TEDNIK
uto XVII. št. 18
PTUJ, 16. maja 1974
CENA 1 DIN
Množični pozdrav tov. TITU
Čeprav je potovala letos zvezna
štafeta mladosti samo nekaj kilo-
metrov na območju občine Slov.
Bistrice, med planinskima domovo-
ma Pesek in Roglo na Pohorju, so
bile v vseh krajih občine množične
slovesnosti ob prihodu očbinske
štafetne palice, ki je letos pričela
svojo pot v torek, 7. maja na
gradbišču nove osnovne šole na
Keblju (bistriško Pohorje) in je v
dveh dneh prepotovala skoraj vse
večje kraje v občini. Kljub temu, da
je bila občinska štafeta, je bila zelo
slovesno sprejeta v vsakem najmanj-
šem naselju. V večjih vaseh, Oplot-
nici, Polskavi, Pragerskem, Poljča-
nah, Makolah in še nekaterih pa so
ob prihodu občinske štafete prire-
dili tudi bogate kulturne programe.
V prenosu štafetne palice je sodelo-
valo veliko število učencev osnovnih
članov aktivov ZM in mladih
samoupravljavcev iz delovnih kolek-
tivov. Med nosilci so bili tudi člani
specializiranih organizacij in mladi
u JNA.
Osrednja svečanost v okviru pre-
nosa pozdravov tov. Titu iz območ-
ja občine, je bila v sredo 8. maja na
trgu Svobode v Slov. Bistrici kamor
je prispela štafeta po dveh dnevih
potovanja po občini. Zvezno štafeto
so pospremili isti dan dopoldne po
pohorskih vrhovih.
Na osrednji svečanosti v Slov.
Bistrici je občinsko štafetno palico
nadvse prisrčno in toplo pozdravila
velika množica ljudi iz skoraj vseh
krajev občine. Občani so se zbrali
na kraju osrednje slovesnosti v Slov.
Bistrici že mnogo pred prihodom
občinske štafete, kjer so jim cicibani
iz bistriškega otroškega vrtca, pevski
zbor, recitatoiji ter godba na pihala
iz delovnega kolektiva IMPOL Slov.
Bistrica pripravili bogat kulturni
spored.
Stafetna palica je prispela pred
tribuno točno po programu. Tu jo
je prevzel predsednik OK SZDL
Vinko Pristovšek. Pozdravno pismo
je nato prebrala Meta Krajcer,
mladinka iz Slov. Bistrice. Potem je
v daljšem govoru spregovoril o
revolucionarnem liku tov. Tita,
njegovi življenjski poti in zadnjih
dogodkih, ki spremljajo naš socidi-
stični razvoj, član CK ZKS Jože
Dušej. Ob zaključku svečanosti je
Vinko Pristovšek predal občmsko
štafetno palico vojaku bistriške
garnizije, ki je v spremstvu velikega
števila učencev osnovnih šol, pokUc-
ne in srednjih šol, vojakov, mladih iz
gospodarstva in dolge kolone avto-
mobilov AMD Slov. Bistrica odnesel
palico proti Mariboru, kjer se je
priključila zvezni štafeti.
Letošnje prireditve povezane s
štafeto mladosti so bile na področju
bistriške občine dobro organizirane.
Odlikuje jih tudi množičnost. Po-
sebno pohvalo zasluži vodstvo OK
ZMS Slov. Bistrica, ki je opravilo
veliko nalogo skupno z orga-
nizacijami ZB.
I'0t0 in tekst V. Horvat
Prihod občinske štafete na osrednjo slovesnost v Slov. Bistrici.
^ NAJBOLJŠE ŽELJE ^
Prebivalci občine Ormož so
letos z občinsko štafeto mladosti,
ki se je priključila zvezni v Ptuju,
poslali maršalu Titu najboljše želje
za dolgo življenje z obljubo, da
bodo v primeru potrebe čvrsto
stali na braniku naših meja in naše
neodvisnosti.
Prisrčno slovesnost je lepo
pripravila ormoška mladinska
organizacija. Na Mestnem trgu so
se zbrali šolski in delovni kolektivi
ter predstavniki vseh družbeno-
političnih organizacij in občine.
Slavnostni govornik je bil pred-
sednik občinske konference ZMS
Ormož Ivan Vajda. Potem so
prihajale lokalne štafete - letos so
sodelovale vse osnovne šole tudi v
štafetnem teku, ki je v Ormožu že
tradicionalen.	jr .
VELIČASTEN SPREJEM ŠTAFETE
Tisoči mladincev, pionirjev in
drugih občanov so v sredo popoldan
na trgu MDB sprejeli štafeto mlado-
sti s pozdravi in čestitkami tovarišu
Titu ob njegovem bližajočem 82.
rojstnem dnevu.
Pred prihodom zvezne štafete in
nadaljevanjem njene poti proti Mari-
boru, so v Ptuj prispele ' številne
lokalne štafete naših osnovnošolskih
in srednješolskih zavodov, delovnih
kolektivov in pripadnikov JNA, ki
so v svojih č(^titkah predsedniku
republike zapisali, da bodo še v
naprej sledili pot in cilje naše
revolucije, politiko miru, ki jo vodi
Tito in da bodo zvesto branili vse,
za kar so padli številni borci v času
NOV, da bi bilo poznejšim rodovom
boljše in lepše.	^ogi
do nedelje, 26. maja 1974.
Mlaj bo v torek, 21. maja ob
21.34. NAPOVED: Lepo in suho
^eme bo od srede, 22. maja.
ronekod so možne kratke krajev-
ne plohe, ki pa ne bodo vplivale
"a suho vreme. Deževalo bo
veijetno 23. in 24. maja, nakar bo
maja nevarnost slane.
ALOJZ CESTNIK
Pred XII. občnim zborom zveze sindikatov občine Ptuj
Prihodnji četrtek, 23. maja bo v
Ptuju zasedal XII. občni zbor Zveze
sindikatov občine Ptuj. Na zboru bo
sodelovalo okrog 200 izvoljenih
delegatov, ki bodo zastopali 130
osnovnih organizacij sindikatov in
12.429 sindikalno organiziranih
delavcev v občini Ptuj. Naloga
delegatov je, da na zboru kritično
ocenijo štiriletno delo ptujskih
sindikatov in opredelijo njihovo
programsko usmeritev v prihodnje.
Obdobje med XI. in XII. občnim
zborom je bilo poHtično izredno
razgibano in delovno. Gre za
obdobje, v katerem se je bilo
potrebno krepko spoprijeti s
problemi gospodarske nestabihiosti,
nelikvidnosti, z odpravo vzrokov za
nizke osebne dohodke in z
številnimi problemi na področju
zadovoljevanja vsakodnevnih potreb
delavcev in njihovih družin. Zlasti je
bil v tem obdobju izrazit in
vsakodnevno prisoten boj in zavze-
tost vseh organiziranih sociahstičnih
sil za nove, bolj pristne in
poglobljene samoupravne odnose.
(Nadaljevanje na 2. strani)
2 stran
TEDNIK — četrtek, 16. maja 1974
PRED XII. OBCNIM
ZBOROM ZS
OBČINE PTUJ
(Nadaljevanje s 1. stiani)
Ta boj je prišel posenno do izraza
ob pričetku spreminjanja ustave s
15, 21, 22 in 23 ustavnim
dopolnilom, zlasti pa še po pismu
tovariša Tita« in izvršnega biroja
predsedstva ZKJ.
Sklepe in stališča, ki jih je sprejel
XI. občni zbor so ptujski sindikati
vsebinsko bogatili in usklajevali z
nalogami ter politiko ZKJ in ZKS,
ki so jo v svoji vsakodnevni praksi
tudi dosledno uresničevali.
Za uresničevanje nalog, ki so bile
sprejete v štiriletnem delovnem
programu ptujskih sindikatov se je
plenum občinskega sveta Zveze
sindikatov Ptuj sestal na 17
razširjenih sejah in predsedstvo na
48 sejah, v tem obdobju pa sta bili
tudi dve konferenci Zveže sindika-
tov občine Ptuj. Na prvi je bila
razprava o analizi samoupravnih
odnosov v občini Ptuj in nalogah
sindikatov za dosledno uresničitev
delavskih ustavnih dopohiil. Druga
konferenca pa je razpravljala o
aktualnih problemih stanovanjske
politike in o akciji za gradnjo
delavskih stanovanj v občini Ptuj. K
vsemu temu je potrebno dodati še
aktivnost, ki so jo v tem obdobju
razvijali odbori sindikatov vseh
šestih dejavnosti, ki so pri reševanju
konkretnih problemov v osnovnih
organizacijah sindikatov imeli najpo-
membnejšo vlogo.
Z uvedbo delegatskega sistema,
ustanovitvijo temeljnih organizacij
združenega dela in uveljavljanjem
neposrednih oblik samoupravljanja,
z uspešno opravljeno reorganizacijo
sindikatov, ki je v občini Ptuj v
celoti prilagojena novim ustavnim
razmeram, vstopajo ptujski sindikati
v novo pomembno obdobje svoje
nadaljne politične aktivnosti.
Preteklo štiriletno obdobje je bilo
brez dvoma zelo uspešno. Zavedamo
se, da bi morali storiti še mnogo
več, a vsako obdobje prinaša nova
spoznanja in izkušnje, ki jih lahko
koristno uporabimo pri uresničeva-
nju nalog, ki jih bo sprejel XII.
občni zbor.
Ob XII. občnem zboru je zlasti
potrebno poudariti prizadevnost
številnih sindikalnih delavcev, ki so
poleg svojega rednega dela v
tovarnah ob strojih in na drugih
delovnih mestih bili ob vsakem času
pripravljeni svoj prosti čas uporabiti
za delo v sindikatih. Nad 200
sindikalnih delavcev je aktivno in
požrtvovalno delalo v občinskih
sindikalnih organih, poleg tega pa so
bili tudi med najaktivnejšimi
sindikalnimi delavci v osnovnih
organizacijah sindikatov, ker je bilo
težišče njihovega sindikalnega dela
med članstvom. Prav njim gre
iskrena zahvala in priznanje za
uspehe, ki so jih v preteklem
štiriletnem obdobju dosegli ptujski
sindikati.
Feliks Bagar
Tridesetletni jubilej službe javne
in državne varnosti je bil deležen
tudi v ptujski občini zaslužene
pozornosti. V počastitev praznika je
bilo več športnih tekmovanj, preda-
vanj, rad^ski kviz, osrednja proslava
pa je bila v ponede^ek v ptujskem
narodnem domu. Tu je govoril o
zgodovini in pomenu javne varnosti
Stane Širovnik, komandir postaje
milice Ptuj, Branko Goijup, pred-
sednik občinske skupščine pa je
podelil najzaslužnejšim zvezna in
občinska priznanja, ki so jih prejeli:
RED REPUBLIKE Z BRONA-
STIM VENCEM: Jakob Divjak,
pomočnik komandirja postaje mili-
ce Ptuj, Alojz Gorišek, stalni dežur-
ni miličnik PM Ptuj in Slavko
Kostevc, komandir oddelka milice v
Gorišnici
RED ZASLUGE ZA NAROD:
Stane Sirovnik, komandir PM Ptuj.
