedna, ostale dni tedna pa se uporabijo za delo v odsekih. Nemški blok. Dnnaj, 20. oktobra. Načelnik »nacio-nalverbanda« Dobernlg je razpravljal z krščanskimi soc. poslanci Hauserjem in baronom Fuchsom. Voditelji Nemcev so ugotovili, da stoje na stališču, da ni sedanja kriza vladna ali parlamentarna kriza, marveč državna kriza. Radi tega morajo nemške stranke skupno korati. — če ne spremene soc. demokrati in Čehi svoje taktike, je po mnenju Nemcev — ogrožen parlament. Voditelji Nemcev so konstatirali popolno soglasje v vseh vprašanjih. Imunitetni odsek. Dunaj, 2. oktobra. Imunitetni odsek je sklican za Jutri k seji. Poročal bo poslanec dr. Stransky o predlogu posl, Staneka glede mandatov pomiloščenih poslancev. Nato se razprava odgodi. Justični odsek. Dunaj, 28, sept, Justični odsek je razpravljal o predlogu poslanca dr. Adolfa Grofia (Poljsko kolo) glede jamstva države za državne uslužbence ali vojaške osebe za škodo, ki so jo napravili izvršujoč svojo službo vsled kršenja zakona. Govoril je pravosodni minister dr. pl, Schauer. Izvoljen je tozadevno poseben šestčlanski pododsek. flvslrljsKo mM poročilo. Dunaj, 2. oktobra. Uradno: Na vseh bojiščih se položaj ni iz-prcmeniL Borne pri Soči. Po težkih bojih 28. in 30. septembra na gori Sv. Gabrijela in na Banjški visoki planoti je na italijanskem bojišču, najbrže za&asno, postalo zopet mirno. Curih, 2. otobra. Boji italijanske pehote na soškem pozorišču so zelo ponehali. Tudi s topovi so zmerno streljali, Ie na severne in severovzhodne strmine goro sv. Gabrijela so sipah' italijanski topovi kroglje. Na Krasu so se tu in tam razvile neznatne praske pehoto. Pri Selovu bi se bile rade močnejše italijanske sile približale avstrijskim strelskim \arkom, a jih jo vrgel ogenj strojnih pušk in ročnih granat. Letalci zelo živahnoo delujejo in poizvedujejo na obeh straneh. Boji z Italijani v ponedeljek. Dunaj, 2.-oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Na gori Sv. Gabrijela so se bili včeraj zopet pehotni boji. S krepkimi nastopi so iztrgale našo patrulje sovražniku med drugim tudi dvo strojni puški. Na koroškem pozorišču so močnejše streljali s topovi. Naše patrulje so na južnem Tirol- ! skem izvajale uspešne sunke. Italija -- rirtian Rnsi{a. Perlin, 2. oktobra. »B. Z. am A. javlja iz Curiha: Italijanski soirudnik »bu , seler Nachrichten« piše: Petrograjski zgled učinkuje. Italijanski socialisti z vso silo posnemajo Ljeninov zgled in izpreminjajo Italijo — v drugo Rusijo. Pobune v Italijanskih mestih. Geni, 2. oktobra. Iz Lyona: V južno italijanskih mestih so zopet Izbruhnili hudi nemiri, ker manjka živil. Razljučene množice so plenile trgovine jestvin. V Neaplju so se bratili vojaki z demonstranti Berlin, 2. oktobra, »B. Z. am Mittag« javlja. V Turinu so v petek izbruhnili novi nemiri. Varnostne zračne mreže. V Italiji nameravajo za vojaško važna poslopja napraviti varnostne zračne mreže, ki bi segale do 2000 metrov visoko. Za poizkušnjo so teke mreže napravili v Bre- sciji. Italijanski kralj ne gre ▼ Pariz, ker se boje, da b« pariško občinstvo laškega kralja neprijazno sprejelo. Boji Z Rosi. Rusko armado zdravijo z novim] disciplinarnimi kazenskimi določbami, ki so jih poostrili, in z uvedbo smrtne kazni. Zdi se, da so disciplino in red zopet dvignili. Armadi pa primanjkuje močno živil. Poročila, ki jih najbrže o slabem stanju ruske armade namene* ma širijo, se morajo za to previdno pre* sojati. Seveda, reči se ne more, da M bila ruska armada že sposobna za ve« likopotezne nastope. j NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin. 2. oktobra. Veliki glavni stan: Borili so se le malo, položaj m al IzpremeniL Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Boji z Basi v ponedeljek. Dunaj, 2. oktobra. (K. u.) Vojni tfc skovni stan: Pri Dvinskem in pri Novem Aleksandrom živahen topniški boj. Drugod so letalci živahno letali, Dementt ruske agentare. Petrograjska brzojavna agentura &e* mentlra poročila ruskih listov, da bi zaves« niki Rusije sklenili mir na račun Rusija. Dementira tudi poročilo, da bi se angle&d avtomobili udeležili Kornilove vstaje. Kornilov s 13. generali v Peter Pavlovi H njavL Oenf, 2. oktobra. »Petit Journal: jav" Ija iz Petrograda: Generala Kornilova s 13. generali, njegovimi sokrivci, so zaprli v Peter Pavlovi trdnjavi. Vojno sodišče jih bo sodilo sredi oktobra. Veliki knez Mihael, Hvostev ln Cliuko fe. gnani. Curih, 2. oktobra. Ruska vlada je ter gnala bivšega ministra Hvostova, generala Gurko m velikega kneza Mihaela Aleksan-droviča, brata bivšega carja. Rdeča garda. Stockholm, 2. oktobra. »Rečj« javlja: Meščansko stražo, takozvano rdečo gardo, so obnovili in ji dobavili 12.600 pušk, ve8 strojnih pušk in streljiva. Pričakujejo nove vstaje. Vsiaio v Mesiaoo. Petrograd, 1. oktobra, (Kor. ur.) Agentura: Iz Taškenta se brzojavlja: Skupina političnih agitatorjev se je po shodu proglasila za revolucijski odhor; polastila se je mesta, dva polka, ki se nahajata v mestu, sta se ji pridružila in izjavila, da začasne vlade več ne pripoznata. Mohamedanci tega nastopa ne pripoznavajo in se mu upirajo. Mohamedance podpirajo učenci vojaške šole, ki so zasedli trdnjavo TaS-kent, Uporniki so odklonili brzojavni ultimat vlade. Začasna vlada je danes zvečer razglasila, da je imenovala poveljnika kazanskega okraja za turke-stanskega generalnega komisarja in poslala dovolj čet. za obrambo in da s silo zaduši nemire. Bali u zioi. Na Flanderskem se Angleži pripravljajo na nadaljevanje bitke s svežimi silami. Nemška obramba izvaja uspešne protisunke, s katerim so se Angležem iztrgali deloma uspohi, ki so jih nedavno priborili. NEMŠKO URADNO POROČILO. Betfin, 2. oktobra. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega. V središču flandrskega pozorišča je bil topovski boj močan, med Langhe-narekom in Hollebeke se je razvil več-rat bobneči ouenf. Naše naskakovalne St. 226. 5L0VENEC, 'dne 3. oktobra 19'n. čstran 3 čete so iztrgale zjutraj Angležom v gozdu Polygon severno od ceste Mqnin-Ypern približno 500 m globoko bojno ozemlje, ki so ga držale proti več močnim protinapadom. Poleg znatnih krvavih izgub je sovražnik izgubil tudi ujetnike. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Severnovzhodno od Soissonsa so se s topovi močnejše borili. Pred Verdunom so živahno streljali v zvezi na uspešno podjetje na vzhodnem bregu Moze. Pri Bezonvauxu so vpadle zjutraj pehotne naskakovalne skupine s pionirji do zadnjih črt francoske postojanke, uničile so tam jarkne naprave in se vrnile z nad 100 ujetniki na povelje v lastno postojanko. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. 1 Berlin, 2. oktobra zvečer. Veliki glavni stan: Na Flanderskem in pred Verdunom so večkrat močno streljali. Mali pehotni boji so izpadli ugodno za nas. V minuli noči so naši letalci zopet napadli London, Sheernesz, Ramsgate in D overi Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff, Namen zadnjih bojev na Francoskem. Berlin, 2. oktobra. »Leipziger Neueste Nachrichten« javljajo iz Curiha: »Tribuna« vbvešča o zadnjih bojih na francoskem bojišču: Z bitko v gozdu Polygon se pripravljajo na bodoče operacijo. Ti boji zaključujejo letošnjo velike borbo, a obenem uvajajo veliko odločilno bitko, ki se bo bila spomladi leta 1918 na Širni belgijski ra-vani. Anglija vpoklicuje 42 do 45 letnike pod orožje. Berlin, 2. oktobra. »B. Z. am Mittag« javlja iz Amsterdama: »Daily Mail;< javlja: Vojni urad je pričel 25. septembra vpokli-cavati pod orožje može v starosti 42 do 15 let. Angleške oblasti se selijo iz Londona. Rotterdam, 2. oktobra. »Daily Mail« poročajo, da se preselijo elelorna važne oblasti iz Londona radi pomnoženih zračnih napadov. Bolgarija v vojski. