
LETO Lil, št. 33 PTUJ, 19. AVGUST 1999 CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
mm m v• •
Jvcvf zm
festivalska noi!
Potem ko se je Ptuj izpel v poletnih večerih in ptujskih
nočeh, se je ponovno potuhnil v objem svoje zasanjanosti in
življenje mrtvega mesta, saj živi le podnevi. Prireditve so se iz-
tekle 7. avgusta, potem pa je nastopil sončev mrk tudi za orga-
nizatorje ptujskih poletnih prireditev. Kot da poletje oziroma
glavna sezona ne bi trajala še nekaj avgustovskih dni!
Ker se ta zgodba ponavlja že nekaj let zapored, je tem bolj
čudno, da je nihče ne prekine in ji spremeni potek, da bo mesto
v resnici živelo od dogajanj. Se ne tako davno so ptujske ulice
in trge zazibali v valčke in polke udeleženci tradicionalnega
festivala domače zabavne glasbe. Festivalska noč je bila še ne
tako dolgo vrhunec zabave prvih septembrskih dni. Potem pa je
tudi to dogajanje počelo bledeti tako kot večina ptujskih prire-
ditev brez koncepta. Letos je 30-letnica festivala; prvi je bil
namreč ob praznovanju 1900-letnice Ptuja, letos mesto in fes-
tival praznujeta torej znova skupaj in bi pričakovali, da bosta
hodila bolj skupaj. Zal pa ne eden ne drugi nimata toliko
življenjskega soka, da bi naredila to, kar si obletnici zaslužita:
stopila skupaj in praznovala. Če bo festival izgubil identiteto v
okolju, v katerem se je rodil, bo to mesto z njim veliko izgubilo.
t Ptuj je v teh tridesetih letih vendarle postal sinonim za ustvar-
janje kvalitetne domače zabavne glasbe in odprl vrata marsika-
teremu danes že uveljavljenemu ansamblu, ki se Ptuja spomin-
ja z nostalgijo. Zal pa je nostalgija v današnjih časih premalo
za uspeh. Če bi mesto imelo strategijo, bi vedelo, da festivala ne
sme izgubiti, kot še kakšne druge prireditve ne, ki je nastala v
skrbi za ohranjanje in razširjanje narodove identitete. Javni in
podjetniški interes se v \ f	a
tem primeru nista G^^claU	l
našla.	\\	v
Humanitarna akcija društva za cerebralno paralizo Sonček "Novčič za sončni [utri" - pričela se je
v soboto in bo potekala do 22. oktobra - je že na začetku naletela na dober odmev.
Foto: Marija Slodnjak
PTUJ / USPESEN ZAČETEK HUMANITARNE AKCIJE
Kovante bodo zbirali do 22. oktobra
Sončno sobotno jutro je bilo tudi simbolično primerno za
začetek velike humanitarne akcije, ki jo je začelo Društvo
za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož, SONČEK.
Pred kratkim je društvo, ki
šteje okrog 235 članov, dobilo
nove društvene prostore na Oso-
jnikovi 9. V njem bodo izvajali
vse tiste dejavnosti, ki jih ti ot-
roci in odrasli s cerebralne para-
lize potrebujejo. Še posebej pa
so veseli, da bodo zdaj imeli
tudi varstveno-delovni center, v
katerem bodo izvajali delovne
dejavnosti. Člani društva se te
pridobitve zelo veselijo, saj
mnogokrat za njih ni ustreznih
delovnih mest ali drugih
možnostih, kjer bi lahko poka-
zali svoje delovne sposobnosti.
Toda poleg prostorov potrebu-
jejo za začetek dela še mnogo
majhnih in velikih stvari - od
pohištva do delovnih strojev in
potrošnega materiala. Da bi
čimprej zbrali sredstva za vse
potrebno, so jim tudi tokrat
priskočili na pomoč delovne or-
ganizacije ter posamezniki,
skratka ljudje dobre volje.
V soboto so na Novem trgu
na Ptuju začeli zbirati denarne
prispevke - kovance tolarjev in
tujih valut - za nakup pripo-
močkov in opreme za varstveno-
delovni center "SONČEK". Ide-
jni vodja tega projekta je Danie-
la Cartl iz menjalnice LUNA, ki
bo s SKB banko poskrbela, da
bodo kovance, pretopljene v to-
larje, namenili društvu.
Kot animatorka je na sobotni
prireditvi sodelovala tudi mis
Slovenije, Ptujčanka Miša No-
vak. Dogajanje so številnim
obiskovalcem in darovalcem po-
pestrili: Perutnina Ptuj s svoji-
mi mesnimi izdelki, Vinarstvo
Slovenske gorice z vini, za pri-
jetno vzdušje je poskrbel ansam-
bel Ptujskih 5, za medijski od-
mev pa Radio-Tednik Ptuj in
EPS Luka.
Akcija z naslovom "NOVČIČ
ZA SONČNI JUTRI" se bo na-
daljevala do 22. oktobra, ko
bodo zbrane kovance prešteli na
velikem, že tradicionalnem
dobrodelnem koncertu, ki bo v
Športni dvorani Center Ptuj.
Kovance lahko oddate na
različnih mestih, vsa so ustrez-
no označena. Med njimi so: vse
poslovalnice LUNA v Ptuju in
Mariboru, vse otroške trgovine
Pikapolonice, izbrane trgovine
Mercatorja SVS ter še nekatera
druga mesta. Zbirna mesta po
vsej Sloveniji pripravljajo tudi
člani Lions kluba Ptuj, ki so k
sodelovanju pozvali tudi druge
slovenske Lions klube.
MS
Člani društva SONČEK so se imeli v soboto lepo;
še posebej so bili veseli družbe mis Slovenije Miše
Novak
2
Četrtek, 19. avgust 1999 - TEDNIrT
AKTUALNO
PTUJ-ORMOŽ / GOSPODARSKA GIBANJA V PRVEM
POLLETJU
Ze 207 blokiranih podjetij
NAJVEČ BLOKAD NA PODROČJU PREDELOVALNE DEJAVNOS-
TI # OD DECEMBRA DO JUNIJA SE JE ŠTEVILO PODJETIJ Z
BLOKIRANIM ŽIRO RAČUNOM POVEČALO ZA 12
V piujski podružnici Agencije Republike Slovenije za plačilni
promet so zbrali nekatere najpomebnejše podatke o gospodar-
skih gibanjih in porabi v občinah upravne enote Ptuj in
Ormož na osnovi podatkov iz plačilnega prometa, ki se izka-
zujejo v gospodarskih gibanjih na tem območju v prvem pol-
letju letos.
V tem obdobju je bilo plačil za
investicije 2.127 milijonov tolar-
jev ali za 49 odstotkov več kot v
enakem obdobju leta 1998. V
prvem polletju so za investicije
največ namenili v občinah
Gorišnica, Ormož in Kidričevo.
Največji delež odpade na predelo-
valno dejavnost, ki je zastopana s
skoraj 33 odstotki, sledijo trgovi-
na, popravila motornih vozil in
izdelkov široke porabe, ki pred-
stavlja 10,7 odstotka od skupnega
zneska, na promet, skladiščenje in
zveze pa odpade 10,3 odstotka.
Pri blokadah se razmere le še
zaostrujejo. Tako je imelo ob pol-
letju blokiran žiro račun že 12
podjetij več kot ob koncu
prejšnjega leta, za 2 odstotka ali za
34 milijonov tolarjev pa se je
povečal obseg neporavnanih ob-
veznosti. Skupaj je konec junija
imelo blokiran žiro račun že 207
pravnih oseb, ki so zaposlovale
995 delavcev, znesek neporavna-
nih obveznosti pa je dosegel 2.258
milijonov tolarjev. Povprečni zne-
sek blokade se je v primerjavi z ju-
nijem '98 sicer zmanjšal za 35 mi-
lijonov tolarjev, zato pa se je
povečalo število pravnih oseb z
blokiranim žiro rdčunom, in sicer
za 15. Največji znesek blokade od-
pade na predelovalne dejavnosti,
in sicer 20 odstotkov, po številu
zaposlenih pa imata vodilno vlogo
kmetijstvo in gradbeništvo s 45-
oziroma 25-odstotnim deležem.
Največ blokiranih pravnih oseb
pa je na področju trgovine, na ka-
tero odpade 59 odstotkov vseh
blokiranih pravnih oseb.
Za čiste plače so pravne osebe s
Ptujskega in iz Ormoža v prvem
polletju letos porabile 8.483 mili-
jonov tolarjev ali za 8 odstotkov
več kot v prvem polletju lanskega
leta. Za 13 odstotkov več kot lani
v tem obdobju so za plače porabili
na področju izobraževanja,
zdravstva in socialno-tehničnega
varstva. V obveznem pobotu terja-
tev in obveznosti pa je v prvih šes-
tih mesecih sodelovalo 84 pravnih
oseb. Te so v pobot prijavile
10.906 tolarjev obveznosti in ter-
jatev. Poravnanih je bilo 12,6 od-
stotka vseh terjatev, v Sloveniji pa
je odstotek pobota višji, in sicer
18,5-odstotni.
V prvem polletju letos so po po-
datkih ptujske podružnice Agen-
cije Republike Slovenije za
plačilni promet, ki sta jih posre-
dovali Marija Skrjanec in direk-
torica Vesna Zupanič, vplačila
javnofinančnih	prihodkov
znašala 2.470 milijonov tolarjev,
kar je za skoraj četrtino več kot v
enakem obdobju lanskega leta.
Dohodnina, ki predstavlja najpo-
membnejšo skupino javnofi-
nančnih prihodkov, je zastopana s
44,6 odstotki in se je v prvem pol-
letju povečala glede na obseg za 29
odstotkov.
MG
PTUJ / NOV DOSEŽEK KOVINOSTRUGARSTVA GOMILSEK
Reduktorji z
magnetno zavoro
Kovinostrugarstvo in strojno ključavničarstvo Ivana Go-
milška, ki se je specializiralo za izdelavo zobnikov in re-
duktorjev, praznuje v letošnjem letu 25-letnico uspešnega
poslovanja. Ivan Gomilšek pa ni samo obrtnik, je tudi pod-
jetnik in direktor G centra, d.o.o., v okviru katerega se
ukvarjajo s trgovino in storitvami izvoza in uvoza. G center
so odprli leta 1995.
Največji reduktor, ki so ga doslej
izdelali v Gomilškovi obratoval-
nici, je bil težek 12 ton, v bivši
državi pa so izdelali tudi največji
zobnik stožčaste oblike, ki je me-
ril 3,320 metra. Pred kratkim pa
so izdelali prve trostopenjske kot-
nozobniške reduktorje, ki imajo
na pogonskem elektromotorju
magnetno zavoro. Zaradi možnos-
ti prenosa večjih obremenitev je
kotnozobniški prenos izdelan v
spiromatični izvedbi. En takšen
reduktor je težek 800 kg, izdelava
pa traja od tri do štiri mesece. Iz-
delali so jih za nemškega partner-
ja, ta pa jih je vgradil v Savi v
Kranju; prve štiri so naložili 11.
avgusta. Da so Gomilškov kolek-
tiv 'spoznali' tudi v Savi, je bil
najprej potreben izvoz.
V Sloveniji skorajda ni firme, ki
ne bi poznala kovinostrugarstva
in strojnega ključavni-čarstva Go-
milšek. Njihovi tradicionalni
partnerji so železarne, Impol, Me-
talna, ladjedelnica Izola, Luka
Koper in druga podjetja. Že nekaj
let pa jih poznajo tudi na
nemškem, avstrijskem in v
zadnjem času tudi italijanskem
trgu.
Ivan Gomilšek sodi med tiste
obrtnike in podjetnike, ki se zave-
dajo, da je uspeh odvisen samo od
kvalitetnega dela oziroma od vla-
ganj v tehnologijo in znanje, saj se
samo tako lahko ohraniš na trgu,
poudarja. Brez posodabljanja ni
razvoja. Tudi zato ga zelo boli, ^
se v naši državi in tudi v mestni
občini Ptuj tako malo pozornosti
posveča proizvodnji. Prednost
imajo v glavnem naložbe v trgovi-
no, gostinstvo, turizem. Stimula-
cije proizvodnja nima, tudi to je
lahko eden od vzrokov za njeno
stagnacijo. Občutek je, kot da se jo
hoče namensko uničiti. Nič ne
pomagajo uspehi, toliko in toliko
izučenih delavcev, socialna var-
nost za 17 zaposlenih in njihovih
družinskih članov. Ivan Gomilšek
sicer pravi, da ima njegova obrato-
valnica vse pogoje za širitev, ven-
dar za zdaj te ne načrtuje, ker pra-
ve perspektive ni videti. Dokler
pa bo delal, bo delal kvalitetno, če
ne bi delal tako, bi delal z izgubo,
saj si napak na tako velikih izdel-
kih, kot jih izdelujejo v njegovi
obratovalnici, ne morejo pri-
voščiti. Vsaka napaka namreč po-
meni veliko škode, ker napake ni
mogoče popraviti in gre takšen iz-
delek lahko samo še na odpad.
Tudi letos za Ivana Gomilška,
kot kaže, ne bo počitnic, kot jih že
ni bilo zadnjih pet let. Ve pa, da bi
moral izpreči vsaj za kratek čas. V
tem trenutku ga zaposlujejo nova
naročila za trostopenjske kotno-
zobniške reduktorje. Vsako novo
delo pa je svojevrsten izziv, ki ga
ne želi zamuditi.
MG
Ivan Gomilšek s tristopenjskimi kotnozobniškimi reduktorji
z magnetno zavoro na pogonskem elektromotorju.
Foto: Kosi
PTUJ / ZELEZNISKA POSTAJA V TURISTIČNEM KAŽIPOTU
Za več iMienja tudi
na železniški postaji
Snemanje televizijske oddaje
Turistični kažipot kabelske
TV Kamnik na ptujski želez-
niški postaji, ki je bilo 30. ju-
lija, se je za prvič dobro izte-
klo. Predstavniki ptujskega
turističnega gospodarstva in
drugi gostje, mestno občino
Ptuj je predstavljal podžupan
Ervin Hojker, so predstavili
turistične in druge zanimi-
vosti Ptuja.
Na ptujski kabelski televiziji si
bomo po napovedih avtorja in
moderatorja oddaje Igorja Kristla
le-to lahko ogledali po 20. avgus-
tu. Zavrteli pa jo bodo tudi na
drugih postajah slovenskega ka-
belskega sistema, kot je to že
utečena praksa. Že v kratkem
bodo v okrepčevalnici Ostržek na
ptujski železniški postaji poskrbe-
li za novo dogajanje.
MG
S snemanja TV oddaje Turistični kažipot na ptujski
železniški postaji. Na fotografiji člani folklorne skupine
Bolnišnice pri DPD Svoboda Ptuj.	Foto: Kosi
TEDNIK je naslednik Ptujske-
ga tednika oziroma Našega
dela, ki ga je ustanovil Okraj-
ni odbor OF Ptuj leta 1948. Iz-
daja
RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
rt 041-669-509.
Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
o (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.360 tolarjev, za tujino
12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7.
točko 25. člena Zakona o
davku na dodano vrednost,
Uradni list 23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na internetu:
www. radio-tednik. si.
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik. si
tednik'Mmis.net
MARKOVCI / KLJUB DOPUSTU DELAVNI
Posodobili teste,
gradijo pločnike
Čeprav je čas dopustov, so po naših občinah zelo delavni, tudi
v občini Markovci. Še posebej aktivni so v zadnjem času bili
na področju gradnje komunalne infrastrukture.
Odbor za infrastrukturo vodi podžupan Franc Kostanj evec in povedal
nam je, da so v sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu med 26. julijem in 1. avgustom poskrbeli za postavitev cestne signali-
zacije na pomembnih prometnih križiščih: okrog stare šole in cerkve, doma
upokojencev in pokopališča v Markovcih. Tako so zagotovili prometno sig-
nalizacijo na vseh cestah, ki niso kategorizirane. V prihodnje bodo zgradili
kolesarsko cesto, vendar morajo najprej izvedeti, kje bo potekala trasa hitre
ceste.
Za komunalne dejavnosti bodo v letošnjem letu porabili okrog 51 milijo-
nov, od tega 31 milijonov pa bodo porabili za investicije.
Franc Kostanjevec je povedal, da bodo kmalu začeli gradnjo pločnikov v
zaselku Zabovci. Za izvajalca del so izbrali Cestno podjetje Ptuj. Omenjeni
pločnik bodo gradili skupaj z mestno občino Ptuj, saj ga bodo nadaljevali
tudi v Spuhlji. Tako bodo pešci v prihodnosti tudi ob tej prometni cesti
imeli varnejšo pot.
Prav tako bodo letos zgradili igrišče v Novi vasi pri Ptuju.
MS
TEDENSKI KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS-
REDNISKE HISE
Divjanje
pooblaščenih
investicijskih
družb
Na takšna gibanja tečajev vrednostnih papir-
jev, kot se trenutno odvijajo na slovenskem trgu
kapitala, smo čakali kar precej časa. Nizka li-
kvidnost, ki je v preteklih nekaj mesecih pestila
trg, se je hipoma spremenila v obilo poslov in vi-
soke vsote denarja, ki se prelijejo preko trga ka-
pitala. Visok promet, ki se je v zadnjem obdobju
skupaj s svežnji dvignil v povrečju že skoraj na
milijardo tolarjev, se v večji meri odvija na pros-
tem trgu.
V ospredje zanimanja investitorjev so stopile
delnice pooblaščenih investicijskih družb.
Začetek naglega dviga so povzročili posli s
svežnji z delnico Nacionalne finančne družbe.
75 tolarjev za delnico, kolikor so plačali kupci za
6-odstoten delež PID-a, je v tistem trenutko po-
menilo več kot 20 odstotkov nad tržno ceno.
Posledica tako visokega posla je bila v nadalje-
vanju porast celotnega trga. Nacionalna fi-
nančna družba je na trgu presegla vrednost 70
tolarjev za delnico, kar je v enem tednu pomeni-
lo skoraj 19-odstotno rast. Evforija in preplah na
trgu sta dvignila tudi druge investicijske družbe.
Zlata moneta 1 in Zvon 1 sta se dvignila za 14
odstotkov, z rastjo med polnimi pooblaščenimi
družbami je nekoliko zaostajal le Triglav steber
1, katerega vrednost je v petek končala pri 72 to-
larjih in pol oziroma 10 odstotkov višje kot pred
enim tednom. Tudi druge pooblaščene investi-
cijske družbe, ki svojih certifikatov še nimajo v
celoti zamenjane za realno premoženje, so
temu pozitivnemu valu sledile, vendar zaenkrat
še ne s tako veliko močjo.
Uradni borzni trg je z rastjo nekoliko zaostajal
za prostim trgom, vendar so vse pomembnejše
delnice prav tako pridobile na svoji vrednosti.
Slovenski borzni indeks se je dvignil več kot
1800 indeksnih točk na 1829 točk, kar je v tednu
dni pomenilo kar 2,5-odstotni porast. Najbolj se
je rast odrazila pri delnici trgovskega velikana
Mercatorja. Cena delnice se je prvič dvignila
preko 10.000 tolarjev, vendar se pri tej vrednosti
ni zadrževala prav dolgo. Rast se je do konca
tedna še nadaljevala, tako da se je enotni tečaj
ustavil 8 odstotkov višje kot teden poprej, pri
10.588 tolarjih, posli pa so se sklepali tudi neko-
liko višje. Lepo rast je dosegla tudi delnica naft-
nega podjetja Petrol. Njena vrednost se je dvig-
nila za 4,6 odstotka na 26.134 tolarjev. Podoben
dvig je beležilo tudi farmacevtsko podjetje Lek.
Delnica je v začetku tedna naglo rasla, posli so
se sklepali že pri vrednosti 37.000 tolarjev, kar je
bilo posledica novice o sodelovanju podjetja s
tujim partnerjem. Ker podjetje o tej cenovno
občutljivi informaciji ni posredovalo uradne izja-
ve, je bilo za dan trgovanje zaustavljeno, po po-
novni vzpostavitvi pa je delnica dosegla enotni
tečaj 36.833 tolarje. Visoko rast smo zaznali tudi
pri delnici Kovinotehne. Tečaj redne delnice se
je dvignil za več kot 5 odstotkov na 915 tolarjev,
vzroke za takšno gibanje pa lahko iščemo v po-
vezovanju podjetja. Manj kot odstotno rast je
dosegla delnica Istrabenza. Meja 3000 tolarjev,
ki jo je delnica preskočila pred 14 dnevi, je še
vedno močna, tečaj delnice se je v petek obliko-
val 28 tolarjev višje. Med dobičkarje se je zapisa-
la tudi delnica Luke Koper. 1,6-odstotna rast je
ponesla delnico na 3.308 tolarjev, posli so se
sklepali tudi že višje, pri vrednosti 3330 tolarjev.
Visoke stopnje rasti, ki so jih v preteklem tednu
dosegale delnice pooblaščenih investicijskih
družb, ne morejo trajati dolgo. Vrednosti delnic
se bodo verjetno počasi ustalile, kakšen poten-
cial za rast še imajo na razpolago, pa je trenutno
nemogoče reči, saj lahko le en posel s svežnjem
potisne delnice precej višje. V tem tednu se
bodo vrednosti delnic najpomembnejših podje*
tij na uradnem trgu po vsej verjetnosti prav taKO
okrepile. Na trgu vlada optimistično razp^
loženje, podkrepljeno z višjimi prometi in
močnejšimi kupci, vse to pa potiska tečaje dfll*
nic navzgor.
Matjaž Bernik, llirika BP*
fgDNIK - Četrtek, 19. avgust 1999
3
, * - .m - JiJLI W

CELJSKI SEJEM OD 10. DO 19. SEPTEMBRA
Letošnji 32. mednarodni obrtni sejem v Celju bodo odprli 10.
septembra in bo na ogled do 19. septembra. Letos bo na njem
prvič sodelovalo čez 1800 razstavljavcev iz 25 držav. Spremljal ga
bo tudi obsežen program spremljajočih in drugih prireditev. Zlasti
je še pomemben posvet Obrtne zbornice Slovenije o poslovnem
sodelovanju malih podjetij z velikimi. Program poslovnih dni bodo
oblikovali dnevi nemških in avstrijskih obrtnikov in podjetnikov.
Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem bo v sejemskih dneh
pripravilo posvet o finančnih spodbudah, Gospodarska zbornica
pa bo predstavila zahteve slovenskega tržišča prihodnosti.
novo v ADMATKOVI ponudbi
Tudi zavarovalna družba Adriatic ima od nedavnega v svoji
ponudbi osebnih zavarovanj zavarovanje zdravstvene asistence
v tujini, ki zagotavlja zdravstveno preskrbljenost zavarovanca kjer-
koli v tujini. Premija je odvisna od izbrane zavarovalne osnove,
morebitne odbitne franšize od časa potovanja in področja, za ka-
terega se nekdo zavaruje. Možno je izbrati med tremi različnimi
programi: osnovnim, višjim in nadstandardnim ter šestimi zavaro-
valnimi vsotami. Adriaticova zdravstvena asistenca krije obisk in
konzultacijo zdravnika, prevoz do zdravstvenega centra ali bol-
nišnice, stroške zdravljenja v bolnišnici do višine zavarovalne vso-
te, če to omogoča zdravstveno stanje zavarovanca, prevoz v do-
movino in spremljajočo zdravstveno ekipo Inter partner-axe, če je
to potrebno, nujne zobozdravstvene storitve v vrednosti do 130
nemških mark in prevoz posmrtnih ostankov v domovino. Zavaro-
vanje zdravstvene asistence v tujini je mogoče skleniti v vseh
poslovnih enotah Adriatica.