RED DELA S SREBRNIM VEN-
CEM: Slavko Geč, vodja obhodnega
okoliša PM Ptuj, Milan Kogovšek,
vodja obhodnega okoliša oddelka
milice v Majšperku, Jože Lovrenčič,
stalni dežurni miličnik PM Ptuj,
Kolo man Luterič, vodja obhodnega
okoliša PM Ptuj, Ivan Mramor,
komandir oddelka milice v Kidriče-
vem, Jože Novak, vodja obhodnega
okoliša PM Ptuj, Franc Simeonov,
komandir oddelka milice v Dester-
niku, Anton Strle, vodja obhodnega
okoliša PM Ptuj, Franc Strucl, vodja
obhodnega okohša oddelka milice v
Juršincih, Janko Traper, vodja ob-
hodnega okoliša oddelka milice v
Vidmu pri Ptuju in Marjan Vršeč,
pomočnik komandirja PM Ptuj.
PLAKETE VARNOSTI: Alojz
Gorišek, stalni dežurni miličnik PM
Ptuj, Jakob Divjak, pomočnik ko-
mandirja PM Ptuj in Marjan Vršeč,
prav tako pomočnik komandiija PM
Ptuj.
PLAKETE OBCINE PTUJ: Stane
Urbančič, inšpektor UJV Maribor in
bivši dolgoletni komandir PM Ptuj,
Radenko Cerovič, vodja obhodnega
okoliša oddelka milice v Desterniku,
Janez Flajšman, stalni dežurni milič-
nik PM Ptuj, Husein Jupič, vodja
varnostnega okoliša PM Ptuj, Jože
Majhenič, vodja varnostnega okoliša
oddelka milice v Majšperku, Rafko
Mohorko, komandir oddelka milice
v Majšperku, Cvetko Novak, koman-
dir oddelka milice v Vidmu pri
Ptuju, Edvard Perkovič, vodja oko-
liša PM Ptuj, Viktor Srebernjak in
Viktor Šuligoj, oba miličnika po-
staje milice Ptuj.
V imenu nagrajencev se je na
svečanosti zahvalil za prejeta odličja
Jakob Divjak, pomočnik koman-
dijja PM Ptuj.	Foto: KOSI
1.	Leopold GASPERŠIČ - za
družbenopolitično delovanje v po-
vojnem obdobju, predvsem pri
organizaciji ZB NOV, v organih
krajevne skupnosti in v veliki meri v
občinski skupščini Slov. Bistrica.
Kot organizator in vodja je
sodeloval v vseh večjih akcijah KS
Makole. Bil je aktiven udeleženec
NOB v Prekomorski brigadi.
2.	Jože KODELIC - za aktivno in
organizirano delovanje v NOB vse
od leta 1941. Po osvoboditvi je
nadaljeval bogato politično aktiv-
nost v raznih vojaških in političnih
funkcijah kot pripadnik JLA. Pred
upokojitvijo je bil načelnik vojaške
šole v Zadru. Je nosilec spomenice
NOB od leta 1941. Za svoje zasluge
je bil večkrat odlikovan s številnimi
odlikovanji. Takoj po upokojitvi se
je vrnil v svoj kraj Crešnjevec in tam
nadaljeval z družbenopolitičnim
delom v krajevni skupnosti in
občini. Tudi sedaj še opravlja
številne odgovorne ndoge.
3.	Ivo VOKAC - opravlja vrsto
pomembnih in odgovornih, pedago-
ško strokovnih, družbenopolitičnih
in kulturnoprosvetnih funkcij v Zg.
Polskavi. Odlikuje ga narodna
zavednost, ki jo goji vse od mladih
let V času NOB je bil zaradi svojih
domoljubnih in naprednih mišljenj
izgnan v Srbijo, kjer se je vključil v
osvobodilno gibanje. Po osvoboditvi
se je vrnil v Zg. Polskavo, kjer je kot
prosvetni delavec deloval v prizade-
vanjih za odpravo posledic vojne in
skrbel za utrditeV ljudske oblasti.
Postal je vodilna sila na prosvetnem,
kulturnem in političnem področju
svojega kraja, v občini in tudi širše.
4. Avgust VIDMAR - je kot mlad
učitelj začel svoje delo v pohorski
vasici Šmartno, kjer je v zelo
kratkem času uspel v težkih
delovnih pogojih združiti kolektiv
sodelavcev v napredno, predano in
delovno ter homogeno celoto. Staro
šolsko zgradbo mu je uspelo
spremeniti v prijetno zbirahšče
najmlajših iz predela Šmartnega na
Pohorju in širše okolice. Ob svojih
ustvarjalnih akcijah pa so se na
njegovo pobudo zbir^ tudi starejši
krajani. Svoje aktivno delo je
nadaljeval tudi v osnovni šoli Sp.
Polskava, Iger je postal ravnatelj.
Njegove kvalitete pa so se kmalu
opazile tudi v življenju tega kraja.
Razen na naprednem pedagoškem
področju je še sedaj Avgust Vidmar
aktiven družbenopolitični delavec v
kraju in občini, kjer je posebno
pozornost posvečal delovanju OK
SZDL in eno mandatno obdobje
deloval tudi kot predsednik le
občinske organizacije, ob tem pa
vodil in še vodi različne komisije in
odbore pri krajevnih in občinskih
organizacijah. Svoje znanje in
izkušnje uspešno prenaša na mlajše
kot predavatelj.
V. H.
Petič komite
OKZKS Ptuj
Včeraj je bila v sejni dvorani na
magistratu V. redna in razširjena
seja komiteja občinske konference
ZKS Ptuj. Razpravljali so o pokon-
gresni aktivnosti komunistov in o
uskladitvi akcijskih programov; kri;
tično so ocenili delo komisij pri
komiteju občinske konference ZKS
Ptuj ter delo organov samoupravne
stanovanjske skupnosti Ptuj.
Več bomo poročali prihodnjič.
-jednik. — četrtek, 16, maja 1974
stran 3
Osrednja
proslava ob
prazniku dela
v Ptuju
Na dan OF je bila v proizvodni
dvorani Tovarne avtoopreme Ptuj
osrednja proslava ob prazniku dela,
1, maju Pozdravni nagovor je imel
Vojko Belšak predsednik delavskega
sveta TAPa. Za njim je imel
slavnostni gc^vor Vlado Beznik,
podpredsednik republiške konfe-
rence SZDL. Govoril je o velikem
pomenu OF, o prazniku dela in o
lahkih neupravičenih težnjah itali-
janskih iredentistov in neofašistov.
Zatem je poročal predsednik
komisije za podeljevanje priznanj
Osvobodilne fronte, Janko Vogri-
nec, ki je med drugim dejal:
j,Občinska konferenca SZDL Ptuj
podeljuje že od leta 1970 dalje
vsako leto priznanja Osvobodilne
fronte. Priznanja podeljuje posa-
meznikom in družbenim skupno-
stim, ki so dosegli vidnejše uspehe
na vseh področjih in v vseh oblikah
družbenega življenja, predvsem pa
pri uveljavljanju samoupravljanja in
socialističnih načel".
Letos je OK SZDL Ptuj podelila
16 priznanj OF, od tega trinajstim
posameznikom in trem organiza-
cijam. Priznanja je na proslavi
podelil Stanko Lepej, ptedsednik
OK SZDL Ptuj, prejeli pa so jih:
Terezija Adam - diplomirana
babica iz Župečje vasi na Dravskem
poljUj Valter Pliberšek - učitelj na
OŠ Zetale, Ignac Purg - Krajevna
pisarna Videm, Ivo Rau - tajnik SO
Ptuj, Martin Slodnjak - predsednik
KS Juršinci, Heribert Sorec -
predsednik krajevne organizacije
SZDL v Selah, Lojzka Stropnik iz
Ptuja, Ferdo Sreiber, Martin VeseUč
- KS Zavrč, Jože Vrabl - novinar
ter Maks Žmauc - SO Ptuj. Izmed
organizacij pa so prejela priznanje:
RADIO Ptuj, Delavska univerza Ptuj
ter Gasilsko društvo Hajdoše.
Na proslavi v TAP-u so svečano
sprejeli v organizacijo Zveze komu-
nistov 50 novih članov, predvsem
neposrednih proizvajalcev iz desetih
delovnih organizacij ptujske občine.
Sekretar OK ZKS Ptuj - Alojz
Gojčič jim je podelil izkaznice,
značke 7. kongresa ZKS, marksi-
stično literaturo in rdeče nageljčke.
V kulturnem programu so sodelo-
vali: mladinski pevski zbor ter
recitatorji gimnazije Dušana Kvedra
muški pevski zbor pod
vodstvom Branka Rajšterja ter
godba na pihala Ptuj pod vodstvom
Toneta Horvata. Božo Turin,
predsednik programskega sveta pri
OK ZKS Ptuj je nato prebral
protestno pismo, ki so ga poslali
i^deleženci svečane proslave OF in
maja iz proizvodne dvorane v
Tovarni avtoopreme Pt^aj, predsed-
^^u ZKJ in zveznemu izvršnemu
svetu.
M. OZMEC
Peti pohod po poteh Slovenskogoriške čete odlično uspel
v soboto zjutraj 27. aprila je
sonce kljub prejšnjim deževnim
dnem zasijdo kot nalašč in
dajalo poguma udeležencem V.
tradicionalnega pohoda po
poteh slovenskogoriške čete. O
poteku smo že v prejšnjih
številkah TEDNIKA obširno
poročali. Tokrat pa imajo
glavno besedo fotografije naše-
ga fotoreporteija - od zgoraj
navzdol seveda:
-	Lackova skupina se je na
svoji poti do Mostja ustavila
tudi pri Lackovi domačiji, kjer
še sedaj živijo Lackovi sorod-
niki.
-	Čez d m in strn, čez
mostove pa tudi čez potoke je
vodila pot — le da so nekateri
končali, tako kot kaže posne-
tek - s hladno aprilsko kopeljo.
~ Na prostem pri gozdičku v
Mostju, kjer je bila zadnji boj
Slovenskogoriška četa, so mladi
hitro izkoristili čas pred
„napadom" ter zaplesali tisto,
saj jo poznate: „Koliko je, joj
koliko je na Kozari grana. . . In
potem nenadoma: „drrrr . . .
ratata . . . buum. Pokalo je in
švigalo kot za res. Pripadniki
JNA so uprizorili v bližnjem
gozdičku zadnji boj Sloven-
skogoriške čete.
-	Čas borbe je za nami, lačni
smo, v zraku je vonj po pasulju,
pred nami pa je še predaja
poročil, pregled čet, kulturni
program, podelitev Titovih
odlikovanj ... uh, nog sploh
več ne občutimo.
Tudi to je minilo in lačni smo
se lotili pasulja, slanine in
svežega kruha. Od tu dalje je
tudi našega fotoreporteija eno-
stavno zmanjkalo.
Posnetki: M. Ozmec
PREJELI VISOKA
ODLIKOVANJA
PREDSEDNIKA
TITA
Na proslavi v Mos^u pri spome-
niku Slovenskogoriške - Lackove
čete je takratni predsednik SO
Ptuj Franjo Rebernak podelil
odlikovanja, ki so jih na ukaz
predsednika SFR Jugoslavije in
vrhovnega poveljnika' oboroženih
sil Jugoslavije Josipa Broza Tita
prejeli naslednji občani ptujske
občine: Cvetko Pantar - red dela
z zlatim vencem, Milan Kneževič,
Franc Lončarič in Jože Perko -
red za vojaške zasluge s srebrnimi
meči, Stanko Meglič in Djordje
Panzalovič - medaljo za vojaške
zasluge in Janez Harga - medaljo
dela. Iskreno čestitamo!
4 stran
TEDNIK — četrtek, 16. maja 1974
25 let založbe BOREC
(OB RAZSTAVI KNJIŽNIH DEL V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI
V PTUJU)
Ob 15-letnici založbe Borec se
spominjam zlasti njenih prvih časov,
ko so jo tovariši Janez Vipotnik,
Milan Skerlavaj-Petrač in pisate^
Tone Seliškar postavljali na noge.