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 2. oktobra. Uradno: Na celem pozorišču slab topovski ogenj, ki je bil nekoliko živahnejši v ovinku "Črne. Sovražne poizvedovalne oddelke, ki so poizkušali prodirati prod našim postojankam zahodno od Bojranskega jezera in pri izlivu Strašne, smo prepodili s streli. ¥ Vardarski dolini in v dolini Strume so s topovi živahno streljali. Sofija, 2. oktobra. Uradno: Pri Tul-5i in zahodno od Ssaceea so streljali s topovi. S streljanjem smo pregnali sovražni poizvedovalni oddelek, ki se je poizkušal bližati našim postojankam južno od Galaca. H ieiiirpilelGa. Berlin, 2. oktobra. Wolff: Po dnevnem - poročilu maršala Hindenburga o položaju na bojiščih je sledila pri Njegovem Veli-; čanstvu pojedina. Kmalu, ko se je pričela, je cesar vstal in slavil maršala kot vojskovodja in junaka nemškega naroda. Berlin, 2. oktobra. Iz vele državo se poroča, da so prisrčno slavili Hindenburgovo 701etnico. Na HilG Slfrie zračili napadi London, 1. oktobra. (K. u.) Skupina sovražnih letalcev jo krožila okolu 7. ure zvečer na obali Essex. Vozila se je proti Londonu. Čez štiri ure je sledila druga skupina. Prva skupina je napadla London ob 7. uri 45 min. s severovzhoda. Večino letal so prisilili, da se je morala obrniti. Le enemu ali nekaterim letalcem se je posrečilo, da so prišla čez obrambno črto in da so metala ob 8. uri 15 min. bombe na jugozahodne okraje. Druga skupina je poizkušala prekrižati obrambno črto severnovzhodno in severno od Londona, a do nekoliko pred 9. uro ni uspela; a takrat je preletelo nekaj letal London, ki so metala bombe na jugozahodne okraje. Tretja skupina napadalcev je križala na obali Iventa; metala je bombe na razne kraje, a prodrla ni proti zahodu. Četrta skupina je preletela Essex: približala se je nekoliko pred 10. uro Londonu, a metala je bombe lo na scveniovzhodne zunanje okraje; čez to ni prodrla. O izgub življenj in o škodi na blagu sc ni šc nič poročalo. Žrtve zračnih napadov v Londonu. London, 2. oktobra. Reuter: Po zadnjih poročilih je bilo povodom zračnih napadov sinoči ubitih v vseli okrajih 9 oseb, ran,ionih pa 42. V Londonu sta bili le dve osebi ubiti. Škoda je n^natna. la morili. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 2. oktobra. Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov v zaprtem morju pri Annliji: 21.000 ton. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Mirovni poKret. Francoski škofje in nota sv. očeta. Pariz, 1. oktobra. .Francoski škofje so sv. očetu poslali pismo, v katerem zastopajo nasproti' mirovnim predlogom sv. očeta politične zahteve Francije. Državni tajnik Gasparri je odgovoril škofu v Valence, da sc je sv. oče v mirovni noti potrudil doseči poseben ugoden mir Franciji in Belgiji. Francoska vlada proti mirovnemu pokret u. Pariz, 1. oktobra. Proti uglednemu časnikarju Gastonu Routierju so uvedli preiskalo, ker je nameraval na Špan-skem izdajati mirovni list. Dolgost vojske, Ecdanj, 1. oktobra. »Nationalti-dende« piše: Zanimivo je, ker se jc postavil \\ihlmann s čistim ščitom na stališče cesarja Karla. Da se pa sklene mir, sta potrebni dve stranki. Ne more se dvomiti, da velesile sporazuma v bodočih tednih ne namerajo meča spraviti. Niti Vsenemci v resnici ne verujejo, da bi prisilila podmorska vojska sporazuir k miru. Nasprotno je vero-jetno, da se bo svetovna vojska še dolgo nadaljevala. Najboljše je, če se resno upoštevajo izjave angleških in ameriških državnikov, ki p vijo, da so mora pobiti nemški militarizem; t. j. Pru-sija in da hočejo ta načrt izvesti. Angleži o govoru Ktihhnanna. London, J,. oktobra. »Westminster Ga-zette« piše o Kiihlmamiovem govoru: Nemški državni tajnik ve, da bi bili s svojimi zavezniki onečaščeni, če bi končali vojsko brez jamstev, da se Belgija hi Srbija dejansko obnoviti. Mim mm. Zunanji minister tiro! Czernin sc je vrnil na Dnnai. Budimpešta, 2. oktobra. Zunanji minister se vrne jutri radi nujnih poslov nazaj na Dunaj,vsled česar se ne more, kakor jc dameraval posvetovati z ogrskimi politiki. Kakor hitro prične ogrski državni zbor razpravljati, se pripelje grof Czernin v Budimpešto, kjer obišče politične klube strank in se seznani z voditelji strank. Ministrska kriza na Švedskem, Stcckholm, 2. oktobra. Kralj je naprosil stranke, naj odpošljejo po dva člana na posvet, ki bo sklepal o ustanovi koalicijske vlade. Kralj je odpotoval na jesenske vaje. Stockholm, 2. oktobra. Ministrstvo je vložilo prošnjo za odstop. Kralj je pozval ministre, naj začasno ostanejo. Južno ameriška unija. Haag, 1. oktobra. Iz Buenos Aircsa se javlja: Predsednik Irigoyen namerava v Buenos Aires sklicati kongres ameriških nevtralcev, ki naj bi delal na to, da se ohrani nevtralnost. Krogi sporazuma sodijo, da se ustanovi južno ameriška unija, ki hoče prisiliti Nemčijo, cla sklene mir z grožnjo gospodarskih sredstev in & pridružitvijo sporazumu. Poljsko vprašanje. Varšava, 2, oktobra. Okupacijski vladi sta sprejeli predložene mandate regent-stva. Regentstvo prevzame v torek svoje posle. Stockholm, 2. oktobra. Veliko pozornost je vzbudila v Rusiji aretacija polkovnika in častnikov* poljskega rezervnega pešpolka. Petrograjski poljski listi povdar-jajo, da bode aretacija, katere vzrok ni znan, lc poostrila rusko-poljske odnošaje. Proti političnemu radikalizmu. Iz Krakova poročajo, da se snuje v Galiciji nova politična skupina: »Skupina narodnega dela«, ki hoče organizirati zmerne elemente iz vseh poljskih strank in ustanoviti »Društva narodnega dela«. V oklicu se obrača proti političnemu ma-ksimalizmu. Dnevne novice. — Cesar je daroval 2000 kron pogon- ■ cem v Podgorici, polit, okraj Kočevje. -f- I?, ministrstva viteza j&dh>:.:. Dunaj, 2. oktobra. Ministrstvo Zolgerja se preseli iz ministrskega predsedstva v posebne, temu ministrstvu določene prostore. Kot prezldijal-ni tajnik fungira g. Rudolf, pl. Anclrej-ka, ki jc svoječasno deloval pri politični upravi na Kranjskem. — Odlikovan je za štiridesetletno zvesto pastirovanje čast, g. Matija Gerzin, duh. svetnik v Preserju. — Umrl je v M. Nazarctu na Štajerskem dne 2. oktobra zjutraj po daljšem bolehartju obče znani trgovec gosp. Turnšek Anton starejši. Pogreb v četrtek ob 10. uri dopoldne. N. v'm. p.! — Požar. Iz Stare Loke. Vas Pevem je je v noči ocl 18. na 19. septembra v veliki nevarnosti. — Sredi vasi jc o polnoči pogorelo gospodarsko poslopje Jožefa Lau-gerholz, po domače Gregorča. — VašCani so so izkazali za izvrstne gasilce. Z mokrimi rjuhami so zasedli sosedne slamnate strehe in odbijali ogorke ter tako obvarovali celo vas. Skoraj gotovo pa jim je pomagal tudi sv. Florijan, katerega časte v pevnišlci podružnici. — To poročilo je došlo v uredništvo še-le danes. V Stari Loki je bilo oddano 20. septembra. — Prisrčno pozdrave pošiljajo vsem Slovencem in Slovenkam vojaki pešpolka »Cesarje-vič« št. 17: Bukovec Ivan, Trata pri Semiču, Longar Mihael žuženberk, Alojzij Ivolenc Mirna; Turšič Anton, Martinjak; Ivan Rus, Travnik, Rode Ciril, Rova; Gabrič Jakob, Domžale, Franc Suhadolnik, Preserje. In prosijo če bi se dobil dobrotnik, ki bi podaril za podpisane ročno harmoniko, da bi si v strelskih jarkih ob počitku preganjali clolgi čas. Naslov sc dobi v našem uredništvu. Mož dela in vztrajnosti. V podjetju ljubljanskega »Katol. tiskovnega, društva« v Novemmestu (Tiskarna Krajec na si.) praznuje 3. okt. g. Maks Petri č 40-letnico, kar