15. štev. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1899. IX. leto. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 50 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se poSiljati ,.Narodnl TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Kmetska organizacija. Vse se organizuje. Uradniki in duhovniki, trgovci in rokodelci, učitelji in delavci; vsak sebi in svoji stroki na korist. Tudi stiskanemu in ubožnemu kmetu ponujajo se od vseh strani rešilne bilke, in kmet pred propadom in poginom, zgrabi za vsako, še tako negotovo. Obično se mu vsaka odtrga, in posledica je: vedno globokeji padec. To vidimo pri različnih volitvah. Nikjer lastne volje, nikjer svobodnega samostojnega mišljenja. Razni agitatorji prepričujejo ljudstvo in razkladajo svoje stranke goljufive programe. Zato jih je tudi velika večina, ki prodajajo svoje ne trdno prepričanje, upajoč boljših časov. A ti boljši časi nečejo priti, vedno bolj se odtujujemo od njih. Gorje pa njemu, kdor bi si upal sotrpinom svojim odkriti in pojasniti žalostni položaj. Gorje mu, kdor bi si upal odkrito nastopiti in odkrito delati za kmečki bla-"Mi'. Kamenjali bi ga! Zaslepljeni trpini ogibali bi se njegovega groba in od daleč bi metali kamenje na njegovo gomilo Toda to nas ne sme ustrašiti, da bi no delali za pametno in resnično kmetsko organizacijo. Ne smejo nas, dragi kmetje sotrpini, strašiti nobeno ovire, temuč delajmo, da se i/kopljemo iz tuinega položaja in si ustanovimo lastno ognjišče. Urez ozira na desno in na levo, delajmo po lastnih težnjah in prepričanju, da dosežemo stanovsko neodvisnost in samostalnost, našemu bednemu stanju v blagor. Kdor je naš, bodi z nami! Komur je mar za naš blagor, ne bo se bal nastopiti javno. Organizujmo se! Organizacija naša pa ne bo tako lahka, kakor je na pr. organizacija duhovnikov. Duhovniki imajo priložnosti, časa in sredstev v izobilju, vse pa druži stanovska zavest, da so nedotakljivi. Druži jih zavest, da morejo le z brezobzirnostjo napram vsem nasprotstvom vzdrževati organizacijo svojo, Če obračajo plašč po vetru, to jih ne briga mnogo. ličimo se kmetje od teh zastopati svoje koristi. Organi/ujmo se na podlagi brezobzirnosti! Poišči mo si neodvisnih, ''•Mačajnih voditeljev, ki bodo v resnici Vstopali naše koristi. Korenito treba pre-drugačili naš položaj. Ne konsumnih društev, temveč jeklenih in značajnih zastopnikov nam je treba. Zastopati nas pa Korejo le možje, ki poznajo našo bedo. taki zastopniki, ki z nami trpe, ki I n&mi trepečejo pred gotovim poginom, bodo znali preprečili. Kdor ni okusil °v*enega hleba, ne zna ga ločiti od Pogače. Ne bom navajal sredstva, katera nas kmetske robove vzdržujejo v sedanjem položaju, ne bom navajal ilustracij, v katere moramo zreti z zavezanimi očmi. Omenim naj le dejstvo, da zastopniki, ki so samo navidezno naši, služijo tudi drugi stranki. Dvema gospodoma se ne more služiti; zastopniki naši pa služijo tudi stranki, ki je obenem psevdo - kmetska stranka. Program njen zavzema tudi kmetske koristi. Kako se pa tudi kmetske koristi zastopajo, o tem imamo nebroj žalostnih dokazov. Če naših zastopnikov stranka ukrene kaj, kar je zelo dvomljive koristi za kmeta, hite* zastopniki naši čez drn in trn za njo. Na naše proteste se ne ozirajo, običajno še ne odgovarjajo. Če pa odgovore, so pa odgovori polni sarkazma in malo manjka, da nas očitno ne zasmehujejo. Ali so to