Ustanovitvi založbe je botrovala
želja, da bi prišlo na naš knjižni trg
več del s tematiko revolucije, kot so
jih bile pripravljene izdajati druge
založbe. Imela je torej močno
moralno osnovo - zanjo so se
ogrevali -zlasti bivši borci NOV -
medtem ko so bile njene materialne
možnosti prav šibke. Ker sem bil pri
njej zaposlen skoraj od njenega
začetka, sem imel priložnost videti,
daje zrasla tako rekoč iz nič.
Njen prvi »življenjski prostor" je
bil v skromnem lokalu na Titovi
cesti (blizu sedanjega, večjega
lokala), kjer se je trudila s prodajo
knjig in raznih umetniških del
tovarišica Olga Suhijeva, v ozadju pa
ie bila pisarna direktorja Milana
Skerlavaja-Petrača, ki seje potil dan
za dnem brez počitka in spravljal za
založbo „kupček na kupček",
kakor pravimo. V notranjem
nadzidku tega lokala je bil še
prostor za upravo in računovod-
stvo. Razen tega lokala je založba
premogla še dve sobi v Erjavčevi
ulici, kjer sta se stiskala uredništvo
revije Borac in knjižni ekspedit. V
prvi sobi je imel poleg urednika
revije in njenega novinarja Mileta
Pavlina svojo pisalno mizo glavni
urednik založbe Tone Seliškar.
Ko sem konec 1. 1958 prišel v to
sobo kot glavni urednik revije
Borec, mi je Seliškar smehljaje se
dejal:
„Vidiš, bolje je že tukaj kakor pri
partizanih, pa ne veliko. Si
pripravljen potrpeti? "
„Seveda sem, saj sem se tega
navadil pri partizanih," sem odgovo-
ril.
„Potem pa ostani in zavihaj
rokave!"
Vodstvo nove založbe, katere
predhodnica je bila revija Borec, je
kmalu pokazalo slovenski javnosti,
da misU zares: iz skromnih lokalov
so začele prihajati knjige domačih
in tujih avtorjev. Najučinkovitejša
Sališkaijeva poteza v tistih časih je
bila izdaja Heydecker-Leebovega
„Nuernberškega procesa", ki so ga
ljudje tako rekoč razgrabili.
Polagoma so se gmotne možnosti
založbe izboljšale, kar je treba
pripisati predvsem marljivosti njene-
ga kolektiva. Iz skromnih prostorov
smo se začeli seliti v večje,
ustreznejše.
Hkrati s knjižno je napredovala
tudi revijalna dejavnost. Sprva jo je
predstavljala le revija Borec, ki smo
ji L 1960 dodali rubriko „Za mlade
bralce". Seveda je bilo tej rubriki
odmerjeno premalo prostora, saj je
revija izhajala le na treh do štirih
tiskovnih polah. Tovariš Petrač mi
je včasih dejal: „Revija je dobra, le
za otroke je v nji premalo branja."
Tako smo začeli misliti na posebno
mladinsko revijo. Glavni odbor ZB
NOV s tovarišem Ivanom Mačkom
na čelu se je s tem strinjal - in tako
se je L 1961, ob 20-letnici vstaje,
rodila mladinska revija Kurirček.
Knjižni in revialni dejavnosti v
okviru založbe se je 1. 1963
pridružila še časopisna: začel je
izhajati list „TV 15", glasilo ZZB
NOV Slovenije, sprva kot pol-
mesečnik, že naslednje leto pa kot
tednik, kar je še danes. Hkrati s ,,TV
15" je šest let izhajal Vojaški
informator, namenjen vzgoji rezerv-
nega kadra JLA.
Prav je, če ob 15-letnici založbe
poudarimo, da je v razmeroma
kratkem času opravila veliko delo,
da ima torej kaj pokazati, kot
pravimo!
france sušteric
Marija Špemjak ob svojih razstavljenih delih v Matični knjižnici.
RAZSTAVLJA MARIJA ŠPERNJAK
IZ KOPRIVNICE
Matična knjižnica v Slov. Bistrici
je letos za obiskovalce pripravila že
drugo pomembno razstavo. Tokrat
je v okviru 13. tedna bratstva in
prijateljstva sedmih sloveiiskili in
hrvatskili. občin predstavila Bistri-
čanom mlado in nadarjeno naivno
slikarko iz okolice Koprivnice. Živi
in tudi ustvarja v Herešinu pri
Koprivnici od koder izhajajo tudi
motivi njenega slikarskega ustvarja-
nja.
Bistriškemu občinstvu se je
predstavila z okoli 20 deli, katera je
ob otvoritvi tudi sama predstavila
mnogoštevilnim obiskovalcem, ki so
se v torek, 7. maja popoldne
udeležih otvoritve. V razgovoru je
Dovedala, da svoje ideie za slike
najde predvsem v življenju svojega
okolja, katerega neločljivi del je tudi
sama.
Medtem ko so bile že v osnovni
šoli njene roke spretne v upodab-
ljanju življenja okrog sebe, pa je
sedaj, kljub temu, da je skozi vse
obdobje slikala sama, brez vplivov
pomembnejših slikarjev, postalo
slikanje del nje same. Ves prosti čas
porabi za slikanje. Do sedaj pa je
izdelala že nad 200 večjih ali
manjših slik. Kljub tolikemu številu
ustvarjalnDi jiel pa tej mladi naivni
slikarki pomeni razstava v Slov,
Bistrici posebno doživetje, saj se je
prvič predstavila v Sloveniji. Bila pa
je tudi zelo lepo sprejeta. .
Foto in tekst: V. Horvat
V torek, 30. aprila 1974 se je v
Ptuju sestala na prvi, seji skupščina
kmetijske zemljiške skupnosti ob-
čine Ptuj. Skupščina šteje 50
delegatov, ki so jih delegirale
krajevne skupnosti, organizacije
združenega dela s področja kmetij-
ske dejavnosti, občinska skupščina
in družbenopolitične organizacije.
Na prvi seji so sprejeli statut
skupščine, izvolili predsednika in
druge organe skupščine.
Za predsednika skupščine kmetij-
ske zemljiške skupnosti je bil
izvoljen inž. Janko MLAKAR,
podpredsednik občinske konference
SZDL Ptuj, ki obenem vodi tudi
kmečko sekcijo pri SZDL; za
podpredsednika pa so izvolili
Martina ŽURANA, kmetovalca iz
Cirkulan. Prav tako so izvolili
13-članski izvršni odbor, ki mt
predseduje inž. Franc FRAJNKO
VIČ, delegat KK Ptuj, za podpred-
sednika pa je bil izvoljen Stanko
TOPLAK, kmet iz Juršincev. Pr
skupščini bo deloval tudi 3-člansk;
poravnalni svet, ki mu predseduje
Jože VRATIC iz Hajdine.
O nalogah kmetijske zemljiške
skupnosti je bila razprava tudi m
razširjeni seji komiteja občinske
konference ZKS Ptuj, ko j«
obravnaval stanje in nadaljnji razvoj
kmetijstva v ptujski občini Me^
sklepi seje komiteja je tudi nalogs
da je v občini pospešiti konstituira
nje skupščine kmetijske zemljiški
skupnosti in njeno delovanje. ^
njenem okviru se je treba dogovai
jati za smotrno rabo kmetijski!
zemljišč v kmetijski proizvodnji, Zi
učinkovito varstvo kmetijskih zer"
Ijišč, za smotrno rabo zemljišč '
nekmetijske namene, prav tako f
tudi dogovarjanje za usposabljanj
manj kakovostnih kmetijskih zeiH
Ijišč za organizirano kmetijsk'
proizvodnjo.
Vse te naloge bo vodstv
skupščine kmetijske zemljiške skuf
nosti v ptujski občini, s svojil
izvršnim odborom in komisija"
prav gotovo uspešno opravljalo.
F. Fiderše
Kandidati za vodilne funkcije v zvezi sindikatov
v zvezi s pripravami na XII. občni
zbor in prvo sejo novoizvoljenega
občinskega sveta Zveze sindikatov
občine Ptuj je bil izveden predkan-
didacijski postopek, v katerem so
bUi izbrani možni kandidati za
najodgovornejše funkcije v novem
občinskem svetu Zveze sindikatov
občine Ptuj za mandatno obdobje
1974 - 1978.
Kandidati za vodilne voljene in
imenovane funkcije v novem
občinskem svetu Zveze sindikatov
občine Ptuj so:
Kandidat za predsednika občin-
skega sveta Zveze sindikatov občine
Ptuj je tovariš JANKO BEZJAK,
rojen 1944 leta, ekonomist, vodja
gospodarsko računovodske službe v
Podjetju za popravljanje voz Ptuj.
Kandidat je aktiven družbenopoli-
tični delavec v občini Ptuj. Sedaj je
član komiteja in občinske konferen-
ce ZKS Ptuj, predsednik skupščine
samoupravne stanovanjske skupno-
sti Ptuj, član sveta zavarovancev
skupnosti zdravstvenega zavarovanja
za področje mariborske regije in
član delegacije TOZD v zbor
združenega dela skupščine občine
Ptuj.
Kandidata za dva podpredsednika
občinskega sveta Zveze sindikatov
občine Ptuj sta: FRANJO KLE-
MENCiC, rojen 1929 leta, visoko-
kvalificirani delavec, gradbeni delo-
vodja v TOZD Vzdrževanje Tovarne
glinice in aluminija „Boris Kidrič" v
Kidričevem. Kanditat je aktiven
družbenopolitični delavec v občini
Ptuj in v SR Sloveniji. Sedaj je član
republiške konference SZDL Slove-
nije, član republiškega odbora
sindikata delavcev industrije in
rudarstva Slovenije, delegat v
republiški sindikalni konferenci
delavcev kovinske industrije Sloveni-
je, predsednik zbora delegatov
krajevne skupnosti Kidričevo in
član predsedstva občinskega sveta
Zveze sindikatov občine Ptuj.
JOŽICA ŠIROVNIK, je rojena
1946 leta, ekonomski tehnik,
mezdni knjigovodja v organizaciji
združenega dela Intes - TOZD
Pekarne Vinko Reš Ptuj. Je aktivna
družbenopolitična delavka v občini
Ptuj, Sedaj je član občinske
konference ZKS Ptuj, član delegaci-
je TOZD v zbor združenega dela in
član komisije za volitve, imenovanja
in kadrovska vprašanja pri skupščini
občine Ptuj ter članica komisije za
organizacijsko in kadrovsko politiko
pri občinskem svetu Zveze sindika-
tov Ptuj.
Kandidata za strokovno politična
delavca - sekretarja občinskega
sveta Zveze sindikatov občine Ptuj
sta: DANILO MASTEN, rojen 1923
leta, ekonomski tehnik, slušatelj
višje šole za organizacijo dela v
Kranju, profesionalni predsednik
sedanjega občinskega sveta Zveze
sindikatov Ptuj. Je aktiven družbe-
nopolitični delavec v občini,
republiki in federaciji Sedaj je član
zveznega odbora sindikata delavcev
storitvenih dejavnosti Jugoslavije,
predsednik občinskega sveta Zveze
sindikatov Ptuj, do sedaj pa je bil
tudi predsednik zbora delovnih
skupnosti skupščine občine Ptuj in
predsednik medobčinskega odbora
sindikata delavcev storitvenih dejav-
nosti občine Ptuj in Ormož.