službuje kot tiskar in stavec in sicer pri enem podjetju. Zvestemu in trudoljubivemu stavljen* cu čast! Noj ga Bog obrani še dolgo v ■čilem zdravju! — Podaljšanje oprostitve za ironfno službo nesposobnih. C. kr. domobransko ministrstvo je zlasti pri terminiranih oprostitvah črnovojnikov ocl črnovojniške službe čestokrat pripomnilo, cla jc nadaljnja oprostitev mogoča le tedaj, če je dotičnik , za frontno službo nesposoben. Kdor ima tako pripomnjo pri oprostitvi, naj eden ali dva meseca pred potekom oprostitve prosi pri svojem dopolnitvenem okrajnem poveljstvu za zdravniško preiskavo in za vročitev zdravniškega izreka. Zdravniški izrek je v originalu priložiti prošnji za podaljšanje oprostitve. Povdarja se ponovno, da prošenj za podaljšanje oprostitve ni predlagati tik pred potekom oprostitve, marveč več tednov, vsaj pa 14 dni pred potekom oprostitve. — Ureditev častniških plač. »Neues W iener lagblatt« poroča iz Budimpešte, da bo ureditev častniških plač predmet prihodnje politične debate. Ogrski listi so dosedanje svoje nasprotstvo popolnoma opustili. Tudi politične stranke soglašajo z malimi izjemami in vodilne osebe narodne delavne stranke so se že izrazile, da jc nujno potrebno pripomoči materi-jelno slabemu častniku pomagati do njegovih pravic. Po vseh znamenjih sodeč bo prišlo vprašanje ureditve plač za častnike skoro v tek in do zadovoljnega konca, kar v krogih armade napeto pričakujejo. — Tatvišie, V Trnjavi je bilo ukradenih iz omare Marjeti Čretnik 540 K. — Posestnici Mariji Bricelj v Zgor. Kašlju je bilo ukradenih s poda 160 kg prosa in 6 rjuh. — Cigani so ukradli v trebeljevski občini Jožefu Smrekarju 50 K, obleko, gnjat, posodo in živila. — Na Kovskem vrhu pri Škof ji Loki je bilo ulomljeno ponoči v hišo Tomaža Debeljaka, Tatovi so ukradli blago za pet oblek v vrednosti 1400 K, platna vrednega 240 K, ustrojeno telečjo kožo, osem parov podplatov in 42 kron denarja. Škode je 1900 K. — V Malem Polju je bilo ukradeno posestnici Ani Kožman 150 K. — Umrla je v Hrastniku gospa Marija Papež. — V italijansko ujetništvo jf prišel dne 19. avgusta desetnik Jos. Kam-nikar doma iz Laverce pri Ljubljani. Primorske novice. Umrl je v Avčah na Primorskem č. g. Simon G r e g o r č i č. — Osebne vesti s pošte. Vpokojena sta poštni kontrolor Rudolf Stock in oficiantinja Viktorija Goclrna v Trstu. Imenovani so: aspirant (voj. invalid) S. Kump za oficianta v Trstu 1; aspirant Anton Barichicvicli za oficianta v Lo-šinju in aspirantinja Olga Tončič za oficiantinjo v Voloski. Ekspcdient Al. Božič je dobil mesto v Vrbniku. Prestavljena jo oficiantinja Lidija Potozh-iik i7. urada 1 v urad 2 v Trstu. V ljubljanski deželni bolnišnici je ' umrla dne 29. septembra t. 1. begunka Ma- | rija Rejc iz Čcpovana št. 80. Pogreb se jc vršil dne 1. oktobra. Samoumor pobeglega tržaškega veljaka. Usmrtil sc je v Curihu iz Trsta pobegli iredentovski občinski svetovalec Ad. Mordo. Obupal je, da bi Trst »rešili« Italijani. Smrt za domovino, Grusovin Avgust, rojen leta 1886,, pristojen v Gorico, sedaj pri 97. pešpolku, IV. komp., je padel junaške smrti dne 3. septembra t. 1. pri Te-reszeny v Bukovini, kjer jc tudi pokopan. — Markočič Jožef, enoletni prostovoljec, četovodja pri 97. pešpolku, rojen 1. 1889., pristojen v Št. Andrež pri Gorici, je pad^l dne 4. julija t. 1. na sedlu Ragodze, kjer j« tudi pokopan. — Leopold Humar, pri 97. pešpolku, rojen leta 1897., pristojen v Sveto Bate pri Gorici, je uriirl dne 11. avg. t. 1. na posledicah strela v trebuh. Vse tri dopisnice so na razpolago pri »Posredovalnici za goriške begunce« v Ljubljani, Dunajska cesta 3S'I. Iz Kastavščine, Že enkrat jc prišel iz naših krajev glas v »Slovenca« o naših žalostnih razmerah; naj sledi tu še nekaj vrstic o tem. Strašna suša nam je pobrala ves letošnji pridelek; edino, kar je ostalo, je grozdje, ki je zares lepo in zdravo in ki so ga te dni začeli pobirati. Edino pametno bi bilo, da bi mogli ljudje vino zamenjati za hrano; kapljica je dobra, a cena ji bode prilično visoka. In temu se ne smemo čuditi, ako pomislimo, koliko stane obdelovanje trt sedaj, ko so gospodarji v vojakih' ali v Ameriki in morajo domače gospodinje najeti delavce za drag denar in še dražjo hrano, tako da stane dnina delavca gotovo svojih 20 K, ako vračunamo hrano. Naj bi se naši poslanci zavzeli za to zadevo; morda bi se dalo ka!:o zamenjati naše vino. na.Kranjsko za živež, ki ga tu nimamo« Glad je huela reč, in zato se ljudje ne strašijo nc poti, ne truda, da navzlic vsem oblastvenim prepovedim iščejo okolu, po-< sebno po Kranjskem, hrane proti zamenja« vi takih stvari, ki jih tamkaj nimajo. Seve-i cla se večkrat pripeti, da taka uboga reva, potem ko je par dni okolu iskala in slednjič si naprtila breme hrane, pade v roke žan-darmom, koji ji vse pobero brez vsake od-> škodnine. Seveda morajo gospodje žandar-mi vršiti svojo dolžnost; ali vseeno bi si upali vprašati, kam gre potem to zaplenjen no blago? Govori se, da je bil te dni tu na Voloskem guverner iz Reke, da je govoril z g. glavarjem zaradi aprovizaciie. Na,vsak način bi bil zadnji čas, da se vsaj Reka odpre našim ljudem. To bi bilo tudi Brestovici 1859., umrl 16. julija 1917; Mi-roslav Stepančič, 2. strel, p., rojen v Temnici 1898., padel 27. julija 1917. Težka delavska nesreča. Kurjača v jtržaškem krematoriju za smeti je zgrabil [transmisijski jermen, ga zavrtel in nato treščil na tla. Težko poškodovanega kurjača so prepeljali v bolnišnico. LMsnske novice. lj Osmina po umrlem v. č. g. Franu iK r i s c h e, vojnemu kuratu, bo v pc-jitek ob 6. uri s peto črno sv. mašo in li-ibero v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. * lj Kaj dela sedaj bivši ljubljanski žu* pan. V »Ljubljanskem Zvonu« naznanja bivši župan ljubljanski Ivan Hribar: Čast jjni je naznaniti vam, da sem prevel iz francoščine: Pavla Bourgeta roman »Lc Demon du Midi«; Moliereovo komedijo »Lc bourgeoisgentilhomme«; Charlesa Nodier-ja bajke: »Le songe d'or«, »Lc gente bon-homme«, »Tresor des feves et Fleur de pois«; H. Fran<;oisa povest »Pauvres gens«; Emila in Aleksandra Erckmann-.Chatriana povest: »Le tresor de vieux *Leignieur«. — Bajke: »La buche enchan-&6e«, »La souris grise« in »Yvon et Finet-'te«, Fran<;oisa Coppee-ja sličici: »Le par-frain«, »L'enfant perdu«; Evgenije Foa pocestnici: »Mademoiselle Lajolais«, »Les petits gateaux«; Jeana de la Fontainea 150 bajk v vezani besedi in končno Gustava >Flauberta: »Trois contes«. S poslednjim prevodom prehiteli ste me Vi, on ostane pri meni v rokopisu. Sedaj prevajam najnovejši vojni roman Adriena Bertranda »L'appel du sol«. 