TI KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
V tokratni oddaji bo kar enajst prispevkov v sliki in besedi
predstavilo poletna dogajanja v Ptuju in okolici v zadnjih
tednih. V začetku avgusta je mestna občina Ptuj praznovala svoj
četrti praznik, Turistično društvo Ptuj je tudi letos praznično doga-
janje obogatilo s podelitvijo priznanj lastnikom najlepše urejenih
in ocvetličenih hiš, podžupan mestne občine Ptuj Milan Čuček je
ocenil delo mestnega sveta, v okviru praznika mestne občine Ptuj
je potekal tudi tretji ptujski balonarski pokal, na Potrčevi so odprli
balinišče, na Mestnem trgu so 7. avgusta izbrali Adelino Bombek
za miss Štajerske, 8. avgusta pa je bila na kartodromu v Hajdošah
tradicionalna karting dirka.
Pripravila: MG
murni
m imm^mmm p»i i.....
■ H11-1 n iJ
GOVORI SE ...
pv. DA ni zgolj govorica, am-
pak stoodstotna resnica, da se je
delavcem radia in Tednika v
času sončnega mrka prikazala
Marija. Najprej se je zabliska-
h, nato pa smo jo zagledali v
mraku. Marijo Slodnjak s foto-
aparatom.
DA se je na poti v Prek-
nurje v Ptuju ustavil Ljubl-
jančan in izjavil, da bi raje kot
mrk gledal lepa ptujska dekleta.
••• DA imamo še en dokaz, da
drži pregovor: "Kdor se z
ognjem bavi ..." Nekdo, ki je
drage oskrboval z nelegalnimi
spričevali, ga sedaj sam nima za
odprtje lokala.
... DA je na Polenšaku ključ
gasilskega avtomobila (skupaj s
padalcem) padel na streho. Se
dobro, da ne na gorečo.
... DA bo v Vidmu pri Ptuju v
petek demonstrativno oranje s
konjsko vprego. Kot piše v vabi-
lu, nastopajo župani občin.
... DA se je potem, ko so na
Ožbaltovem sejmu znova pro-
dali večje število metel, povečalo
število neviht. Toča zaenkrat še
ni padala, torej so voznice dobre
volje.
... DA so bila žegnanja včasih
dobronamerna, družabniška in
pomirjujoča. Glede na vzor
prvega moža pa so danes v Slo-
veniji priložnost za grmenje,
hujskaštvo in netenje prepira.
VIDI SE ...
... DA videmski župan in svet-
niki niso najbolj pri močeh, saj
so jih leskovški domačini kar
nekajkrat prepričjivo potegnili.
Če bi vlekli za denar, bi bila
občina že gola in bosa.
SVETI JURIJ OB SCAVNICI / SIMPOZIJ O PARLAMENTARIZMU
V sozvočju z evropskimi trendi
MEDNARODNI ZNANSTVENI SIMPOZIJ JE ORGANIZIRALA UNIVERZA V MARIBORU,
UGLEDNE STROKOVNJAKE IN DRUGE UDELEŽENCE PA JE SPREJEL IN POZDRAVIL
NJEN REKTOR DR. LUDVIK TOPLAK
Minulo soboto je bil pri Svetem Juriju ob Sčavniei zanimiv
mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Razvoj slo-
venskega parlamentarizma v evropski perspektivi s poudar-
kom na naš čas, ki so ga poleg mariborske univerze organizi-
rali še zgodovinsko društvo Fran Kovačič, ustanova dr. Anto-
na Trstenjaka in občina Sveti Jurij. Poleg priznanih
znanstvenikov, zgodovinarjev in drugih strokovnjakov z Du-
naja, iz Celovca, Ljubljane in Maribora so se ga udeležili tudi
nekateri zdajšnji in nekdanji člani državnega zbora ter
predstavniki političnih strank, zlasti slovenske pomladi. Pred
znanstvenim simpozijem je bila v župnijski cerkvi svetega Ju-
rija maša, ki jo je vodil prof. dr. Stanko Ojnik.
Znanstveni simpozij se je začel
s pozdravom in uvodnim raz-
mišljanjem rektorja mariborske
univerze prof. dr. Ludvika
Toplaka. Med drugim je pouda-
ril, da je simpozij organiziran v
počastitev 130. obletnice tabora
v Ormožu in 80. obletnice
priključitve Prekmurja k
matični domovini. Simpozij je
bil neke vrste nadaljevanje
lanskega srečanja ob 150-letnici
slovenskega parlamentarizma,
ki je bilo v Mariboru. Po bese-
dah dr. Toplaka se je slovenski
parlamentarizem in s tem po-
vezano politično in kulturno
življenje razvijalo v sozvočju z
evropskimi trendi, s tem da so
Slovenci iskali svoje mesto ob
vsakem času v skladu z up-
ravno-političnimi in kulturnimi
razmerami. Posebej je opozoril,
da so simpozij organizirali pri
Svetem Juriju ob Sčavniei, v
kraju, v katerem so se rodili
mnogi znani Slovenci. Med nji-
mi je izpostavil' dr. Antona
Korošca, ki je uspešno povezal
slovensko narodno zavest svojih
prednikov, narodnogospodarski
in socialni nauk Janeza Evange-
lista Kreka, akademsko evro-
psko orientirano znanje, držav-
nopolitične izkušnje ter tako us-
pel premagati slovensko lokalno
ali deželno, stanovsko in inte-
resno politično frakcionaštvo. V
tem kraju so se rodili bratje
Kreft, Edvard in Jože Kocbek,
blizu je bil doma goriški škof dr.
Jakob Missia, dr. Matija Slavič,
ki ima največ zaslug za pridru-
žitev Prekmurja k matični Slo-
veniji, iz teh krajev izhajajo tudi
Franc Ilešič, dr. Davorin
Trstenjak in dr. Vekoslav
Grmič. Vsi so sledili "vrednosti
kulture in izobrazbe, ki jo je ro-
jak iz Prlekije dr. Franček Si-
monič, kustos univerzitetne
knjižnice na Dunaju, označil
kot karakteristiko Prlekov, ko
pravi, da je za prleškega kmeta
največji ponos visoko izobražen
otrok," je dodal dr. Ludvik Top-
lak in omenil, da so na simpozij
povabili ugledne referente, zgo-
dovinarje, znanstvenike z
različnih univerz in aktivne po-
litike ter razumnike, ki naj bi
govorili o slovenskem parla-
mentarizmu po letu 1990. Vsi
referati in koreferati bodo ob-
javljeni v posebnem zborniku.
V ospredju simpozija so bila
zlasti vprašanja o tem, ali je slo-
venski parlamentarni vzorec ev-
ropsko primerljiv, katera opcija
v Evropi ima interes podpreti ta
vzorec, kdo sploh je evropsko
primerljiva levica in desnica,
kaj je s programskimi izhodišči
slovenskih političnih strank in
kako se zrcalijo aktualna stran-
karska dogajanja ter razmerja
političnih moči. Konkretnih
odgovorov ni bilo veliko, zato
pa precej znanstveno utemelje-
nih pogledov in referatov, ki
bodo zagotovo še odmevali. Že
uvodni referat akademika
Jožeta Krašovca je napovedal
dimenzije razmišljanj in aktual-
nost z dnevnopolitičnimi doga-
janji v Sloveniji. Med drugim je
poudaril, "da je vse bolj očitno,
da na zemeljski obli ni naroda, v
katerem bi bila prevara libera-
lizma bolj apokaliptična, kakor
je v deželi na sončni strani Alp.
Zaradi tega si Slovenija skupaj s
Turčijo deli zadnje mesto med
narodi, ki jih je Evropa pripra-
vljena tolerirati. Kakšen naj bo
torej odgovor tistih, ki prizna-
vamo politične postavke in svo-
je slabosti želimo preseči z is-
kanjem višjega navdiha? Bomo
sodelovali s temnimi silami zla?
Ali sploh obstaja kakšna možn-
ost, da zaustavimo tok v vesoljni
potop?" se je spraševal akade-
mik dr. Jože Krašovec in nani-
zal več primerjav s Svetim pis-
mom. Referat je zaključil z mis-
lijo, "da je že v izhodišču jasno,
da nobena zasnova programa ne
bo uspela, dokler se kandidati
za mandate ne bodo brezpogo-
jno podredili Božjim merilom
izvolitve v polni odgovornosti
za edinost in ne bodo brezpogo-
jno pripravljeni, da sprejmejo
posledice nezaupanja volivcev.
Morda bo pomagala šok terapi-
ja. Po izkušnji brezštevilnih
ponižujočih polomij bi bil že
čas, da razumni in etično trdni
ljudje v bazi izvedejo zadosten
pritisk na svoje predstavnike in
tako vzpostavijo ravnotežje v
slogi, ki omogoča velikopotez-
nost in trdnost programov."
Z referati so nastopili tudi dr.
Vasilije Melik, ki je predstavil
volilne sisteme kot dejavnike
politične prakse v slovenski par-
lamentarni zgodovini, dr. An-
dreass Moritsh z Dunaja je go-
voril o parlamentarizmu in na-
cionalizmu, dr. Felix Bister pa o
političnih idejah dr. Antona
Korošca kot izhodišču poli-
tičnega programa. Nastopilo je
še nekaj priznanih zgodovinar-
jev, v popoldanskem delu sim-
pozija pa sta bili med aktualni-
mi politiki zanimivi razpravi
Lojzeta Peterleta in Marjana
Podobnika o možnostih
združevanja SKD in SLS v
zmerno konservativno stranko.
S tem bi precej presegli slo-
vensko dvopolnost, naravni za-
veznik nove stranke pa bi bila
lahko samo SDS. Kljub temu da
za združevanje naj ne bi bilo
večjih ovir, pa sta oba vendarle
dala vedeti, da nekaj dilem še
vedno ostaja. Tudi o imenu in
voditelju bodoče stranke.
Marjan Toš
PTUJ / V BOLNIŠNICI V POLLETJU
POSLOVALI POZITIVNO
Pred gradnjo novega
dialimega tentra
V	ptujski bolnišnici imajo kljub poletju postelje na vseh od-
delkih polno zasedene; pomanjkanje je zlasti občutiti na in-
ternem oddelku, kjer imajo takšne težave tudi v drugih letnih
časih. Podatki o poslovanju v prvem polletju letos so spodbu-
dni. Izpolnili so plan v programskem delu in na finančnem
področju. V ambulantah so načrte izpolnili stoodstotno, na
ležalnih oddelkih pa so plan presegli za 6 odstotkov. Poslo-
vanje ptujske bolnišnice v prvem polletju letos je bilo pozi-
tivno, presežek znaša okrog 50 milijonov tolarjev.
"Na internem oddelku ležijo predvsem starejši pacienti, ki imajo
starostne težave in težave zaradi obolenj, na kirurgiji pa je nekaj več
poškodb predvsem zaradi porasta števila prometnih nesreč. Kirur-
gija ptujske bolnišnice je imela nekaj več dela tem obdobju tudi za-
radi pomoči mariborski kirurgiji, kjer so morali operacijski blok za-
radi izlitja fekalij za nekaj časa zapreti, zato smo prevzemali njihove
paciente," je o poletnem utripu v bolnišnici povedal direktor ptuj-
ske bolnišnice Lojze Arko, dr. stom., specialist čeljustne kirurgije.
V	ptujski bolnišnici se že nekaj časa pripravljajo na gradnjo nove-
ga dializnega centra, saj so prostori zdajšnje dialize, ki ima 49 stal-
nih kroničnih bolnikov in še nekaj občasnih, ki prihajajo v okviru
t. i. turistične dialize, že pretesni. Uredili jih bodo v podpritličju
porodnišnice. Žal pa bodo tudi to investicijo v ptujski bolnišnici iz-
vedli z lastnimi sredstvi (gradbena dela, za opremo pa iščejo
partnerja), brez pomoči mestne občine (četudi gre za njene prebi-
valce) in ministrstva za zdravstvo. Mestna občina Ptuj je izdala le
soglasje za gradnjo glede na lastništvo, pri tem pa je izrecno zapisa-
la, da denarja za to investicijo nima. S to investicijo, ki je sestavni
del strategije na strokovnem in investicijskem področju, se ukvarja-
jo že nekaj časa. Razpisali so že natečaj za gradbena dela, ki bo pote-
kel konec meseca. Sledil bo izbor izvajalca del, zatem bodo z javnim
razpisom poiskali opremljevalca prostorov. Vse to naj bi opravili še
letos, če ne bo dodatnih težav.
V	ptujski bolnišnici oziroma njeni porodnišnici pa so v zaključni
fazi tudi s projektom prijazne porodnišnice. Pred dopusti je bil op-
ravljen še zadnji nadzor, ki je vključeval pregled vseh dosedanjih
priprav. Izdano je bilo pozitivno soglasje, certifikat prijazne po-
rodnišnice pa naj bi dobili takoj po dopustih.
Glede na upad števila porodov se nekateri v Sloveniji zavzemajo za
zaprtje nekaterih porodnišnic. Kaj o tem menijo v ptujski bol-
nišnici? "V Sloveniji je 14 porodnišnic, ptujska še zdaleč ni zadnja,
smo na sedmem oziroma osmem mestu, kar pomeni v zlati sredini.
V	slovenskem prostoru je znan moj predlog, da naj bi nacionalna
zavarovalnica porode pričela plačevati, naj bi se ocenilo, koliko po-
rod stane, ne glede na to, kje se opravi. Mislim, da bi s tem hitro
prišli do podatkov, katere porodnišnice lahko s tem preživijo, kate-
re ne. Upam, da bi ptujska porodnišnica z okrog 800 porodi na leto
lahko preživela," je odgovoril direktor ptujske bolnišnice Lojze
Arko.
MG
4
Četrtek, 19. avgust 1999 - TEDNIrT
■. < n t j >i r m h. j f ■•/. >4 4 / t : n M
SV. TOMAŽ / ORGELSKI KONCERT S SOLO PETJEM
Zvoki orgel ob bliskanju
in grmenju ter soju svet
Prav je bilo, da je orgelski koncert v petek, 6. avgusta, pote-
kal v zaprtem prostoru, pod streho cerkve pri Sv. Tomažu.
Bliskalo in grmelo je tako, da so domačini napovedali izpad
električne energije, in to se je tudi uresničilo. Toda koncert
se je v soju sveč po krajši prekinitvi kljub temu nadaljeval.
Orgelski koncert je izvajala
Klavdija Zorjan Škorjanec, po
rodu s Huma, ki se je po končani
srednji glasbeni in baletni šoli v
Mariboru vpisala na akademijo za
glasbo, kjer je končala študij peda-
gogike. Študij je nadaljevala in je
trenutno absolventka pri profeso-
rici Renate Bauer ter se
pripravlja na diplomo.
Koncertne skladbe priznanih
orgelskih mojstrov iz različnih
obdobij so ob soju sveč v sakral-
nih prostorih zazvenele polne
magične lepote, ki jo premore
glasba. Lahko bi rekli, da je bil
odvzem premočne električne
razsvetljave svojevrsten dar z
neba. Vzdušje, ki je tako nastalo,
je dopolnjevalo glasbo in solo
petje domačih glasbenic v popol-
no celoto, ki se lahko na koncertih
le redko doživi.
Vse drugače pa so odvzem elekt-
rične energije občutile mlade glas-
benice. Klavdija Zorjan Škrjanec
je dejala, da je bilo igranje ob soju
sveč zelo naporno: Ni se videlo
not, pedalov, koncentracija je
padla, ker je bilo okoli izvajalke
okoli 10 ljudi, ki so poskušali po-
magati. Vsem se iskreno zahvalju-
je, še posebej pa fantoma, ki sta
"gonila meh", tako kot so to počeli
včasih. Tudi solistki, domači
pevki Lucija Florjančič iz
Obreža in Zlatka Puklavec iz
Frankovcev pri Ormožu sta pove-
dali, da sta se zaradi prisotnosti
tistih, ki so pomagali, težje skon-
centrirali in posvetili zgolj petju.
ROMANTIKA OB
SVEČAH ZA
POSLUŠALCE
Za mnenje o tem, kako so
doživljali koncert, smo povprašali
tudi nekaj izmed okoli 100 pos-
lušalcev.
-	"Koncert je bil zelo v redu. Ker
ni bilo elektrike, je bilo prisotno
posebno vzdušje. Sveče so pričara-
le poseben ambient."
-	"Koncert je bil lep, prvič sem
imel priložnost slišati mlade
ormoške pevke."
-	"Pohvaliti je treba mlade glas-
benice, ki so se v takšnih pogojih
v celoti posvetile glasbi in dokaza-
le, kakšna je njena moč."
-	"Glede na probleme je bil to
super koncert. Všeč mi je bilo, da
so gorele sveče."
-	"Bilo je lepo. Zaradi vremena
sem občutila tudi strah, vsekakor
pa je bil danes enkraten večer."
-	"Sveče so se ujemale z vzduš-
jem koncerta in bilo mi je lepo."
ORMOŠKO
POLETJE SE
BLIŽA KONCU
Naslednji koncert je v soboto,
14. avgusta, potekal v grajski dvo-
rani ormoškega gradu. Priznana
umetnika violinist Volodja
Balžalorsky in čembalistka
Nedka Petkowa sta na žalost
maloštevilnim	ljubiteljem
tovrstne glasbe, bilo jih je okoli
30, predstavila skladbe baročnih
mojstrov.
Prireditve Ormoškega poletja se
bližajo koncu. V soboto, 21. av-
gusta, ob 20.30, bo ljubiteljem
domače zabavne glasbe zaigral
eden najboljših tovrstnih ansam-
blov pri nas Alpski kvintet, ki de-
luje že 33 let. Veliko nastopajo
tudi v tujini: Nemčiji, Švici,
Avstriji, Italiji in drugod. Izdali
so 35 zgoščenk in zato dobili v
Avstriji pet zlatih in eno dia-
mantno ploščo ter dve zlati doma
v Sloveniji. Ker organizatorji
pričakujejo velik obisk, bo prire-
ditev potekala v športni dvorani
Ormož na Hardeku.
Naslednjo soboto, 28. avgusta,
ste ob 21. uri vabljeni na zadnjo
prireditev, ki bo tako kot mnoge
druge potekala na dvorišču
ormoškega gradu. Gledališče Špas
teater iz Ljubljane se bo predsta-
vilo s komedijo Joa Ortona Dan
norosti. Režiser Branko Durič je
ustvaril komedijo zapletov v
zasedbi nekaterih najboljših slo-
venskih igralcev - komediantov
Boruta Veselka, Mirjam Korbar,
Jožefa Ropoša, Jerneja Kuntnerja
in drugih, ki zagotavlja uro in pol
zabave in smeha.
Organizatorji vabijo: nasmejmo
se skupaj ob koncu ormoškega po-
letja.
Majda FridI
Igranje sklad priznanih orgelskih mojstrov iz različnih
obdobij ob svečah je bilo za Klavdijo Zorjan Škorjanec
zelo naporno.	Foto: Majda Fridl
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Teta Magda
Svetlane Makarovii
Kar dve desetletji in še leto
za povrh sta minili od prve iz-
daje doslej edine knjige za
najstniške bralce cenjene
avtorice Svetlane Makarovič,
ki je letos praznovala 60.
rojstni dan. Teta Magda ali Vsi
smo ustvarjalci je knjižna pos-
lastica, ki v 20 letih ni izgubila
posebne očarljivosti, ki veje iz
duhovite zgodbe o samski 40-
letnici in njeni 12-letni
nečakinji. Teta Magda ji sicer
rada reče pamž, a dekletce
brez staršev ji je izjemno nak-
lonjeno, saj je venomer
pripravljena pritegniti tetinim
izmišljijam. In te so brezmejne
v obliki tetinih pripovedovanj o
pustolovščinah in o velepo-
membnosti tetine osebnosti,
ki je domala izučena vseh po-
klicev in je prepotovala sleher-
ni kotiček zemeljske oble. Vih-
rava teta je polna trpkih pri-
pomb na šolski sistem, a
dekletce slednjič odpelje v in-
ternat.
Karikirana, prijazno malo-
meščanska teta je svojevrstna
literarna podoba ženske, ki ji v
življenju ni uspelo bogvekaj
uresničiti, toda odlično shaja s
svojo majhnostjo in ne dovoli,
da bi vsakdanje malenkosti
poteptale njeno skromno
življenje.
Teta Magda ali Vsi smo
ustvarjalci je knjižna hvalnica
otrokom, ki so običajno veliko
pametnejši, kot so jim odrasli
pripravljeni priznati. Za
pokušino je tu začetek prijet-
nega branja tete Magde, ki jo
je odlično ilustriral Zvonko
Čoh. Drugi, dopolnjeni natis je
izšel v zbirki Domen založbe
Mladinska knjiga in ima 146
strani.
"Ko sem prišla k teti Magdi,
sem imela ravno 12 let, teta pa
je bila, kot sem slišala, "okoli
40". Potem ko sem bila dve leti
starejša, je bila teta še zmeraj
"okoli 40" - in iz leta v leto se je
bolj približevala izrazu "nekaj
čez 40", tako da nazadnje
sploh nisem vedela, pri čem
sem. Ampak tete Magde ni
bilo zdravo spraševati o tem,
kajti na vsem lepem se je usto-
pila pred ogledalo, si po-
pudrala nos, mrko poblisnila z
zelenimi očmi in rekla: 'Nekaj
si zapomni, pamž: jaz znam
biti strašna v svoji jezi!'"
Lllfana Klemenih
fgpNIK - Četrtek, 79.	7999
3

jVETINJE / KAJ SE DOGAJA V ZGRADBI STARE ŠOLE
Zbrali so se mladi iz vsega sveta
^nec 80. let so v Ivanjkovcih /gradili novo osnovno šolo. Ta-
l^t je ostala 120 let stara zgradba osnovne šole na Svetinjah
Dra/na. Gorana Šosteija, domačina in direktorja podjetja
V|ikrokozmos, ki se ukvarja z ekološkim kmetijstvom in raz-
nem podeželja, je to dejstvo spodbudilo k razmišljanju o
(t,ni. da bi dali tej zgradbi novo vlogo in vsebine, ki bi opleme-
jjitile dogajanje na eni najlepših vinskih cest v Sloveniji.
pripravil je elaborat, tega pa so
j991. leta obravnavali in potrdili
judi na ormoškem občinskem sve-
m. Predlagal je organizacijo
mednarodnih taborov in manjših
projektov, povezanih z iskanjem
^renin tamkajšnjega življenja.
\;sebine, ki se konstantno
ponavljajo iz leta v leto, so ekolo-
ga, etnologija ter revitalizacija
pja in renovacija zgradbe stare
šole. Aktivnosti so zaživele v pol-
ji meri in udeleženci taborov in
različnih delavnic so spomine na
Svetinje in Ormož ponesli po
vsem svetu.