JOŽE KAUCEVIC, je rojen 1950
leta, kvalificirani trgovski delavec v
organizaciji združenega dela Merca-
tor - TOZD Panonija Ptuj, sedaj je
redni slušatelj na Srednji politični
šoli pri CK ZKS - oddelek Maribor.
-jednik. — četrtek, 16, maja 1974
stran 5
T
. TRGOVSKO PODJETJE
Tehno-mercator
CELJE
291 ur za delavce in kmete
OB 1. MAJU v ORMOŽU
Prvomajske proslave so bile le-
tos v ormoški občini izredno pestre.
V nekaterih krajih je mladina zaku-
rila kresove in pripravila prilož-
nostne programe, bilo pa je tudi
nekaj veselic. Tako je bilo tudi v
Ormožu.
Mladina je skupaj z občinskim
svetom zveze sindikatov Ormož pri-
pravila pri vinski kleti velik kres s
prvomajskim programom. Slavnost-
ni govornik je bil Rudi Peršak, pred-
sednik OSZS Ormož, z recitacijami
so nastopile mladinke, članice kon-
ference mladih delavcev občine Or-
mož, slovesnost pa je zaključil na-
stop folklorne skupine Seljačka slo-
ga iz Doljne Dubrave v občini Cako-
vec. Prečitano je bilo tudi protestno
pismo, s katerim je mladina občine
Ormož izrazila svoj protest do itali-
janskih zahtev po slovenskem ozem-
lju.
Potem je zagorel velik kres, praz-
nično obarvan z ognjemetom, ki si
gaje ogledalo skoraj 1500 ljudi.
j^ed prvomajsko prireditvijo je bi-
la pri vinski kleti v Ormožu še izjem-
na slovesnot, ki jo je pripravil SLO-
VIN - skupnost TOZD »Jeruza-
lem" Ormož za vse svoje nad 10 in
nad 20 let zaposlene delavce ter
nekatere kooperante.
V zahvalo za dolgoletno delo v tej
delovni organizaciji je 291 ljudi pre-
jelo posebna priznanja in spominske
ure. S to slovesnostjo je ta delovna
organizacija lepo obeležila prvomaj-
ske praznike, saj nagrada za delo
spada k prazniku dela.
Na tej prireditvi Je zbrane po-
zdravil najprej Jože Snajder nato pa
je direktor podjetja Matija Ratek
orisal dolgo ^t prizadevanj in uspe-
hov sedanje skupnosti TOZD „Jeru-
zalem" Ormož. Na svojevrsten način
se je za dosežene uspehe zahvalil
naši širši družbenopolitični skupno-
sti in tovarišu Titu nekdanji viničar
iz Litmerka Jakob Fajfar, kije zložil
priložnostno pesmico.
Ob obeh uspelih prireditvah, na
katerih je nastopila tudi ormoška
godba na pihala, je bilo ljudsko raja-
nje, ki ga je kmalu zmotila nevihta.
Veselje se je zato nadaljevalo v ste-
kleni dvorani nad kletjo, mnogi pa
so zaradi pomanjkanja prostora od-
šli v hotel ter tako nadaljevali prvo-
m^sko veselje.
Jr
»Uprava duma upoko-
jencev v Ptuju —
Volkmerjeva cesta
obvešča
zaintersirane upokojence
in druge občane, da bo
dne 20. maja 1974 v času
od 9. do 12. ure omogo-
čila ogled domskih pro-
storov in njih opreme.
Matqa Ratdc in Jože Šnajder
sta podeljevala diplome in spo-
minske ure.
Na dan ustanovitve OF je
konferenca SZDL Crešnjevec razvila
svoj prapor. Prebivalci teh krajev so
z razvitjem prapora dosegli še enega
pomembnih uspehov, saj so v
zadnjem obdobju slavili v tem kraju
več značajnih pridobitev: uredili so
pokopališče in zgradili novo mrtvaš-
nico, zgradili so spomenik NOB,
obnovili Dom kulture, asfaltirali več
km ceste do naselja in v njem ter
napeljali vodovod. S temi dosežki se
uvrščajo med najuspešnejše v
občini, vendar jih to ni uspavalo, saj
že načrtujejo nove naloge, to pa so
predvsem nadaljnje asfaltiranje cest,
novogradnja osnovne šole in otro-
škega vrtca.
Odbor KK SZDL Crešnjevec. se je
v te akcije vključil še z razvitjem
svojega prapora, kar jim ob tolikih
uspehih'na' delovnem področju ni
bilo težko. Kljub velikemu številu
samoprispevkov, za katere so se in
se še odločajo prebivalci te Krajevne
skupnosti, ni bilo težko zbrati s
samoprispevki sredstev za razvitje
prapora, ki je tako postal eden
maloštevilnih v vseh podobnih
organizacijah v Sloveniji.
Na novi prapor KK SZDL
Crešnjevec so ob slovesnosti pritrdili
kar 55 okrasnih zlatih in 43 srebrnih
žebljičkov. Krajevne organizacije in
organizacije bistriške občine pa so
pritrdile še 15 trakov.
Pod pokroviteljstvom OK SZDL
Slov. Bistrica je prapor razvil Jože
Rap predsednflc črešnjevske krajev-
ne konference, ki ga je predal v
čuvanje praporščakoma Dušanu
Kapunu in Štefanu Pozancu.
6 stran
TEDNIK — četrtek, 16. maja 1974
Dominik CLUŠIČ
SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE
Ko so privedli berače v zapore, sem imel prost dan. V službi je
bil kolega Pihlar, ki mi je pozneje povedal, kako je nasprotoval, da jih
sprejmemo v zapore, saj bi jih po zapornih predpisih ne bi smeli.
Jerman pa je popustil, da bi se nadrejenim prikupil.
Po prihodu v službo sta mi najprej povedala o bednih zapornikih
hisna delavca Farkaš in Plohi. Odšel sem k Jermanu in zahteval ključ
od stranišča, kjer so bili starčki zaprti. S pomočjo delavca Kralja,
Farkaša in Plohla sem pomagal starčkom na noge. Smilili so se mi
ubogi ljudje, še bolj potrebni dobrih čustev in pomoči, kakor
normalni stari ljudje. Štirje siromaki, ki so ležali na tleh pod onimi, ki
so jih nanje zložih, so še komaj dihali in telesa so jim bila kakor
ohromela od teže, ki sojo vso noč prenašali. Komaj čez eno uro so se
začeli po malem gibati.
Starčki, ki sem jih imel pred seboj, so vzbujali naravnost grozo.
Kaj takega še svoj živ dan nisem videl, čeprav so se v Jugoslaviji med
obema vojnama klatili po cestah in prosjačili po hišah mnogi berači,
strgani, bosi, umazani, bolehni. Bih so žalostna slika razmer tistih
dni. Beraštvo je bilo dovoljeno. Tako se je oblast otresla skrbi za
streho in preživnino onemoglih ljudi. Berači so bili nujni sopotniki
kapitalistične družbe. No in ti bedni starčki, ki sem jih tedaj
opazoval v sodnih zaporih, so bili najbednejši od vseh, ki sem jih videl
dotlej.
Po obrazih in telesih so bili garjavi in hrastavi. Lasje in brade so
bili divje razraščeni in nepočesani. Obleka je bila razcapana. Vsi pa so
imeli enake zimske plašče, ki so že tudi razpadali. Po enakih plaščih
sem sklepal, da so bili kdaj vsi skupaj v kakem zavodu. Neumiti in
oblečeni v umazano obleko in perilo so vsi smrdeli, da si komaj
vzdržal v njihovi bližini.
Usoda najbednejših me je tako prizadela, da se nisem nič oziral
na predpostavljenega ječarja Jermana, ampak sem kar sam odhitel na
okraj k deželnemu svetniku Frhzu Bauerju in mu očital, zakaj nam je
poslal take sirote. Prosil sem ga, naj se o tem sam prepriča, kar je
odklonil, pač pa je obljubil, da jih bodo spravili iz zaporov še isti dan.
Omenil je, da so bili siromaki določeni za nek inštitut v
Ober-Donavitz kot material za zdravstvene poizkuse.
Pri kosilu za berače nismo imeli hrane, pač pa sta Plohi in Kralj
pri delitvi hrane jetnikom le prištedila nekaj laompirjeve juhe in
nekaj kruha, kar smo dali siromakom. S hrano so se nekoliko
opomogli. Po njihovem odhodu smo dobro prečistili prostore, kjer so
stali in ležali, da se ne bi razširile po zaporu uši. V zapore odslej niso
več privedli nobene skupine beračev, pač pa nekajkrat kakšnega
posameznega ah dva skupaj.
Za prvo skupino beračev so pripeljali v zapore ptujskega starčka
z imenom Kukovec. Ker je bil slabo oblečen, so se sojetniki bali, da
ima uši. Jerman mu je prinesel zato iz skladišča novo obleko in
perilo, njegovo obleko pa je razkužil. Kukovec je bil J?aje v svojih
boljših letih dober strojni mehanik, zaposlen pri Kodeli. Dobro je
izdeloval sudne preše. Ko je obnemogel za delo, se je vdajal pijači.
Kukovec se je izo^il poti v „eksperimentalni inštitut", kamor so ga
hoteli poslati nacisti. Tisto noč po prihodu v zapore je za vedno
zaspal.
Nacisti so imeli onemogle, defektne in bolehne starčke za
človeške škodljivce, ki jih je potrebno iztrebiti. Le za nekaj so lahko
služiU za zdravstvene poizkuse. Kakšno barbarstvo!
BIVŠI JUGOSLOVANSKI OROŽNIKI V PREVZGOJNI
ŠOLI V PTUJU
Nacistična oblast je po zasedbi naših krajev potrebovala
usposobljene orožnike za vzdrževanje reda v dežeU, kajti armada
nacistične Nemčije, čeprav številna, je bila potrebna na bojiščih in za
primere večjih oboroženih intervencij v okupiranih deželah. Za
vzdrževanje reda pa so skrbeli orožniki, policija ter vermani, pozneje
pa še deželna straža. Nemci so se odločili sprejeti v službo nekdanje
jugoslovanske orožnike, razen tistih, ki so bih že upokojeni in če so
bili še kakšni drugi vzroki proti sprejemu v službo.
Že leta 1941 so poslaU okrog dvesto orožnikov v Ptiij na sedež
ptujske orožniške postaje v Prešernovi ulici na prevzgojni tečaj. Tečaj
so obiskovali pol leta. Mobilizirane orožnike so preoblekli in jim dah
orožje. Priznali so jim tudi njihove čine, ki so jih pridobih v
jugoslovanski službi. Pri šolanju so jih razvrstili v tri skupine ah čete
po pribUžno šestdeset mož.	D^lje prihodnjič
Pisma bralcev
še: »želja po avtomobilu«
Pravzaprav bi lahko dejali, da je v sestavku pod tem naslovom, kije bil
objavljen 4. aprila 1974 v 13. številki Tednika na 9. strani, šlo za željo
blatenja nekoga, ki ni ničesar zagrešil. Pisec sestavka se je sicer podpisal z
kraticami NO, kar pomeni Leben Branko ter na rokopisu še napisal polni
naslov: Vičanci 85, p. Velika Nedelja. Na tem naslovu pa nismo našli
človeka z omenjenim imenom in priimkom, kar priča, daje sestavek očitno
lažen in dokazuje, na kakšne vse načine si v tistih krajih poskušajo ljudje
škoditi. Prizadeta tovarišica poslovodkinja trgovine v Ključarovcih je upravi-
čeno užaljena, saj je lažni naslov pisca očiten dokaz njene nedolžnosti.