150 La Fontainovih bajk •izdam v kratkem. Iz italijanščine: Attilia Barbiere »Vita paesana«; Amelie Rossel-lijeve šestero socialistično navdahnjenih *črtic; Francesca dali' Ongara povesti: »La planella perduta«, »Due Madri, La rosa delle Alpi«, »II pozzo d'amore«; Grazie Deledde osem črtic iz sardskega življenja. lj Slavna c. kr. komorna pevka, sopra-nistinja dunajske dvorne opere, gospa Gertruda Foerstcl priredi s sodelovanjem klavirske virtuozinje Lissy Hammerl z Dunaja v soboto, 6. oktobra, zvečer ob 8. uri y veliki dvorani hotela »Union« svoj tretji •koncert s popolnoma novim, posebno izbranim sporedom. Mecl drugimi skladbami bo slavna pevka izvajala tudi najkrasnejše moderne skladbe slovenskega skladatelja Antona Lajovica! Predprodaja vstopnic se od danes naprej vrši v trafiki v Prešernovi Ulici 5-4. lj Nemški denar. C. kr. finančno ravnateljstvo naznanja, da do preklica vse javne blagajne sprejemajo nemški kovani idenar, bankovce in blagajniška nakazila. iEna marka velja 1 K 55 vin. lj Nakazilo moko trgovcem. Trgovcem se bode nakazovala moko v soboto, dne 6. oktobra. Kdor še ni naznanil ostanka moke, naj to takoj stori, ker Bicer ne dobi novega nakazila. lj Meso za uradniške skupine. — Stranke, ki imajo uradniške izkaznice, 'dobe meso v četrtek, dne 4. t. m. v cer-%vi sv. Jožefa. Prva uradniška skupina z izkaznicami št. 1 do 200 ga prejme od 3. do pol 4. ure, št. 200 do konca, druga uradniška skupina pride na vrsto od 4. do pol 5. ure, tretja uradniška skupina od pol 5. do 5. ure, četrta skupina od 5. do pol 6. ure. Ena oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 do 4 osebe tri četrt kg, 5 do 6 oseb 1 kg, 7 do 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. lj Stolni Elizabetini konferenci so darovali za uboge sirote: Tvrdka Krisper 100 K, Suttner 50 K, Drofenik - Miklauc 50 K, Janko Železnikar 50 K in 17 parov nizkih domačih čevljev, P. Kozina 30 K, Agnola 30 K; po 20 K so darovali: tvrdka Elbert, J. C. Mayr, Kenda, Kollmann, Per-sche, Šoukal, Novotny, preč. g. generalni vikar Flis, Dr. Aleš Ušeničnik, Dr. Franc Ušeničnik, prelat Dr. Lesar, Dr. Pegan, gdč. Jos. Jančar, gdč. Blasnik Jerica; po 10 K so. darovali: tvrdka Skabrne, Schif-frer, Gotzl, Piccoli, Maschke - Stuchly, Kune nasl., g. Dolinar, Bizelj, Regorschek, ga. Jelica Korenčan 10 K in 8 škatlic igrač za otroke, gdč. Marija Komotar 10 K, tvrdka Stacul 5 K, stolni dekan Kolar 5 K, III. Mar. kongregacija pri uršulinkah 8 K, ga. Marija Petras 4 K, tvrdka Gerber 3 K, Pevalek 3 K, gdč. Milka Schumi 2 K, gdč. Kat, Kmet 2 K, neimenovani 1 K, neimenovana 24 duc. svinčnikov in 4 škatljice peres, ga. Kenda tudi šivanke, gumbe in traki, I. delavsko konsumno društvo 2 para otroških čevljev. Neimenovana 10 K. Odbor se vsem darovateljem iskreno zahvaljuje. lj Oddaja krompirja za tretji in četrti okraj. Mestna aprovizacija bo oddajal« v četrtek, 4. t. m,, in petek, 5. t. m,, na nova rdeča nakazila v svojem skladišču na Dunajski cesti kromoir med stranke četrtega in petega okraja po sledečem sporedu: V četrtek, 4. t. m., tretji okraj pd 8. do 9. ure št. 600 do 750, od 9. do 10. št. 750 do 900, od 10. do 11. št. 900 do 1050, od 2. do 3. št. 1050 do konca. — Četrti okraj od 3. do 4. št. 1 do 180, od 4. do 5. št. 180 do 360. V petek od 8. do 9. št. 360 do 540, od 9. do 10. št. 540 do 720, od 10. do 11. št. 720 do 900, od 2. do 3. št. 900 do 1080, od 3. do 4. št. 1080 do 1260, od 4.do 5. št. 1260 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kilograme, kilogram stane 30 vinarjev. Prinesite s seboj posode in drobiž. lj Meso na rdeče in rumene izkaznice A. Mestna aprovizacija bo delila v četrtek, 4. t. m., v cerkvi sv. Jožefa meso po znižani ceni med stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A. Na vrsto pridejo od dveh do pol treh vse stranke z rdečimi izkaznicami s črko A, od pol treh do treh vse stranke z rumenimi izkaznicami s črko A. Ena oseba dobi četrt kilograma, dve osebi pol kilograma, tri do štiri osebe tri četrt kilograma, pet do šest oseb 1: kilogram, sedem do osem oseb pet četrt kilograma, več oseb poldrug kilogram. Darovi. Za bolnega bivšega obrtnika v Trnovem so nadalje darovali: Gospa Lavrič 2 K. ; Neimenovan 10 K. — Neimenovan 4 K. — G. Val. Oblak, zbirka, 7 K. G. Ljudmila Fornezzi, Bruck ob Muri, 4 K. — Č. g. Remigij Jereb, kaplan, Središče na Štajerskem, 20 K. — Bog plačaj! lj Zatekel se jc pes prepeličar rujave barve vmešano z belimi dlakami, ki sliši na ime Lord. Odda se ga proti nagradi pri Jakob Zalaznik, pek in slaščičar v Ljubljani, Stari trg. lj Izgubila se je v nedeljo zvečer ruja-va listnica z denarjem in dokumenti na poti od pošte do Gradišča. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi pri upravništvu »Slovenca«. Sovražne izgube na morju. Berlin, 28. Wolffov urad poroča: V prvih treh vojnih letih so izgubili sovražniki na vojnih ladja: Anglija okroglo 101 tisoč ton; Francija okroglo 71.810 ton; Italija 76.450 ton; Japonska 23.885 ton; Združene države zavarovano križarko s 6600 tonami in podmorski čoln s 125 tonami. Po svetu. ■ — Vojni kurat vrši svojo dolžnost sjšet-di dežja granat. Vojni kurat dr. Karel Mayer poroča svojemu stanovskemu tovarišu sledeči dogodek iz enajste soške itke: »Šel sem tudi večkrat previdit v bob-nečem ognju, dve uri daleč v strelski jarek, nekoč nekega umirajočega poročnika. Ob pol eni ponoči sem se podal na pot. Prišel sem tri četrt ure daleč in že naštel nad 500 granat najtežjega kalibra do 28 in 32 cm; nato sem zašel med plinove bombe, tako da sem kljub maski moral dve in pol uri iskati zavetja v neki baraki za stroje. Granate so padale na 10 korakov daleč, med njimi plinove in zažigalne bombe. Bilo je strašno mrtvaško zvonenje, ko so razstrelki odletavali od skale na skalo. Ob 4. uri sem šel dalje v hrib in nato strmo 800 m navzdol. Ob pol 6. uri sem dospel na svoje mesto, previdel umirajočega tovariša in pokopal padle vojake. Ob 6. uri zvečer sem odšel nazaj, 800 m strmo navzgor, pač 1000 granat je razpočilo okoli mene. Na višini ni šlo več naprej. Železen in kamnit dež se je vsipal name in moral sem dve uri ležati za neko kamnito steno, vsako sekundo čakajoč na poklic v večnost. Ob 10. uri se je bobneči ogenj premaknil in jaz sem nadaljeval svojo pot, seveda z vednimi presledki, kajti vsak hip sem se moral vreči na tla, 24 ur v peklenskem bobnečem ognju — in odnesti zdravo kožo. Hvala Bogu, počutim se dobro, seveda le vsled posebne milosti božje previdnosti.« Število prebivalstva v Sofiji znaša po zadnjih podatkih nad. 200.000 mož, v čemer je pa všteto tudi vojaštvo. Ameriška človeška loterija. O loteriji, ki se je nedavno vršila v senatni hiši v Washingtonu, da se odloči usoda, kateri možje naj gredo kot prvi na francosko bojišče, so sedaj znane podrobnosti. V stekleni posodi je ležalo 10.500 listkov s številkami. Bilo je ob 10. uri dopoldne, ko je vojni minister Baker z zavezanimi očmi po kratkem nagovoru potegnil prvi žreb. Ta je imel številko 258, kar je toliko pomenilo, da so vsi možje v različnih ozemljih Združenih držav, ki imajo to številko, v tem trenutku določeni za rekrute. Nato je potegnil senator Chamberlain drugi žreb, njemu so sledili člani kongresa in višji častniki. Spočetka so potegnili 7 do 8 številk na minuto, ko je bila pa razburljiva igra v teku, 10 do 15 žrebov v minuti. Bilo jc že pol treh po noči, ko je zadnji žreb, številko 3217, potegnil general Crowder, ki je imel vrhovno nadzorstvo nad to čudno loterijo. Ruski ženski prapor na fronti. Ameriška pisateljeca Rhcta Childa Dorrove se je mudila nekaj časa pri praporu smrti ruskih žen in jc po svojem povratku s fronte svoje vtiske sporočila nekemu ameriškemu žurnalistu. Pripovedovala je, da je bilo povelje pditi na fronto, sicer nestrpno pričakovano, ali vendar je žensko taborišče iznenadilo. Prapor so tvorile žene in dekleta iz najrazličnejših društvenih vrst: kmetice, tvorniške delavke, doktorice, stenografinje, telefonistke i. t. d. Ko so odhajale iz Petrograda, so jih obsipavali z zasmehovanjem. Nekdo je zaklical: »Čemu gredo ti otroci v boj?« — »Ker ste dedci slabši od bab,« so zavrnile. ICo so prenočevale prvo noč na fronti blizu Vilne, je nekdo trdo potrkal na vrata. »Ali so tu deklice?« se jc čul vojaški glas zunaj, »nismo deklice, nak, ampak vojaki smo,« je odgovorilo na straži stoječe židovsko dekle ter stopilo iz somraka. »Če se mi ne poberete, bomo streljale.