zastopniki naši?! Njih namen je, obdržati kmeta v sužnosti ne-samostojnosti. Vse njihovo delovanje stremlja se v tem, d;, budi kmet podlaga sebični njihovi stranki. Kmet delaj, sicer pa molči! Zamorec, storil si svojo dolžnost, sedaj pa pojdi! V drugih cvropejskih državah začelo se je gibanje med kmeti. Velikanske vspeho dosegli so kmeti v Nemčiji. Tam imajo kmetijski državni svet, deželne kmetijsko zbornice, v državnem zboru pa neutrudne in neodvisne zastopnike, katerih delovanje in cilj je: kmetsko blagostanje. Kako pa pri nas? Semtertje v doljrih presledkih pripeti se, da se kateremu okraju ali kmetijski podružnici i/.posluje z velikimi težavami kak stotak podpore, katerega je milostno darovalo kmetijsko ' ministrstvo. i Običajno pri takih priložnostih pa je, da so psevdo-zastopnikom kmetov ne zljubi j potruditi se v kmetijsko ministrstvo, da hi tam poročali o razmerah prosilcev in priporočali ugodno rešitev. Posledice so: Kmetijsko ministrstvo podeli nekaj podpore in s tem jo rešeno za dotični okraj kmetijsko vprašanje, obenem pa so prosilcem zamašena usta za nekaj časa. Kmetijske zbornice pri nas nimamo. Vsa v to stroko spadajoča vprašanja pre-tresuje kmetijska družba, oziroma onih par uradnikov, nastavljenih pri kmetijski družbi. Res jo pri kranjski kmetijski družbi kranjski odbor, ki izborno rešuje društvene stvari, spadajoče v njegovo stroko, a kar je glavno, političnih, za kmetijstvo v sedanjih časih neobhodno potrebnih vprašanj ne more reševati. Čez svoj delokrog poseči no sme, nam pa treba organizacije in zopet organizacije in po organizaciji m<"»/, ki bodo reševali kmetsko vprašanje v znaku po- slan iSke imunitete, značajnosti, neodvisnosti in trdne volje. Za organizacijo treba delavnosti in žrtev, v prvi vrsti pa mož, voljnih podati si v ta namen roke. Dolžnost naša je, da se spoznamo, da se z združenimi močmi ubranimo pogina. Potreben v ta namen bi bil shod kranjskih kmetov. Na shodu pretresimo ; žalostni naš položaj in na podlagi reso-j luci j in predlog, sklenjenih na I. kmet -i skemu shodu podajmo si bratsko roke in z geslom: »Kmetski blagor«, hitimo do zmage in blagostanja. Kdor je naš, hodi z nami. Luteranska doba na Slovenskem, (Konec.) Lahi so bili že zgodaj po grajščakih j in meščanih popolnoma izžeto ljudstvo, i Ti niso mogli dajati dosti denarja pape-I štvu. Preselil se je papež na Francosko. Rim je zaradi tega ubožal, ker ni bilo i toliko bogatega zapravljivega duhovenstva : v njem, kajti Rim je po večjem živel od ; duhovnikov, ki so tam drug na drugem i sedeli. Tje v Rim so prišle velikanske, i po vsem katoliškem svetu nabrane svote denarja. Rimljani so tedaj skušali papeža nazaj dobiti. Papež jo šel; — Francozi so j volili druzega; katoliška cerkev je imela dva papeža v istem času. Francoski duhovniki in plemonilaši so bili jezni in J niso hoteli pošiljati papežu v Rim več denarja. Na Angleškem so so v 14. stoletju popolnoma sprli z Rimom. Grajščaki so tam že zdavnej zavidljivo gledali bogastvo katoliško cerkve v svojih deželah; želeli so to bogastvo pridobiti. Kmetje j so tudi želeli, da so razdeli to bogastvo. i Prilično nastopi neki župnik \Viklif proti katoliški cerkvi, in Angleži izstopijo iz njo in si razdele njeno premoženje. Z Angleškega tedaj tudi ni bilo kaj dobiti za papeža in njegov dvor ter državo. Papeži namreč ne živijo od samega zraka niti od samih molitvic. Ostali so