UREDNIŠTVO
Nenavaden lov ni lisice
Nihče ne bi mogel slutiti, da bi lahko imele lisice svoje skrivališče v
neznatnem cestnem prepustu pri odcepu stranske od glavne ceste pri
Rožmarinovi hiši v Forminu.
Ko se je voznik osebnega avtomobila Alojz Kovačec preteklo nedeljo
pozno zvečer vračal proti domu, je v blišču avtomobilskih žarometov
nenadoma zagledal že precej dorasle mlade hsice, ki so preplašene hitro
izginile v cestni prepust. Ustavil je in obvestil o nenavadni najdbi že speče
sosede, ki so hitro vzeli vile in palice, zamaših odprtino na enem koncu
prepustnih cevi in skušah pobiti v prepustu skrite škodljivke. Eden izmed
preganjavcev, ki je na obvestilo v naghci skočil iz posteče in se napak
oblekel, je v luknjo prižgal žveplene zakadne tršice. Ker je pri tem delu
moral ležati, je nevede legel v koprive in se pošteno opekel po pršili in po
trebuhu. Skušah so tudi s psom jazbečarjem, toda, bolj ko so psa s silo rinih
v zakajeno luknjo, tembolj se je pes odmikal, otepal in.lajal na vso moč.
Hrupa, šale in smeha je bilo na pretek, hsice pa so v smrtnem strahu
trepetale v šest metrov dolgem prepustu. Končno so poslah po
pooblaščenega lovca, ki je imel že d;ilj časa nabito puško. Legel je pred
luknjo, sprožil in „pumf" je votlo zagrmelo pod cesto, ko pa je drugič napel
petelina, je odjeknilo samo ,,štre", naboj se ni sprožil; tako je bilo dvakrat,
trikrat. Zato je prinesel boljšo puško in z njo pokončal skriti hsičji rod. Nato
so fantje s kavlji izvlekh štiri mlade, dobro rejene hsice, - .,potem pa vse
tiho je bilo."
J. V.
Ljubljanski Medex je organiziral v
soboto v Ptuju posvetovanje čebe-
larjev z območja Štajerske. Udeleži-
lo se gaje okoli 120 gojiteljev hudih
pa vendar zelo pridnih „muh".
Medex je organiziral letos tudi
delovno enoto za kooperacijo, ki
vključuje poklicne čebelarje in
druge, ki jim je čebelarjenje bolj
hobi in pa seveda tudi dodatni vir
zaslužka. Nekaj poklicnih čebelarjev
- Medexovih kooperantov je tudi v
ptujski občini. Ti so z Medexom
pogodbeno vezani za pridobivanje
m^u, cvetnega prahu, matičnega
mlečka in zadelavine, ki je nov
čebelarski proizvod. Poklicni čebe- (
laiji so pri Medexu v rednem
delovnem razmerju in lahko dobijo
tudi ustrezne kredite za nadaljnji
razvoj čebelarstva, ki je bilo v
zadnjih letih v precejšnji stagnaciji
kljub temu, da so čebelarski
proizvodi cenjeni na domačem in
tujem trgu, rabijo pa jih še posebej v
zdravilstvu,
Po posvetovanju in predavanju v
Ptuju so obiskali čebelarji svojega
poklicnega tovariša Janeza Pislaka
na Dravskem polju kjer so
teoretične čebelarske veščine preiz-
kusili tudi pri praktičnih opravilih v
čebelnjaku.
USPELA AKCIJA POGOZDOVANJA
Dramska skupina pri Kulturno
umetniškem društvu v Crešnjevcu
pri Slov. Bistrici je letošnje leto
pripravila, kot že nekaj let nazaj,
novo dramsko delo. Tokrat je to
komedija v štirih dejanjih Toneta
Partljiča TOLMUN IN IC\MEN.
Do sedaj so se s komedijo uspešno
predstavih že dvakrat v svojem
kraju, obakrat pred polno dvorano
obiskovalcev. Prav tako uspešno pa
so gostovali na amaterskih odrih v
Polskavi, Cirkovcah, Pragerskem in
Loč ali.
Po nepopolnih podatkih si je do
sedaj ocledalo Partljičevo komedijo
„TOLMUN IN KAMEN", v režiji
domačinke Francke Rajh, okoh 600
obiskovalcev.
V. Horvat
-jednik. — četrtek, 16, maja 1974
stran 7
Razstava »Lackov odred«
v počastitev letošnje proslave
Iciajevnega praznika je bila v Ptuju
8 maja otvoritev razstave ,,Lackov
odred", ki jo je pripravil muzej
f^arodne osvoboditve Maribor. Da
laliko vidimo omenjeno razstavo
judi v Ptuju gre zalivala Krajevni
j^pnosti in občinski konferenci
SZDL, ki sta jo z velikim
razumevanjem finančno omogočili.
Čeravno se razstava glede na
prostore v paviljonu Dušana Kvedra
inalo razlikuje od prvotne postavitve
v Mariboru, je tako vsebinsko kot
tudi kronološko neokrnjena. Poleg
tega je razstavi sporazumno z avtorji
in v spomin na narodnega heroja
Jožeta Lacka dodan še kratek
zgodovinski oris delovanja Sloven-
skogoriške ali po domače Lackove
čete, od njene ustanovitve pa do
zadnjega boja pri Mostju. Ustano-
vitev Slovenskogoriške-Lackove če-
te je vsekakor plod temeljite
politične, propagandne in organiza-
cijske priprave, ki so jo izvedli člani
Konuhistične partije pred in v času
okupacije.
Ustanovitelji čete so bili člani
ptujskega okrožnega komiteja KP
Jože Lacko, Mima Kovač-Barčka,
Franc Kramberger in Franc Osojnik.
Člani okrožnega komiteja KPS Ptuj
so skrbeli zanjo irujo aktivirali, v njo
vključevali svoj kader, mobilizirali
borce, odkrivali vse vrste izdajalcev
in povzdigovali borbeni duh v vseh
vrstah prebivalcev, ne glede na
njihovo politično in versko pripad-
nost in prepričanje. Slovenskogo-
riška četa kot prav partizansko
organizirana enota na ptujskem
palročju je skozi herojske podvige
zaživela med ljudmi, povzdigovala
njihovo borbenost in oznanjevala
boj za nacionalno, politično in
gospodarsko osvoboditev ter nadalj-
njo krepitev enotnosti delavskega
razreda.
Čeravno je četa delovala več aH
manj na delu zahodnih Slovenskih
goric, je dajala varnost prebivalcem
pred nasiljem okupatorja, kot nam
kaže napad na Nemce v Strossovi
vili 1. maja, 16. maja zažiganje
opekarne nemčurja Scharnerja, kije
v času stare Jugoslavije bil eden
izmed najaktivnejših članov krajev-
ne skupine švabsko-nemške prosvet-
ne zveze (Kulturbund), napad na
sedež nemške občine v Vitomarcili
24. maja, spopad z orožniki v gozdu
pri Svetincili koncem maja, napad
na orožniško postajo v Vintarovcih
7. junija, miniranje železniške proge
med Dornavo in Ptujem, napad na
občino in Gracerjevo trgovino v
Polenšaku pred usodnim bojem pri
Mostju 8. 8. 1942. Ta zgodovinski
oris Slovenjegoriške čete je dodan
na prvih dveh panojih.
Na razstavi ,,Lackov odred" je
prikazano narodnoo-svobodilno gi-
banje v letih 1944-1945, od
ustanovitve Lackove čete, prek
njenega preosnovanja v Lackov
batdjon, ki je bil vključen v
Pohorski odred in njegovo preure-
ditev in preimenovanje v Lackov
odred do konca vojne. Lackova četa
je bila ustanovljena januarja 1944.
Ustanovitelj čete je bil okrožni
komite KPS Maribor, ki jo je tudi
menoval po Jožetu Lacku. Na tretji
obletnici OF, 27. 4. 1944 je četa po
odredbi okrožnega odbora Maribor
prerasla v bataljon, ki je štel 72
borcev. Območje, na katerem je
deloval Lackov bataljon, je segalo
od Haloz do Kozjaka. Med vodi
Lackovega bataljona je bil tudi
Haloški vod. Ta je bil poslan na
haloško območje in se je razdelil v
dve skupini. Ena skupina, kije imela
svojo postojanko pri Selah, je bila
20. 5. 1944 zaradi izdaje nekega
Branka uničena.
Namesto vključitve , Lackovega
bataljona XIV. diviziji, kot je
določil štab IV. operativne cone, je
prišlo 27. 6. 1944 do ustanovitve
Pohorskega odreda na Rogh kot
teritorialne enote za območje
Pohorja in Kozjaka. V Pohorski
odred sta med drugimi bih vključeni
dve četi Lackovega bataljona.
Pohorski odred je do reorganizacije,
3. 9. 1944 imel dva bataljona in
sabotažno skupino, nato pa tri
bataljone in ženski vod. Po spopadu
15. 9. 1944 v Kurji vasi pri Treh
kraljih, se je odred 19. ali 20. 9.
1944 reorganiziral in preimenoval v
Lackov odred. Ko sta se 1. in 2.
bataljon Lackovega odreda povezala
s svojim 3. bataljonom pri Sv. Duhu
na Ostrem vrhu, je na Pohorju še
naprej delovala Pohorska četa
Lackovega odreda, ki je predvsem
rušila progo med Mariborom in
Ptujm in napadala manjše nemške
postojanke in enote. Na Kozjaku pa
je bila 24. 9. 1944 ustanovljena
)Osebna četa, ki je odšla na akcije v
»rekmurje.
Po prihodu na Kozjak je Lackov
odred bil pretežno v ofenzivi. O
njegovi uspešnosti nam med drugimi
govorita tudi napada na nemško
postojanko v Zgornji Kunpti in
elektrarno Fala ter vznemirjenost
Nemcev, ki so od 18. - 24. 11.
1944 izvedh ofenzivo z namenom,
da bi uničili odred. Nemci svojega
namena niso dosegh.
8. 12. 1944 je v Zgornji Kapli
sledila ponovna reorpnizacija Lac-
kovega odreda, ki je imel odslej dva
bataljona. Tako je po nemški
ofenzivi Lackov odred znova
predstavljal trdno vojaško enoto vse
do njegove razpustitve. Pomemb-
nost Lackovega odreda je še bolj
očitna, ker se je bojeval na skrajnem
robu slovenskega ozemlja, na
ozemlju, kjer so bili Nemci posebno
občutljivi in ki ga druge enote IV.
operativne cone niso mogle zajeti.
O razstavi ,,Lackov odred" je na
voljo tudi katalog. Oris zgodovine
Lackovega odreda v katalogu je
napisal ravnatelj muzeja Narodne
os-voboditve Maribor, dr. Milan
Ževart, ki je najboljši poznavalec
zgodovine omenjene partizanske
e-note.
Razstava bo odprta do 18. 5.
1974 med 9. in 12. uro ter 15. in
17. uro. Vstop je prost.