« In vojaki so odšli. Naslednjega dne je šel ženski prapor k reki, da bi se kopal. Stražile so jih ženske straže. Vojaki so imeli ostro prepoved motiti jih. Pozneje je deževalo dan za dnevom, ali ženske so se vztrajno in vzorno urile. Živele so, kakor drugi vojaki, samo njih po-veljnica, gospa Bočkarova, ki je sedaj ranjena, je bila petkrat bolj resna kakor drugi častniki. Mnogi vojaki so jim rekli: Ne damo vam odriniti na fronto, prejeli smo od ekstremistov povelje, da naj vas rajši pobijemo, nego dovolimo.« Uporni duh se je edino zaradi tega pojavil, ker so žene glasno zahtevale, da jih pustijo na bojno polje. Ko so bile obveščene, da pridejo blizo fronte, ni imelo njih navdušenje ne konca ne kraja. Te ženske so premagale vse svoje navade in so pozabile vse, za kar so bile svoje dni ko'žene določene. Človek si skoraj ne more misliti, kako ljubeznjive smejo biti ženske, če so proste tradicijskih dolžnosti in živijo čisto naravno. Z največjo resnobo so izpolnjevale svoje dolžnosti in nikdar nikoli ni bilo pritožbe o kakšnem neredu. »Nisem mislila,« je pripomnila pisateljica Dorrova, »da bi se ženske kdaj morale vojskovati, ali sedaj sem prepričana, da bi pod takimi pogoji lahko stale na fronti ženske vseh dežel.« — Ta ameriška pisateljica je pravo vojno trobilo. Saj so že] možje siti vojske do grla, a ona bi najrajši zdaj na fronto poslala še vse ženske. Če je tako navdušena za vojni vihar, naj gre na Flandrsko in naj nastavi glavo nemški kroglji. 246.000 vežbalnih patron je eksplodiralo na severnem kolodvoru na Dunar ju; dotični železniški voz jc popolnoma zgorel. Ogenj je nastal po neprevidnosti vojaškega spremnega osobja, ki se je pa moglo še pravočasno rešiti. EZ2 EZ3 EZT3 S^Z! SZZS C=3 HZ3 EZT1 iaroiaife ..Slovenca." EZ3 n EZ3 □ C=3 CZ3IZ3 Gospodarske iieiežke. Samopreskrba Avstrije. Poleg Rusije je podonavska monarhija najobsežnejša dežela v Evropi. Čeprav pa je Avstrija za 8 milijonov hektarjev večja kot Nemčija, ima Avstrija lc 32,6 miljonov hektarjev obdelane zejnlje, Nemčija pa 31,1 milijonov hektarjev. Seveda je tudi število prebivalcev v Avstriji manjše kot v Nemčiji; habsburška monarhija šteje okroglo 52 milijonov prebivalcev. Krušnega žita pridela Nemčija 40 odstotkov več kot 84 tisoč kvadratnih kilometrov večja Avstrija. Avstrija zavzema pri produkciji žita četrto mesto na svetu. Ogrska pridela 3 do 4krat več pšenice kot Avstrija. Nasprotno pa pridela Avstrija še enkrat več rži in ovsa kot Ogrska. Ječmena je približno enako v obeh državnih polovicah. Nasprotno pa je koruza vsled milejšega podnebja pretežno ogrski pridelek. Najbolj je razvito poljedelstvo na Češkem, Moravskem in v Šleziji, V prejšnjih časih je Avstrija izvozila precej žita in živine. Izvoz je pa vsled naraščajočega prebivalstva skoro popolnoma izostal; vendar pa v glavnem Avstro-Ogrska iahko krije svojo potrebščino z lastnim pridelkom, — Prijava občinam za kontingent prašičev. Ker se bo v kratkem pri »Deželni komisiji za ureditev prometa z živino na Kranjskem« zopet določil za gotove občine, katerim je lansko leto »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« dobavljalo prašiče, kontingent za dobavo prašičev, pozvalo je »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« imenovane občine, naj prijavijo najkasneje do 10. oktobra t. 1., koliko prebivalcev, ki so popolnoma nepreskrbljeni z mastjo, je v dotičnih občinah. Ker je mogoče, da tu in tam vsled nerednih poštnih zvez do-tične občine imenovanega dopisa niso prejele, opozarjamo s tem vse občine, ki so lansko leto dobivale kontingent, naj najkasneje do 10. oktobra »Kranjskemu deželnemu mestu za vnovčevanje živine« točno in pravilno snnmče. koliko orebi- valcev je v dotični občini, ki nimajo lastnih prašičev oziroma so navezani na preskrbo z mastjo od drugod. V upoštev pridejo le take občine, ki so lansko leto imele kontingent za prašiče, občine pa, ki lansko leto niso prejemale prašičev od »Kranjskega deželnega mesta«, ne pridejo v upoštev. Prijave, ki bodo došle po 10. oktobru, se ne morejo upoštevati. Oglas* -V kobilami št. 1 v Prestra-neku na Kranjskem bodo prodali na javni dražbi dne 11. oktobra ob 9. uri dopoldne okoli 80 odstavljenih žrebcev. Te dražbe se smejo udeležiti le od pristojnega okrajnega glavarstva legitimirani poljedelci. Trgovci s konji ali prekupci so od nakupa popolnoma izključeni. Kaj bi se lahko napravilo iz zbirke sadnih pešek? C. kr. urad za ljudsko prehrano je uvedel nabiranje' sadnih pešek, ki se pa v mnogih krogih prav nič ne upošteva. Ljudje mslijo, da par pešek ne pride v poštev in zato prav nič ne. nabira jo. Čeprav se maščoba iz sadnih pešek v splošnem uporablja le za tehnične namene, bi vsak prirastek tehnične maščobe pomnožil tudi jedilno mast, ker bi se druge maščobe, ki se danes porabljajo za tehnične namene, očistile in lahko porabilo za prehrano. Ker pridela Avstrija odštevši vojna ozemlja na leto okoli dva milijona met. stot.., bi se lahko nabralo najmanj 200.000 (f pešek. Iz teh pešek bi se lahko napravilo okoli 10.000 q ali milijon kg maščobe. Vsakdo, ki meče sadno peške proč, naj bi tedaj, mislil na te številke in pridno nabiral peške. Zasego nasoljenih sardel nameravajo odrediti v Dalmaciji in pi*epove-dati izvoz. Oni, ki prejemajo državne podpore morajo pomagati pri pospravljanju letine. Tako je odredilo kmetijsko ministrstvo. Vsaka oseba, ki se neutemeljeno brani opravljati tozadevna opravila izgubi podporo in je vsak tak slučaj naznaniti žetveni komisiji dotične občine, ki uporneža ali prisili k delu ali pa ga naznani pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Osebe, ki dobivajo državno podporo naj ne mislijo, da bi se jim podpora morda skrajšala ako bi si sami tudi posebej zaslužili kaj. Vsa mala in velika trgovina je na Bolgarskem prosta izvzemši storjeno obleko-perilo, čevlje in blago za napravo istih, kakor tudi volneno in bombaževinasto blago, podlago, belo pletenino, parhend, blago za pletenje, sukanec za čevlje, nogavice itd., vrvarske izdelke, oljčno olje, oljke, milo, kavstično sodo, kavo, čaj, čc-belni vosek in šipe za okna. Bolgarske kmetijska banka v Sofiji izkazuje v letu 1916. skupnega zaklada z rezervami vred 69,949.237 levov, v letu 1915. pa je isti znašal 67,780.629 levov. Dobiček je znašal 1. 1915. čistih 4,600.000 levov, v letu 1914. 7,500.000 levov, v letu 1908. pa celo 8,500.000 levov. . Šoto porabljajo mesto premoga na Francoskem za pridobivanje svečave. Dve toni šote sta enakovredni z eno tono premoga. Francoske skrbi glede prehrane. »Petit Journal« priohčuje daljši članek pod naslovom: »Kaj bomo jedli?«, v katerem opozarja na resnost položaja in nezadostno prehrano. Prisilna ponudba za platneno in pol-platneno blago ter izdelke iz takega blaga. Kranjske firme dobe glede prisilne ponudbe za platneno in polplatneno blago ter izdelke za takega blaga zaupno ustmeno informacijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljeni. *■•' — Uradnikom in nastavljencem se nudi ugodna priložnost, da urede nujne zasebne zadeve pod zelo ugodnimi pogoji. Tozadevna pojasnila dobe pri »Hranilnem in posojilnem konsorciju I. splošnega urad. društva Avstro-Ogrske v Ljubljani«, Gradišče 15/1, — Uradne ure vsak torek in petek popoldne od 2VŽ:— Omejitev osebnega prometa na železnicah. Od, 1. oktobra dalje bodo na železnicah razen poletnih vlakov ustavljeni tudi nekateri drugi osebni vlaki najbrže za 14 dni —, da se odpomoro silnemu tovornemu prometu, ki je nastal s prevažanjem krompirja in drugih pridelkov kakor tudi premoga. Sladkor se podraži s 1. novembrom. Ker se pokrije potrebščina sladkorja za oktober še iz stare kampanje, se sladkor topot še ne podraži, marveč šele s 1. novembrom t. L, in sicer za 30 vinarjev pri kilogramu. Ravnotako dobi prebivalstvo za oktober še polni delež, t. j. 1 kg na osebo, od 1. novembra dalje pa le po tričetrt kg na osebo in mesec. Argentinija zviša izvozno carino za žito, laneno seme, koruzo, loj in oljne tropine. Apno kot sladkor je prodajal v Trstu neki Bezech, in sicer je zahteval in dobil nn 350 K za zabojček. Stranke, ki so kupile »sladkor«: Marija Pertot, Frančiška Soldat in Alojzija Dragotin, so prevzele in plačale »blago«, ne da bi bile odprle za-boiček, Bezech je sedaj že v zaporu. Si 226. SLOVENEC, 'dne 3. oktoEra 1917/ Str. S. Nad pol milijarde ▼ din. Dohodki is tobačnega monopola so za 1. 