MEDNARODNI
TABORI IN
DELAVNICE
Prvi mednarodni tabor je bil or-
ganiziran takoj po osamosvojitve-
ni vojni za Slovenijo v avgustu
1991. leta. Naslednje poletje so
bili realizirani že trije. Od leta
1993 dalje pa se izteče na Svetin-
jah vsako poletje pet do šest
mednarodnih taborov.
Tabore, ki sodijo med nizkopro-
računske projekte, financira mi-
nistrstvo za šolstvo in šport RS, ki
pokrije stroške za namestitev ter
hrano udeležencev. Vsako leto se
namreč podjetje Mikrokozmos
prijavi na razpis za mladinske
projekte, ki jih razpiše mini-
strstvo.
Ko je podjetje Mikrokozmos
stavbo dobilo v najem, so najprej
obnovili streho, ki je puščala, ter
^slopje tako rešili pred na-
iljnjim propadom. Na pod-
strešju so uredili mansardne pros-
tore, na novo so položili elekt-
rično napeljavo, posodobili ogre-
vanje ter okoli šole uredili dre-
nažo. Nato so se lotili tudi drugih,
manjših popravil. Vire za pokri-
vanje stroškov popravil so poiska-
li sami.
Goran Šoster nam je povedal, da
ie nadaljnje dogajanje na Svetin-
jah odvisno od ormoškega občin-
skega sveta. Lastnik zgradbe, ki je
potrebna večjih popravil, je ormo-
ška občina, ki je stavbo dala v bre-
zplačen najem. Dotrajani sta stre-
ha in fasada. Lanska zima je poš-
kodovala tudi žlebove. Potrebno
se je dogovoriti tudi, kaj se bo v
naslednjih letih dogajalo s stavbo
v smislu vsebine. Če bi se lahko z
občino Ormož dogovorili o dolgo-
ročni najemni pogodbi, bi se bili
pripravljeni lotiti iskanja virov fi-
nanciranja tudi za večja popravila.
POVEZAVA
DEJAVNOSTI S
PONUDBO VINSKE
TURISTIČNE
CESTE
Osnovno izhodišče pri iskanju
vsebin dejavnosti na Svetinjah je
bilo razmišljanje, da je ponudba
vinske turistične ceste precej eno-
lična. Gostom ponujajo zgolj (si-
cer dobro) domačo hrano in
domače sorte vina, kar spodbuja
enodnevni izletniški turizem.
Zato so kot rezultat dejavnosti de-
lavnic pripravili razstavo v
zgradbi stare šole na Svetinjah ter
v galeriji predstavili avtentične et-
nološke predmete, lončarske iz-
delke, statve, nekaj tkanih ter
slamnatih izdelkov, pripravili pa
so tudi avtentične etnološke spo-
minke. S tem so želeli vinski tu-
ristični cesti Jeruzalem pridati
prav poseben značaj in pomen.
SVETINJE, KRAJ
Z IZJEMNO
ENERGIJO
Poleg mednarodnih taborov po-
tekajo na Svetinjah tudi različne
druge dejavnosti podjetja Mikro-
kozmos. V kletnih prostorih so
kar nekaj let sušili sadje. Vsako
leto pa potekajo tudi ustvarjalne
delavnice z intelektualnimi vsebi-
nami. Ena najodmevnejših je bila
delavnica Marka Pogačnika, sve-
tovno znanega zdravitelja Zemlje.
Vsako leto je zbral na svoji de-
lavnici okoli 50 udeležencev, ki so
se družili sedem dni ter raziskova-
li okoliške kraje in energetske to-
kove. S to delavnico so Svetinje
dobile prav poseben sloves kraja z
izjemno energijo in zdravilnimi
učinki na človeka.
Ko so se krajani majhne vasice
Svetinje prvič srečali z vsem, kar
tovrstno mednarodno obarvano
dogajanje prinese, so doživeli pra-
vi kulturni šok. Goran Šoster je
dejal, da so reagirali različno. V
začetku je bilo precej negodovanj
in odporov. V naslednjih letih so
dokazali, da predstavlja dejavnost
smiselno nadgradnjo ponudbe
vinske turistične ceste. Ko so
uvedli tudi socialne tabore, v
okviru katerih so pomagali tistim
na socialno ogroženih kmetijah,
ter ko so raziskovali različne prvi-
ne etnološke ponudbe, so iz leta v
leto osvajali več simpatij
domačinov. Povedal je, da jih
danes podpirajo v krajevni skup-
nosti in turističnem društvo Ivan-
jkovci, ki sta v tem lokalnem
okolju najbolj kompetentni orga-
nizaciji. Z njimi potekajo dogovo-
ri o nadgradnji sedanjih vsebin in
nadaljnjem razvoju dejavnosti v
zgradbi nekdanje osnovne šole.
Od prvega kulturnega šoka zaradi
drugačnih navad ljudi iz različnih
držav do danes se je zgodil
precejšen premik v smislu pozi-
tivnega videnja dogajanja.
V okolju se je pojavila ideja o
tem, da naj bi v teh prostorih ure-
dili stanovanja ^ za socialno
ogrožene. Goran Šoster meni, da
lokacija ob vinski turistični cesti
daje prioriteto drugačnim vsebi-
nam.
DRUŽIMO SE,
DA BI PREGNALI
VOJNO IZ SVETA
Pomen tovrstnih taborov, ki po-
tekajo po celem svetu, je v op-
ravljenem delu ter druženju mla-
dih iz vsega sveta. Ena najus-
pešnejših mrež za izmenjavo mla-
dih ljudi, ki želijo potovati po sve-
tu, si nabirati različne življenjske
izkušnje ter so pripravljeni op-
ravljati brazplačno različna dela
kot prostovoljci, je organizacija
Servis Civil International - medna-
rodni servis prostovoljcev. Orga-
nizacija ima svojo izpostavo tudi v
Sloveniji. Društvo Most iz Ljubl-
jane vsako leto zbira prijave mla-
dih, ki bi se želeli udeležiti tabo-
rov v različnih koncih sveta. Eden
glavnih ciljev in smernic medna-
rodne organizacije prostovoljcev
je: družimo se, da bi pregnali vo-
jno iz sveta.
Slovenija ima glede na število
prebivalcev veliko tovrstnih tabo-
rov. V prejšnjih letih so Svetinje
pokrivale tretjino slovenske
ponudbe v tej mednarodni mreži.
To je bila najboljša možna promo-
cija Svetinj in okolice. Ime kraja
je postalo znano ne samo v Ljubl-
jani ali Sloveniji, temveč tudi na
vseh kontinentih sveta.
REVITALIZACIJ-
SKI IN RINOVA-
CIJSKI TABOR
Nuša Pavlica - Jakovljevič,
naša sogovornica, je vodja dveh
letošnjih mednarodnih delovnih
taborov na Svetinjah - revitaliza-
cij skega in renovacijskega. Prvi je
potekal od 1. do 10. julija. Poveda-
la nam je, da je pet mladih iz vsega
sveta, štiri dekleta in fant, poma-
galo pri delu na bližnjih kmetijah,
predvsem ostarelim v Mihalovcih,
ki so bili pomoči najbolj potrebni.
Na delo pripravljeni mladi iz Bel-
gije, Nizozemske, Francije in Slo-
venije so bili stari od 17 do 19 let.
Ročno so spravljali seno, nekateri
pa so pripravljali drva za zimo. Pri
tem jim je na žalost nagajalo
deževno vreme.
Od 1. do 10. avgusta pa je na
Svetinjah potekal renovacijski ta-
bor. Tokrat se je zbralo 16 mladih
iz Španije, Italije, Japonske,
Madžarske, Hrvatske in Sloveni-
je. Renovirali so staro šolo na Sve-
tinjah - obnavljali fasado ter okna,
predvsem močnejši fantje pa so
urejevali okolico ter opravljali
težja zemeljska dela. Pomagali so
tudi najbližjemu sosedu, župniku
Janezu Gergnerju pri manjših op-
ravilih. Ta ocenjuje tabore kot po-
zitivno aktivnost za mlade ljudi,
ki pa morajo biti v svoji dejavnos-
ti vodeni. Glede hrupa, ki ga ude-
leženci tabora povzročajo in je v
preteklosti motil nekatere sosede,
pa je povedal, da poteka vse v me-
jah normale. Doslej so njegov no-
čni počitek zmotili samo enkrat
preglasni bobni ob 2. uri zjutraj.
Takrat je seveda zaprl okno in se
kasneje z "bobnarji", ki svojega de-
janja niso več ponovili, pogovoril.
V času glasbenega tabora pa je
okno na široko odprl, saj ga je mu-
ziciranje prijetno uspavalo.
Starost udeležencev tabora v av-
gustu, ki so vedeli, da jih čaka
fizično delo, je bila od 17 do 33 let.
Večinoma so bili dijaki in študen-
tje, pa tudi že zaposleni odrasli
ljudje, ki so se udeležili tabora
predvsem zaradi druženja. Po
končanem delu so spoznavali tudi
okoliške kraje. Obiskali so Jeruza-
lem, s kajaki so se popeljali po
Muri, obiskali učno gozdno pot v
Veržeju, nekajkrat pa so odšli tudi
na kopanje v Banovce.
Udeležence pravkar minulega
tabora smo povprašali, zakaj so se
udeležili prav tega na Svetinjah
ter kako so se počutili.
Sachiko Morimoto, Tokio, Ja-
ponska: "Sem sem prišla, ker" sem
želela iti v deželo, kamor ponava-
di japonski turisti ne zahajajo.
Mislim, da Japonci v Slovenijo ne
zaidejo pogosto. Kot študentko
sodobne evropske zgodovine in
politologije me zanimajo tudi
države na Balkanu ter vojna v Ju-
goslaviji in na Kosovem. V Srbiji
imam prijatelje, želela pa bi se
spoprijateljiti tudi s Hrvati in Slo-
venci."
Gioseppina Morandini, Tori-
no, Italija: "Ni me zanimalo, kam
grem, predvsem sem se želela ude-
ležiti delovnega tabora, ker sem si
zaželela predvsem fizičnega dela
in ne govorjenja. Svetinje so mi
zelo všeč, spominjajo me na po-
krajino na jugu regije, v kateri
živim, kjer tudi pridelujejo vino."
Javier Garcia Alcaide Munoz,
Španija: "V Svetinje sem prišel,
ker sem želel zvedeti več o proble-
matiki Balkana ter Slovencih. Tu-
kaj mi je všeč."
Iva Vinter, Zagreb, Hrvatska:
"Svetinje so lep kraj, tukaj sem
bila že lansko leto v začetku julija
v taboru drugačne vrste. Želela
sem priti ponovno, vendar v tabor
z drugačno vsebino. Všeč mi je ta
del Slovenije in sem ga želela po-
novno videti."
Abel Polese Fenizia, Italija:
"Želel sem spoznati Slovenijo,
deželo, ki je tako blizu Italije, Slo-
vence ter slovenski jezik. Tukaj so
vsi prijazni, skupaj delamo in se
zabavamo."
Ruben Sande Hernandez, Špa-
nija: "Sem sem prišel, ker je bila
Slovenija zame neznana dežela.
Všeč mi je pokrajina in ljudje, ki
tukaj živijo. Počutim se prijetno
med prijaznimi ljudmi."
Med mlade na Svetinje smo se
odpravili tudi zato, ker je bilo na
zadnji seji občinskega sveta pos-
tavljeno vprašanje, kaj se v stari
šoli dogaja. Tokrat nismo govorili
o glasbenem taboru, udeleženci
katerega so se predstavili tudi v
okviru kulturnih prireditev
Ormoškega poletja. O njem smo
poročali v eni prejšnjih številk
našega časopisa.
Majda Fridl
Goran Šoster, idejni
vodja projekta Svetinje
Udeleženci renovacijskega tabora so urejali tudi okolico šole
Nuša Pavlica Jakovlje-
vič, taborovodja
Sachiko Morimoto
Gioseppina Morandini
Javier Garcia Alcaide
Munoz
Iva Vinter
Abel Polese Fenizia
Ruben Sande Hernandez
6
Četrtek, /9.	1999 TEDN||(

PTUJ / PREDNOSTI ZGODNJEGA UČENJA PlAVANJA
Dojenčki In plavanje
Mag. Dorica Šajber Pincolič, po rodu Ptujčanka, je profesori-
ca športne vzgoje in asistentka pri predmetu plavanje na fa-
kulteti za šport v Ljubljani. Plavanje je vzljubila že v zgodnji
mladosti, osem let je bila aktivna plavalka, zapisala pa se mu
je tudi poklicno. Nekaj časa je delala kot plavalna trenerka v
klubu Ilirija v Ljubljani, ko pa je pred dvema letoma rodila
punčko, se je začela zanimati tudi za plavanje dojenčkov.
"Na našem, avstrijskem in
nemškem tržišču sem pričela ku-
povati pripomočke za plavanje ter
jih pričela strokovno ocenjevati,
kaj je primerno in kaj ni. Našla
sem swimmtrainer iz Nemčije, to
je poseben plavalni obroč, ki se mi
je zdel najprimernejši za učenje
plavanja dojenčkov in malčkov.
Navezala sem stike s plavalno šolo
Freds Swim Academy, povabili so
me na enotedenski seminar v Av-
strijo, kjer sem videla, da ta obroč
ni samo pripomoček, ampak so
oni razvili tudi samo metodo
učenja plavanja, to je Fredovo me-
todo učenja plavanja dojenčkov,
malčkov in otrok. Gre za to, da
dojenčki, ki še ne hodijo, torej do
12. meseca starosti, ohranijo tako
imenovani 'žabji refleks' (refleks
odriva), ko se v vodi z nogama
hkrati gibljejo kot žaba (prsni
udarec). Žabji refleks ohrani
otrok do 12. meseca starosti, dok-
ler ne shodi. Če prične s plavan-
jem šele po tem obdobju, se bo v
vodi premikal z gibi hoje, pravil-
nega udarca z nogami pa se bo
moral na novo naučiti.
V swimmtrainerju malčki ležijo,
se gibajo in pridejo do svojega cil-
ja, do svoje račke. Obzorje se jim
hitreje širi, spoznajo svet okrog
sebe, postajajo samostojni, hitreje
poteka njihova socializacija. Gre
pa tudi za gibanje, ker pred tem v
bistvu samo ležijo. Gibanje v vodi
je zdravo, odraža se pozitivno na
srčno-žilni sistem, dihalni sistem,
na kosti, na sam razvoj kolkov,
malčkom se prej razvije hrbtna
muskulatura, ker ležijo v prsnem
položaju, prej dvigujejo glavico,
ker do tretjega meseca tega sami
ne počnejo in jih je potrebno pod-
pirati.
Plavanje oziroma gibanje do-
jenčkov ima torej veliko pozitiv-
nih vplivov. Zato sem bila tudi to-
liko aktivna, da sem to metodo
učenja plavanja dojenčkov pripel-
jala v Slovenijo. To je novost pri
nas, s tem se nihče ni prej ukvar-
jal. Res pa je, da ta metoda ni edi-
na, obstaja jih več (italijanska,
francoska), pri kateri se v vodi
uporablja polno rekvizitov, s kate-
rimi se dojenčki igrajo in prilaga-
jajo na vodo, ni pa v smislu učenja
plavanja. Naj omenim še rusko
metodo, ki je po moji oceni preveč
invazivna. Pri njej potapljajo že
čisto majhne dojenčke, da jim po-
daljšajo dihalni refleks. Nekatere
knjige pišejo, da dojenček plava,
pa ne zna plavati. Osebno sem ve-
sela, da se ta ruska metoda ni ob-
nesla. Pri Fredovi metodi je glavi-
ca zunaj, ušesa niso mokra, do-
jenčki se zelo dobro počutijo.
Od oktobra lanskega leta imamo
enkrat tedensko redno vadbo na
Fakulteti za šport. Odziv je vedno
večji. V tem trenutku imamo 40
dojenčkov, ki redno plavajo en-
krat tedensko. Vsak dojenček ima
tudi svoj karton, v katerega
beležimo osnovne podatke o
njem, so pa osnova za spremljanje
njihovega napredka iz ure v uro.
Imamo okrog 40 vajic, ki se
stopnjujejo od lažjih do težjih.
Beležimo, katere vaje je kateri
osvojil in v kateri uri. Iz tega kar-
tončka se lahko lepo vidi napre-
dek vsakega posameznega otroka.
To pa spodbuja tudi starše. Te po-
datke bomo lahko koristno upora-
bili za raziskave o posameznih
metodah učenja plavanja, lahko
pa bodo pomagale tudi pri iz-
boljšanju Fredove metode učenja
plavanja dojenčkov," je povedala
mag. Dorka Šajber Pincolič, ki je
tudi zastopnica za izdelke Freds
Swim Academy za Slovenijo.
Pred dnevi smo jo srečali v ptuj-
skih Termah, kjer je Fredovo me-
todo plavanja dojenčkov pred-
stavljala ptujskim mamicam in
očetom. "Lahko rečem, da je
dvodnevna predstavitev dobro
uspela, kljub temu da o tem nismo
posebej obveščali javnosti, bolj je
šlo za informiranje od ust do ust.
Prvi dan je sodelovalo okrog 15
dojenčkov, podoben odziv je bil
tudi drugi dan. Najmlajši ude-
leženec je imel tri mesece in je bil
v "šoli" oba dni. Mama je poveda-
la, da je dobro spal, dobro jedel,
skratka voda mu je dobro dela.
Predvsem je pozitivno to, da starši
pričakujejo, da se bo ta dejavnost
razvila tudi v Ptuju. Problem je v
tem, da pa še nimamo vaditeljev
za to starostno obdobje. Moja veli-
ka naloga je sedaj izobraziti kadre.
V Ptuju bomo seminar za vaditel-
je izvedli drugi oziroma tretji te-
den v septembru, tudi kolegi s fa-
kultete in Plavalne zveze Sloveni-
je se mi bodo pridružili. Načrtuje-
mo pa tudi izvedbo tečaja za vo-
denje vadbe za starejše in
nosečnice.
Pri tej metodi je pomembno tudi
to, da dajem navodila tudi
staršem. Dobro je sicer, da sodelu-
jejo deset ur v tem "plavalnem
tečaju", pozneje pa glede na navo-
dila lahko sami izvajajo vaje."
Fredova metoda učenja plavanja
dojenčkov je trostopenjska. Ena
skupina so dojenčki od treh mese-
cev do treh let. Zakaj? "Do takrat
so mentalno toliko nezreli, da jih
ne moremo učiti plavati. Do-
jenčkom do enega leta spodbuja-
mo reflekse, po enem letu se
gibljejo v vodi - če prej niso plava-
li - kot da bi hodili, v tem obdobju
gre predvsem za gibanje v vodi.
Po tretjem letu pa lahko pričnemo
učenje plavanja. Če so gibanje nog
za prsno plavanje osvojili do tret-
jega leta, jim dodamo še gibanje
rok z drugim oranžnim obročem,
ki je manjši zato, da otrok prevza-
me nekaj stabilnosti. Ko zna giba-
ti roke in noge, preide v tretji, ru-
meni in najmanjši obroč, pri tem
pa dodajamo že tudi izdihovanje v
vodo, da se lepo vleže na vodi in z
dolgimi zavesljaji tudi odplava.
Po tej metodi znajo običajno že
prsno plavati. Potem pričnemo iz
obroča počasi spuščati zrak, da
zmanjšamo volumen in vzgon,
otrok začne samostojno plavati.
Ob obvladanju prsne tehnike
preidemo na drugo - kravi,
hrbtno.
S Fredovimi plavalnimi obroči
za dojenčke in malčke ter otroke
se je razvila metoda za vsako sta-
rostno skupino. Leta 1986 so v
Nemčiji ustanovili plavalno šolo
Freds Swim Academy, kjer so se
dojenčki, malčki in otroci učili po
tristopenjskem plavalnem progra-
mu do pravilne tehnike plavanja.
Do rezultatov so prišli s pomočjo
posebej zasnovanih plavalnih pri-
pomočkov svvimtrainer.
Lahko, da bo bo tudi ta metoda
prispevala k večji plavalni pisme-
nosti Slovencev. V Sloveniji je v
tem trenutku tako, da 40 odstot-
kov njenih prebivalcev ne zna pla-
vati. To so zelo zaskrbljujoče šte-
vilke. Akcija Naučimo se plavati, ki
v Sloveniji poteka že nekaj let, se
je razvila v plavalno opismenje-
vanje, ki ga financira ministrstvo
za šolstvo in šport. Preverjanje
znanja plavanja se izvaja v dru-
gem, petem in sedmem razredu
osnovne šole. Preverjanje v sed-
mem razredu pa je pokazalo, da
tisti otroci, ki ne znajo plavati,
prihajajo iz okolice, kjer ne pride-
jo pogosto v bazen oziroma nima-
jo teh možnosti ali jih starši ne
pustijo. Vzrok pa je lahko tudi pu-
berteta, ker se sramujejo sleči. To
je tudi obdobje, ki je za učenje
plavanja dokaj pozno. Za samo
varnost pa je znanje plavanja iz-
redno pomembno. Zahtevajo ga
različni športi in delo ob vodi.
Otroke bi morali naučiti plavati
že pred vstopom v osnovno šolo.
Projekt Naučimo se plavanja je
nastavljen tako, da bi v nekaj letih
znali plavati vsi otroci, ki končajo
osnovno šolo. Vendar pa se zadeva
ne razvija v tej smeri. Bolje bi
bilo, da bi učenje začeli čim bolj
zgodaj in si zadali cilj, da bi že
pred osnovno šolo vse otroke
naučili plavati."
Kaj pa strah pred vodo, kolikšna
je njegova "krivda", da rezultati
plavalnega opismenjevanja niso
takšni, kot si želimo?
"Strah ni prirojen, ampak je pri-
dobljen z negativno izkušnjo.
Zato moramo paziti, da otrok ne
pride do negativne izkušnje. Veli-
ko pišem in še bom pisala o tem,
kako naj starši ravnajo z dojenčki
že v banji, ker je dejstvo, da se vsi
otroci radi kopajo. Nobeden nima
odpora, če pa ga na silo polijemo,
da popije vodo, lahko pride do ne-
gativne izkušnje in do strahu pred
vodo. Potrebno je pravilno pristo-
pati, otroke je potrebno čim prej
navaditi na vodo in jih čim prej
naučiti plavati, potem strahu pred
vodo ne bo. Veliko pa je potrebno
delati na izobrazbi staršev, da
bodo tudi oni imeli pozitivni od-
nos do vode, ker to potem spreje-
majo tudi otroci; kakršna je
mama, takšen je otrok. Če se
mama boji vode, se je bo tudi
otrok.
V Sloveniji poteka učenje pla-
vanja po klasični metodi, pri kate-
ri potrebujemo 20 do 25 ur, da se
otroci naučijo plavati. Po Fredovi
metodi je čas učenja plavanja
krajši, prednost pa je tudi ta, da
učenje lahko poteka v globoki
vodi. Pri klasični metodi je prob-
lem v tem, da ni dovolj bazenov s
plitko vodo. S temi obroči pa bi
lahko problematiko pomanjkanja
plitke vode rešili, saj bi se po Fre-
dovi metodi lahko učili plavati
tudi v globoki vodi. To metodo
moramo vpeljati v vrtce, da bomo
videli, kakšne bodo praktične
izkušnje. Za zdaj izvajamo le pla-
vanje dojenčkov, v jeseni pa bomo
prvič v Ljubljani začeli plavanje
malčkov od tretjega leta leta na-
prej. Pozneje pa tudi v drugih
krajih," je pogovor sklenila mag.