J. B.
GOSTOVANJE STALNEGA
SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ
TRSTA V PTUJU
V petek, 17. maja 1974 bodo ob
19.30 uri v ptujskem gledališču
gostovah člani Stalnega slovenskega
gledališča iz Trsta s komedijo v treh
dejanjih Eguarda De Filippa: „Božič
pri Cupellovih". V gledališkem listu
je Josip Tavčar o tem delu napisal
naslednje: - „Božič pri Cupellovih"
je po mnenju mnogih kritikov eno
najboljših De Filippovih del. V njem
lahko zasledimo skoraj vse najvaž-
nejše komponente njegove umetno-
sti. Od dobrohotne ironije in izvirne
komične situacije, mimo poudarjene
patetičnosti do realne drame in
občutene poetične nagnjenosti
Vendar je v njem še nekaj več in
sicer sublimacija vseh pripovednih
prvin v zaključnem akordu, v
katerem se odraža samo bistvo
poezije, ki je - in v tem se strinja
čedalje večje število zgodovinarjev
estetike - v človekovem obupnem
poskusu, da bi v vsakem trenutku
življenja nadoknadil zamujeno ali, še
bolje rečeno, da bi vsaj enkrat
mogel uresničiti svoje otroške sanje.
Lucove jashce so v tem vzdušju
mnogo več kot simbol. So namreč
življenje, ki išče neko opravičilo za
vse nesmisle, v katerem je pogojeno.
So otpiljiva realnost poezije, ki
uteleša svojo iracionalnost v lupe-
nenju po čistih duhovnih vrednotah.
Razume pa se, da ne gre za
absolutne vrednote, marveč samo za
relativne in zato bolj človeške. V
tem primeru se odražajo v jaslicah,
ker so jaslice globoko zakoreninjene
v neaplski ljudski tradiciji Odražale
pa bi se lahko tudi v drugih mitičnih
prvinah. Važno je le to, da so tesno
povezane z vsakdanjostjo, kajti
samo vsakdanjost določa smer naše-
ga napredovanja proti nedoseg-
ljivemu cilju sreče ali nesreče.
Tržaški umetniki so še nam vsem
v prijetnem spominu iz lanske
jeseni, ko so v okviru I. Ptujskih
kulturnih srečanj gostovali pri nas s
Cehovim „Cešnjevim vrtom" in
poželi nedeljeno priznanje občin-
stva. Prav zaradi tega smo prepri-
čani, da se nam ponovno obeta
izjemen gledališki dogodek, ki bi ga
bilo škoda zamuditi
f.B,
18
VOJNA IN ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
Ce je kdaj bila kje Golgota, potem je bilo to
Vračanje po ptujskih ulicah moja največja. Prej
prijazno mestece je na mah spremenilo svoje lice.
^vednega Slovenca ni bilo videti na cesti.
Četudi nekoč še tako majhni so sedaj hajlali in
skorajda tekmovalno stegovali roke drug
(Irugemu v pozdrav. Dvojna sramota mi je
stiskala srce in grlo. Vračali smo se poraženi brez
bitke in gledati sem moral odpadlo sodrgo, ki se
je zarodila v našem Ptuju. Spoštoval sem in
spoštujem vsak narod in vsak jezik, odpadništ\'o
pa je sramotno in zoprno.
Ako bi se ne bal za družino, bi mi ta Golgota
l^ko ostala prihranjena. Enostavno, vrnil se ne
več. Tako pa je bilo treba popiti grenko čašo
dna. Stanovali smo tako, da svojega prihoda
nisem mogel prikriti Ko sta mi odprla vrata, sta
Dila žena in sinček kot okamenela od začudenja.
Nista pričakovala, da bi se vrnil tako kmalu. V
ženinih očeh je bilo videti veselje, skrb in
negotovost obenem. Ni bilo izrečeno, zaslutiti pa
je bilo zatajeno vprašanje, kaj, ali si morda
sramotno pobegnil, se prikril, kot so baje storili
nekateri? Kje so ostali načrti prebijati se proti
jugu in naprej, eventualno v dalnjo Afriko?
Sedaj pa že po nekaj dneh čudno oblečen doma!
Da, tudi zavedno vzgojene ženske so nas tiste dni
pogledovale z razočaranjem in ponižanjem.
Vedeli smo, daje peta kolona močna, da pa
je tako razpredena v zaledju in vojski, tega nismo
verjeli. Ne sovražnik, morahii razkroj nas je vrgel
na kolena in nam naprtil neznosen in sramoten
jarem suženjstva ponižanih in razžaljenih. V
takih trenutkih je morda res lažje gledati mrtve
tovariše, kot pa tako ponižane.
Ko sem vse pojasnil, smo se s solzami v očeh
brez bodrilnih besed zatekli vsak v svoj kotiček
velikega stanovanja. Hitro je dozorel v meni nov
načrt. Naložiti najnujnejše in se umakniti. Nisem
sicer vedel kam, toda proč, nekam v novo okolje,
kjer bi ne bilo treba gledati vsega, kar se je
skotilo. Bilo je namreč povsem jasno, da na
starem mestu ni' mogoče več združiti starega
mišljenja z novo stvarnostjo.
Odtaval sem v mesto, da bi se v večernem
mraku malo razgledal in dobil nekatere
neobhodno potrebne informacije. Nisem srečal
zaželjenih znancev, ki bi jim lahko zaupal svoje
namene. Končno sem naletel na bivšega svojega
bolnika, ki je v narodnostnem oziru bil tako
nekje na sredi Bil pa je sicer poštenjak, vedno
dobro orientiran in informiran. Ne da bi mu
zaupal podrobnosti, sem zvedel nekaj važnih
stvari in zase trenutno najbolj važno, da je bil
namreč za začasnega šefa mestne policije
postavljjen neki X. W., ki mi je bil še iz
gimnazijskih časov dobro znan.
Že dalje časa sem vedel, daje ta človek trdno
zasidran v nasprotnem taboru, a bila sva včasih
dokaj dobra znan ^a; vsaj toliko, da sem mislil, da
se bo moč z njim" pomeniti o nekaterih stvareh,
ki so me trenutno zanimale. Stopil sem na
policijo in se prijavil za pogovor. Sprejel me je v
svoji pisarni hitro in brez obotavljanja.
Pojasnil sem mu najnujnejše in mu zaupal, da
se dobro zavedam, da v Ptuju niti z njihovega,
niti s svojega stališča ne bi mogel več ostati in da
se zato nameravam izseliti sporazumno s sedanjo
oblastjo nekam izven Nemčije, kamor bi pač
med danimi možnostmi in po moji izbiri bilo
mogoče. Bil je, ' ah pa se je napravil zelo
začudenega. Češ, zakaj bi zapustil svoje mesto,
kjer da sem po njegovem mnenju z uspehom vršil
svojo funkcijo.
Dalje prihodnjič
8 stran
TEDNIK — četrtek, 16. maja 1974
DR. FRAN BRUMEN
Obolenja arterij
Poznamo tudi še druge načine
preiskovanja za ugotavljanje motenj
krvnega obtoka. Tako npr. krčenje
pesti pri navpično dvignjenih rokah,
poskus prehojene poti pri določenih
pogojih, dalje ergometrične metode
za preizkušenje zmogljivosti s
posebnimi aparati. Nekateri teh
poskusov so lahko pod močnejšim
vplivom subjektivnega razpoloženja,
pa radi tega niso vselej primerni kot
objektivna merila.
Med popobejše metode za
funkcioncdno preiskušnjo prišteva-
mo takoimenovano OSCILOGRA-
FIJO. Ta preiskava, ki jo izvajamo s
specialnimi aparati, avtomatsko
registrira nihanja napetosti in
količinskih - volumskih sprememb
odvodničnih utripov na simetričnih
delih telesa. Toda samo oscilograflja
z elektronsko aparaturo daje vredne
in uporabne rezultate za pravilno
presojo posnetih krivulj. Tudi s to
metodo je možno zaznati šele take
bolezenske spremembe, ki so
napredovale že tohko, da je krvni
pretok zmanjšan za polovico
normalnega stanja. Torej tudi ta
metoda ZACETNIH STADIJEV
OBOLENJA NE POKAŽE. To in pa
dejstvo, da v začetnih stadijih
manjka izrazitih subjektivnih težav,
potrjuje mnenje, da ta obolenja v
starejši človekovi dobi niso bolezni
v pravem smislu pojma, temveč
spadajo v večjo skupino takoimeno-
vanih obrabnostnih pojavov, ki so
karakterizirani po iztrošenosti in so
tedaj znaki dozorevanja, staranja, ah
če hočete, odmiranja telesa.
Ostale metode, kijih uporabljamo
za ugotavljanje motenj arterialnega
krvnega obtoka, so po svojem
efektu podobne. RENTGENOLO-
ŠKE PREISKAVI- so tudi pri teh
obolenjih najzanesljivejše. Te pre-
iskave pa so toliko zahtevne, da jih
smotrno opravijo le posebej uspo-
sobljeni timi večjih rentgenskih
oddelkov. Naravni posnetki še tako
močno bolezensko spremenjenih žil
odvodnic ne razkrivajo razsežnosti
obolenja, ker prikažejo le poapnitve-
no spremenjene dele žilne stene.
Nepoapneh deU žile so namreč za
rentgenske žarke enako propustni
kot ostala tkiva in jih zato ni
mogoče uporabno diferencirati kot
posebno organsko formacijo. Da
lahko pobliže spoznamo žile, je
potrebno vbrizgati vanje posebna
kontrastna sredstva.
S tako rentgensko sliko torej
prikažemo le votlost žile, kar pa
zadostuje za presojo eventualne
utesnitve v gotovem premeru,
dočim o podrobnostih sprememb v
žilni steni sami s tem nismo poučeni
in nadalje lahko le domnevamo.
Vendar taki posnetki za praktično
presojo povsem zadostujejo. Posnet-
ki imajo posebno vrednost še v tem,
ker nam obenem ODKRIVAJO
RAZVITOST POSTRANSKEGA -
KOLATERALNEGA KRVNEGA
OBTOKA, ki je pri teh obolenjih
najvažnejši faktor. Zdravniki izbira-
jo za take preiskave bolnike s
posebno skrbnimi preiskavami, ker
te preiskave niso povsem brez
nevarnosti.
ZDRAVLJENJE je najtežje po-
glavje pri teh obolenjih. Med
najvažnejšimi splošnimi terapevt-
skimi ukrepi je najpomembnejše
IZKLJUČEVANJE TAKOIMENO-
VANIH RIZICNIH FAKTORJEV.
Prvo je absolutna prepoved nikotina
- posebno škodljive so cigarete.
Uravnovesiti prehrano tako, da
kalorije ne presegajo zgornjih mej
med 2000 do 2900, prilagojeno
telesni konstituciji in pokUcu. Pri
čezmerni rejeftosti je potrebno takoj
uvesti reduktivno - stradajočo
dieto in zmanjšati celokupnost
kalorij pod 1600. (Za izračunavanje
kalorij posameznih obhk in vrst
hrane so na voljo posebne tabele, po
katerih si lahko vnaprej poljubno
splaniramo individuahio zaželjene
obroke.)
Sledi 5. nadaljevanje
NESREČEN DAN ZA PTUJSKE
KARTISTE
Na sobotni dirki za državno
prvenstvo v Zagrebu je Ptujčane
spremljalo veUko smole. Dobro
priprav^eni z novimi stroji, so naši
tekmovalci že v dopoldanskem delu
ob merjenju za štartne pozicije dali
vedeti, da bo popoldanski spopad z
ostalimi odličnimi tekmovalci hud.