tedaj nemški in slovanski kraji. Papež Aeneas Silvius Pij II. je pisal nemškim škofom, da so Nemci bogati; oni naj dajo zanj denar. Na Nemškem se jo hotelo vso dobili, in papeževi nabiralci so hodili od Škofije do Škofije. Menih Tet/1 pa je naletel na Martina Luterja, ki je bil (leta 1508) vseučiliški profesor v \\ ittenbergu in ta jo zagrme! in pod njegovim imenom so je vršila dogodba, ki jo zovemo refor- i macijo. Bila je jednaka, ko ona 100 let po-| prej na Češkem in Angleškem. Bila je po večjem gospodarska prekucija. Za vero ni bilo začetkoma toliko zanimanja in tudi pozneje je bila ta le zastava, za katero se je hodilo v boj proti kaščam katoliškega duhovenstva. Grajščaki, knezi, kmeti, meščani vsi so stegovali po teh kaščah svoje prste. Dobili so jih knezi in grajščaki v svoje roke, kmet pa je šel prazen stran. Prehudo ravnanje ž njim po fevdalni gospodi ga je razkačilo, da se je 1. 1515. in 1525. puntal; to in prepričanje, da cerkvenega bogastva on nič ne dobi in da tlaka desetina ostane, mu je leta 1573. sililo batino v roke. V takih ustajah bilje kmet tudi že prej na Italijanskem in Francoskem. To vse se je pripravljalo od 12. do 16. stoletja. Na Češkem je buknila ta revolucija že v 14. stoletju. Povsod je bilo jednako gospodarstvo in to je povsod rodilo" iste posledice. V drugem članku podamo popis te revolucije, kako se je na Slovenskem vršila in 100 let trajala. Bila je najlepša doba slovenske zgodovine. Da se ista bolje razume, podati smo morali prej v glavnih črtah zgodovino fevdalnega go« spodarstva do 16. stoletja sploh. Za negotovimi nameni. Slovaški spisala L. Podjavorinska. IV. Drugi dan po razgovoru z Zuzko je bil Samko sama šala in smeh, dobrikaje so materi, da je bilo veselje. Ves dan je dovažal rž v skedenj ter vsak hip pritekel k materi. Bil je do nje tako nežen, tako pozoren, da se je Melanova zdela sami sebi mlajša, nego je bila v rosnici. "Daj Bog, da se to popravi«, mislila je veselo, ozirajo se z ljuboznjivim očesom za Sam-kom; »ni ga še ta potepenka popolnoma pokvarila. Saj ona, revica, no more za to, da mu je začarala. Melanovi so se šteli pred nekaj leti k najpremožnejšim gospodarjem v vasi; pod roko previdnega M elana in njegove varčne žene je vse kar naraščalo. Saj sta tudi imela za koga shranjevati. Najstarejša otroka, Martin in hči Betka, sta bila že precej odrasla, ko se je rodil Samko. Melan jo živel le za svoje otroke ter shranjeval, stiskal skoro do skoposti, samo da bi bili otroci preskrbljeni, ko odrastejo. Toda Bog je drugače naravnal. Vročinska bolezen, grozno besneča, je podrla šibko jelko, dvajsetletnega Martina; pokosila je tudi nežno cvetico, šestnajstletno Betko. Melan je obupal niti smeh malega Samka, niti močna vera njegovo žene. katero mu je vcepljala, ga ni mogla potolažiti. Smrt otrok je zlomila njegove dušne moči; hote utopiti svojo žalost, poprijel se je mož steklenice. In dobro se je je poprijel. Čez dve leti uničen telesno po tem strupu umrl je, potegnivši seboj precejšen del svojega imetja. Hudo udarjena Melanova je ostala sama in vso svoje ljubezen je prenesla na Samka. Ta, komaj dvanajstleten, se je poprijel gospodarstva ter postal njena desna roka. Težko delo je nekoliko /.apneilo njegov telesni razvoj toda lice mu je ostalo gladko, skoro do-kličje, prijetno, dobrosrčno. Tudi košček materinega lihega, krotkega značaja je prešel nanj. Mati mu je dovolj