Dorka Šajber Pincolič.
MG
Mag. Dorka Sajber Pincolič pri delu z dojenčki.
Foto: Črtomir Goz-
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 238. NAD
Zakon, družina in
duševno zdravje
100. nadaljevanje
Terapevtski procesi
zakoncev in družine -
na splošno - 13. nad.
Analitske oblike tera-
pije zakoncev in
družine
Pri teh oblikah se izhaja zlasti
iz dveh teoretskih predpostavk,
in to:
-	da so simptomi bolnika le iz-
razi podzavestne patologije za-
konskega in družinskega siste-
ma in
-	da bolnik s svojim simpto-
mom streže stabilizaciji tega sis-
tema ter lastne duševnosti; s
simptomom prepreči še večjo
družinsko in osebnostno dezin-
tegracijo.
Pa si poglejmo analitsko tera-
pijo zakonskega para.
Seveda so mnogi psihoanalit-
sko orientirani psihoterapevti
skeptični do zakonske terapije.
Nekateri med njimi se branijo
razširiti terapijo na partnerja
bolnika, ker se bojijo zaiti v
težko pregledne in zapletene
transferne in kontratransferne
odnose, ki pri tem nastanejo. Ti
problemi so pri zakonski terapiji
namreč izrazitejši kot pri
običajni analitski psihoterapiji
in terapevt je v veliki nevarnosti
pred kontratransfernirni reakci-
jami, kot so: samovšečnost,
tolažništvo, podučevanje, igran-
je dobre matere ali očeta, preve-
liko solidaliziranje z enim od za-
koncev itd.
Nadaljnji ugovor zoper zakon-
sko terapijo je, da terapevt ne
more igrati vloge nekakšnega
rešitelja zakona, kot zakonca
največkrat od njega zahtevata;
cilj analitske terapije je razvoj
osebnosti bolnika in prav ta cilj
večkrat ni združljiv z ohranitvi-
jo zakona.
Lahko še omenimo, da nekate-
ri psihoterapevti odklanjajo za-
konsko terapijo, ker zahteva
večjo aktivnost in direktno po-
seganje terapevta v dogajanje ter
njegova lastna stališča do Števil-
nih etičnih in interpersonalnih
problemov, ki pridejo na dan,
tega pa psihoanalitsko orientira-
ni terapevti v svoji dosedanji in-
dividualni psihoterapiji niso na-
vajeni ali pa mislijo, da to za po-
tek terapije ni ugodno. In
končno je ugovor proti analitski
terapiji zakonskega para tudi ta,
da prisotnost partnerja moti in
ovira razvoj transferaih odno-
sov, ki pa so, kot vemo, te-
meljnega pomena za uspeh ana-
litske terapije sploh.
Ne glede na večjo ah manjšo
utemeljenost teh pomislekov se
počasi le oblikuje prepričanje,
da zakonska terapija ni več nez-
družljiva s psihoanalizo.
Naslednjič pa nadaljujemo to
temo.
mag. Bojan Šinko
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ
* V VRTU # V VRTU t
Ko v vrt zapthljajo
jesenske sapice...
... se naznanja čas, da se poletje preveša v drugo polovico. Vreme na
dan velikega šmarna vinogradniku obeta: "Če je brez dežja, sladko
vince bo doma!", vrtnar pa z zadovoljstvom pričakuje v poznem poletju obilo žlahtnega
sadja, sočnih vrtnin in dehtečega cvetja.
V	SADNEM VRTU avgusta sadno drevje prei-
de v drugo muževno stanje, tedaj pa je tudi naj-
primernejši čas za njegovo cepljenje in žlahtn-
jenje v času vegetacije. Cepljenje v tem obdob-
ju izvedemo na način očeslanja ali okulacije. V
sadno podlago, ki bo odraslemu drevesu služila
kot korenine in del debla, vložimo za lub cepič,
ki ga predstavlja lesni brst žlahtnega dela eno-
letne mladike sadne sorte, ki jo bomo vzgojeno
v sadno drevo gojili v sadnem vrtu. Cepljenje
sadnega drevja na način očeslanja je v praksi
najbolj razširjeno, ker ga opravljamo v času ve-
getacije, ko je po nekaj dneh mogoče ugotoviti
uspešnost zraščanja podlage s cepičem in
cepljenje ponoviti, če bi bilo prejšnje neu-
spešno.
Okulacija je preprost, enostaven in zanesljiv
način cepljenja sadnega drevja in ga v naj-
večjem obsegu uporabljajo drevesničarji pri pri-
delovanju in vzgoji sadnih sadik, je pa tudi zelo
razširjen in uporaben način za precepljanje mla-
dega sadnega drevja v sadnem vrtu. Če cepl-
jenja sadnega drevja na način okulacije nismo
vešči, se ga je z nekoliko vaje lahko navaditi,
doma vzgojeno in cepljeno drevo pa je za sad-
jarja posebno zadovoljstvo. Za uspešno cepl-
jenje na način okulacije so potrebni naslednji
pogoji: ostro orodje za cepljenje, dobro pri-
pravljena in čista podlaga, sveže in pravilno iz-
rezan lesni brst z listnim pecljem kot cepič iz od-
branega sadnega drevesa žlahtne sorte, izbran
pravi čas in ugodno muževno stanje podlage in
cepiča, vezivo ter veselje, volja in doslednost za
to opravilo.
V	avgustu je enako kot za vse druge sadne
vrste koščičarjev najprimernejši čas za rez
višenj. Pri rezi nastale rane se do jeseni še do-
bro zacelijo in ostanejo zavarovane pred
okužbo z bakterijsko rastlinsko boleznijo moni-
lijo, ki tako pogosto okužuje še posebej občut-
ljivejše žlahtne sorte višenj. Izrezujemo po-
ganjke, ki rastejo v notranjost krošnje, letošnje
poganjke krajšamo na dve tretjini dolžine, od-
stranimo pa tudi povešene poganjke, to je tiste,
ki dajejo videz vrbe žalujke.
V	OKRASNEM VRTU trajno okrasno rastlinje
in drevnine ter grmovnice zaključujejo vegetaci-
jo in se pripravljajo na zimsko mirovanje. Zeleno
listje, dokler ne bo pričelo zoreti, usvaja organ-
sko hrano, ta pa se pri rastlini kopiči v koreninah
za naslednjo vegetacijo. Da bi se rastline čim-
bolj pripravile in utrdile na prezimitev in nas-
lednjo vegetacijo, jih tudi v tem obdobju skrbno
negujemo, plevemo in varujemo pred morebit-
nimi okužbami z rastlinskimi kužnimi boleznimi
in napadi škodljivcev. Nekateri sadni škodljivci,
kot je voluhar, postajajo v tem obdobju še pose-
bej škodljivi za gojene rastline, ker se tudi oni
pripravljajo na prezimitev in lahko prav v tem
času povzroče največ poškodb na okrasnem
rastlinju.
Gladiolam, ki jih režemo za cvetje, cvet sku-
paj s steblom odrežemo za četrtim ali petim
suličastim listom, da bodo listi še, vse dokler ne
dozore, prehranjevali gomolje.
Avgusta je tudi čas za sajenje in presajanje
čebulic lilij. Ko so lilije odevetele, njihovi nad-
zemni deli kmalu dozore in odmro, tedaj pa je
tudi pravi čas za pobiranje, sajenje oziroma pre-
sajanje njihovih čebulic. Sredi septembra se
bodo čebulice ponovno pričele obraščati, tedaj
pa je že prekasno za njihovo presajanje.
V ZELENJAVNEM VRTU se med kapusnica-
mi - zeljem, ohrovtom, brstičnim ohrovtom, list-
natim ohrovtom, kitajskim zeljem in cvetačo - v
tem času širi rastlinski škodljivec kapusov belin.
Veliki beli metulji, ki obletavajo vrtne gredice,
zasajene s kapusnicami, sicer ne povzročajo
škode, pač pa samice belih metuljev odlagajo
jajčeca na listne dele kapusnic, iz katerih se raz-
vijejo gosenice in objedajo liste do popolnega
uničenja in neuporabnosti. Načinov varovanja
nasadov kapusnic pred gosenicami kapusove-
ga belina je več, med njimi pa je gotovo najučin-
kovitejše zatiranje s kemičnimi pripravki relda-
nom, karatejem, actellicom, dipterexom, deci-
som in podobnimi v koncentraciji po navodilih
in ob strogem upoštevanju dobe njihovega de-
lovanja oziroma karence. Pri uporabi kemičnih
pripravkov škropivu dodamo pinovit ali drugi
podoben pripravek za boljšo močljivost, ker se
sicer škropivo po voščenih listih kapusnic zlije
in ostane neučinkovito.
Ker je uporaba strupenih kemičnih pripravkov
pri vrtninah nevarna in odvratna, uporabljamo
nravnejše načine uničevanja škodljivca kapuso-
vega belina. Gosenice iz kapusnic ročno pobe-
remo in uničimo na mehanični način, najbolje v
vroči vodi. Na kapusovega belina smo morali
računati že ob sajenju kapusnice. Če med ka-
pusnice posadimo paradižnik in zeleno, ta s
svojim vonjem odvračata preletavanje metulji
kapusovega belina in odlaganje jajčec. Prot1
metuljem in gosenicam kapusovega belina je
učinkovito škropljenje kapusnic vsak drugi dan
s paradižnikovim izvlečkom. Pripravimo ga iz
dveh pesti listov, stranskih poganjkov al'
vršičkov paradižnikov, ki smo jih v dveh ali treh
litrih vode namakali tri ure.
Miran Glušič, ing. agr<
jigDNIK - Četrtek, 79.	7999
/
rT*7»TTJ ;
C^L JL.f .Ž
jpORTNI POGOVORI / ING. ŠTEFAN VRBNJAK - MENEDŽER ŽOK MARSEL PTUJ
Osebnost človeka je najpomembnejša
^nedžer odbojkaric ženskega odbojkarskega kluba Marsel
ijttlan Vrbnjak je po naravi zelo racionalen človek. Ne sili se
.feveč v ospredje, zelo težko pa odstopa od svojih načel. Pri
lutkah ga ne zanimajo le njihove igralske kvalitete, ampak
m(ji to, kakšne so kot osebnost.
f Je biti menedžer takšnega
jjuba, kot je Marsel, težje, kot
jje si to predstavljali, ko ste
pfgvzeli to funkcijo?
"Ob prevzemu moje funkcije je
Ijjlo stanje v klubu na zelo nizki
[gvni- Potrebno je bilo opraviti
jeliko dela za nazaj in stvari pos-,
[jviti v normalne okvire. Zame je
jjjlo to nekaj novega, saj sem
pričakoval, da bom zadeve dobil v
;0lce le nekoliko bolj urejene. Pro-
metne smo ob veliki volji igralk
-elativno hitro rešili. Tako igralke
lot vodstvo smo skupaj dozoreva-
li in danes postali že kar nekakšno
podjetje v malem. Zdaj se vsi že
jelo dobro poznamo, nihče ni pri-
riligiran, odnosi so korektni, brez
jakršnih koli zahrbtnih igric.
Vsekakor pa je ta funkcija težja,
liot sem si jo predstavljal ob nje-
nem prevzemu."
§ Gotovo pa na samem
začetku niste upali, da boste v
rezultatskem smislu dosegli toli-
ko, kot ste dosegli?
"Daleč od tega. Uvrstitev med
slovensko elito je seveda presegla
vsa naša pričakovanja. Iz tekme v
tekmo zablesti katera od igralk,
kar kaže na to, da ima ekipa ka-
rakter. Tudi z okrepitvami smo
imeli srečo. Udarno moč ŽOK
Marsel sestavljajo predvsem igral-
ke nekdanjih ekip Infond Branik.
Igralke, kot so Pustoslemškova,
Prauhartova in Gojkoškova, ses-
tavljajo mozaik kakovostne zased-
be, odlične Mariborčanke pa po-
menijo le nadgradnjo naraščaj ni-
cam, ki dozorevajo v vrhunske od-
bojkarice."
- 0 Ptujčankam je uspel veliki
met. Letos so si v rednem delu
priigrale četrto mesto, se uvrsti-
le v končnico za naslov državnih
prvakinj in po dveh zmagah pro-
ti ekipi TPV Novo mesto
končale za mnoge na prese-
netljivem tretjem mestu. Raz-
krijte skrivnost dobrih iger vaših
deklet.
"Homogenost, prijateljstvo,
zdrav tekmovalni duh in tudi
duševna trdnost. Naš pozitivni
odnos do dela se najbolje kaže na
igrišču."
0 Je ta odmevni uspeh vaš
proračun zelo obremenil?
"Proračun je res zelo obremenil,
a zdaj, ko smo že dosegli takšen
uspeh, se ne bomo zaustavili.
Tudi ta sezona bo finančno pokri-
ta in igralke bodo dobile, kar jim
pač gre. Osnova dobrega sodelo-
vanja je, da nikomur ne
obljubljam nekaj, za čemer ne
morem stati. Raje obljubim manj,
a vem, da bo to zagotovo realizira-
no."
0 Menda je proračun Marsela
precej nižji kot v drugih sloven-
skih okoljih?
"Za druge proračune se, odkrito
povedano, sploh ne zanimam. De-
nar je resda pomemben, a se
nočem s komerkoli primerjati ali
z njim tekmovati. Pomembno je,
kakšni smo kot kolektiv, kar je
zame precej bolj odločilno merilo
kot pa finance."
# Je kakšna igralka doma ali v
tujini, ki bi si jo v vaši ekipi še
posebej želeli?
"Kvalitetne igralke gotovo ob-
stajajo. Pri tem ne gledamo samo
odbojkarskih kvalitet, ampak tudi
to, kako se bo posamezna igralka
kot človek vklopila v naše okolje.
Prav ta element še posebej pou-
darjamo. 'Zvezd' pa ne potrebuje-
mo."
0 Katera je najboljša poteza,
ki ste jo povlekli v desetih letih
svojega menedžerskega dela?
Vrbnjaku prihaja v prave roke.
"To sta zagotovo naš trener Bo-
jan Novak in predsednik ŽOK
Marsel Jakob Raj h. Že ko sem z
njima vzpostavil prvi kontakt,
sem takoj ugotovil, da sta izredna
strokovnjaka. Sta formirani oseb-
nosti in s takimi ljudmi je zelo
enostavno delati. Naša vsestran-
skost je posledica tega."
% Kako bo s podaljšanjem po-
godb za naslednjo sezono? Se bo
ekipa kaj spremenila?
"V igralskem kadru ne načrtuje-
mo bistvenih sprememb. Prekal-
jene Natalija Pustoslemšek,
Nataša Prauhart, Petra Blažič,
Marjana Gojkošek so v letih, ko
Foto: Langerholc
dosegajo višek kariere, in vse osta-
jajo v klubu, podobno je z drugi-
mi, mlajšimi, kot so Regina Ter-
buc, Špela Krebs, Janja Vindiš,
Barbara Frumen, Mojca Žunko-
vič, Nuša Mohorko. Igralskemu
kadru prve ekipe smo priključili
tudi štiri obetavne igralke kadet-
skih selekcij. Ta mladost je velik
potencial in kapital za bodočnost
ptujske odbojke. Majice Marsela v
novi sezoni ne bo več oblekla
Tina Lipovec."
# Kaj boste storili, da bi v pri-
hodnje vendarle povečali obisk
na vaših tekmah?
"Ogromno smo storili že z
doseženimi rezultati. Odbojka
pridobiva pri gledalcih in upam,
da bo to vidno že na uvodnem
srečanju novega prvenstva, ko
bomo merili moči z neugodno
Špecerijo Bled. Za obisk na
prvenstvenih tekmah si prizade-
vamo s propagando po šolah in
povezavo s Športnim zavodom
Ptuj. Nekoč sem že izrekel stavek:
'Zbudi se, Ptuj, kjerkoli že si,
Marsel je tu.' Ptuj bi to zdaj že res
moral vzeti v zakup. Kdor bo
prišel le enkrat, bo zagotovo prišel
večkrat. Dekleta bi si to vsekakor
zaslužila."
# Menite tudi vi, da odbojka v
Ptuju lahko postane šport števil-
ka ena?
"Pravi barometer bodo dosežki
in predvsem gledalci. Nogomet in
rokomet sta v Ptuju športa z veli-
ko tradicijo. Odbojka mora še zelo
veliko narediti, da bi res postala
šport številka ena, čeprav ima za
to pogoje. Pot pa bo zagotovo dol-
ga in trnova."
Samozavesti torej pri Marselu
ne manjka in to je seveda tudi do-
bro. Samozavest pa je samo eden
izmed kamnov, ki tlakujejo pot do
uspeha. Zanj je danes potrebno
garanje. Naj bo slast ob uspehih
Marsela zdaj tolikšna, da v
pričakovanju novih zmag nobena
žrtev ne bi bila prevelika!
Ivo Komik
Priznanje župana mestne občine Ptuj Miroslava Lucija me-
nedžerju ženskega odbojkarskega kluba Marsel Štefanu
JUDO / PRIPRAVE DAMJANA PETKA
V petih letih do medalje
i evropskega prvenstva
judoista Damjana Petka vsekakor ni potrebno posebej pred-
stavljati. Prav on je pred leti potegnil voz slovenskega juda k
ispehom, ko je na tekmi svetovnega pokala v Švici osvojil
letje mesto. Potem je dosegel še nekaj odmevnih rezultatov,
po njih pa so prišle poškodbe. Letos jih je saniral in pričel
trdo trenirati, kljub temu da je na palcu leve roke opaziti
posledice poškodbe. Vendar to Damjana nič ne moti v njego-
vih pripravah. Po spremembah v Judo klubu Gorišnica so
sedaj vse misli podrejene judu in uspehom, ki jih v klubu
pričakujejo. Še posebej sedaj, ko so se odločili, da delo zas-
tavijo nekoliko drugače.
# Letošnje svetovno prvenst-
vo v judu bo v angleškem Bir-
minghamu. Kdaj ste pričeli pri-
prave nanj?
Priprave sem pričel pred mese-
čni in pol po posredovanju
"ašega novega predsednika An-
^eja Horvata, ki je izdelal pose-
^n program. Prvič v svoji karieri
■®arn posebnega trenerja za kon-
icijsko pripravljenost in vzdržlji-
°st. To je Ivan Hrupič, s katerim
^ zelo intenzivno delala. Vidni
i>aso že prvi rezultati, saj so testi-
ra na začetku in sedaj pokazala
^o dobre rezultate."
I Poškodbe so zaznamovale
^je zadnje obdobje. Kako ste
'^odpravili?
nvič v moji športni karieri je
■^krbljeno tudi za to, saj imam
j, sebi maserja Silva Rodoška.
tSe poškodbe sproti saniramo in
^no po zaslugi maserja in njego-
vega dela nisem izpustil še nobe-
nega treninga."
# Po kondicijskih pripravah
so na vrsti specialni treningi. Ali
boste tudi tokrat imeli sparing
partnerje iz tujine?
"Bazične priprave so se končale
in sedaj so na vrsti specialni tre-
ningi juda. Dvakrat na dan bom
delal s sparing partnerji iz Beloru-
sije in to bo potekalo do medna-
rodnega judo kampa v Izoli. Za se-
daj pa je na vrsti samo delo in pil-
jenje na blazinah."
0 Ali boste do SP imeli kakšne
nastope na turnirjih?
"Sredi avgusta se bom udeležil
pregledne tekme v Belorusiji in
tam bomo videli rezultate trdega
dela. Moram pa reči, da je konku-
renca zelo močna in je veliko od-
visnega tudi od sreče pri žrebu."
% Kaj pa o pripravah pravijo
pri JZ Slovenije?
"O tem ne morem nič povedati,
ker nismo imeli nobenih srečanj,
nobenih pogovorov. Mogoče bi o
tem vedel več povedati predsed-
nik J K Gorišnica Andrej Horvat,
saj on ureja te odnose. Moje je
samo trening in razmišljanje o
judu."
# Na kakšno uvrstitev računa-
te v Angliji?
"Moja želja je uvrstitev med
prvih sedem, saj bi to pomenilo
direktno uvrstitev na olimpijske
igre, kar je tudi moj največji cilj.
Sem optimist, saj po vsem, kako
sem delal, tudi moram biti."
Veliko zaslug za takšen potek
ima novi predsednik JK
Gorišnica magister Andrej Hor-
vat, ki je o organizaciji dosedanjih
priprav in o željah povedal: "Ugo-
tovili smo, da je Damjan iz prave-
ga testa, to pa so trdili tudi drugi
strokovnjaki, vendar mu je vedno
nekaj manjkalo, še posebej pika
na i. Zato smo angažirali Ivana
Hrupiča, ki gleda na športnika
kompleksno in dolgoročno. Zra-
ven tega smo morali sanirati tudi
poškodbe, ki jih je bilo kar nekaj,
nekatere se vlečejo nekaj let, dru-
ge pa so nove, na primer poškodba
prsta, zato smo se odločili še za fi-
zioterapevta in maserja Silva
Rodoška. Judo zveza Slovenije ni
mogla storiti tega, zato smo se
odločili, da to storimo sami iz
čisto preprostega razloga, saj želi-
mo imeti dober rezultat. Damjan
je vrhunski tekmovalec in takšni
morajo biti rezultati. Naš cilj je
medalja z evropskega prvenstva v
roku petih let."
Vendar pa takšen program veli-
ko stane in včasih so klubi veliko
prispevali svojim reprezentan-
tom. O tem je A. Horvat dejal: "S
finančnimi zadevami se praktično
ukvarja cela uprava. Uvedli smo
malo več reda pri trošenju in s
tem odpravili stare grehe. Uprava
se trudi in zbira sredstva, čeprav
to poteka počasi, vendar vztrajno.
Za projekt v zvezi z Damjanom
Petkom so stroški visoki, vendar
ni dobrih rezultatov brez vlaganj.
Mi smo optimisti in upamo na
medaljo!"
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
^jan Petek in maser Silvo Rodošek
NOGOMET / NK SLOVENSKA BISTRICA
Ambiciozni načrti
Pred pričetkom končnice tekmovanja v 1. ligi MNZ Ptuj so
nogometaši Bistrice sicer osvojili prvo mesto po prvem delu
tekmovanja, vendar v medsebojnih srečanjih z drugimi tre-
mi ekipami /Ormož, Stojnci in Dornava/ niso imeli naj-
boljših medsebojnih rezultatov. Tako so bile njihove
možnosti za napredovanje izredno majhne. Če so se želeli
uvrstiti v 3. SNL - sever, so morali zmagati vse tri tekme, no-
gometaši Ormoža, ki jim je za uvrstitev v tretjeligaško kon-
kurenco bila potrebna samo točka, pa so morali izgubiti vsa
srečanja. To se je na koncu zgodilo in nogometaši Bistrice
so postali novi član 3. SNL - sever.
Njihov trener Aleš Utenkar je
pred pričetkom tekmovanja opti-
mistično razpoložen, saj je ta uvr-
stitev izredno dobra za nogomet v
tem kraju, ki ima veliko pristašev.
0Kako bi ocenili minulo sezo-
no, ko ste se tako rekoč skozi
stranska vrata uvrstili v 3. SNL -
sever?