1917—1918 proračunani na 516'5 milijona kron, torej nad pol milijarde; stroški bodo znašali 180'6 milijonov, čisti dobiček tedaj okroglo 336 milijonov kron. Leta 1913., zadnje leto pred vojno, je znašal čisti dobiček 226 milijonov kron, torej za 110 milijonov manj. Tako izdatno je država tekom vojne podražila tobak. Cene v Črnovicah. Za likanje enega ovratnika plačaš danes v Črnovicah 80 vinarjev, za par raanšet 1 krono 20 vinarjev, vožnja na razne kolodvore stane od 16 do 30 kron; mlečna kava 1 krono; navaden potni jermen, ki je stal preje 60 vinarjev, stane danes 20 kron, par navadnih moških naramnic 25 kron; jermenčki za čevlje 2 kroni, ena hruška 1 krono 20 vinarjev da 1 krono 80 vinarjev; za britje plačaš najmanj 1 krono. t Vinska letina na Ogrskem. V okraju Kecskemet se je trgatev zgodnjih vrst že začela; letina bo deloma srednja, deloma dobra; staro vino se plačuje po 400 do 500 kron, za mošt ponujajo 380 K. V okraju Ogrska Bela cerkev bo letina po množini srednja, po kakovosti prav dobra; mošt se prodaja po 280 do 340 K. V okraju Menes in Beregszasz pričakujejo srednje letine. V Tarczalu si obetajo veliko najboljšega pridelka; za mošt ponujajo po 500 do 600 K, staro vino se prodaja po 700 do 900 K. V okrajih Jeger, Balassa-Gyarmat, Tapolcza in Budimpešta bo letina povprečno, srednja. V Szekszardu obeta kakovost izborno, vendar ni povsod enako. V Pečuhu ima mošt 20 do 22 % sladkorne vsebine, Šo-pronj obeča srednjo množino, a izvrstno kakovost (cena 400 do 500 K). Tudi Požun je zadovoljiv. V Bihaz-Dioszegu je 10% grozdja suhega. Ogrska sploSna strojna tovarna a. d. izkazuje dob.čka 476.588 K ter izplačuje 638 divicende. A*?cij-ki Kaj i tal te zviša od 5,000.000 K na 8,000.000 K. Naprava jagodnega vina je na Nem-gkem znatno omejena. Porabiti smejo v to svrho samo 30 % z ozirom na lansko letino. . . , Cementne zveze so v Nemčiji zvišale ceno cementu za 3 marke in so obenem podražile tudi sode. Nemška prekomorska služba, d. z. o. X. je sklenila z ozirom na gospodarski boj po sedanji vojni zvišati svoj kapital od 1,900.000 mark na 5,000.000 mark. Vse zveze nemške apnene industrije so zvišale ceno apnu zaradi splošne draginje kuriva. Zveza šred.-nemških apnarn je zvišala ceno za 25 mark pri 100 kvin-talih. Kemijska industrija. Kakor čujemo letos ni prišlo med nemško in avstrijsko kemijsko industrijo do kakih konvencij radi posameznih kemijskih produktov. Kakšne posledice zna to dejstvo pokazati v slučaju konkurence za eno ali drugo stran se sedaj ne more reči. Izguba tonaže radi podvodnikov. Na občnem zboru francoske »Compagnie des Messageries Maritimes« se je ugotovilo izgubo 12 parnikov kot pogrešanih in 70.000 ton izgubljenih. Vsled delovanja nemških podvodnikov je izgubljenih 26 % skupne tonaže. Na Ruskem se producira čimdalje manj: žita, sladkorja in premoga. Tudi produkcija bakra je padla od leta 1914. na 1916. od 1,949.728 pudov na 1,304.846 pudov. Krmila v katerih se nahaja kokalj in to posebno ako je v večji množini so živalim škodljiva. Prašičem kokalj posebno rad škoduje že, ako ga zavžijejo v manjši množini. V veliko krajih so prašiči poginili, ako so jim dajali takih krmil. V prometu je sedaj precej takega blaga in zato svarimo pred njim. Ako škoduje prašičem, tedaj tudi za perutnino ni priporočljiv, ker tudi perutnina oboli in pogine, če zavžije kokalj v večji množini, jajec pa kokoši, race, gosi, pure itd. sploh ne nesejo, ako «o zobale kokalj. OD grobu slovenske redovnice. Podpisani sem bil v letu 19U/15. 'kot ranjenec v oskrbi Elizabetne bolnišnice v Celovcu, in sicer tri mesece. V zavodu so sestre Elizabetinke, seveda povečini nemške narodnosti, le par koroških Slovenk — menda dve — in pa dve iz Kranjske, žalibog, sedaj le še ena. Prvi teden že me opozori M. Elizabeta (sestra ljubljanskega gospoda re-gens chori), da bo imela naslednji teden službo v bolniških sobah M. Pelagija, tudi Slovenka. In res, že v nedeljo jutro sem jo videl ln govoril z njo. To je bila blaga, usmiljena strežnica bolnikov, vse jo je v kratkem vzljubilo kot mater, vsakomur je brala iz obrata, kaj mu je potreba in ker takrat še ni ničesar primanjkovalo, tudi vsako-tnur ustregla; kot sanje tiho jo šla zjutraj od postelje do postelje, ko smo še vsi spali ter nas škropila z blagoslovljeno vodo. Čez uro potem pa je šla z veliko košaro okoli ter vsakega vprašala, ali ima raje kruh (bel kruh) ali ' emije. Kmalu nato je bila kava, dobra kara na mizi. Kadenje je bilo seveda prepovedano v sobah, toda kadar je M. Pelagija videla koga pušiti, se je nasmehnila, vedela je da vojak in kadenje, to gre vkup; na hodnikih pa je bilo mrzlo tedaj. Prinesla nam je knjig in drugih zabavnih predmetov, samo da bi nam še bolj osladila lepe dneve v topli bolniški sobi. Nekoč mi je zdravnik odrekel dopust; M. Pelagija je videla, da sem žalosten in vedela, kako si želim videti družinico. Šla je po vi-ziti za zdravnikom in ne preje odnehala, da je imela »Urlaubschfiin« v roki, s kterim je vsa presrečna k meni pritekla, da pritekla — bila je v letih in bolehna, a takrat je menda pozabila nato; vsa je žarela od veselja, da je zopet komu ustregla. Glavno njeno odka-zano mesto pa je bila cerkev oziroma zakristija. Kolikokrat je prišla po mene, da sem šel ministrirat, ko ni bilo zaspanih celovških fantičkov, in vselej me je čakal precejšen glažek »Kloster-geista«. Mraz je bil hud, ta v samostanu pridelani liker pa pogreje. K praznikom sem ji pomagal v cerkvi preurediti oltcrne predmete itd., kar je že treba v cerkvi k takim dnem. In kako je bila vesela tega. Peljala me je v grobnico čactitih soc ter, ter mi kazala, kje, v kteri ster.i bo najb^e pokopana. In, ni je več, nesli no jc po onih stop-njicah iz cerkve v grobnico, tam vzidali v zid in v zid zarisal5 znamenje križa. Ni j3 ve*, predobra Matere Pe-latrije. Za Velikonoč mi je zadnjikrat pisala, a ni potožila o bolezni aH o čem drugem. Zelo sc je zanimala za mojo družino, prosila raj molimo za njo in tolažila nas, da mora kmalu biti ko-ncc teh strašnih časov. Ni doživela dneva, ko bo zasijala zarja miru, šla je k Bogu po nlačilo, keterega je v polni mori zaslužila. — Omenil sem, dr. ranjka M. Pelagija nikdar ri tožila c ničemur. Samo z eno izjemo, ramreč; Ko so prihajali nemški duhovniki z dežele v mesto, maše-vali v sanetanski cerkvi in se po opravilu o tem in onem pomenili, so bili zelo prijazni; ko pa sc jo vprašali in zvedoli je Slovenka, pa so na mah utihnili in odšli. To da se je večkrat dogodilo. In kak<-> kostno mi je to pripovedovalo; to jo je bolelo, da niti gospodie re umevajo enakopravnosti. Ranjka Mati Pelanrija toraj ni bila samo predobra usmiljena Eliza-betinka, ampak tudi zavedna Slovenka. Blag ji spomin med nami! Najbolj udani in zadovoljni so begunci v občini Zeilern. Zlasti župan je tam silno prijazen in ljubezniv. Ravnotako so dobri in naklonjeni drugi domačini. M ftllflCL Begunce na Nižjem Avstrijskem čakajo hudi časi. Še sedaj, ko je bila tako krasna letina, pa so pisali begunci iz Šte-iansharta msgr. dr. Faiduttiju pismo in mu tožijo, da nimajo kaj jesti. Pa že dolgo let niso imeli kmetje tako krasne pšenice, tako lepega krompirja, Kaj bo pa še? Župani se jezijo na begunce, da imajo z begunci veliko sitnosti in dela. Hoteli so se tega dela otresti in so naprosili državnega poslanca G., da spravi begunce v barake. Seveda, to ne gre tako lahko, zlasti ne sedaj po novem določilu, ko beguncem ne morejo več vzeti podpore. Zato pa je treba državnega poslanca! Ta se je izrazil, da bo na vsak način se potrudil in skušal, ako bo le mogoče, da bi begunce iz celega okraja potisnili v barake, zlasti pa iz okolice mesta Amstetten. Zakaj pa? »Toliko vasi je bolj v ozadju, bolj daleč od železnice, pa nimajo beguncev, tudi mi jih nočemo.