Igfodaj potikal« nevesto, svojo krstno hči Kal" liškovo Doro; toda s svatbo so morali čakati, kajti Samko Še ni imel dovoljenja k ženitvi. Tu pa je Zuzkin prihod prekrižal vse načrte. Samko je bil ves spremenjen. Dorke se je izogibal, zato pa je pogosteje zahajal k Mikulovi koči. Melanova ni imela dovolj časa, da bi slišala vse tetine pritožbe na sina. Zuzkin odhod je sicer srečno naredil temu znanju konec, ko pa se je čez dve leti vrnila, se je to zopet povrnilo, in sedaj je že prav resno mislil na svatbo z Mikulovo hčerko. Melanova je jokala, Zuzko pa oštela, kakor ji je velelo užaljeno materino srce, toda ta se je smijala in Samko je ostal trdovraten. On sam ni vedel, čemu se je zaljubil v dekle, katere značaj je bil njegovemu uprav nasproten. Vlekla ga jo za seboj z neznano močjo, v kateri, resnica, je igrala glavno ulogo posebna krasota, ki je omamila na prvi pogled vsakogar. Vendar pa bi Melanova — največ tej lastnosti na ljubo — ne bila tako odgan-njala Zuzke, ko bi bili le njeni stariši, dasi revni, živeli tako, kakor drugi ljudje v vasi. Toda kako bi mogla to prenesti, da bi se ime njenega sina oglašalo s prižnice z imenom Mikulove hčerke, teh klatežev in lahkoživcev?! Saj jim ni bil nikdo prijatelj; nikdo ne ve, odkod so prišli in čemu so se tu nastanili. A Bog ve, kodi hodijo, kadar gredo »v svet», če so le zopet ne potikajo z komedianli ? Pri takih ljudeh je vse mogočo, ki še stanujejo ločeni od drugih. Da znajo kake vražo in čarodej siva, to je sveta resnica: tega neovrgljiv dokaz je Samkova ljubezen. Samko ni odšel po večerji za družino, marveč donesel si je v hišo jarem ter začel na njem nekaj popravljati. Mati, razveseljena s to spremembo, sedla jo za mizo in, položivši roke v krilo, opazovala vsako njegovo gibanje. To se že davno ni zgodilo, da bi na večer, razun petka, on obsedel doma; navadno je šel s tovariši, ali pa jo je krenil sam pod Mikulova okna. Toda nocoj ga nič ne mika. Zuzka mu je sama pred nekaj rasom prepovedala, naj bi ne hodil zastonj, in sam je tudi opazil, da je no vesele njegovi obiski. Toda to le zategadelj, ker noče, da bi jo mati zato oStoli. — — No saj to no bo dolgo več trajalo. Ko pove materi, kako ima Zuzko rad, da ne more in ne more živeti brez nje, tudi ona ji poten no vskrati svoje ljubezni; sprejme jo za no-vosto ter jo bo imela rada, kakor njega. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranji položaj. Nemoi so zaradi uveljavljenja nagodbe zagnali velik krik in skušajo to priliko porabiti, da strmoglavijo sedanjo vlado. Na to delajo tudi socialni demokratje. Agitacijo jim olajša novi davek na sladkor, ki znaša šest krajcarjev pri kilogramu. Dasi tudi mi ne priznavamo ustavnosti vladne odredbe, in zlasti obsojamo novi davek na sladkor, moramo vendar pri/nati, da sila kola lomi, in da vladi druga pot sploh ni bila odprta. Klerikalni poslanci so v »Vatorlandu« naznanili, da bodo /, veseljem glasovali za novi davek na sladkor. Srbija. Ila/.kral, Milan je najel nekega Kneževiča, daje nanj z gluhimi pa kronami vstrelil, potem pa je stvar zasuk.il UkO, kakor da so je srbska radikalna stranka, katera ima na svoji strani ves narod, najela Kne/evira, da razk ralja Mi lana res ustreli. Milan je dal na stotine ljudi, mej njimi bivše ministre, oficirje, visoke uradnike, duhovnike in kmete zapreti, razglasil obsedno stanje v Srbiji in ustanovil naglo sodišče, da bi