V kategoriji 100 ccm smo imeU
pet tekmovalcev in to:
Dušana Korošca, ki je tokrat
okusil največ grenkobe-šprtne sre-
če, saj je v izločilnih vožnjah bil v
prvi dirki prvi, v drugi pa drugi ter
tako imel najboljšo štartno pozicijo
za finalno vožnjo. Po ogrevanju
motorja za odločilno zadnjo vožnjo
pa je v trenutku odpovedal in tudi
vsak poseg mehanika je bil brez-
uspešen. Tako so vsi napori in upi
tekmovalca bih zaman toda tekmo-
valec je ta „kiks" motorja športno
prenesel
Uroš Langerholc, ki se še ni
popolnoma ujel s svojim novim
motorjem, ni kot ponavadi bil med
čelnimi tekmovalci, je pa se ob
koncu uvrstil na odlično 5. mesto,
Tudi Vlado Žemljic, ki se je
uvrstil v finale, je vozil dokaj
soUdno ter prav tako s svojo
uvrstitvijo na 10. mesto prinesel
ekipi točke. Mlada perspektivna
tekmovalca Bolčar in Prosenjak sta
ob končanem vrstnem redu pristala
na 18. in 19. mestu.
V kategoriji 125 ccm smo imeli
tokrat 3 tekmovalce in to: Slavka
Prislaka, ki se prav tako tudi tokrat
ni ujel z motorjem - odnosno je v
dveh dirkah imel težave s krmilnim
mehanizmom, v tretji vožnji pa je
odletel s proge zaradi lastne nepaz-
ljivosti. Je pa ob vsem tem ob koncu
pristal na 11. mestu.'
Franc Kranjc je prav tako vozil v
sredinski poziciji, je pa v eni od
voženj bil potisnjen s strani druge
osebe in bil kaznovan s kazenskimi
točkami ter se uvrstil na 17. mesto.
Tretji predstavnik Anton Demiter
pa je imel težave s strojem že na
dopoldanskem treningu in na dirki
ni nastopil.
Kljub vsem težavam in nevšečno-
stim so ptujski tekmovalci ekipno
dosegU III. mesto s 76 točkami za
AMD Mostami 112 točk in Vrhniko
83 točk. Naslednja dirka za državno
prvenstvo bo 9. junija v Koprivnici,
kamor ljubitelje tega športa že danes
vabimo.
ZUPANC
Za izgradnjo
bolnišnice
Ptuj
so darovali na žiro račun šte-
vilka 52400-7651-46283 nasled-
nji darovalci:
Krajevna skupnost Ptuj 500;
Uslužbenci uprave SO Zagor-
je namesto venca na grob po-
kojnega Rimele Franca s Haj-
dine 250; Sindikalna podruž-
nica SO Zagorje, namesto
venca na grob pok. Rimele
Franca s Hajdine 250; iii. te-
ren SZDL Ptuj 500; Komisija
volilnega odbora 200 dinarjev.
Vsem darovalcem iskrena
hvala!
-jednik. — četrtek, 16, maja 1974
stran 9
Tekmovanje SD občine Ormož
Strelsko prvenstvo z zračno puško
ekip in posameznikov strelskih
družin občine Ormož je bilo v drugi
polovici aprila. Člani in članice so se
pomerili na strelišču v Podgorcih,
mladinci, mladinke in pionirji pa v
Središču ob Dravi. Obeh tekmovanj
se je udeležilo 69 strelcev iz 6
strelskih družin občine Ormož.
Največ uspehov so požeh strelci SD
Središče ob Dravi, saj so ekipno
osvojili vsa prva mesta, medtem ko
so člani SD Podgorci bih najuspeš-
nejši v konkurenci posameznikov.
REZULTATI EKIPNO:
Člani: Središče - 961, Podgorci I
-	958 in Podgorci II - 927.
Članice: Središče - 663 in
Podgorci 636.
Mladinci: Središče - 464, Miklavž
-	397 in Podgorci - 384.
Mladinke: Središče - 323 in
Podgorci 267.
Pionirji: Središče I - 436,
Podgorci - 370 in Središče II -
362.
REZULTATI POSAMEZNO:
člani: Mirko Sladnjak, Podgorci
-	249, Stanko Sladnjak, Podgorci -
249, in Mirko Lukner, Kovinar
Ormož - 246.
Članice: Jelka Kirbiš, Podgorci -
235, Marica Kreut, Središče - 230
in Justa Zidarič, Središče - 223.
Mladinci: Samo Kočevar, Središče
-	161, Bojan Mlakar, Središče -
155 in Franc Ciglarič, Miklavž -
151.
Mladinke: Jelka Kirbiš, Podgorci
-	136, Lizika Munda, Podgorci -
131 in Jasna Kočevar, Središče -
129.
Pionirji: Janko Sladnjak, Podgorci
-	162, Bojan Kuhar, Središče -
150 in Roman Kreut, Središče -
146.	jr
JUHUHUU...
OHCET JE TU!
Pa še res je. Bliža se ča^
tradicionalne kmečke ohceti v
Ljubljani., ki privablja i/ leta v
leto več obiskovalcev od blizu in
daleč. To je enkratno doživetje, ki
se lahko doživi le, če si prisoten.
Letos' pa bomo tudi Ptujčani
sodelovdi v tej veliki folklorni
prireditvi. V sredo, 22. in v
četrtek, 23. maja bodo naši gostje
ženini iz vseh koncev sveta, ki se
bodo nato poročili s svojimi
izvoljenkami. Usanili ste: za
FANTOVŠČINO gre. Njiliovo
slovo od samskega stanu bo
potekalo nekako takole: sprejeli
jih bomo v sredo 22. maja ob 17.
uri pred ptujskim magistratom.
Takoj nato bo ob 19. uri sledil
večer narodnili plesov in pesmi, na
katerem bosta nastopila moški
komorni pevski zbor iz Ptuja ter
plesna folklorna skupina iz
Bratislave. Naslednji dan je
namenjen ogledu ptujskih kultur-
nih znamenitosti, ženini pa bodo
obiskali tudi tovarno perila
Labod, TOZD Delta Ptuj, „mimo-
grede" pa se bodo še ustaviU v
vinskili kleteh KK - Slovenske
Gorice, saj sploli ne bi bilo prav,
če ne bi okusili odličnih haloškili
vin. Kosilo bodo imeli na gradu
Bori, nato pa bodo odšh s
spremstvom v Markovce, kjer jim
bodo ob pol treh pripravili svečan
sprejem s programom in najrazlič-
nejšimi tekmovanji, v katerih ne
bo manjkalo odličnih markov škili
folkloristov, narodnih pevcev in
drugili. Potem bodo bodoče
ženine naložili na lojterske vozove
in kočije ter jih v povorki
odpeljah proti Ptuju. Vmes bo še
krajši postanek v Spuhlji, kjer bo
pred gasilskim domom krajši
program, šc ,,krajši" postanek pa
bo pred gostilno Kuhar v Budini.
Tam bosta zaplesaH folklorni
skupini iz čirkovec in iz Lancovc
vasi, medtem ko bo gostilničar
okrepčeval goste z domačimi
specialitetami. Osrednja prireditev
fantovščine bo nato ob 17. uri na
Titovem trgu v Ptuju. Tu jih bodo
pričakali ob pokanju možnarjev
števikii Ptujčani - tudi sami ste
laliko med njimi. Naše goste bo
nato pozdravil predsednik SO Ptuj
Branko Gorjup, sledil pa bo bogat
kulturni in tekmovalni program
ki bo trajal vse tja do 19. ure, ko
bo na trgu LJUDSKO RAJANJE.
Ženini pa jo bodo „iz varstvenili
razlogov" popihali v Ljubljano že
okoh 22. ure zvečer, saj jim bo
naslednji dan potrebno ogromno
energije in moči za skok v
zakonski jarem.
Ivanjkovci:
PEVSKI FESTIVAL
V _y
Tradicionalni pevski festival pio-
nirskih in mladinskih pevskih
zborov občine Ormož bo v nedeljo,
19. maja v Ivanjkovcili. Sodelovale
bodo vse šole, razen ormoške.
Organizator prireditve je občinski
svet Zveze kulturno prosvetnih
organizacij Ormož. Revija zborov se
bo pričela ob 14. uri.
jr
10 stran
TEDNIK — četrtek, 16. maja 1974
IVANJKOVCI
MEDOBČINSKO
STRELSKO
TEKMOVANJE
Občinska strelska zveza Ormož je
na dan obletnice ustanovitve OF
pripravila v Ivanjkovcih medobčin-
sko pionirsko tekmovanje v strelja-
nju z zračno puško. Zmagala je
ekipa občine Murska Sobota z 725
krogi pred ekipo občine Ormož -
724, Lendavo - 651 in Gornjo
Radgono - 558 krogov. Tekmova-
nja se ni udeležila samo občina
Ljutomer.
Med posamezniki so bili najboljši:
Marjan Kučmar (161) in Franc
Balažko (157) oba Murska Sobota,
Janko Sladnjak (152) in Bojan
Kuhar (145) člana ekipe občine
Ormož ter Štefan Maučec (144)
Lendava.
To medobčinsko pionirsko tek-
movanje je bilo letos prvič
organizirano. Navdušenje je bilo
veliko, zato so se dogovorih za
vsakoletna srečanja. Razglasitev
rezultatov je bila v gostišču na
Jeruzalemu. Zmagovalne ekipe so
prejele diplome, najboljši posamez-
niki pa darila.
V počastitev dneva OF in 1. maja
so se na praznični dan, 27. aprila v
Ormožu pomerile v strelski veščini
tudi ekipe ormoških delovnih
organizacij. Organizator tega tekmo-
vanje je bil občinski sindikalni svet.
Zmagala je ekipa sindikalne orga-
nizacije SLOVIN-TOZD kmetijski
kombinat Ormož, pred ekipo
tovarne Jože Kerenčič ter odkupno
postajo portoroške Droge v Središču
ob DravL	jr
ČETRTEK, 16. maja: 18.00
Italijanščina; 18.25 Otroška oddaja;
18.30 Šport; 18.55 EP; 19.00
Avstrija v slikah; 19.20 Program
RTV A; 19.24 EP; 19.30 Čas v
slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport;
20.09 EP; 20.15 Tele-film; 21.30
Portret Clemensa Krausa; 22.10 Čas
v slikah.
PETEK, 17. maja: 18.00 Orienti-
ranje; 18.25 Otroška oddaja; 18.30
Zaljubljen v čarovnico; 18.55
Oddaja sindikatov; 19.00 Avstrija v
slikah; 19.20 Program RTV A;
19.24 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00
EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15
Linija Onedin; 21.05 EP; 21.,10
Herzmanovskv-Orlando; 22.10 Čas
v slikah; 22.15 Komedija.
SOBOTA, 18. maja: 18.00 Moje
mnenje je; 18.25 Otroška oddaja;
18.30 Kultura; 18.55 Heinz Con-
rads: 19.20 Program RTV A; 19.24
EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00 EP;
20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15
Prenos z Dunaja; 21.45 EP; 21.50
Šport; 22.20 Cas v sUkah; 22.25
Neusmiljeni maščevalec.
NEDELJA, 19. maja: 1.8.00 V
nedeljo ob šestih; 18.30 Življenje
Aleksandra Humboldta; 19.30 Čas v
slikah; 19.45 Šport; 20.10 Kristjan
in čas; 20.15 Morski volk iz St.
Maloja; 21.35, Film o slavi in
denarju; 22.20 Čas v slikah.
PONEDELJEK, 20. maja: 18.00
Aktualno: 18.25 Otroška oddaja;
18.30 Charlie Chaplin; 18.55 EP;
19.00 Avstrija v slikah; 19.20
Program RTV A; 19.24 EP; 19.30
Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport;
20.09 EP; 20.15 Ljudje z ranča
Šilahj 21.15 Oddaja za televizijske
naročnike;^ 21.15 Oddaja o prome-
tu; 22.25 Cas v slikah.