"Po prvem delu tekmovanja v 1.
ligi MNZ Ptuj smo osvojili prvo
mesto, vendar smo imeli v
končnici tekmovanja za naslov
prvaka izredno majhne možnosti
za osvojitev prvega mesta. Moram
reči, da sreča vedno spremlja po-
gumne in v Slovenski Bistrici se je
to zgodilo. V končnico smo šli v
največji meri psihološko pripravl-
jeni, saj praktično nismo imeli kaj
izgubiti, kvečjemu pridobiti.
Tudi fizično smo se dobro pripra-
vili na ritem tekem nedelja - sreda
- nedelja. Dosegli smo želeni re-
zultat in osvojili devet točk. Imeli
smo tudi kanček sreče, zadnje mi-
nute srečanja proti Dornavi so
bile izredno napete, zraven tega so
iz Ormoža javljali rezultat in na
koncu je bilo veliko slavje ob uvr-
stitvi v višji rang tekmovanja."
% Kakšen je načrt priprav do
prvenstva?
"Priprave na novo prvenstvo
smo pričeli 15. julija, ko smo odi-
grali prvo srečanje z Gerečjo vasjo
in slavili s 3:2. Priprave bomo
imeli vsak dan, vmes pa prijatelj-
ske tekme. Zraven tega bomo
opravili tudi petdnevne priprave
na Pohorju, ki naj bi izkrastilizi-
rale fizično pripravljenost ekipe.
Do pričetka prvenstva bi morali
biti pripravljeni tako fizično kot
psihično."
% Ste se kaj okrepili?
"Dobili smo Ivetiča, ki je prej
nastopal za Feroterm Pohorje in
poizkusil tudi pri Aluminiju. Do-
bili pa smo še nekaj igralcev, ki so
na preizkušnji. Dali jim bomo pri-
ložnost in bomo videli, kaj so ti
novi igralci sposobni narediti."
0 In kaj v Slovenski Bistrici
pričakujejo od vas kot novinca v
ligi?
"Po mojem bom neskromen in
bom rekel, da je to start na vrh,
kar naj bo tudi cilj tekmovanja.
Kot realist pa pričakujem uvrsti-
tev v sredino prvenstvene razpre-
delnice."
Danilo Klajnšek
Igralci NK Slovenska Bistrica: čepijo (od leve) Tkavc, Fridrih, Koren, Žnuderl, I. Romih, M. Ro-
mih, Aurednik, Kaučič; stojijo v 1. vrsti: A. Utenkar - trener, Stražišar, Sep, Vidmajer, Hvaleč,
Žišt, Verko, Janez Forstnarič - funkcionar; 2. vrsta: A. Regoršek, Višnar, G. Regoršek, Papotnik,
Polajžar, Pučnik, Jamnikar, Berdnik; manjkata Arlič in Modic
8	Četrtek, 19. avgust 1999 - TEDNIrT

PTUJ, 11. AVGUSTA 1999
Sonini mrk
nad Panoramo
FOTO: Črtomir Goznik
ZAVRC / MARIJIN PRAZNIK IN BLAGOSLOV OBNOVLJENE CERKVE
Marijina terkev kot dragotena svetinja
Mariborski škof dr. Franc Rramberger je minulo soboto - dan
pred največjim Marijinim praznikom - v završki podružnični
cerkvi Device Marije vodil slovesno mašo in blagoslovil obnov-
ljeno cerkev. Cerkev so domačini iz roda v rod čuvali kot dra-
goceno svetinjo, ki že stoletja privablja vernike na završki hrib.
V Marijini cerkvi v Zavrču je slovesno mašo vodil
mariborski škof dr. Franc Kramberger
Številni verniki so v soboto in v nedeljo že po tra
diciji romali k cerkvi Device Marije.	Foto: Tfy|
Slovesnost v završki župniji so
obiskali številni ljudje od blizu in
daleč, ki so v soboto in v nedeljo,
na praznik Marijinega vnebovzet-
ja, romali k Marijini cerkvi. So-
botna slovesnost je bila v znamen-
ju blagoslovitve obnovljenega sve-
tišča, prekrasne poznogotske sta-
vbe z rebrastim stropom, že precej
let zaščitene kot kulturni spome-
nik. Tamkajšnji župnik Jože
Pasičnjek si je že nekaj let priza-
deval, da bi cerkev vsaj na zunaj
obnovili in jo ohranili pri življen-
ju. Uspeli so: že lansko leto so pre-
novili ostrešje, zamenjali kritino
in žlebove, letos julija pa so ples-
karji prenovili še fasado in tako je
završka cerkev po mnenju
domačinov zdaj lepša, kot je bila
kdajkoli. Za obnovo so po bese-
dah župnika Pasičnjeka porabili 5
milijonov tolarjev; s 3 milijoni je
že pomagalo ministrstvo za kultu-
ro, večji del sredstev pa so zbrali,
župniji. Zagotovo bo tej obnov
sedaj sledila obnova Slomškov^
doma ob farni cerkvi
Miklavža, saj nudi klavrno pode.
bo in že dolgo kliče po obnovi.
T. Mohorfa
ORMOŽ /TURISTIČNO DRUŠTVO OCENJUJE UREJENOST
KRAJA
Cvetje in zelenje za vet jo urejenost
Turistično društvo Ormož že od pomladi le-
tos spremlja, kako urejen je domači kraj.
Predsednik komisije za ocenjevanje Alojz
Škrjanec nam je povedal, da ocenjujejo arhi-
tekturo, hortikulturo ter urejenost okolja biva-
lišč in poslovnih objektov v ormoški občini.
Akcija se je pričela pomladi, ocenili so tudi ure-
jenost kraja v poletnem času, svoje delo pa
bodo člani komisije končali jeseni, ko bo
zacvetelo jesensko cvetje ter dobilo raznolike
tople barve tudi drugo jesensko rastje.
Majda Fridl
Pestrost cvetja in zatišje vabita v senco na vrt ormoškega hotela.
Foto: Alojz Škrjanec
fgDNIK - Četrtek, 79. avgust 1999	9

j,ESKOVEC / VESELO NA 4. KMEČKEM PRAZNIKU
H/led haloikimi vinogradniki in gospodinjami
turistično društvo Klopotec Leskovec je z letošnjim četrtim
l^nečkih praznikom znova upravičilo pričakovanja
^mačinov, kajti tradicionalna prireditev je bila dobro
pripravljena in številčno obiskana. V povorki so se predstavili
domači vinogradniki v različnih opravilih, na kulinarični
izstavi pokazali nekdaj značilne jedi ob delu v vinogradu, v
šaljivih kmečkih igrah pa ni manjkalo smeha in bučnega navi-
janja obiskovalcev.
pa v deželo počasi že prihaja
jesen, so oznanjala peresa
^loškega klopotca, ki so ga
Leskovčani postavili kmečke-
mu prazniku v čast. Pesem klo-
potca je ves sobotni popoldan,
1(0 se je tudi vreme pokazalo v
najlepši luči, spremljala kmečko
prireditev, klopotci pa so se že
slišali z domala vseh bližnjih
hribov. Leskovčani so se izkaza-
li kot dobri in pridni vinograd-
niki, saj vsako leto pridelajo
boljša in kvalitetnejša vina, če-
tudi jim nekajkrat na leto nagaja
slabo vreme. Leskovške gospo-
dinje so bogato obložile mize in
razstavile nekatere skoraj že po-
zabljene jedi, med katerimi ni
manjkalo kruha in gibanic iz
krušne peči, z likovnimi pris-
pevki pa so na razstavi sodelova-
li še leskovški osnovnošolci. Po-
sebnost prireditve so bile tudi
tokrat šaljive kmečke igre, v ka-
terih se je najbolje odrezala eki-
pa iz Male Varnice in si za prvo
mesto prislužila veliko torto.
V kulturnem programu so
imele glavno besedo ljudske
pevke iz Zg. Leskovca, organi-
zatorji prireditve pa so ob tej
priložnosti razglasili tudi naj-
lepše urejene domove v občini
Videm. Letos si je po oceni stro-
kovne komisije prvo mesto pris-
lužila družina Stanke Belšak iz
Pobrežja 140, drugo mesto
družina Jožice Kline iz Lanco-
ve vasi 15 A in tretje mesto
družina Marije Vidovič iz Sp.
Leskovca 25. Priznanje za naj-
lepše rože je prejela družina Ca-
futa iz Repišč 15 A, priznanje
za urejenost dom gasilcev in
dom kulture na Selih, priznan-
je za ohranjanje arhitekturne
dediščine pa Terezija Fošnarič
iz Velike Varnice 7. Posebni
priznanji za urejenost poslovne-
ga objekta pa sta prejeli podjetje
Marsel, d.o.o., iz Pobrežja in
okrepčevalnica Pri treh lipah
iz Vidma pri Ptuju.
T. Mohor ko
Na kulinarični razstavi je bilo videti marsikatero pekovsko speci-
aliteto leskovških gospodinj.
Dobrodošli v Leskovcu, je zapel klopotec.	Foto: TM
Leskovčani so znani kot pridni vinogradniki, zato tudi na
kmečko prireditev niso prišli brez vinske kapljice.
Najlepše urejen dom imajo Belšakovi v Pobrežju 140.
Foto: Terezija Meško
VIDEM / SPREJEM PRI ZUPANU
Sprejem zaslužnih in
uspešnih obianov
Župan občine Videm Franc
Kirbiš je prejšnji teden prire-
dil sprejem za dva uspešna
predstavnika mlade in dve
predstavnici starejše genera-
cije občanov.
Na sprejem v sejno dvorano
nove občinske stavbe je povabil
Anico Štelcer in Katarino Ra-
kovec, ki sta se upokojili po dol-
goletnem službovanju na pošti;
Prva je dolga leta vodila kolek-
tiv pošte v Vidmu pri Ptuju,
druga v Leskovcu. Na sprejem
le župan povabil tudi Marjetko
j^al iz Barislovcev, ki je na
letošnji maturi dosegla najvišje
®ožno število točk in bila tako
^ed najboljšimi maturanti v
državi, in Matevža Božička iz
^ržca, uspešnega plavalca, ki je
nedavnem državnem
Prvenstvu kadetov v Mariboru
°svojil naslov državnega prva-
ki O uspehih obeh smo
poročali tudi v Tedniku. Ob
koncu službene poti se je župan
zahvalil Anici Štelcer in Katari-
ni Rakovec, Marjetki Pal zaželel
uresničitev študijskih in drugih
življenjskih načrtov, Matevžu
Božičku pa še vrsto uspešnih
športnih nastopov. Vsem je ob
tej priložnosti podaril spo-
minska darila.
JB
Z leve: Matevž Božičko, Marjetka Pal, Franc Kirbiš, Katarina Ra-
kovec in Anica Štelcer.	Foto: Langerholc
DORNAVA / LUKARJI PRIPRAVLJENI NA OSREDNJO
PRIREDITEV "LUKARSKI PRAZNIK"
Čebula dobro obrodila
Člani turistično-etnogrskega društva Liikari iz Dornave so v petek na kmetiji Pivko - Forštna-
rič, v avtentičnem okolju, pripravili prikaz škopanja slame, ki ga potrebujejo za spletanje čebu-
le v "krence". Rž so že prej poželi, v petek pa so predvsem moški prikazali, kaj vse je potrebno
storiti, da je slama primerna za spletanje čebule v "krence". Ženske pa so prikazale, kako je
potrebno spuljeno čebulo očistiti in pripraviti za hrambo za ozimnico.
Petkova prireditev je bila
obenem tiskovna konferenca
za njihovo osrednjo priredi-
tev, Liikarski praznik, ki bo to
nedeljo, 22. avgusta. Ob 14.
uri bodo v tamkajšnji osnovni
šoli odprli kulinarično razsta-
vo, nato pa se bodo preselili
na prireditveni prostor na
šolskem igrišču. Letos bodo
prikazali, kako so imeli v
družini razdeljeno delo, ko so
pripravljali čebulo za prodajo.
Obljubljajo tudi veliko čebule
za prodajo, poskrbeli pa bodo
za domače specialitete. Pro-
gram bo povezoval Lojze Mat-
jašič, v zabavnem delu pa
bodo igrali ansambel Štajerski
baroni.
Škopanje ržene slame
10
Četrtek, 19. avgust 1999 - TEDNIrT
w*i*■ i */ »■ i , ■ i
ORMOŽ / TISKOVNA KONFERENCA UO SLS IN OO SKD
Zakaj so glasovali proti statutu
Upravna odbora dveh strank, Slovenske ljudske stranke in
Slovenskih krščanskih demokratov, sta v petek, 13. avgusta,
sklicala tiskovno konferenco, ki je potekala v ormoškem ho-
telu. Predsednik UO SLS Ormož Miroslav Hanželič in pred-
sednik UO SKD Ormož Alojz Sok sta pojasnila razloge gla-
sovanja proti statutu občine Ormož ter podala svoje mnenje
o odločbi ustavnega sodišča, s katero je to razveljavilo neka-
tere člene zakona o financiranju občin. Alojz Sok pa je do-
dal tudi nekaj ostrih na račun župana Vilija Trofenika.
Alojz Sok je povedal, da je glaso-
vanje proti občinskemu statutu
bilo v javnosti zelo odmevno, zato
sta stranki SLS in SKD organizi-
rali tiskovno konferenco z name-
nom dodatno pojasniti razloge, ki
so jih pripeljali do tovrstne
odločitve. Poudaril je, da so glaso-
vali proti zaradi vsebine statuta.
Stranki SLS in SKD sta se ves čas
opredeljevali za večjo avtonomijo
krajevnih skupnosti, kar so delo-
ma dosegli, deloma pa ne. Že na
sami seji so poudarili, da je delo
statutarne komisije potekalo kar
se da v redu. Nato je razložil, kje
so se stvari začele zapletati.
V statutarni komisiji so prenesli
enega izmed pomembnih členov,
72. člen statuta, iz začasnega stat-
utarnega sklepa. Kasneje, na 10.
seji, pa je občinski svet potrdil sta-
lišče statutarne komisije, da je
začasni statutarni sklep bil sprejet
nezakonito. Alojz Sok je nato
obrazložil: "Zato je za nas (svet-
niško skupino SKD) tudi odpadel
razlog, da iz nezakonito sprejetega
sklepa prenašamo enako dikcijo
72. člena v predlog statuta. Svet-
niška skupina SKD je zato s svoji-
mi podpisi pomagala vložiti stran-
ki SLS amandma, ki naj bi ta pre-
nos - napako odpravil. Ker
amandma ni bil sprejet, dobil je
samo 10 glasov od 18 potrebnih,
smo se v odmoru odločili, da gla-
sujemo proti statutu. Kajti če je
nekaj prenešeno iz akta, ki ni bil
veljaven, se je potrebno o tem na
novo pogovoriti, kar sem tudi na
seji sveta predlagal, pa ni bilo pos-
luha. Dokončno pa smo se
odločili, da bomo proti sprejetju
statuta, po tem, ko je predsedu-
joči, župan občine Ormož Vili
Trofenik, poskušal s proce-
duralnimi zapleti amandma pri-
kazati kot nepravilno vložen: trdil
je, da ni zadostnega števila pod-
pisnikov. Vse to je povzročilo, da
smo se svetniki svetniških skupin
SLS in SKD odločili, da si bomo
vzeli še nekaj časa za pripravo sta-
tuta v takšni obliki, da bo spre-
jemljiv. Do naslednje seje je po-
trebno doreči 72. člen. Župan
namreč kot predlagatelj tega člena
vztraja, da je potrebno pridobiti
njegovo soglasje pri pravnem pos-
lu, ki je vreden nad 2 milijona to-
larjev. Mi se s tem ne strinjamo.
Menimo, da morajo biti krajevne
skupnosti bolj avtonomne. Ker bo
občina Ormož po razdelitvi kopr-
ske teritorialno največja v Slove-
niji, smo prepričani, da bi z je-
manjem pristojnosti KS dejansko
ogrozili lokalno samoupravo.
Predvsem, bi se poslabšalo urejan-
je in vzdrževanje krajevnih cest."
Dodal pa je tudi, da dejstvo, da
novi statut ni bil sprejet, ni nič
tragičnega, glede na to da stari
velja do sprejetja novega.
KAKO DO NOVEGA
STATUTA
Alojz Sok je povedal tudi, kako
naprej:
"Ponovno bo potrebno pripravi-
ti za občinski svet osnutek statuta,
nanj dati pripombe in pripraviti
predlog. Nekateri svetniki so
predlagali, da naj se takoj po neu-
spelem sprejemanju statuta po-
novno skliče seja, to pa se ne da,
ker imata obstoječi poslovnik in
obstoječi statut, ki še vedno velja-
ta, definiran postopek sprejeman-
ja splošnih in posebnih aktov. Po-
novno je potrebno obravnavati
osnutek in predlog statuta. Če bo
dogajanje" prihodnje potekalo na
takšen način, pričakujem, da bo
statut sprejet do konca leta, seve-
da če se bomo lahko svetniki do-
govorili o 72. členu, ki naj bi bil
po zamisli svetniških skupin SLS
in SKD zapisan tako, da bi krajev-
ne skupnosti o svojih sredstvih -
se pravi o sredstvih samoprispev-
ka - avtonomno odločale, ne da bi
jim občinska uprava sugerirala in
diktirala, koga morajo izbrati za
izvajanje posameznih investicij-
skih del na svojem področju."
NE STRINJAJO SE,
DA V SLOVENIJI
NI INFLACIJE
Miroslav Hanželič je dodal, da je
bil razlog, da so glasovali proti,
tudi ta, da je v spornem 72. členu
omejeno avtonomno razpolaganje
KS s finančnimi sredstvi na 2 mi-
lijona brez predvidene inflacije.
Zaradi inflacije bi se po njegovem
mnenju ta znesek iz leta v leto re-
alno zmanjšal. Zato so bili svetni-
ki SLS proti, da se znesek navaja
na tak način. Njihov predlog, da
naj se za sklepanje pravnih poslov
uporablja zakon o javnih
naročilih, je bil zavrnjen z argu-
mentom, da v Sloveniji ni inflaci-
je. Ker se statut sprejema za več
let, se lahko zgodi, da se bo ta zne-
sek po nekaj letih zmanjšal za po-
lovico. Pri svoji odločitvi so vztra-
jali in glasovali proti sprejetju sta-
tuta.
M. Hanželič je dejal, da je na ta
način svetniška skupina SLS to-
krat prvič prišla do izraza. Ker kot
svetniki nimajo nobene možnosti
uveljavljanja svojih prepričanj,
M. Hanželič osebno razmišlja o
tem, da se sej občinskega sveta ne
bo več udeleževal. Izpostavil je
primer uvedbe odloka o nadomes-
tilu za uporabo stavbnega
zemljišča. Svetniki SLS so glaso-
vali proti sprejetju odloka, ki tre-
nutno, ko občani dobivajo domov
prve predvidene zneske, ki naj bi
jih plačevali, buri duhove, pa ven-
dar niso mogli ničesar spremeniti,
ker so bili v manjšini. Počutijo pa
se sokrive pred ljudmi. Meni, da
do sedaj niso imeli v občinskem
svetu nobene možnosti, da bi
kakršen koli predlog pripeljali do
izvršitve. Trikrat do sedaj se je
zgodilo, da so se o nekaterih pro-
blemih dogovorili s koalicijo
strank LDS, SDS, DESUS,
Združena lista socialdemokratov
in Zelenih Slovenije, se pravi s 15
svetniki. Ko pa je prišlo do glaso-
vanja, so glasovali drugače, kot je
bilo dogovorjeno. Zato M.
Hanželič ne vidi več nobene real-
ne možnosti dogovora. Povedal je,
da so bili v prejšnjem mandatu
ravno svetniki SLS tisti, ki niso
glasovali kot "glasovalni stroj".
Njihova odločitev je bila odvisna
od problema. Želja SLS je boljše
sodelovanje, brez stalnih napadov
s strani župana, češ da niso spo-
sobni sprejemanja odločitev. Ved-
no so bili pripravljeni za pogovor,
vendar ne na tak način, da se jih
kot sogovornika degradira, češ da
niso v stanju predlogov napisati
in zagovarjati. "Nismo politiki,
temveč tisti, ki želimo, da bi bilo
občini Ormož in krajanom v pri-
hodnje bolje," je zaključil Miros-
lav Hanželič.
ZAGOTOVITI
VEČJO AVTONO-
MIJO KRAJEVNIH
SKUPNOSTI
V nadaljevanju je Alojz Sok še
enkrat poudaril, da je občina
Ormož med teritorialno velikimi.
Ker trenutno ni pričakovati, da bi
se razdelila na manjše občine, kar
bi bilo po njegovem mnenju smi-
selno in v skladu z novim pristo-
pom lokalne samouprave v naši
državi, imamo pač krajevne skup-
nosti, ki imajo status pravnih
oseb. Zato ne vidi razloga, da jim
ne bi dali tudi del avtonomije,
možnosti, da na svojem področju
urejajo tiste zadeve, ki jih lahko
uredijo boljše kot občina. Po nje-
govem je to vsekakor vzdrževanje
in modernizacija krajevnih cest
po načelu subsidiarnosti. Za ta na-
men obstajajo krajevni samopris-
pevki, v bodoče pa bo morala tudi
občina iz proračuna za urejevanje
krajevnih cest nameniti več sred-
stev kot do sedaj. V letošnjem pro-
računu je za modernizacijo kra-
jevnih cest izredno malo sredstev,
v glavnem se pričakuje samofi-
nanciranje s strani krajanov, kar
ni sprejemljivo in se bo moralo
urediti pri sprejemanju proračuna
za naslednje leto.
ZAKON O
FINANCIRANJU
OBČIN USTAVNO
SODIŠČE DELNO
RAZVELJAVILO
Ustavno sodišče je z odločbo
razveljavilo drugi odstavek 24.
člena zakona o financiranju občin
in drugi odstavek 25. člena zako-
na o spremembah in dopolnitvah
zakona o financiranju občin, ker
sta v nasprotju s 142. členom usta-
ve in Evropsko listino o lokalni
samoupravi. Alojz Sok je povedal,
da je s tem ustavno sodišče storilo
prav tisto, na kar so v občinskem
svetu svetniki SKD opozorili že
ob sami obravnavi osnutka nove-
ga zakona o financiranju občin.
Gre za zakon, ki ga je predlagala
komisija za lokalno samoupravo
oz. ki ga je vložil v državno proce-
duro poslanec Vili Trofenik. Ob
načinu financiranja, ki je bil pred-
lagan, bi bile prizadete predvsem
demografsko ogrožene in manjše
občine. Zakon namreč predvide-
va, da se tistim občinam, ki ne do-
segajo 75% primerne porabe, da
finančna izravnava iz državnega
proračuna v istem znesku, kot ga
same zberejo, kar pomeni v prak-
si, da mora tista občina, ki je rev-
na, predpisati lokalne davke, da
bo dobila tudi od države večji zne-
sek. To se je zgodilo tudi v občini
Ormož. Občinska uprava je pohi-
tela z uvajanjem novega davka -
nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča. Svetniki SKD in del
svetnikov SLS so temu na odloku
nasprotovali, vendar so bili pre-
glasovani in novi davek je bil uve-
den. Gre za davek, ki ga v tem tre-
nutku večina državljanov Slove-
nije ne plačuje. Ker pa je ustavno
sodišče razveljavilo takšen način
financiranja občin, bo potrebno
razmisliti tudi o potrebnosti no-
vega ormoškega davka, je dejal
Alojz Sok. Dodal je še, da bodo že
v avgustu dali pobudo za presojo
odloka na ustavnem sodišču
Člani SKD so v občini Ormož
namreč zbrali 550 podpisov proti
uvedbi davka, tega pa občinski
svet ni upošteval.