se spravilo pod zemljo radikalne voditelje, dasi so popolnoma nedolžni, in se jim ničesa ne more dokazati. Ljudje beže vsled tega trumoma iz Srbije ali pa v gore, kjer se združujejo v četo. Milan najbrž ne bo dosegel svojega namena, ker je na straži mogočna Rusija. Belgija. Vsled odpora liberalcev in socialnih demokratov se klerikalcem ni posrečilo izvršiti nameravano sleparsko volilno reformo. Klerikalno ministrstvo je moralo odstopiti. Sledi mu sicer zmerno novo klerikalno ministrstvo, ali tudi temu ne bo dolgo obstati. Klerikalizmu je od-klenkalo. Španska. To nekdaj tako cvetočo, močno in bogato državo je klerikalizem spravil na beraško palico. Ljudstvo je šele sedaj spoznalo, kaka nesreča je klerikalizem in se je začelo proti njem dvigati. V državnem zboruje mnogo poslancev zahtevalo, naj se spode jezuitje iz deželo in naj se zapro samostani. Filipine. Amerikanci so mislili, da uženo brez vseh težav filipinske ustaše v kozji rog. Vojskovali so se ž njimi celo leto, pošiljali pp svetu poročila o sijajnih zmagah, a zdaj se je izkazalo, da so bili vedno in povsod grdo topeni, in da jo njih položaj na Filipinah uprav obupen. Dopisi. Iz Zagorja ob Savi, sredi julija. Po storjenem delu lahko človek sladko zaspi. Tako si misli naš kapelan Škrjanoc. Toraj Zagorje, sedaj si dobilo klerikalno lice. Tu niso več tla za liberalizem in socialno demokracijo. Padel si steber, ki si stal kot hrast, v prah to jo zmlel »zagorski spasitelj«, dvignil se ne bodeš nikdar več. Danes ti še klico »Memento mori« — a jutri ti že misli peti »Misorero«. Kajne g. kapelan, potem bomo enkrat srečni Zagorci, kadar bomo liberalnega in mo-kraškega hudiča za večno pahnili v peklo7 Zagorci!! Na delo, kliče nas naš narodni ponos, da moramo svobodno misliti. Ne držimo križem rok, ampak pričnimo resno, da pokažemo »zagorskemu spasitelju«, da pri nas še niso ugodna tla I a klerikalnega zmaja. Dasiravno misli kapelan, da ga bode kmalo izpustil, da bo požrl še tiste, ki svobod no mislimo in nočemo vodo na njegov mlin navajati. Potem bo »rešeno« nekdaj tako radikalno Zagorje. Tako nekako si domišlja naš kapelanćek v zadnjem »lilasniku«. (lospod kapelan, svetujem Vam, da kadar bo Vas zopet volja, kaj taeoga pisati, da pošljete raje prej po led, tla si ga boste dali na glavo, da Vam malo ohladi Vašo prevroč«- možgan«', poti-m boste pa drugače pisali. Predobro p«>zuamo klerikalno hinavščino Spominjal«- se š«< g. kapelan, kako ste s«< bratili z nomčurjil A. zakaj YY — No slo si mislili, »če gro, g*** če ne gre, pa D6 gre«. K«>s ponosna je lahko majka Slava na tako hrabre sinove, ,k o t je »zagorski spasitelj«. Kažete se res navdu-| še ne ga narodnjaka, ko sto se lil1" nt I i krog u omču rje v lor zabavljal1 nas in izdajali svoj narodni P°nos. A kaj so Vam dali za plačilo? moralno brco ste dobili. Res, Vs*k, kdor ni slep, mora uvideti, da bi kapelan prav rad ribaril, — a žalibog *oda je vedno bolj čista. Kmetje in delavci! Ne verjemite sladkim besedam, če *avno pridejo iz ust dušnega pastirja. ^l Vam treba misliti, da Vas bo kdaj kapelan rešil. Res, da Vam slika lepo bodočnost in da vedno govori, da je njegovo srce za kmeta in delavca, a to so Prazne fraze. Vstrajajte in ne pustite se Okoriščati! Iz Gradišča pri Št. Jerneju, konec Julija. Izvedeli smo, da nas »Slovenec« dolži, j|a iz naše vasi prihaja vest, da kartajzi, ki so **uPUi Pleterje, niso prave, ali