« Tako so baje rekli župani. Izgovarjajo se, da je to v korist beguncev. Po zimi ne bo drv, ne oglja; s čim bodo kuhali, s čim se bodo greli? Mleka že sedaj ni, masla ni, za begunce živeža ne bo — kam pojdejo? — Češ, v barake naj gredo, tam so nebesa doma! — Sedaj menda kradejo ljudje po celi Avstriji, kjer le morejo. Tako se po časnikih bere. Tu pa gre seveda vse na račun beguncev. Kokoši zmanjkajo. Kdo jih je? Begunci. — Krompir zmanjka na polju po noči. Kdo ga je pobral, pokopal? Begunci. Na drevesu je zlomljena veja. Kdo jo je? Begunci. Gospodar zasači otroke pri sadju, pa jih ne spozna. Oh, to so gotovo begunci! Vse begunci! V neki vasi je begunka dobila dve glavici solate. Ko jih domov nese, jo vidi orožnik, pa ji vzame solato in nosi po trgu od hiše do hiše in povprašuje, kje in komu je ta solata ukradena. Tako je z nami. Mi bi pa silno radi vedeli, kdo je tukaj kradel, ko nas ni bilo, in kdo bo kradel, ko nas ne bo? In vendar so naši otroci tako vplašeni, da niti sadja ne kradejo, ker vedo, da nas takoj lahko pošljejo proč, ako nas zasačijo pri tatvini. — Saj je to govoričenje, obrekovanje tudi krivo, da nas tako sovražijo, zaničujejo in lovijo v barake. A zaenkrat ne pomaga nič. Domov, kadar hočete, v barake pa ne! — županstvo Euratsfeld je spravilo v barake beguncc Varesco Ano, Juren Marijo in Avgusta Kavčič z njihovimi družinami. Drugi begunci so šc ostali tam. Pravijo, da se jim še dobro godi. — OdliMa pri 17. pešpolkii. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila tit. desetnik Marka Fr. in pešec Zaje Valentin. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrsto sta dobila desetnik Brolih Alojzij in pešec Krakar Ivan. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetniki Černe Franc, Kokalj Pavi in Jurkovič Alojzij; tit. desetnik Dolšan Ciril; poddesetniki: Vesel Franc, Keber Ivan, Pavlin Franc, Šolar Ivan, Guttmann Franc, Šturm Josip; tit. poddes. I-Idier Alojzij; pešci: Hribar Franc, Redenšek Jvsip, Lev«tik Josip, Papkovič Josip, Rodič Franc, Perme Franc, Kirer Ivan, Golob J.ukn, Sieder Rudolf, Grahek Ivan, J^sef Fr., Ravnikar Ivan, Kovačevič Savo, Konci-lja Anton, Černovšek Florijan, Lotrič Franc, Molar Anton, Hribar Anton, Butara Josip, Krušič Martin, Mrak Ivan, Blejec Franc, Mihalič Karel, Poje Fr., Podkrajšek Ivan, Ferlin Albin, Lukan Franc, Jarc Ivan, Novak Nikolaj, Fu-gina Pavi, Rogelj Franc, Urankar Fr., Judnič Josip, Herhar Ivan, Vrlinič Nikolaj, Mihelčič Pavi, Jurkovič Ivan, Ul-bar Franc, Kraljič Iv., Jerič Peter, Bajt Josip, Černologar Franc, Bratkovič Josip, Kovačič Franc, Hočevar Franc, Ri-felj Martin, Potokar Ivan, Grašič Ciril, Sinčič Ivan, Herbst Josip, Krhin Franc, Leskovec Jakob, Piletič Ignacij, Koleša Bogumir, Glavač Ferdinand, Banič Fr., Hočevar Alojzij, Komlanc Ivan, Kurent Alojzij, Miklič Anton, Muč Anton, Plut Josip, Lazar Anton, Znidaršič Martin, Novak Anton, Hostnik Franc, Pirš Jakob, Malinšek Anton, Belihar Mihael, Lotrič Jakob, Tome Matej, Valjavec Iv., Rauch Josip, Lukeš Josip, Plešič Tomaž, Javornik Josip, Zalokar Mihael, Šnabelj Kaks, Bratkovič Ivan, Zadni-kar Franc, Mlakar Ivan, Aupič Anton, Janko Franc, Poje Jakob, Pirnat Fr., Valentinčič Anton, Šuštar Ivan, Grob-ljar Ivan, Čebular Anton, Vivec Avgust, Filič Jurij, Sparovec Alojzij, Novak Josip, Rebolj Franc, Golob Ivan, Jeras Matej, Mojškerc Iv., Beck Tomaž, Fitz Adolf, Zupan Franc, Flajnilc Jurij, Knez Valentin, Stopar Martin, Slabe Jakob, Razman Alojzij, Košnilc Josip, Be-ni Jakob, Okorn Ivan, Pogačnik Ivan, Strotnak Ivan, Prus Josip, Bizilj Valentin, Milosevič Jurij, Spilek Mihael, Povirk Gašper, Zadel Ivan, Jazbec Iv., Kumše Josip, Lavšin Josip, Hren Josip, Jerše Josip, Koželj Franc, Klapčič Alojzij, Štimec Josip, Ivančič Josip, Žagar Karel, Šušteršič Tomaž, Štrucelj Josip, Pavšnar Josip, Levičar Franc, Lovšin Alojzij, Videč Ivan, šeškar Andrej, La-ginja Ivan, Smrekar Alojzij, Koplenik Albert, Bratina Ivan, Čamernik Franc, Urbane Josip, Grum Josip, Jelušič Josip, Mohar Josip, Weber Leopold, Ko-tar Ivan, Žerovnilc Alojzij, Rangus Iv., Peterlin Ivan in Gliha Ivan; štabni narednik Pečauer Mihael; narednika Hi-ris Ivan in Grimm Josip; rač. podčastnik Ilčnigmann Josip; četovodji: Rozman Franc, Makovec Josip; enoletni prost, desetnik tit. četovodja Krivec Franc; desetnika Hribar Ivan in Koren Pavel; tit. des. Žnidaršič Ivan; poddes. Škrbec Ivan; tit. poddes. Ožura Anton; pešci: Urankar Josip, Kimovec Franc, Zadnik Friderik, Friškovec Franc, Mar-čelja Karel, Brajko Anton, Klobučar Josip, Gantar Anton, Geržina Anton, Velkavrh Franc, Schneck Peter, Poglajen Anton, Lavrič Ivan in Gozrl Franc. — Vseh ocllikovancev je 189. Helvizici Krompirja. Z ukazom urada za ljudsko prehrano z dne 26. julija 1917 drž. zak. št. 311 glede ureditve prometa s krompirjem letine 1917 je bila zasežena krompirjeva letina. Ta zasega ima namen zagotovili krompir, ki je najvažnejše živilo, tudi tistim, ki ničesar ne pridelalo. Nameravana rekvizicija bo stroga, kajti potrebščina krompirja za ne- Eridelovalce je velika, dasi je letošnja rompirjeva letina silno slaba, očividno dokaj slabejša od lanskega leta; poleg tega je pa bilo od letošnjega krompirjevega pridelka veliko pokradenega. Zgoraj ukazana rekvizicija krompirja se bo pričela. Bog daj, da bi bil uspeh re-kvizicije v toliko zadovoljiv, da bi tudi ne-pridelovalci dobili sedanjim izrednim raz* meram primerno količino krompirja; na« meravani ostri rekviziciji nikdo ne uide. Prav posebno pa se povdarja, da se čez mero oddajne dolžnosti krompir ni« komur vzeti ne sme. Vsakemu kmetovalcu morajo ostati nastopne množine krompirja: 1.) za vsako glavo v družini po 150 kg. v družino spadajo gospodar in gospodinja, otroci, hlapci in dekle ter one delavske noči, ki so stalno pri hiši in imajo pri hiši t'idi hrano; 2.) 22% celega kmetovalčevega letošnjega pridelka za krmo in kot izgubo; 3.) za seme toliko, da odpade na hektar s krompirjem posajenega zemljišča 22 meterskih stotov krompirja. Čim manj je imel kdo s krompirjem posajenega zem« ljišča, toliko manj se mu bo pustilo krom« pirja za seme. 1 Ko kmetovalec izvršuje svojo oddajno dolžnost, ima pa tudi pravico zahtevati, da se mu pusti zgoraj navedena množina krompirja za njegovo in njegove družine prehrano, za prekrmo in za setev. Kot dobri državljani izpolnjujemo svojo dolžnost, varovati pa tudi smemo svoje pran vice, če bi rekvizicije segale predaleč. / Deželni svetnik dr. Josip Dermastia^ \ Pri glavobolu in v bolečinah v že- lodcu, slabem okusu, pihanju, slabosti, nagnjenju k bljuvanju ali driski izplak« ne naravna »Franz-Josef«-grenčica na lagoden način jedilni kanal, povzroči dobro prebavo in zvišano veselje doi dela. Plemenski prasci se bodo oddajali dne 11. oktobra ob 8. uri zjutraj na Zelenem hribu pri dolenjskem kolo« dvoru v Ljubljani. Vsi naročniki naj se ta čas točno zglase. Kranjsko deželno mesto za v no v če vanje živine. Išče se učiteljica za klavir ki bi poučevala 3 krat na teden na domu od 5.