NERACIONALNO
RAZPOLAGANJE
Z OBČINSKIM
PRORAČUNOM
Na koncu j a Alojz Sok povedal
tudi nekaj kritičnih besed na
račun razpolaganja s sredstvi iz
občinskega proračuna:
"S sredstvi iz občinskega pro-
računa bi se moralo razpolagati
bolj racionalno, kot se to dela v
tem trenutku. Marsikje se trdi
preveč denarja. Občinski svet ne
ve, koliko se troši za posamezne
projekte. Nimamo nadzornega
odbora in ne podžupana. Menin,
da je manipulativni prostor is
materialno koriščenje v zvezi s
proračunom v občini Ormož
pereč problem. Trdim, da nad
porabo proračuna ni nobenega
nadzora in da župan s pro
računom dela samovoljno, mimo
občinskega sveta, ki dejansko n(
ve, kdo so izvajalci posamezni!
del. Opazil pa sem tudi, da se pr
javnih naročilih, ki jih objavlji
občina Ormož v Uradnem listu
pišejo višje vrednosti del, kot si
predvidene v proračunu. To ser
do sedaj opazil v dveh primerih."
Majda Frid
Sporni 72. člen iz predloga občinskega statuta se glasi:
"Krajevna skupnost v okviru svojih nalog in finančnega načrta
sklepa pravne posle.
O sklepanju pravnih poslov odloča svet krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost si mora za sklepanje pravnih poslov, ka-
terih vrednost presega 2.000.000,00 SIT, predhodno pridobiti
soglasje župana".
Predlog spremembe 72. člena, ki so ga z amandmajem predla-
gale svetniške skupine SLS in SKD in ni bil izglasovan na 10.
seji občinskega sveta Ormož:
V 72. členu naj se črta tretji stavek - novi stavek naj se glasi:
"Krajevna skupnost si mora za sklepanje pravnih poslov,
katerih vrednost presega znesek, ki ga določa zakon o javnih
naročilih za obvezno izvedbo javnega naročila, pridobiti
mnenje župana.
Če župan mnenja ne poda v 15. dneh od sprejetja, se posto-
pek sprejemanja javnega posla nadaljuje."
Alojz Sok, predsednik občin-
skega odbora Slovenskih
krščanskih demokratov
Ormož
Miroslav Hanželič, predsed-
nik upravnega odbora Slo-
venske ljudske stranke
Ormož
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH PNI
Kaj moti nadškofa
Ljubljanjski nadškof in slovenski
metropolit dr. Franc Rode je ob
prazničnem bogoslužju na Brez-
jah (v nedeljo, 15. avgusta 1999)
opozoril na "črne številke" v slo-
venskem življenju.
ŽIVLJENJE BREZ
UPANJA
Dnevnik poroča, da je nadškof
med črnimi številkami omenil spla-
ve, ki jih imamo v Sloveniji letno 14
tisoč, pa število rojstev, ki se je od
sedemdesetih let, ko jih je bilo na
leto 30 tisoč, domala prepolovilo.
V samem svetovnem vrhu smo s
50 uspelimi samomori vsak me-
sec, ne zaostajamo pa niti po šte-
vilu odvisnikov - teh imamo že
okrog 10 tisoč ... "Za takšno stanje
duha sta po nadškofovem mnenju
kriva notranja praznina in razkla-
nost pa agresivna zaprtost ljudi in
njihova zamorjenost. Krivo je živl-
jenje brez upanja in brez prihod-
nosti. Vsemu temu pa je vzrok iz-
guba vere v večno življenje. Kajti
človek, ki je izgubil večnost in se
je njegovo življenje zožilo na bežni
trenutek sedanjosti, razjeda obup
in ga peha v smrt, je dejal dr.
Rode, ki je nezadovoljen, ker ta
država po njegovem zavrača
pomoč Cerkve. Namesto da bi
Cerkvi pustila izpolnjevati njeno
poslanstvo, jo na vso moč ovira,
javni prostor pa je zavzela ideolo-
gija ateističnega mesianizma,
opozarja metropolit in dodaja, da
je mesto marksizma zasedel libe-
ralistični ateizem, kar je najbolj
razvidno iz javnih glasil, zlasti tiska
..." (Dnevnik, 16. avgusta 1999)
Večer piše, da se je nadškof dr.
Rode na Brezjah vprašal, kaj je v
ozadju "tega žalostnega stanja", in
poudaril, da ni videti razlike s
prejšnjim režimom. "Namesto da
bi javna glasila kritično spremljala
delovanje vlade, se izživljajo z na-
padi na Cerkev - z namenom, da
jo moralno diskvalificirajo in ji vzeli
ugled pri ljudeh ... Po nadškofovih
besedah naj bi liberalni ateizem
prevladoval tudi v slovenskih
šolah, kajti miselnost ozkega kro-
ga sedanjih šolskih ideologov naj
bi se oblikovala v času uradnega
ateizma. V slovenskih šolah naj bi
bila prepovedana (demokratična)
profesionalnost, religija pa se na-
domešča z ateistično ideologijo ...
Ob vseh teh problemih imajo Slo-
venci vse več gmotnih težav.
Država naj bi premalo storila za
zmanjšanje brezposelnosti.
Nadškof je zastavil vprašanje:
Kako si oblast predstavlja
preživetje družine z nekaj deset
tisočaki? Ali niso vsi ti problemi
odraz zmešane socialne politike,
ki ji botruje egoizem določenih
krogov?" (Večer, 16. avgusta
1999)
Vsi poročevalci z Brezij pa opo-
zarjajo, da je nadškof Rode kljub
ostri kritiki, ki jo je namenil sloven-
ski politiki in oblasti, vendarle do-
dal, "da vsi politiki, časnikarji in
učitelji vendarle niso slabi,
nepošteni in nesposobni". Dr.
Rode misli, da si morajo vsi, "ki v
srcu dobro mislijo, prizadevati za
novo Slovenijo, za Slovenijo, v ka-
teri bo manj cinizma in vulgarnos-
ti, več pa medsebojnega spošto-
vanja in solidarnosti, za državo, ki
bo bolj odprta za življenje in bo
priznala in gojila temeljne vredno-
te, notranjo svobodo in žlahtnost,
za Slovenijo upanja in prihodnos-
ti".
SREČA IN
BREZUP
Komentator Dela ugotavlja, da
so nagovori nadškofa dr. Rodeta
ob prazniku Marijinega vnebovzet-
ja postali že pravi obred. "Vsako
leto verni in neverni z nestrpnostjo
pričakujejo, kaj bo nadškof pove-
dal na Brezjah, potem mu eni
goreče pritrjujejo, drugi raztrgajo
njegove misli, nakar je nekaj časa
mir ... Nadškof na Brezjak vsakič
navrže kakšno drobno provokaci-
jo, ta za kratko odjekne v medijih,
vse skupaj pa nima kakšne poseb-
ne vrednosti in prehitro izgine iz
javnega prostora, da bi lahko pris-
pevalo h kakovostni javni debati.
Predlani ob Marijinem vnebovzet-
ju, ko je nadškof Rode prvič nasto-
pil na Brezjah, je omenil sramotni
55. člen ustave, lani je predstavil
pogled na obstoječe, ki povsod
opaža same temne slike, letos pa
je napravil sintezo in splave ter tra-
gične smrti na cestah in pri samo-
morih povezal v sliko 'tragičnega
stanja". Do slike tega stanja je pre-
več površno prišel s pomočjo šte-
vilk (o rojstvih, samomorih, spla-
vih, mrtvih na cestah in odvisni-
kih), v ozadju odkril "notranjo praz-
nino in razklanost, agresivno vase-
zaprtost in zamorjenost, neznosno
plitvost življenja brez upanja in
brez prihodnosti", vzrok pa našel v
izgubi vere v večno življenje ..."
Delo ugotavlja, da je pogled, ki
ga ponuja nadškof, poenostavl-
jen. "Na eni. strani - njegovi,
nadškofovi - je svetloba in sreča,
na drugi tema in brezup. Pa to
sploh ni res. Kot tudi rešitve, ki jih
ponuja - vrnimo vero v večno živl-
jenje, pa bomo odpravili vzrok tra-
gičnega stanja - ni prava in ne
seže dlje od marketinške poteze.
Za dokazovanje na tej ravni žal ni
treba pronicljivih analiz: tudi tisti,
ki niso izgubili vere v večno živl-
jenje, se ubijajo na cestah, delajo
splave in samomore in so alkoho-
liki (narkomanov je najbrž manj
samo zaradi mladosti), medtem
ko vsi, ki ne negujejo takšne vere,
gotovo niso notranje prazni, raz-
klani, zamorjeni, avtodestruktivni
itd. Hvala bogu, da se takšne sta-
tistike ne delajo ločeno za verne in
neverno, ker svet že dolgo ni več
črno-bel..."
Dnevnik ugotavlja, da bi ne-
deljska damatična opozorila
nadškofa dr. Rodeta zaslužila te-
meljitejšo analizo in razmislek.
Predvsem pa bi bilo zanimivo ugo-
toviti, zakaj se nadškof vedno zno-
va poslužuje tako ostrih in katego-
ričnih besed za sporočanje cer-
kvenih mnenj o posameznih
družbenih pojavih in vprašanjih
Takšna analiza bi verjetno kar hi
tro relativizirala nekatere ostri
ocene in trditve. Na primer: k(
nadškof govori o strahotni
majhnem številu rojstev in veliken
številu mrtvih na slovenskih ces
tah, za to obtožuje liberalni ate
zem. Svoje skrb zbujajoče ugotc
vitve dokazuje s statističnimi Pc
datki iz sedemdesetih let, ^
kažejo, da je bilo takrat v Slovenj
30 tisoč rojstev letno, medtem k'
jih je zdaj pol manj. Toda takrat)1
v Sloveniji vendarle vladal n#°
trd marksistični ateizem. Potem®
kem s primerjavo očitno nekaj m
redu. Nadškofove aktualne tez'
neizprosno rušijo statistični pod®
ki, s katerimi nam - da bi bila iron
ja še večja - streže kar stf
nadškof.
Večer pa se problema (ne)roc
nosti na Slovenskem loteva še
druge zorne točke, ki pa tudi o
mantira nadškofove trditve.
zuje namreč, da v Sloveniji že c®
stoletje pada število novorojen
otrok. "Je mogoče, da nads*
tega ne ve?" Večer zato poud^
da "namigovanja, češ Cerkvi je-
edino mar za katastrofalno de^
grafsko sliko Slovencev,
vzdržijo, ker kažejo nepoznana
in kratkomalo izkrivljanje zg°°
vinskih dejstev..."
Jak Kop'iV
fgDNIK - Četrtek, 19. avgust 1999
11
OD TOD IN TAM
0SLUŠEVCI / TRČILA VLAK IN AVTOMOBIL
Tiri zahtevali štiri življenja
j0rek, 17. avgusta, je krajane Osluševcev in Skok pri Maribo-
fU zavil v žalost. Ob 8.46 se je na železniškem prehodu v
Osluševeih, ki je označen z andrejevim križem in znakom
$top< pripetila zelo huda prometna nesreča, v kateri so v tre-
plitku ugasnila štiri življenja družine iz Skok pri Mariboru.
Osebni avtomobil Opel astra s
prikolico, ki ga je po vsej verjet-
nosti vozil 59-letni R. K. in je pri-
peljal iz ptujske smeri, je zapeljal
jez železniške tire v trenutku, ko
je iz ptujske smeri proti Ormožu
pripeljal preskusni vlak, ki ga je
upravljal A. B. iz Maribora,
frčenje je bilo tako silovito, da je
avtomobil odneslo kakih 25 m
jaleč proti bližnji hiši, v njem pa
50 zaradi hudih poškodb umrli
voznik in njegova 61-letna žena
f.K., 67-letna sopotnica A.M. in
17-letna O.V., vsi iz Skok pri Ma-
riboru.
Kot so povedali domačini, so
bili Kranerjevi po vsej verjetnosti
namenjeni v Sodince, kjer imajo
počitniško hišico, o tem pa je
pričal tudi mešalec za beton, ki so
$ peljali na prikolici.
Po besedah Mirka Ploja, načel-
nika inšpektorata policije PU Ma-
ribor, je do tega dne na cestah Po-
licijske uprave Maribor umrlo že
34 oseb, v istem obdobju lani jih
je umrlo 30.
Na tem železniškem prehodu se
je lani, 24. maja, pripetila podob-
na huda prometna nesreča, ki je
terjala dve smrtni žrtvi. Zaradi
hudih poškodb sta na kraju nes-
reče umrli voznikova žena in
mati, medtem ko so voznika hudo
ranjenega prepeljali v bolnišnico.
Družina je bila doma iz okolice
Kočevja, nesreča pa jih je doletela,
ko so se vračali od sorodnikov v
Podgorcih. Tako je v dveh letih ta
železniški prehod terjal kar 6
človeških življenj.
Svetovalec direktorja Sloven-
skih železnic s področja infra-
strukture Anton Gliha je izrazil
obžalovanje nad tragedijo, ki se je
spet pripetila v Osluševcih, ter
zaskrbljeno dodal: "Povedati mo-
ram, da ta prehod ni nezavarovan,
saj je zavarovan s prometnim
znamkom stop in andrejevim
križem. Žal tudi tokrat voznik
tega ni upošteval in posledice so
zelo tragične. To nas skrbi, kajti v
Sloveniji imamo več kot 1200 km
železniških prog, na njih je 1050
cestnih prehodov in le 220 je zava-
rovanih z avtomatskimi ali meha-
ničnimi zapornicami. Vseh dru-
gih 830 je žal brez zapornic in so
označeni le z andrejevim križem.
Potem ko smo lani uredili avto-
matske zapornice v Moškanjcih,
nameravamo še letos ukiniti dva
nivojska prehoda ceste čez želez-
nico v Zamušanih in jih nadomes-
titi z enim nadvozom. V začetku
septembra bo odpiranje ponudb
izvajalcev, sredstva pa naj bi zago-
tovila DARS in občina Gorišnica.
S sredstvi, ki so na razpolago v te
namene, je zelo težko zgraditi kaj
več, kajti povprečen avtomatski
cestni prehod s polzapornicami in
svetlobno signalizacijo stane pri-
bližno 50 milijonov tolarjev, pod-
hod s kolesarsko stezo približno
100 milijonov tolarjev, podvoz ali
nadvoz pa sta še bistveno dražja.
Kljub temu bomo letos ukinili
okoli 10 nivojskih prehodov. Ne-
kaj jih bomo opremili z avtomat-
skimi cestnimi zapornicami, v
dveh ali treh primerih pa bomo
izvedli izvennivojska križanja.
Poleg omenjenega nadvoza v
Zamušanih načrtujemo še izved-
bo podhoda v kraju Jesence pri
Račah ter novi podvoz v kraju De-
bro pri Laškem."
Čeprav so nadvozi, podvozi in
zapornice zelo drage, nam je vsem
skupaj zagotovo dražje človeško
življenje, zato trdno upamo, da se
bo počasi vendarle resnično pre-
maknilo na bolje.
M.Ozmec
Razbitine Opel Astre, v katerih so v torek zjutraj ugasnila štiri človeška življenja.
Foto: M. Ozmec
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Poletje je primeren ias za
jemanje vzorcev za analizo tal
analiza tal je osnova za umno kmetovanje
' strukturi stroškov posameznih poljščin predstavljajo izdat-
M' ki jih namenimo za nakup mineralnih gnojil, od 10 do 25%
1Seh stroškov pri pridelavi. Pravilno in skladno gnojenje je
bučnega pomena za visoke in kakovostne pridelke.
paradi ekonomskih in eko-
^kih razlogov je smotrno nare-
^ analizo tal za posamezna hra-
Na ta način bomo poljščinam
Nili z odmerki, ki bodo primer-
^ & visoke pridelke z nižjimi
ob tem pa obdržali tla v
pi ali celo boljši plodnosti.
dosedanjih rezultatov analiz
jjpo sklepamo, da na nekaterih
■ ^očjih ob upoštevanju hranil
°rganskih gnojil lahko gnojimo
s posameznimi gnojili, kot
tosforna, kalijeva in kalcijeva
, ki so se v zadnjih letih
na trgu v granulirani
Na ta način lahko znižamo
°ske pridelave. Pri primerni
t, ^nosti tal s hranili lahko za
l^l let gnojenje z mineralnimi
tl)°ll.li5 predvsem z NPK gnojili,
1 '^Pustimo brez večjega vpliva
^Pridelek. Za ta ukrep pa se
0 odločino le na osnovi anali-
ze zemlje. Veliko je tudi prime-
rov, ko so nekatera hranila zaradi
presežkov ali pomanjkanja druge-
ga elementa blokirana v tleh in jih
kljub temu, da jih je v tleh dovolj
in jih še dodajamo z mineralnimi
gnojili, rastlini primanjkuje. Tak
primer je pomanjkanja fosforja za-
radi kislih tal. Znano je namreč,
da je pri PH tal 5 rastiinam dos-
topnega le 23% fosforja, pri PH
6,5 pa kar 92%.
KAKO ODVZAME-
MO VZOREC
Pomembno je, da vzamemo vzo-
rec na čimveč mestih na parceli.
Najbolje je, da gremo po celotni
parceli cik cak in vzamemo vzorec
na 20 mestih do globine oranja.
Na njivah je to 25 cm globoko, na
travnikih in pašnikih pa le 7 cm.
Vzorec lahko vzamemo z lopato v
vedro, kjer potem zemljo pre-
mešamo in damo v analizo 0,25 do
0,5 kg zemlje. Vzorec pa lahko do
iste globine vzamemo tudi s po-
sebno sondo, ki jo dobite pri svo-
jem svetovalcu ali v laboratoriju.
Sele na osnovi analize si lahko
sami ali s pomočjo svetovalca na-
tančno izračunamo potrebo po
posameznih hranilih in na osnovi
tega prilagodimo gnojenje na par-
celi za naslednjih 4 do 5 let.
Pridelovalci sladkorne pese
lahko opravijo analizo tal na par-
celah, kjer bo naslednjo leto pesa,
zastonj. Ta analiza je po metodi
EUF in je prilagojena za pridelo-
valce pese. V kemičnem laborato-
riju na OZVZ Ptuj pa lahko odda-
jo vzorce vsi poljedelci. Cena ana-
lize je 3400 SIT, večina občin pa
za svoje kmetovalce analize tudi
sofinancira.
Analiza tal je osnova za umno
kmetovanje, njen strošek pa je v
primerjavi z učinkom zaradi stro-
kovnega gnojenja zanemarljiv.
Ivan Brodnjak, ing. agr.
Kmetijska svetovalna služba
Ptuj
Od tod in tam
GORNJA RADGONA •
37, kmetijsko-živilski sejem
V	soboto, 21. avgusta, bodo v Gornji Radgoni slo-
vesno odprli 37. kmetijsko-živilski sejem. Slavnost-
na govornika bosta predsednik državnega sveta
Tone Hrovat in minister za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano Ciril Smrkolj. Sejem bo odprt vsak dan
med 9. in 19. uro vse do nedelje, 29. avgusta. Or-
ganizator - Pomurski sejem - pričakuje, da si bo se-
jem ogledalo blizu 200 tisoč obiskovalcev.
AK
ZAMENCI • Novi metri asfaltirana
V	Žamencih bodo jutri ob 17. uri odprli tri odseke
novo asfaltirane lokalne ceste. Sredstva za njeno
posodobitev so prispevali občina Dornava in kraja-
ni sami. Odseke ceste Čagran, Turnšek in
Kovačec-Kvar bo odprl dornavski župan Franc
Šegula.
AK
DESTRNIK • 18. kmečki praznik
Turistično društvo Destrnik prireja to nedeljo,
22. avgusta, 18. kmečki praznik z razstavo
domačih dobrot članic društva kmetic in turis-
tičnega društva ter bogatim celodnevnim progra-
mom; razstava bo na ogled od 8. ure zjutraj.
Popoldanske prireditve so bodo pričele s pred-
stavitvijo kraja, pripravili jo bodo destrniški osnov-
nošolci - člani turističnega krožka, nastopili bodo
domači ljudski pevci in gostje - ljudski pevci in god-
ci iz Lancove vasi. V nadaljevanju bodo nastopile
tudi terilje in predice, prikazali bodo kmečki urban-
ski bal ter pastirsko igro. Najbolj urejenim kmetijam
in stanovanjskim hišam v občini Destrnik bodo ob
tej priložnosti podelili posebna priznanja za ureje-
nost. Pripravljajo tudi šaljive igre, pestro ponudbo
domačih dobrot, srečelov ter zabavo s skupino Pe-
tovio iz Ptuja. Če bo slabo vreme, bo prireditev pri-
hodnjo nedeljo.
AK
PODGORCI • Kozje dirke
Gasilsko društvo Podgorci prireja v nedeljo, 22.
avgusta, ob 14. uri Kozje dirke pri prosvetnem
domu v Podgorcih. Pričakujejo najmanj 10 ude-
leženk tekmovanja. Za zabavo tekmovalk, njihovih
spremljevalcev ter drugih gostov prireditve bo
poskrbel ansambel Pomlad.
mf
KOG •
Teden turizma in prijateljstva
Na Kogu bodo od 21. do 28. avgusta organizirali
Teden turizma in prijateljstva. Sobotni program se
bo pričel ob 9. uri s tekmovanjem na Vitanu v strel-
janju na glinaste golobe za pokal Koga. Potekal bo
v znamenju druženja lovcev s krajani. Popoldanske
prireditve se bodo pričele ob 15. uri z otvoritvijo
razstave v lovskem domu na Kogu. Dan se bo zakl-
jučil s prikazom krsta lovca ob 19. uri ter razglasit-
vijo rezultatov streljanja, nastopom rogistov in
družabnim srečanjem.
V	nedeljo se bo pričelo dogajanje, posvečeno
srečanju lastnikov počitniških hišic s Koga. Ob 14.
uri se bo pričel koncert vikendaša Emila Glavnika s
pevko ter triom Kuharič. Sledilo bo srečanje viken-
dašev in prijateljev s krajani ter družabne igre.
V	ponedeljek, 23. avgusta, bodo ob 15. uri s kul-
turnim programom svečano odprli cesto Vitan - Za-
savci. Pri Miranu Mavriču bo nato družabno
srečanje. Torkove dejavnosti
Dneva mladih se bodo pričele s
postavitvijo klopotca ob 17. uri.
Mladi se bodo predstavili ob 18.
uri. Uro zatem se bo pričelo
Druženje dedkov in babic z vnuki
in vnukinjami.
Sreda, 25. avgusta, bo po-
svečena XV. srečanju upokojen-
cev občine Ormož. Ob 11. uri se
bodo dobili na Kogu, nadaljevali
s kulturnim programom ob 12.
uri ter zaključili z družabnim
srečanjem, ki se bo pričelo ob
13. Četrtek bodo ob 9. dopoldan
pričeli s športnimi tekmovanji.