kakor piše katoliške vere. To je laž, ki se je skovala Najbrže v škofovskem konviktu v Ljub-Jani. Tako neumen ni nobeden Gradiš-*anov in nobeden kmetov šentjernejske fare, da bi to mislil. Prepričani smo nasprotno vsi, da so in bodo ti kartajzi ravno taki možje in tiste vere, kakor 80 bili njihovi predniki. Kaki pa so predli bili, to pa vemo mi iz te fare iz ^ipovedk starih ljudi. Ne imejte nas, fa-*°vški ljudje pri »Slovencu«, za take ne-Ul**neže, da bi kartajzom drugo vero in P° tej veri podtikali drugo življenje. Da ?a je škoda Pleterjev, da je škoda, da *stlh ni naša občina kupila, o tem je vsa ara jedina; da je šlo listje, in da so šla j.rva k zlodju, o tem tudi. Naš prisrčno Jubljeni dekan, e. Fettich-Frankheim, so »las *ekl paradi tega Že iz prižnice oštevali ter da so bo po naši ravnini odslej j^prej raztekavalo iz Pleterjev samo čisto, zraven še francosko zlato. Sicer pa kasamo, kaj Vas farovške ljudi ta pro-aJa tako skeli? Ali menda vendar ni *vV Slišimo, da ste socialisti, ki hočete ™8ebno kmetu dobro postljati, in s tem ^Upom so še najj sivini nt postljalo b°di kako že. Več Gradiščanov, domače in razne novice. Družba sv. Cirila in Metoda jo le|°ia ^Uo ^' avgusta na Vrhniki svoj [gB nji občni zbor. Udeležba je bila vo- od sodnikom ir>iol let lik je ?\ 8Pr°Jem jo bil krasen. Pr i bl1 zopet izvoljen pročastiti monsignor ^Ul>an. Dosedanjega blagajnika kurata let ^ 80 Vrgli iz odbora- ml J° Vl>lilu> |L . *8?*jnik, a njegovo politično posto- ^ Je in sramotni način njegovega časni-^°J°vanJa Be )e pristudil ljudem, rekli: Ta mož ni več vreden, da bi t °1 v Odboru družbe sv. Cirila in Mo- Z -< strankam se je izplačalo posojil L1985 gld., denarni promet i)7403 gld. •>!)' , kr. (►krajna bolniška blagajna v Kamniku. I Ved kratkem so se vršile volitve v odbor. Domžalski Tirolci so na vse na-čine skušali, da dobe blagajnico v svoje roke. Našli so tudi nekaj Slovencev, ki so ž njimi potegnili, a vzlie tem so grdo pogoreli. Narodnjaki so zmagali popolnoma. Eksplozija na vojni ladji. V zalivu pri Korčuli so jo prejšnjo soboto primerila strašna nesreča. Na avstrijski torpedovki - \ dler« je razpočil kotel. Fksplozija jo bila silna. Ubiti so bili pomorski častnik Grabmayr, jedini sin lani vpokojenega dvornega svetnika v ministrstvu, Grab-mayra, višji mašinist Oeotto, mašinista Siegl in Ulipič ter kurjač Miljan; ranjena sta bila pilot Kocijan in mornar Muškardin. Eksplozija je bila tako silna, da je ladjo močno poškodovala, kotel pa iz ladjo vrgla v morje. Vzrok eksplozije še ni popolnoma pojasnjen, domneva se pa, da je bil kotel iz tako slabega materiala narejen, da ni prenesel tolikega pritiska para, kakor ga bi moral prenesti. Žrtve rečene eksplozije in oba ranjenca je torpedovka »Komet« prepeljala v Splet. Spremljala jo je na tem žalostnem potu vsa na pomoč došla eskadra. Ponesrečena torpedovka »Adler« je 85 ton obsežna. Na torpedovki sta bila dva častnika, kapitan Kamilo pl. Schvvarock in ponesrečeni Grabmavr ter 14 mož in pomožno moštvo. Nova čitalnica v Trstu se snuje za j mestni okraj sv. Jakob, kjer so sploh slovenski živelj krepko giblje in se organizuje ! na odločen upor narodnim nasprotnikom. Milionarka ljubi kočijaža. V Nevv-vorku se je dala milionarka Addil Philips skrivaj poročiti s svojim kočijažem Benom Kennedvjem. Milionarka je velika lepotica, stara 18 let, kočijaž pa ubožen 2Sleten Irec. Strijc