TOREK. 21. maja: 18.00 Angle-
ščina; 18.25 Otroška oddaja; 18.30
Arni; 18.55 EP; 19.00 Avstrija v
slikah; 19.20 Program RTV A;
19.24 EP; 19.30 Časv slikah; 20.00
EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15
Vaš nastop, prosim; 21.00 Petnajst-
letnik ova prva ljubezen; 22.30 Čas v
slikah.
SREDA, 22. maja: 18.00 Franco-
ščina; 18.25 Otroška oddaja; 18.30
TV kuhinja; 18.5 5 Oddaja OEVP;
19.00 Avstrija v slikah; 19.20
Program RTV A; 19.24 EP; 19.30
Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport;
20.09 EP; 20.15 Linija Onedin;
21.05 EP; 21.10 Prerezi; 21.10 Čas
v slikah; 22.15 Zgodba dvojnega
vohuna.
NAJ DOBRO VIDI, KAJ
JE STORIL
Neredkoma doletijo voznike v
Južnoafriški repubhki dokaj čudne,
vendar učinkovite kazni. Sodni
organi čestokrat izrečejo voznikom,
ki so povzročili težje prometne
nesreče celo s smrtnim izidom, da
teden ah cel mesec čistijo prostore
mestne mrliške hiše ali kirurškega
poškodbenega oddelka. Psihološki
izvedenci menijo, da so omenjene
kazni za kršilca težje in bolj
učinkovite.
RODILE SO:
Ana Tominc, Sela 10 - Alenko;
Neža Meznarič, Gruškovec 46 —
dečka; Slavica Kirič, Kidričevo 24
-	Natašo; Olga Muršec, Šardinje 7 -
Vesno; Milena Gole, Gorišnica n. b.
-	Simona; Marija Kustec, Pavlovci
15/b - Mirana; Angela Rozman,
Jurovci 12 - Jožeta; Ivanka Raus,
Šentiljska 1, Maribor - Dan:yana;
Jožefa Kopše, Sedlašek 54 - Lidijo;
Neža Medved, Lovrenc 59
deklico; Frančiška Princi, Podlože
110 — dečka; Martina Furman,
Gorenjski vrh 30 - Lidijo; Marija
Šešrko, Krčevina 94 - Radoslava;
Ana Horvat, Sodinci 70 — Branka;
Milena Bedenik, Žetal 19/a -
Menjašo; Ljudmila Lukman, Vo-
dranci 16 — Smiljana; Dragica
Lukman, Loperšice 2 - Romano;
Marija Belec, Lešnica 19 - dečka;
Manja Kustor, Potrčeva 44 — Alana;
Terezija Kokol, Varga 34 -
Dušana; Elizabeta Kovacič, Svetinci
34 - Brigito; Ana Zavratnik, Cesta
na vilo 1 - Ljutomer - Branka;
Marija Gašparec, Središče 149/a -
Ivico; Martma Rudolf, Kraplje 70 -
Darka; Barbara Visočnik, Placar 5 4
-	dečka; Cilka Farič, Mestni vrh 25
-	Dušana; Matilda Pečnik, Nova vas
35 - Renato; STanka Petek,
Volkmerjeva 9 - Damjano; Marija
Junger, Sedlašek 7 - Renato; Olga
Imerovič, Ljutomerska 2, Orn»ž -
Lavro; Mira Skledar, Lovrenc 7 —
Martina; Marij^a Petek, Žvab 38 -
deklico; Frančiška, Rajšp, Mostje 2
-	dečka; Angela Šamperl, Bukovci
2 — deklico; Danica Koser, Dolič 6
-	Aleksandra; Marija Arnuš,
Podvinci^ 43 — deklico; Božena
čačkovič, Ciril Metodov dr. 9 —
Lucijo; Milena Maučec, Ciril—Me-
todov drevored 14 - dečka;
DRagica Furek, Slovenja vas 18/a -
Aleksand a Jožica Godec, Preša
14 - deklico; Srečka Koletnik,
Rogoznica l/a — deklico; Emilija
Volaj, Vitanj 15 - dečka; Jožica
Topolovec, Podlože 16 — Sergeja.
POROKE
Djuro Palijan, Trnovec 17 in
Daniela Rogač, Trnovec 17; Janez
Medved, Mihovce 19 in Terezija
Šmigoc, Repišče 47; Marjan Krojsl,
Krčevina pri Vurbergu 5 6 in Majda
Pišek, Zg. Hajdina 107; Maksimijtjan
Cigiar, Markovci 7 in Ana Vajda,
Stojnci 3; Slavko Kolednik, Pobrež-
je 83/a in Olga Orešek, Pobrežje
128; Franc Rozman, Prepolje 74 in
Marija Medved, Pleteije 42.
UMRLI SO:
Lovro Farazin, Rajčeva 15, roj.
1980., umrl 3. 5. 1974.; Marija
Blažič, Klopce 13, Slov. Bistrica,
rcg. 1896., umrla 6. 5. 1974.; Marija
Zorjan, Pušenci 2, rej. 1894., umrla
8. 5. 1974.
Marjeta Zelenko, Kicar 57,
roj. 1909., umrla 27. 4. 1974.; Josip
Smontara, Hrvatski trg 3, roj. 1916.,
umrl 29. 4. 1974.; Frančiška Og-
rinc, Krčevina 147 roj. 1920., unu"-
la 26. 4. 1974.; Jožef Emeršic, Gra-
dišče 9, roj. 1920., umrl 1. 5. 1974.
VSE MANJ PILULE
Pred nedavnim izvedena anketa v
Italiji js pokazala, da so pri večini
žena in deklet poglaviten življenjski
cilj otroci. Največ se jih navdušuje
za tri do štiri otroke, ki naj bi bili
rojeni v enoletnih razmahih. Okoh
50 odstotkov žena občasno uporab-
lja kontracepcijo. Od tega števila pa
jih sžmo okoli dvajset odstotkov
jemlje pilule - to je hormonske
preparate. 2^nimiv je podatek, da v
skoraj vseh razvitih državah zelo
občutno pada uporabljanje hormon-
skih kontracepiensov.
-jednik. — četrtek, 16, maja 1974
stran 11
rezervirano
%a lu]zena
dober den no lep
POZDROF FSEN FKUP!
Vremen se je popravlo no de lepo,
crf nede dežja Vete jas sen tak kak
naši vremenoslovci, ki včosik v
cajtnge napišejo: sončno z oblač-
nostjo, možne so padavine. Eno te
čista zagvišno tronjo. To pa seveda
ne valo za mojega soimenjaka Alojza
Cestnika, ki v Tedniki v glovnen
dobro vremen trofi. Pa pustiino rajši
vremen pri miri no rajši poglednimo
kaj mi je nap^isala Marička iz okolice
Desternika. Tak piše:
DROGI MI NAJLEPŠE POZDROV-
LENI PRLESKI LOJZEK
Najpret se ti moren predstaviti.
Sen se mloda, seveda že ožejena no
v zokonski jorem vprežena, Oglošan
se ti prvič. Tvoja pisma v Tedniki
zlo rade štejen no si zato cajt
najden, če glih se drgačik boj v
štalinkah pri gujdekili držin. Gdo si
to pred por mesci za svojo kozo
ženma iska, sem bla zlo razočarana,
da neman v štali nibenega kozla, ke
bi lehko gostuvaje naredili. Zodjič
sen štela v tvojen koti, da mate
probleme z vodoj. To se tudi meni
godi. Mi že delamo vaserlajtngo.
Plastične cevi mamo že v zemljo
zakopane, zaj še samo čokamo gdo
de iz lukje vodica pritekla. Na srečo
nan je zodje cajte dež mlake
napuna. Mi dostikrot iz mločiie
vode župo kuhamo pa do zaj še
nibeden naje hin bija. Fčosik se
čud in zakaj majo naše krave tak
vodeno mleko no ga v mesti tak
slabo plpčajo.
Mon še ene druge težove. Mene so
določli, da bi bila virt na grunti. Zaj
pa bi mogla pločati tak vejki
desetek, ke bi skoro mogla grunt
odati. Če maš ti s ten kokšne
izkušnje, mi d^ nasvet ali recept.
Tejko ti naj bo za gnes. Lepo te
pozdrovlja Marička.
POZDROVLENA MARIČKA IZ
DESTERNIČKA
Veseli me, da si se spuniia na
mene. Moren ti povedati, da je moja
koza že najšla ženina no priča-
kuvlemo naraščaj. Veseli me, da te
skoro vaserlajtngo dobili, da van
potu več nede trebalo iz mlake vode
za župo kuhati. Pasko mej, da ti
nede v župi plava kpkšni rega-rega-
lwak. Saj vena veš koga mislin.
Čudiš se, da ma mleko tak slabo
ceno. To je že štora pesem, da je
slatina, ki vun z zemle priteče boj
droga kak mleko, ki ga naše šeke
seveda pri gobci dojijo. Mleko pa je
vena zato tak vodeno, ker krave
vodo pijejo. Skusi jin dati enkrat
eno dvo škafa vina. Te do lekič
začele vinjak dojiti. Lehko pa se
tudi zgodi, da do jin špricari z
zizekov pritekli. Saj ven kaj boš
rekla na toti moj predlog:
„Frdamani Lujs zmešani kokšne
oslarije mu pridejo na pamet." Pa
nič se ne jezi, saj veš, da moremo
fčosik z bridke resnice malo heca
nareti. ^
Marička, vpismi si mi napisala, da
si še mloda zenkica, ki de grunt na
pleča prevzela. Skrbi te tisti
desetek, ki boš ga mogla pločati. Ob
ten ti nemren jas čista nič
pomogati, saj to tak zokon določa
no bos ga mogla spoštovati. Nič ipi
nesi napisala o svojen možeki. Če
sta še na friško ožejena te se čista
zagvišno rada mota. To pa seveda še
doc ne pomeni, da se ne bi mela
rada tudi za deset ali dvajsti let.
Pregovor pač provi, da je zokon z
medon namozani križ. Med zokonca
doj poližeta, križa pa ostone no ga
moreta obodvo složno na svojih
plečah nositi. Le rada se mejta, saj
je to osnova za zokonsko no
družinsko srečo. Fčosik de že prišlo
do toga, da ta se malo okoli voglof
nagnala. Toti šport je po naših
prleskih navodaji zdravilo za
zokonsko srečo. Ce je podnevi kaj
puklastega, tisto zvečer zokonska
postela zravno. To je stori pregovor,
ki pa dostikrot drzi. Poslušaj mene
storega moža, ki de skoro 50 letnico
zokona obhoja. Z Mico ma naredla
zloto gostuvaje no ma tudi tebe
povobila, seveda, če boš mi še
kokšno pismo napisala.
Tak, zaj pa hejejma. Lepo te
pozdrovlan no mi še kaj piši.
V PTUJU DE FANTOVŠČINA
Drogi brolci, zaj pa van še moren
povedati, da mo meli 22. no 23.
majniki na Ptuju vejko gostuvaje.
Prišli do ženini z vseh kuncof sveta,
ki do vzeli slovo od ledik stanu no
do se potli oženli na Kmečki ohceti
v Lublani. Jas ali ne ven kokšna je
to kmečka ohcet, če pa do zaj se
nigi nesen šteja, da bi se na toten
gostuvaji koksni kmet no kmetica
oženila. Pa nič zato. Fseeno prite na
Ptuj, da te vidli kak toto slovo
zgleda.
Srečno - Lujs.
12 stran
TEDNIK — četrtek, 16. maja 1974
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptujski ted
nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. p. p
99. - Urejuje uredniški odbor
Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured
nik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Celoletn;
naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun SDK Ptu
52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor, Svetozarevsk;
ul. 14.