Finalna tekma in šaljiv dogodek
se bosta pričela ob 16. uri. Dan
se bo tudi tokrat zaključil z
družabnim srečanjem ob 18. uri.
Predzadnji dan, v petek, 27. av-
gusta, bodo ob 14. uri svečano
odprli razstavo gasilske opreme
in vozil na Kogu. Ob 15. bodo
pionirji PGD Vitan - Kog prikazali
vajo z vedrovko. Nadaljevali
bodo starejši člani PGD Vitan-
Kog in gasilci iz sosednjih gasil-
skih društev s prikazom
reševanja iz objekta v primeru
požara ob 16. uri. Uro zatem se
bodo predstavili gasilski vetera-
ni. Tudi tokrat bo sledilo
družabno srečanje ob 18. uri.
Na zadnji prireditveni dan, v
soboto, 28. avgusta, se bo ob
14. uri pričelo družabno srečanje društva prijateljev
Koga z veselimi igrami. Ob 15. uri se bodo na Kogu
srečali "frajtonarji". Teden turizma in prijateljstva se
bo zaključil ob 16. uri z družabnim srečanjem prija-
teljev Koga s krajani.
mf
KOG • Občni zbor DU Ormož
V	sredo, 25. avgusta, se bo v šotoru na Kogu ob
9. uri pričel redni letni občni zbor Društva upoko-
jencev Ormož. Razpravljali bodo o poročilu o delo-
vanju društva v preteklem letu. Po razrešitvi dose-
danjih organov društva bodo na volitvah izbrali
nove predstavnike ter obravnavali program dela za
leto 1999. V kulturnem programu ob 11. uri bodo
nastopili pevski zbori s Koga, iz Ivanjkovcev, Pod-
gorcev in Središča ob Dravi. Predstavila se bo tudi
folklorna skupina Kog, Društvo upokojencev
Ormož pa bo izvedlo recitacijo. Najzaslužnejšim
bodo podelili priznanja. Zbrane bo zabaval ansam-
bel Kompromis.
mf
JURŠINCI m
7. seja občinskega sveta
Seja občinskega sveta Juršinci se je v petek, 6.
avgusta, kaj kmalu končala. Svetniki so obravnava-
li sklep o nadaljnjih postopkih delitvene bilance
med MO Ptuj in novo nastalimi občinami. Strinjali
so se s prvo točko, ki govori, da se predlagana de-
litvena bilanca sprejme pod pogojem, da mestna
občina Ptuj zagotovi v petih letih 200 milijonov to-
larjev sredstev za osem občin, ki so nastale s 1. 1.
1995. Niso pa se strinjali z drugo točko sklepa, po
kateri naj bi se sredstva, ki bi jih pridobile občine iz
delitvene bilance, v letu 1999 namenila za gradnjo
reševalne postaje na Ptuju.
V	naslednji točki dnevnega reda so se dogovorili,
komu bodo podelili priznanja in plakete ob 5. praz-
niku občine Juršinci. Sprejem predloga odloka o
cestah in predloga poslovnika občinskega sveta
pa so zaradi preobilice dela in zadolžitev ob občin-
skem prazniku umaknili z dnevnega reda; obravna-
vali jih bodo na naslednji seji.
Majda Fridl
TRNOVSKA VAS • Danes
nadaljevanje 6. seje občinskega
sveta
Svetniki občine Trnovska vas so na svoji šesti seji
konec prejšnjega tedna ponovno razpravljali o
osnutku delitvene bilance bivše občine Destrnik-
Trnovska vas, obravnavali pa tudi osnutek odloka
o kategorizaciji občinskih cest in javnih poti v
občini ter osnutek odloka o občinskih cestah. Oba
osnutka, ki se nanašata na ceste, sta bila potrjena,
o delitveni bilanci pa bodo svetniki ponovno govo-
rili na eni prihodnjih sej. V Trnovski vasi so zadnjo
sejo prekinili še pred obravnavo in oblikovanjem
predlogov za spremembo prostorskega plana v
občini, o čemer pa bodo govorili že danes, ko
bodo nadaljevali prejšnji teden začeto 6. sejo
občinskega sveta.
ak
PTUJ • Konet tedna vpis v
kinološke tečaje
Kinološko društvo Ptuj ta konec tedna ponovno
vpisuje v vse tečaje, ki so že stalnica pri njihovem
vzgojnem delu. Lastniki lahko prijavijo pse, ki so
stari štiri mesece in več, tečaje pa bodo pričeli
predvidoma na začetku septembra. Vpis bo pote-
kal v društevnih prostoh KD Ptuj v Budini v soboto
in nedeljo med 10. in 12. uro.
TM
12
Četrtek, 19. avgust 1999 - TEDNIrT
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / PTUJ / NOVI PREDSEDNIK ZSAM MILAN BELŠAK
Avtošolo ponovno oživili
Upravni odbor ptujskega Združenja šoferjev in avtomehani-
kov je po letošnji nenadni smrti svojega dolgoletnega predsed-
nika Edvarda Kozela na seji 28. junija za novega predsednika
združenja soglasno izvolil Milana Belšaka iz Ptuja, zaposle-
nega v ptujski enoti mariborskega Certusa. Podpredsedniško
funkcijo bo tudi v bodoče opravljal Ivan C uček, majnkajočega
člana v upravnem odboru pa so nadomestili z izvolitvijo Mak-
sa Belšaka iz Ptuja, ki je zaposlen v Mercatorju SVS.
Kot je povedal novi predsednik
ZŠAM Milan Belšak, kljub do-
pustnemu času intenzivno nadal-
jujejo aktivnosti, ki so jih predvi-
deli v letošnjem letu. V novem
sestavu so se prvič sestali 19. juli-
ja, ocenili stanje in potek posa-
meznih aktivnosti ter potek regij-
ske proslave v Slovenski Bistrici
in si zastavili naloge v drugi polo-
vici letošnjega leta. Pri tem so iz-
postavili aktivnosti v okviru sveta
za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu mestne občine Ptuj, s ka-
terim dobro sodelujejo. Predsed-
nik in tajnik združenja sta se ude-
ležila že dveh sej tega sveta in
predlagala, da v preventivnih ak-
cijah ob pričetku šolskega leta
tudi letos sodelujejo uniformirani
člani ZSAM. Ti bodo skupaj s po-
licisti prvih 10 dni pouka dežurali
na vseh prometnejših križiščih in
prehodih za pešce ter predvsem
prvošolčke opozarjali na nevar-
nosti, ki jim grozijo na poti v šolo
in domov. Na člane združenja,
predvsem na njihove predavatelje,
pa se lahko obrnejo tudi ravnatelji
šol in mentorji prometne varnos-
ti, saj so ti pripravljeni o varnosti
in cestnoprometnih predpisih
predavati po šolah, kamor jih
bodo povabili.
Ob dnevu šoferjev in avtomeha-
nikov se je 43 članov ptujskega
združenja ZŠAM tudi letos ude-
ležilo osrednjega slovenskega sta-
novskega srečanja šoferjev v ne-
deljo, 25. julija, na Rogli.
V Sloveniji je od okoli 70.000
poklicnih voznikov in okoli
15.000 avtomehanikov, v
Združenju šoferjev in avtomeha-
nikov Slovenije pa le okoli 15.000.
V ptujskem združenju ZSAM je
trenutno 332 poklicnih šoferjev in
avtomehanikov, upravljalcev
gradbene, gozdne in kmetijske
mehanizacije. Za opravljanje svo-
je dejavnosti imajo na razpolago
lastne prostore v zgradbi ob Novi
cesti 1 v Ptuju, kjer je tudi sedež
avtošole. Ptujsko združenje je bilo
v lanskem letu nosilec in zmago-
valec regijskega tekmovanja
ZSAM in tudi organizator regij-
ske proslave, ki je bila na dvorišču
pred zgradbo združenja.
Za realizacijo svojih nalog so po-
leg deleža, zbranega s članarino,
večino sredstev zagotavljali prek
svojih sponzorjev, saj je žal avto
šola ZŠAM, v glavnem zaradi po-
manjkanja dela in konkurence
med avtošolami, zadnjih nekaj let
izkazovala negativno poslovanje.
Prav zaradi tega vodstvo
združenja skupaj z inštruktorji te
dni vlaga največ truda v oživitev
dela in stabiliziranje poslovanja
Avto šole ZŠAM, za katero je ja-
nuarja letos takratni upravni od-
bor celo predlagal, da bi jo zaradi
likvidnostnih težav ukinili. Kot
kaže, se to ne bo zgodilo, saj so
njihova prizadevanja že rodila sa-
dove; ob letošnjem polletju so
namreč izgubo avtošole s konca
lanskega leta že skoraj v celoti od-
pravili. Tako so v avtošoli ZŠAM
redno zaposleni trije inštruktorji
in tajnica, ki opravlja še nekatera
opravila za združenje. Redno,
vsak mesec potekajo tečaji za voz-
nike motornih vozil kategorij A,
B, C in E ter voznike koles z mo-
torjem, predavanj na sedežu
druženja ob Novi cesti 1 (to je na-
sproti novega Petrolovega servisa
ob Ormoški cesti) pa se udeležuje
spet vse več kandidatov oziroma
bodočih voznikov. Tega so še po-
sebej veseli, saj je očitno odsev
vračanja zaupanja v avtošolo
ZŠAM, ki je kot prva avtošola na
širšem ptujskem območju dolga
leta slovela tudi kot najkvalitet-
nejša daleč naokoli.
Avtošola ZŠAM Ptuj torej ostaja
in tega so veseli tudi člani
združenja, še posebej ustanovni,
ki so bili pripravljeni storiti vse,
da bi ob vse večjem pritisku kon-
kurence zasebnih avtošol ohranili
tudi avtošolo ZŠAM. Da bi stanje
čimbolj normalizirali, so se
odločili, da bodo del upravnih
prostorov ob Novi cesti dali v na-
jem.
M. Ozmec
Del prostorov ZŠAM ob Novi cesti 1 v Ptuju bodo dali v na-
jem.	Foto: M. Ozmec
Milan Belšak, novi predsed-
nik ZŠAM Ptuj
GORCA/ POSTAVILI KLOPOTEC VELIKAN
Šest metrov doba krila
Stanislav Prevolšek z Gorce 80 je v nedeljo postavil klopotec,
ki ga lahko prištejemo med tiste največje. Seveda se dela ni
mogel lotiti sam, saj gre za velikana, ki mu zaradi teže in
obsežnih mer sam ne bi bil kos.
Postavitev velikana je bil pravi
praznik, saj se je na Gorci zbralo
večje število sosedov in prijatel-
jev, poskrbeli so tudi za ljudskega
godca in seveda vse tisto iz kleti in
kuhinje, kar k taki postavitvi sodi.
Kar nekaj ur so se Stanko in nje-
govi pomočniki trudili z velika-
nom, za njegovo postavitev so
postavili tudi posebno leseno kon-
strukcijo. Klopotec tehta okoli
300 kilogramov, zato so ga na vis-
ok steber namestili po delih: naj-
prej stol, ki je dva metra dolg in
dober meter visok; nato os z osmi-
mi lesenimi kiji, ki vsak tehta po 4
kilograme, in na koncu še tri "pe-
resa", vsako od njih ima premer
6,40 metra. Klopotec je izdelal
Anton Ilec iz Ptuja, sicer lastnik
sosednje počitniške hišice. Veli-
kan je izdelan iz lesa javora, bu-
kve, bresta in lipe. Kako zveni
udarjanje štirikilogramskih kijev
po dolgi javorovi deski, žal v ne-
deljo nismo slišali, saj za to ni bilo
dovolj vetra. Zagotovo pa bo veli-
kan z zamolklim "ropotanjem"
preglasil številne majhne klopot-
ce, ki so v nedeljo že veselo oznan-
jali bližnjo jesen.
JB
Klopotec velikan pri Stanislavu Prevolšku na Gorci.
ZAMARKOVA / PETA AGATI NA NOC
Kraljiccv Agatine ftoči
postala Nataša
Hotel Črni les je prejšnjo soboto uspešno izpeljal osrednjo za
bavno-turistično prireditev na lenarškem, tokrat že jubilejno,
peto Agatino noč. Na prizorišču pred hotelom se je kljub hlad-
nemu večeru in vetru zbrala večstoglava množica obiskovalcev,
željnih zabave s pridihom srednjeveške legende o tragični lju-
bezni med Agato iz Štraleka in graščakom Friderikom Herber-
steinom.
letošnja jubilejna prireditev,
zaznamovana s spominom na nič
kaj prijazne čase pred petsto leti,
se je pričela že v jutranjih urah z
ribiado in ribjim piknikom, na
katerem se je zbralo okoli 15
ribičev, najuspešnejšemu izmed
njih pa je uspelo iz Komarnika
potegniti kar 7,6 kilogramov
težkega krapa. Glavnina vsega do-
gajanja pa je bila seveda v večer-
nih urah, ko so obiskovalce ob
Prerodu zabavali še Ivo Radin,
Damjan Zih, Dolores, trio Adijo,
Karmen Kodrič, Pomlad, Mitreji,
prava paša za uho (in oči, zlasti
obiskovalk, seveda) pa je bil po-
sebni gost večera, priznani slo-
venski tenorist Dušan Kobal.
Team hotela Črni les, kot so se or-
ganizatorji letos poimenovali
sami, je pripravili pester program,
prav takšna pa je bila tudi ponud-
ba jedi in pijač. Posebej za to pri-
reditev so pripravili jedi, kot so
grajsko nabodalo, friderikov
krožnik, piščanca iz Štraleka, od
vin pa ponujali tudi Čurinov ko-
govčan in posebno polnitev za to
noč - agatino vino iz kleti Gjerkeš.
Še posebej živahno je bilo pred
hotelom Črni les nekaj po 21. uri,
ko so na prizorišče stopili amater-
ski gledališki igralci iz Jurovskega
Dola. Z odlomkom iz predstave
Črni križ pri Hrastovcu so so med
obiskovalci poželi bučen aplav;
prav tako kot mladenke, ki so s
to noč potegovale za naziv kralji^
Agatine noči. Še do 22. ure je b^
večina prisotnih prepričana, da j(
ime zmagovalke že znano, kajti %
zlato zapestnico z napisom Aga^
se je potegovala samo 18-letna dj.
jakinja Nataša Poštrak iz Rogo2.
niče pri Voličini, potem pa ^
dekleta le zbrala pogoum in se prj.
javila za izbor. Komisijo sta
Mariji Šauperl sestavljala še le
narški župano Ivan Vogrin tei
Jože Ornik iz lenarškega TIGaj
Okoli 23. ure se je za laskavi nazii
potegovalo že pet deklet iz Mari-
bora in okolice, komisija pa se ji
na koncu odločila za simpatičn
18-letnico Natašo.
Adrenalin je obiskovalcem dvi
nilo tudi iskanje Agatinega zakla
da, pri katerem sta se najbolj po
trudili Nataša in Mateja iz okoli
Maribora in si prislužili hladi
nik, ki ga je prispeval hotel Črn
les. Vrhunec vsega dogajanja pre
teklo soboto v Zamarkovi pri Le
nartu pa je bil ognjemet opolnoči
i
Posebni gost večera v Zamarkovi je bil tudi priznani teno-
rist Dušan Kobal, ki je nastopil skupaj z mladim Damjanom
Zihom.	Foto: AK
Kraljica Agatine noči je pos
tala 18-letna Nataša iz %
goznice pri Voličini.
Foto: Jože Ornik
PTUJ / POGOVOR Z MASERKO TATJANO NEDELJKO
Masaža /e dotik energije
Tatjana Nedeljko se je specializirala za masažo, čisto njena
pa je kombinirana masaža šiatsu. To je stara japonska
masaža, pri kateri uporabljajo prste, komolce, stopala in ko-
lena. Tatjana trenutno dela v kozmetičnem salonu Vere
Nahberger v centru Domino v Trstenjakovi ulici.
V pogovoru s Tatjano smo spoz-
nali prednosti masaže za naše telo
oziroma zdravje nasploh. Spozna-
li pa smo tudi del njenega življen-
ja v Indiji in Pakistanu, kjer je
obiskala duhovnega mojstra Saib-
abo, kar se je močno zasidralo v
njeno duhovnost. Skupaj s fantom
sta delala v šoli, kjer je bilo 70
otrok brez staršev. Nova spoznan-
ja, srečanja z ljudmi so ji razodela
marsikatero krasno energijo, ki
pomaga človeku v vsakdanji ko-
munikaciji z okoljem in predvsem
ljudmi, saj te "učijo" zlasti
obnašanja do ljudi. Predvsem pa
je pomembna energija duhovnega
mojstra, ki je energija ljubezni in
miru. Med potovanjem po Indiji
je Tatjana skupaj s fantom Jure-
tom videla mnogo ljudi, ki se pre-
dajajo duhovnosti. Spoznala sta
deželo velikih nasprotij: na eni
strani ljudi, ki nimajo ničesar, na
drugi strani pa izjemno bogastvo.
"Posebej pa me je prevzelo to ne-
verjetno prizadevno in nenehno
iskanje dela, samo da bi se
preživela Pa še nekaj velja: v In-
diji te nihče ne pogleda, če nimaš
denarja, pa četudi si turist."
Tatjana Nedeljko je teorijo za
svoje delo najprej dobila v srednji
zdravstveni šoli v Celju, osnove
masaže je spoznala v zdravilišču v
Dobrni, šiatsu masažo pa je osvo-
jila pri Zdenki Lindič v Maribo-
ru. "Ostalo pa sem pridobila iz
dela samega, iz videnja in čuten-
ja." V Indiji je predvsem pridobila
pogum za svoje delo, s samo
masažo se ni ukvarjala. Masaža jo
veseli, v njej uživa. Odlika dobre-
ga maserja je predvsem njegov
slog ali prijem, ki ga izobliku
skozi delo oziroma izkušnje.
"Masaža človeka sprošča fizičn
in tudi duševno. Nanjo gledal
kot na energijo. To ni samo doti
mesa, telesa, masaža je dotik ene
gije. Kakršno energijo 'ima
takšno oddajaš, hote ali nehot
Če si srečen, zdrav, poln svetlob
to tudi daješ od sebe. Če pa
žalosten, jezen, bolan, to oddaji
od sebe, ne da bi hotel."
Kaj je glavno pri masaži: rok
olje? "Pomembna je energija, ol
pa je lahko čisto navadno. Energi
je to, da čutiš ljudi, da znaš pfljel
to se v bistvu niti ne da opisati.'
Ker ji je bila klasična masai
dolgočasna, jo je kombinirala
šiatsu masažo z dodatkom eC
ričnih in drugih olj, kar na#
masažo bolj veselo, jo poživi in'
več življenja. Od maserke Tatjai
odhajajo ljudje zadovoljni, obrt
jim prekriva nasmeh, mir.
V Šloveniji je masaža na splost
zapostavljena. Ljudje gledajo nJl
jo kot na luksuz. Priporočljiv
zlasti za vse, ki so napeti, Tatjai
jo priporoča vsakemu, ki čuti)'
jo potrebuje, ne glede na starost
Koliko je erotike v masaži? ^
jana pravi, da to ve že ob prib^
stranke, izdaja pa jo njena enttf
ja. Res pa je, da se zlasti sen^;
nejši hitro vzburijo, pa če to že
ali ne.
"Pri masaži se predvsem učim
ljudi, poskušam v njih najti se
Tako se lahko razvijam, živi)
je zame razvoj duše. Najbolj^
da vidiš pri drugem in se P°
zazreš vase. Trenutno se z fi&r
ukvarjam v Ptuju. V prihoda
pa si želim svoj salon." ^
Tatjana Nedeljko.	Foto: Črtomir Goznik
16
Četrtek, 19. avgust 1999 - TEDNIrT

POLENŠAK / GASILCI BOGATEJŠI ZA RENAULT MASTER
Proti ognjenim zubljem
z novim vozilom
Nedelja, 15. avgusta, je bila za člane PGD Polenšak še posebej
slovesna, saj so dobili novo gasilsko vozilo Renault master, ki
ga bodo odslej uporabljali za lastni prevoz in prevoz orodja.
Nedeljska slovesnost na Po-
lenšaku se je pričela že po 14. uri s
sprejemom gostov in zborom ga-
silcev ter nadaljevala z gasilsko
parado in pozdravnimi govori.
Slovesnosti so se udeležili gasilci
sosednjih prostovoljnih gasilskih
društev iz Bresnice, Gabrnika, Sa-
vcev, Juršincev, Žamencev, Dor-
nave, Mezgovcev in Grabšinskega
Brega in gostje, zbrane pa sta ob
predsedniku PGD Polenšak
Jožetu Kekcu pozdravila še
župan občine Dornava Franc
Šegula in predsednik gasilske
zveze Dornava Janko Cigula. Oba
sta med drugim govorila o pome-
nu nove pridobitve za polenške
gasilce, o požrtvovalnosti kot te-
meljni vrednoti gasilcev ter seve-
da o delu in uspehih, ki jih danes
dosegajo gasilci. Predsednik
društva Jože Kekec pa je v zgodo-
vinskem pregledu izpostavil po-
membnejše prelomnice PGD Po-
lenšak, katerega začetki segajo v
leto 1934.
Najbolj slovesno pa je bilo šele
pred 16. uro, ko se je z neba nad
gasilski dom spustil padalec Aero-
kluba Ptuj in županu Francu
Seguli prinesel ključe novega vo-
zila. Ta jih je predal poveljniku
društva Stanku Rakuši, ta pa jih
je nato izročil gasilcu Robiju
Krajncu, ki bo z vozilom odslej
upravljal. Novo vozilo je blagoslo-
vil še domači župnik Tone Furar
skupaj z novomašnikom Mi-
ranom Kvasom, zbrane gasilce in
goste pa je v nadaljevanju sloves-
nosti zabavala skupina Prerod. V
krajšem kulturnem programu sta
na nedeljski slovesnosti nastopila
pevski zbor s Polenšaka in hramo-
nikar David Golob
Pokrovitelji novega gasilskega
vozila so ob občini Dornava še:
Turistično društvo Polenšak,
Orodjarstvo Vajda s Polenšaka,
župan Franc Šegula, Center za
gospodarsko svetovanje iz Ljubl-
jane in mag. Milan Lovrenčič,
Društvo upokojencev Polenšak,
Mizarstvo Kuharic s Polenšaka,
Rdeči križ Polenšak, Športno
društvo Polenšak, Anton in
Frančiška Vršič s Polenšaka in
bife Škiz - Nežke in Mirka Maste-
na.
AK
Dornavski župan Franc Segula je ključe novega
gasilskega vozila Renault master predal poveljni-
ku PGD Polenšak Stanku Rakuši
Vsi pokrovitelji skupaj z domačim župnikom Tone-
tom Furarjem in novomašnikom Miranom Kvasom
pred novim gasilskim vozilom
DORNAVA / NA OBISKU PRI BRANKU SARLAHU
"lepo je, te te ne
pozabijo, ko si v stiski"
47-letni Branko Sarlah iz
Dornave po smrti svoje mame
stanuje sam v stanovanju za
dornavskim gradom. Že več
let boleha za sladkorno bolez-
nijo, trikrat tedensko ga zara-
di okvare ledvie priključijo na
dializni aparat. Po prometnih
nesrečah zelo težko hodi, saj
ima poškodovani obe nogi.