milionarkin je kočijaža zapodil, a milionarka je ušla ž njim. Premoženja ima mlada žena 7 milionov dolarjev. Lastnega otroka umoril. Iz Lvova javljajo: Neki kmet iz okolice Pod\volo-czvska je prodal na sejmu svojo kravo za f)0 gld. Domov prišedši je dal bankovec soprogi, katera ga je v svoji neprevidnosti položila na okno. Nje petleten sinček je bankovec vzel ter ga na drobne kosce raztrgal. Ko je kmet to videl, se jo tako ra/.togotil, daje v svoji jezi preklal sinčku glavo. Njegovo ženo je zadela vpričo strašnega prizora srčna kap ; morilec otroka pa je šel na podstrešje, kjer se je olirsil, V gozdu od ^ladu umrla Nemški listi poročajo, da so našli nedavno 71etno hčerko delavca Kolodo\vskega iz Bernana mrtvo v gozdu. Otrok je šel s svojimi sta-riši v gozd po jagode ter se je zašel. Vso klicanje je bilo zaman. Naslednje dni so preiskali ves gozd daleč na okoli, a deklice ni bilo najti nikjer. Pred nekaj dnevi pa so našli deklico z raztrgano obleko v gostem grmovju ležečo. Bržčas je hodila dolgo časa po gozdu, a končno seje skrila v grmovje1, kjer je od gladu umrla, Pri darovanju niaie zastrupljen. Župnik v Cicognoli blizu Pavije, Gian-battista Berri, je bil nedavno na posetu blizu < ienove ler je tudi ondi vsak dan bral .mašo. Pri neki maši pa se je pri za-vživanju nakrat zgrudil na tla in umrl. Ministrant mu jo mesto vina pomotoma na li 1 mo<"ne tekočine, s katero se čistijo svetilke. Loterijske srečke. Orade o, 22. julija. Lino, 80. julija Brno, 96. julija. Dunaj, 88. julija. Tr»t, 2.1. julija. Praga, 8. av. 70, 37, 13, 3, 7. 21, 88, 35, 87, 14. 86, 10, 71, 74, 27. 88, HO, b\\ 4U, 16. 41, i V;, 25, H, 75. 2, 57, 50, 50 89. Tržne cene v Ljubljani 29. julija 1899. Pšenica, 100 kg Rež, p . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ Koruza, „ Krompir, Leča, Grah, „ Fižol „ . Maslo, kgr. ■ Mast, „ . Špehsvež,,, . hktl. :!. tr 10 L ' 650 i 850 8 — I 560 3 — ii-ia - 10- 1 - -68 - 62 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje „ Svinjsko „ „ Koštrunovo ,, „ Piščanec ..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, ,, . . . Drva trda, klftr. . . „ mehka, „ . . xxxxxxxxxxxxxx!& Vožnje karte in tovorni listi v AMERIKO Kralj, belgijski postni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesionirana od visoke c. kr. avstrij* ske vlade. Pojasnila daje radovoljno Red Stap Llnie Dunaj IV., Wiednerg-urtel št. 20 ali pa Anton Rebek ■i* Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljar xxxxxxxxxxxxx __S Postranski zaslužek trajen in rastoč, ponuja se spoštovanih' deloljubnim in stalno naseljenim osebah s prevzetjem zastopa flointier rovnlne ilrnvJir |»r%e vrste« P°' nudbe pod «,l.?tt<**- Gradec, post0 restante. gfata to j kupnje po najvišjih cenah in plača H holji> nego vsaka zunanja firma" m Lndovik Businaro M v Ljubljani, Hilšnrjeve ulire si 10. IL*T Naliiralee las opozarjam s j bem uljudno na mojo firmo. Kava drutbe iv Cirila ln Metoda! in Cenjena gospodinja! No dajto si vsiljovati družili izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bodo gotovo ugajal, 10 jo iz čisto oikorijsko in sladove tvarino napravljena domača ,,Kava" „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". o^sr IOoTdItt-gl se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani. Slndua kava družbo av Culla In Motoila! Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in lisek „Narodno Tiskarno14 v