—6. Naslovi naj se pošljejo na upravništvo lista pod Klavir, 2505. Obvestilo. Gremij trgovcev naznanja, da se bo vršilo dne in 5. t. m. vsak dan od 9. do 11. ure dop. v gremijalni pisarni, Krojaška ulica 5, II. V nedeljo dne 7. t. m. zbero se ob 10. uri dopoldne vsi trgovski vajenci v I. mestni deški šoli na Ledini. K vpisovanju morajo vajenci prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo in krstni list; oni vajenci, ki še niso dovršili 14. leta, pa tudi zdravniško spričevalo. o510 4& Ivan Starman, delovodja južne železnico, javlja v svojem in v Imenu svojo hCeic Ane poroC. SiSka, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da jo njegova iskreno ljubljena soproga, srčno dobra, nopoznbljcna mamica in stara mamica, gospa Ana Starman v torek dno 2. oktobra 1917 po dolgom, mukapolncm trpljenju, Bogu udana preminula. Pogreb predrage nam pokojnice se vrši v Četrtek dne 4. oktobra 1917 iz hižo žalosti Dunajska cesta 47 k sv. Križu. Blago pokojnico se priporoča v blag spomin. Sisbuku fiiufoci osraii. »Slovenska Malica". Najhujši udarec za našo kulturo med vojsko je Lil gotovo razpust »Slovenske Matice«. Zdaj, ko ministrstvo razpusta ni potrdilo in je pričela »Slovenska Matica« spet redno poslovati, ni gotovo nikogar med n?mi ki bi ne bil tega pravičnega dejstva od srca vesel. Vsak zaveden Slovenec pa naj da svoji radosti duška s tem, da stopi v krog Matičarjev. Matica ima trojno vrsto članov: Prvič častne, drugič letne in tretjič ustanovne dosmrtne. Častne si voli sama, letni si dobe pravico s tem, da plačajo vsako leto 4 K članarine, usta-novniki izroče enkrat za vselej 100 K, ki jih morejo plačati tudi v obrokih in sicer največ v petih po 20 K. Vsi člani prejemajo redne letne publikacije. Matica je vsled razpusta mnogo trpela. Tri leta so izostala njena izda-nja, to je priUčno osemnajst knjig, posebno prizadeto pa je njeno premoženje. Zato je tem večja kulturna potreba, da pristopi k Matici vsak, kdor količkaj more. Pred koncem tekočega leta izidejo publikacije za 1914. leto. Knjižni dar bo vsled nastalih razmer manjši kakor prejšnja leta. Izideta namreč 2 knjigi pripovedne vsebine, in sicer: E. Kristina »Pertinčarjevo pomlajenje« in Zofke Kvedrove »Njeno življenje«. Obe deli sta že dotiskani. Naročniki zemljevida bi bili zaže-ljeni zemljevid že prejeli, da bi ne bilo svetovne vojske. Pred razpustom »Slovenske Matice« je bila opravljena že druga korektura in vrnjena vojaškemu geografskemu zavodu na Dunaju, kjer zemljevid izdelujejo. Opraviti bi bilo treba le še eno korekturo in zemljevid bi bil zagledal beli dan. Takoj izpočetka razpusta pa je kurator zem-Ijevidno delo ustavil. Ko je počela skoro po treh letih Matica zopet poslovati, se je obrnila brž na vojaški geografski zavod s prošnjo, naj ji pojasni stanje zemljevida. Izvedela ie da je bilo zemljevidno delo ustavljeno, da so plošče shranjene in da pred koncem vojske ni mogoče nadaljevati dela. Nato je naročila, naj hranijo plošče na njene stroške dalje. Ali izda Matica kaj za 191.7. leto, ali prične z rednim izdajanjem šele 1. 1918., vse to je še negotovo. Osigurati moramo za enkrat pred vsem njeno denprao stanje. Zato pa je treba mnogo članarine. Naj torej vsak, ki še ni član »Slovenske Matice«, pošlje ^tni-no ali — če mu je mogoče — ustavni-no. Naj se zaveda da ne stori s tem ničesar drugega kakor svojo slovensko kulturno dolžnost. V vseh zadevah, ki se tičejo Matice, naj se obrne vsak naravnost if& »Slovensko Matico« v Ljubljani. Kdor bi se rad osebno zglasil v Matični pisarni, mu naznanjamo, da posluje tajništvo začasno ob delavnikih od 2.' do 4. ure popoldne v društveni pisarni na Kongresnem trgu št. 7. Izjavim tem notora, da nisem plačnik nlka-kih dolgov, naj jih napravi kdorkoli na moje ime Leopold Egoer, skladiščni mojster južne železnice. Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih f Jirava s teletom ^ m iaruSek ln »altolfe j vsako posebej, po 2 K in dobro posušene prelsalias Siraasls "m jjabolfe po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Frrm Kos v Ljubljani. tele 4 tedne staro, radi pomanjkanja krme takoj naprodaj pri lastniku i'RAN MAP.TlNEC, L u-bljana truls 8. L'507 Modni salon Nina PfsssI sprejme takoj ™m ™,!i' 12 uoe Vprašanja: S>/. Petra. c. 20, I, nadstr. 6000 na upravo boljša dobra moč, z večletno prakso želi službe za takoj ali pozneje. Ponudbe pod Pridnost „ Slovenca". Zamenjam sveža jajca za sladkor enake denarne vrednosti. Naslov v upravništvu tega lista pod št. 2506. Vinski kamen, suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Celje. 1854 (l) Kmetijs'o društvo v Vipavi išče S ■ j,® hb» w e vsi k i.i Nastop službe takoj. Ponudbe naj se pošiljajo na omenjeno društvo. obstoječe iz njiv, travnikov in gozda, s hišo in gospodarskimi poslopji, blizu železnice najrajši s trgovsko hišo na Dolenjskem n li na Štajerskem. Ponudbe se prosi na upravništvo Slovenca pod »Trgovec 2496«. Ponudbeniki naj se zglase osebno s spričevali pri županstvu št. Vid nad Vipavo. — Nastop službe 10. oktobra. Plača po dogovoru. mim^jims^sssiiismsmtmmmmBsamuau nove in stare I^MfSl vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov. S Ltiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu i flllllfllllMIlllIlllllllllIlillllllllllllllillllllillllllllllllllllllllllllllllllUlIl:' avstrijska žarnica avstrijsko delo ! !! r.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiri!iiiiiiiiiiiiiiiiiii;Hiiiiiitiiinii(iiii!iim!ii'iiiiimi(iT I Okrajša Mika Migata v LiiMM ki ima veselje do trgovine, pošte nili staršev, so sprejme takoj pod ' ugodnimi pogoji. Firma J. Kušlan, Kranj (Gorenjsko). dBlsgilav okrajno bolnišKs v Ljitiljani, ki bo vponcde3;eleto 1OI6 4. Poročilo nndziralnega odseka. 5. .Dopolnilne volitve: a) v načetstvo 3 namestnike i/, SKupine delojemalcev, 2 člana in 1 namestnika iz skupine delodajalcev; b) v nadzorstvo 4 namestnike iz skupine delojemalcev, 2 člana in 1 namestnika iz skupine delodajalcev. 6. Raznoterosti. § 30. b.aij. pravil: Občni zbor je sklepčen, ako je pričujočih vsaj 30 članov, ki se po pravilih smejo udeleževati občnega zboia. Kadar ne pride toliko udeležnikov, se vrši uro pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom-ta občni zbor ^jo sklepčen ne glede na število udeležnikov. (6*oi vabila, ki služI kot izkaznica, vstop ni dovoljen.) Načelnik: Mihael Rožanec. vešča slovensitega in nemškega jezika, želi pre-, meniti službo, najraje * tia deželo, v bližini Ljubljane. Ponudbe na upr. tega lista pod Prodajalka. ♦ Babim zanesljivega, treznega HL.RPCR za KONIE proti dobri p'ači in brani. I ti mora bi 1 vajen vožnje iz gozda. Sprejmem tudi tesarie ali mizarje v tra no delo. Ravnikar Franc, oblast, skušeni mestni tesarski mojster, Linhailova ulica St. 25 kupi F. K. Kaiser, puškar, L ubljana, Šelenbnrgova nlica 6. in prosim ponudbe z vzorci o posušenih za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2354 1111 Vsaka množina po najvišjih dnevnih cenah. F. HolsteSn, Trst. 2493 Srbečico, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60. veliki K 3'— porcijaza rodbino K 9-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zfa