Njegovo stanovanje je
potrebno temeljite obnove.
Branko pove, da od pokojni-
ne, ki jo dobiva po mami, ne
ostane veliko, saj mora poleg
vseh položnic skrbeti tudi za
dietno prehrano, ki pa je
zelo draga.
Kljub vsem težavam, ki mu jih
povzročajo njegove bolezni, pa
Branko marsikaj postori sam: sam
si ročno opere, saj denarja za pral-
ni stroj zaenkrat še ni imel, sam
kuha, zelo rad vrtnari in tako si
pridela na svojem vrtu veliko ze-
lenjave. Čeprav se zelo trudi in
ima izjemno voljo do življenja, so
dnevi, ko mu zmanjka optimizma.
Toda Branka Šarlaha v njegovih
težavah niso zapustili in nanj po-
zabili njegovi prijatelji. Še posebej
mu pomagata prijatelja Janko
Horvat in Janko Cigula, predvsem
pri tistih opravilih, ki jih ne zmo-
re. Peljeta ga z avtomobilom ali
skupaj preživljajo prosti čas. Zlas-
ti Branko rad ribari. Pozabili ga
niso tudi njegovi rojaki v tujini. V
sredo mu je Alojz Ducman.
predstavnik slovenskega kultur-
nega in športnega društva Mari-
bor, ki deluje v Hildnu v Nemčiji,
izročil denarni prispevek v višini
500 DEM. K akciji je pristopil
tudi dornavski župan Franc Šegu-
la, ki bo Branku Šarlahu podaril
svojo mesečno župansko plačo,
Tako mu bodo za ta denar prep-
leskali stanovanje, uredili kuhin-
jo, jo na novo opremili in postoril:
nekatere druge malenkosti.
Branko Šarlah pravi: "Ko sem
bil še zdrav, sem se aktivne
vključeval v delo krajevne skup-
nosti, vključeval sem se v življenje
našega kraja. Zdaj zaradi bolezni
ne morem biti več tako aktiven,
toda lepo je, če krajani tega ne po-
zabijo. Prijatelji mi veliko poma-
gajo, pa tudi drugi so zelo prijazni
do mene. Vsem, ki jih doleti ki
takega, bi svetoval, da ne obupaji
in naj se ne zapirajo med štiri ste-
ne. Kljub temu da ste bolni, se
družite s svojimi znanci in prija-
telji, drugače je bolezei
močnejša."
ms
Branko ima zelo rad živali, še posebej je ponosen
na svoj akvarij.Veseli pa se že nove opreme svoje
kuhinje.
Invalidu so priskočili na pomoč domači župan
Franc Šegula, Alojz Ducman iz slovenskega
društva v Hildnu ter prijatelj in svetnik Janko Hor-
vat
ZG. PRISTAVA / POGOVOR Z AVTOBUSNO SOFERKO ŠTEFANIJO GLAZAR
Za volanom avtobusa ie dvanajst lel
Štefaniji Glažar iz Zgornje Pristave v občini Videm se je pred
12 leti uresničila mladostna želja: postala je voznica avtobusa.
Spominja se, da si je vedno želela voziti nekaj večjega, tudi
ladjo. Doma ni bilo možnosti, zato je poskusila v tujini, vmes
pa so prišli otroci, gradnja hiše v domovini, zato je izpolnitev
njene želje morala čakati.
Da je uspela, se ima v veliki meri
zahvaliti tudi možu Francu, ki jo
je vedno podpiral, in sinovom
Radku, Romanu in Gregorju. Ko
je bila na vožnji, včasih za cel te-
den, je mož prevzel upravljanje
gospodinjstva v svoje roke in to
tako, da se njena odsotnost ni
poznala, priznava Štefanija. V nji-
hovi družini ni glavnega, vsi so
enakopravni in vsi si delijo delo.
Pa še nekaj so se dogovorili: da jih
z voženj ne kliče, tako so mirni
vsi, pravi. Za zdaj nobenega dru-
gega v družini ne zanima poklic
avtobusnega šoferja, sinovi imajo
druge službe.
V dvanajstih letih je Štefanija
prevozila nekaj milijonov kilo-
metrov, na mesec se jih nabere
tudi do 25 tisoč. V tem obdobju ni
imela nesreče, niti nobene počene
zračnice. V začetku, ko še ni vozi-
la na turističnih potovanjih, je
imela predvsem šolske proge.
Najhuje je bilo na prvi vožnji, ko
je iz Nortingena do Stuttgarta vo-
zila gluhoneme otroke; oni se niso
mogli pogovarjati z njo, pa tudi
ona jih ni mogla ničesar vprašati,
saj proge še ni dobro poznala. Do-
kler je bil mir na Balkanu, je veli-
ko vozila tudi do Beograda, Niša,
Zagreba. Danes največ vozi na tu-
rističnih vožnjah v Francijo in
Švico.
Za volanom avtobusa je Štefani-
ja doživela že marsikaj. V večini jo
moški kot šoferji sprejemajo kot
sebi enako. Zgodi pa se tudi, da ji
nočejo odgovoriti na vprašanja, če
jih kaj vpraša. Zgodilo pa se je
tudi že, da se neki potnik ni želel
udeležiti izleta, ko je videl, da jih
bo vozila šoferka. Zvečer je celo
prišel pogledat, ali jih je žive in
zdrave pripeljala z izleta. V
podjetju, kjer je zaposlena, pa
razlik ni občutiti, čeprav je edina
ženska med 16 zaposlenimi.
"Moraš pokazati, da si enako spo-
soben, pa težav ni. Imamo 16
avtobusov znamke Mercedes in
Neoplan, od tega 10 za izlete, osta-
le pa uporabljamo za mestni pro-
met. Gre za 25- oziroma 54-
sedežne avtobuse. Osebno raje vo-
zim večje, ker pri vožnji lepše
ležijo na cesti. Vozila bom, dokler
bom zdrava, saj če nisi zdrav, ti
tudi ne podaljšajo vozniškega do-
voljenja. Moram povedati, da me
na cesti ni nikoli strah. Če je cesta
ozka, vozim počasi, če je prostor,
pa tudi potegnem, vendar v okv
ru predpisov. Kazni kot avtobu'
na šoferka še nisem plačala'
osebnim vozilom pa že.
Biti šoferka avtobusa
predvsem velika odgovornost-
Franciji,.na primer, je bolje, ce
omejitev 70, voziti 69 km na f
ker se ti prav tako lahko zgodi,
plačaš kazen kljub spoštova"
omejitve. Švica pa je dežela, k1
najbolj ugaja: je čista, ljudje
vljudni in prijazni. Na sploš^
lahko rečem, da imam svoje
rada, da ga z ljubeznijo oprav '
in da se med ljudmi izredno do
počutim," je povedala Stei3
Glažar, ki si kruh služi kot a
busna šoferka v tujini. g
Štefanija Glažar na eni od turističnih voženj
TEDNIK - Četrtek, 19. avgust 1999
1/

pTUJ / PTUJSKE NOČI '99
Rekordno število
obiskovalcev
y GIZ Poeotovio vivat so te dni ocenili letošnje prireditve
ptujske noči '99. Podatki o obisku temeljijo na podatkih or-
ganizatorja, Policijske postaje Ptuj in varnostne službe
prosecurty.
Na štirih trgih starega mestnega
jedra se je na sedmih prireditvah
zbralo skoraj 42 tisoč obiskoval-
cev. Največ je bilo Ptujčanov, veli-
ko pa jih je prišlo tudi od drugod -
iz okolice Maribora, Rogaške Sla-
tine, Zreč, Celja, Velenja, Ormoža
in Ljutomera. Vse letošnje prire-
ditve Ptujske noči '99 so bile brez
vstopnine, temeljni cilj je bil
oživitev ulic in trgov starega
mestnega jedra.
"Temeljni cilj organizatorjev je
bil s pričujočim obiskom dosežen.
K temu so prispevali izbran
mednarodni program za različne
ciljne skupine obiskovalcev,
nadstandardna promocija in enot-
na infrastrukturna ureditev prire-
ditvenih prostorov v celostni po-
dobi Ptuja. Po primerjavi z razpo-
ložljivimi podatki dosedanjih
Ptujskih noči in poletnih priredi-
tev v Ptuju organizatorji ugo-
.tavljamo, da je bil obisk letošnjih
prireditev in posebej tradicional-
ne Ptujske noči rekorden," je v
ponedeljek povedal vršilec
dolžnosti direktorja GIZ Poetovio
vivat Branko Brumen.
MG
Letošnjo Ptujsko noč je obogatil tudi ognjemet.	Foto: Smiljan Pušenjak
PTUJ / PTUJSKI BALONARSKI POKAL
Boloni prekrili nebo
Balonarski klub Ptuj šteje 21
članov. Branko Ambrožič, ki
je njihov predsednik že drugi
mandat, je povedal, da imajo
trenutno dva toplozračna ha-
lona.
Občasno in po posebnih
naročilih organizirajo turistične
in panoramske polete z balonom,
sodelujejo na promocijskih prire-
ditvah za posamezna podjetja, s
posebnim zadovoljstvom pa sode-
luje z Zavodom za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine Mari-
bor - enota Ptuj, ko pomagajo ar-
heologom pri čim celovitejših
snemanjih njihovih odkritij. V
Prihodnosti bi ptujski balonarji
radi izpopolnili opremo, izšolali
več pilotov ter postali lastniki
travnika za vzletanje s potrebno
infrastrukturo.
Prejšnjo soboto je v Ptuju pote-
kalo tekmovanje za ptujski balo-
nski pokal in pokal Adriaplin;
°be tekmovanji sta bili del
°bsežnega praznovanja ptujskega
občinskega praznika. Balonarski
klub Ptuj je na tekmovanje pova-
bi ekipe iz Hrvaške, Avstrije in iz
Slovenije. S takšnimi tekmovanji
ne iščejo le najboljšega pilota, am-
i Pak sočasno spodbujajo razvoj ba-
'°narstva.
Kako je videti tekmovanje in
sPloh polet z balonom, sem
^živela tudi sama z balonarjem
°)kom iz Balonarskega kluba
ltlja. Moj začetni strah je prema-
mi nepozaben razgled. Ko sem le-
te'a nad Ptujem, ki sem ga že toli-
°krat prepešačila, so se mi odpi-
j Pogledi, kakršne si je mogoče
Privoščiti samo iz balona.
Marija Slodnjak
Alen Mešič in Franci Milošič pripravljata balon
Z višine je svet drugačen
PTUJ / Z MILANOM FRIDLOM O AMERIKI
"Če siSlovenet, se
Amerike težko privadiš..."
Fridlovi so se iz Nove vasi pri Ptuju (danes je to ulica Na jasi) v
Ameriko preselili leta 1993. S trebuhom za kruhom je odšla
cela družina: oče, mati, sin in hči.
Oče je pri nas izgubil službo, na-
zadnje je delal v podjetju Voteh in
še to je zašlo v težave, zalomilo pa
se je tudi pri prodaji sadja, saj
plačil ni bilo oziroma so zelo kas-
nila. Fridlovi imajo namreč 3,5 ha
zemljišč, na katerih -raste 800
breskev, sto orehov, prav toliko
češenj, 600 grmičev ribeza. Vsako
leto je kdo od družine prišel neko-
liko uredit posestvo, da ni propa-
dalo. Letošnja bera je bila zaradi
toče in obilice dežja bolj skromna.
Večjemu in kvalitetnejšemu pri-
delku se nadejajo prihodnje leto.
Skrb za nasade so sedaj prepustili
oskrbniku. Zelo pa so med dru-
gim hvaležni sosedi Mariji Karo,
ki skrbi za njihove tri pse.
Milan, ki je sedaj star 19 let, je
ob odhodu imel 13 let. Po šestih
letih je letos prvič vrnil domov.
Ni bilo lahko oditi, čez noč za-
pustiti vse, kar imaš rad in kar je
bilo tvoje dotedanje življenje, pra-
vi. Prvo srečanje z Ameriko je
spremljal jok; oče je sicer rekel, da
gredo za eno leto, potem se je
razvleklo na dve, tri, štiri, pet, šest
let. "Bog ve, kako dolgo še bomo
tam!" se sprašuje Milan in ne
pozna odgovora. Domotožje je ve-
liko, saj se Amerike, če si Slove-
nec, težko navadiš. Globoko v sebi
pa je prepričan, da se bo nekoč
vrnil, saj kot pravi, je težko živeti
med drugimi pticami, in Na jasi
bo zrasla turistična kmetija.
Pot jih je vodila najprej v New
York, zatem pa so se po dveh letih
preselili v Milvvaukee, kjer je oče
dobil dobro službo pri Slovencu
Korošcu. Nasploh je to mesto
znano po številnih uspešnih Slo-
vencih, po nekih podatkih naj bi
jih tam živelo 40 tisoč. Zbirajo se
v slovenskem društvu Triglavski
park. Vsako nedeljo se dobijo pri
maši in imajo piknike v naravi.
Pozimi se srečujejo v eni od dvo-
ran.
V Ameriki je bilo Milanu najhu-
je prva dva meseca, saj ni znal jezi-
ka in je bil dobesedno izgubljen.
"Ko enkrat znaš angleško, si že
gospod. Pomembno pa je tudi, da
izgubiš naglas, ker če ga imaš, te
Američani prav tako gledajo po
strani. Amerika ni tako pravljična
dežela, kot si to nekateri zamišlja-
jo. Če se ne znajdeš in nimaš
poznanstev, si izgubljen. Prisiljen
pa si se tudi privaditi hitrega tem-
pa življenja. Američani živijo v
veliki naglici, od danes na jutri.
Vedno se jim nekam mudi.
Redkokatera gospodinja kuha
doma. Delam v restavraciji, kjer
sem šef 60 ljudem, tudi mami. Po
končani gimnaziji sem obiskoval
kratko šolo managementa. Ame-
riške šole so drugačne od slovens-
kih, bolj življenjske.
V enem tednu v naši restavraciji
postrežemo do trinajst tisoč gos-
tom. Za 8,75 dolarja, kolikor plača
vsak, si lahko naložijo toliko hra-
ne in pijače, kot je lahko pojedo in
spijejo. Najraje pa segajo po siro-
vih makaronih, svinjskega mesa
ne marajo, najpogosteje pa se
odločajo za belo meso. Največja
gneča je ob petkih, sobotah in
nedeljah, ko ljudje čakajo v vrsti
za prosti sedež. Delam 14 ur
dnevno, zvečer, ko pridem do-
mov, sem tako utrujen, da mislim
samo še na posteljo. Kljub temu
pa imam še vedno čas za trening
borilnih veščin; ko sem bil še
doma, sem se ukarjal z judom," je
na kratko svoje dosedanje življen-
je v Ameriki strnil Milan Fridl.
Letos sredi julija je prišel domov
tudi zato, da se je pozanimal, kako
je z njegovim služenjem vojaškega
roka. Uspešno je rešil teste, zatak-
nilo pa se je pri zdravniškem
pregledu - zaradi prekomerne te-
lesne teže za zdaj ne bo odšel na
služenje vojaškega roka.
Šestedensko bivanje doma sta z
očetom pridno izkoristila za vsa
dela v sadovnjaku in okrog hiš, ko
ni delal, pa je bil s prijatelji. V šes-
tih letih, odkar se niso videli, so se
vsi nekoliko spremenili. Milan
obrne na hudumušno stran in
pove, da se je malo zredil (125 kg)
in veliko zrasel v višino (185 cm).
Od vseh kotičkov, ki jih je te dni
obiskal, se mu je najbolj vtisnila v
spomin tržnica. Tega v Ameriki
nimajo. Pozorno pa je primerjal
tudi cene pri nas in v Ameriki.
Hitro je ugotovil, da je pri nas vse
dražje kot v Ameriki, čeprav zas-
lužimo veliko manj. Ene leviske
stanejo pri nas 13 tisoč tolarjev, v
Ameriki le tri tisoč. Dragi so tudi
čevlji.
15. avgusta se je Milan ponovno
vrnil v Ameriko. Pred odhodom
je povedal, da bo prihodnjič prišel
z nekaj svojimi ameriškimi prija-
telji, da bodo spoznali Slovenijo,
ki je sedaj večina Američanov na
pozna, še vedno jo zamenjujejo s
Slovaško. To pa boli.
MG
Milan Fridl.	Foto: Črtomir Goznik
MOSKANJCI / 7. PRLESKO SREČANJE LJUBITELJEV STARIH
VOZIL IN TEHNIKE
"Ruksak južina"
ljubiteljev starih vozil
Člani prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine "Johann Janez Puch" ter
prijatelji iz mnogih sorodnih društev so se v soboto, 7. avgusta, odpravili na pot s svojimi starimi
vozili na 7. tradicionalno srečanje, ki poteka vsako leto prvo soboto v avgustu.
Z željo, da bi udeleženci spozna-
li kraje, ki jih mogoče ne bi nikoli
obiskali, ter da spoznajo Prlekijo,
Slovenske gorice in Spodnje Po-
dravje, se pravi prostor, na kate-
rem društvo deluje in od koder je
večina članov, si izberejo vedno
malo drugačno pot.
Tokratnega srečanja se je ude-
ležilo več kot 200 udeležencev s
167 vozili iz različnih koncev Slo-
venije, Hrvaške, Nemčije,
Madžarske, Avstrije in Češke. V
Moškanjcih so se ustavili na pano-
ramskem poletu ter "ruksak
južini". Ko so se popoldan vrnili v
Ljutomer, je sledila podelitev po-
kalov in posebnih priznanj ter
skupna večerja in druženje do jut-
ra v gostilni Portorož.
Več o srečanju prihodnjič.
Tekst in foto:
Majda Fridl
Peter Kune je bil lastnik najstarejšega avtomobila na srečanju.
Ameriški dessoto chrysler iz leta 1925 s 3600 kubičnim motor-
jem, 60 konji in tremi prestavami doseže maksimalno hitrost
130 km/h. Z očetom sta ga obnavljala dve leti. Zanimivost
cabrioleta so tako imenovani "schvvigermuter" sedeži - sedeži
za taščo - v ozadju, ki se odprejo po potrebi.
18
Četrtek, 19. avgust 1999 - TEDNIrT
ZA KRATEK CAS
Info -
glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na sliki.
Izrežite glasovnico, vpišite od-
govor, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajal-
ni Tehnika Emone Merkurja
Ptuj podarili zgoščenko.
Da je bil pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji Lou Bega, je uga-
nila Martina Koren, Vel. Varni-
ca 77 b, Zg. Leskovec.
Čestitamo!
Odgovore na današnje
vprašanje pošljite {ali prinesite)
na: Uredništvo Tednika, p.p.
95, 2250 Ptuj.
Rok: čatrtek, 26. avgust.
Reševalec: .................................................
Naslov:.............................................................
Ime pevke:........................................................
V tem tednu je na vrhu lest-
vice Popularnih 10 Radia
Ptuj Enrique Iglesias s po-
letno temo Bailamos. Nje-
gov oče Julio Iglesias bo 29.
avgusta zapel na velikem
koncertu v Portorožu.
čr&ft
Nemško skupino MR. PRESI-
DENT sestavljajo Lazy Dee, T-
Seven in Lady Danni.
Uspešen trio promovira
plišasto lutko Simbo v polet-
nem komadu SIMBALEO
ki je zelo prikupen
pop, pomešan z regijem.
Britanska študijska zasedba
TIN TIN OUT je na glasbeni
sceni že pet let, ko so se prvič
zavihteli na lestvice s pesmijo
Always Something There to
Remind me in zadnjič s super
pesmijo Here's Where the
Story Ends. Delaven trio so-
deluje z neznano pevko WEN-
DY PAGE v pesmi ELEVEN
TO FLY	ki ji primanjku-
je plesna energija.
Nemško skupino BONEY M je
leta 1976 ustanovil producent
Frank Farian. Skupina beleži
devet uspešnic v Veliki Britani-
ji in je bila nekaj let prava kon-
kurenca skupini Abba. Pod
imenom BONEY M. 2000 se
skupina vrača z ritmično do-
danim hitom DADDY COOL
99 *** iz leta 1976; remiks
je naredil MOBI T.
Glasbena založba Jive dela
veliko reklamo za pevko EL-
LIE CAMPBELL, saj ji pravijo
kar britanska Britney Spears.
Čudovita blondinka ELLIE
Otočanov glasbeno ni preveč
prepričala v preprosti lahkotni
popevki SO MANY WAYS
pod katero se je
podpisal super pop produ-
cent Pete VVaterman.
frCtb
Britanski kvartet ANOTHER
LEVEL ima na nekaterih lestvi-
cah še ljubezensko pesem
From the Heart iz Filma Not-
ting Hill. Kvartet sodeluje to-
krat s priznanim raperjem TQ-
jem v komadu s pravim nas-
lovom SUMMERTIME ***
in z vročim r&b groovy rit-
mom.
Jamajški regi pevec MAXI PRI-
EST je imel v 90. velik hit z
naslovom Close to you. MAXI
v duetu z Benniejem Manom
prepeva komad MARY GOT A
BABY	ki je pretežak ter
nekomercialen regi komad.
Švedski duet ROXETTE je bil
ustanovljen leta 1985 iz Pera
Gessla (pred tem je bil član
skupine Gyllene Fider) in Ma-
rie Fredericksson (ona je do
združitve izdala že tri solo al-
bume). Izjemen duet eksperi-
mentira v nezahtevni sodobni
plesni zadevi STARS *** z
zgoščenke Have A Niče Day.
Ameriška skupina SIXPENCE
NONE THE RICHER ima su-
per uspešnico Kiss me. Kvin-
tet deluje že sedem let in se-
daj predstavljajo skladbo
THERE SHE GOES	ki
je srednje hitra ter lahkotna
pop/rock skladba.
-CtCtCt
David Robert Jones je pravo
ime legendarnega pevca Da-
vida Bovvieja, ki vedno znova
preseneča s svojim glasbe-
nim zvokom in videzom. Bri-
tanska novovalovska skupina
PLACEBO sodeluje z Bovvie-
jem v pesmi VVITHOUT YOU
l'M NOTHING	ki ima
zelo izzivalno besedilo.
vV,Y..Y
Kanadsko zasedbo COWBOY
JUNKIES sestavljajo Alan An-
ton, Michael, Peter in Margo
Timmins. Na čase zelo otožni
ter psihadelični kavboji so
oboževalce presenetili v grobi
ročk skladbi OOH LAS VE-
GAS	ki vsebuje tudi
nekaj nepričakovanih elek-
tronskih efektov.
Britanska skupina Spice Girsl
je v veliki krizi, saj Victoria
Adams, Melaine Brown in Me-
laine Chrisholm pripravljajo
solo albume. MEL C. je bles-
tela v duetu s kanadskim roc-
kerjem Bryanom Adamsom v
hitu When you're Gone. Prvi
pravi solo hit pevke MEL C. se
imenuje GA GA **** in je
zelo dober pop/rock komad,
ki ga stopnjuje ter še iz-
boljšuje inovativno besedilo.
David Breznik
POPULARNIH 10
1.	Bailamos
-	ENRIOUE IGLESIAS
2.	Mambo No. 5
-	LOU BEGA
3.	Summer Son
-	TEXAS
4.	My Love is Your
Love
-	WHITNEY HOUSTON
5.	Mi Chico Lati no
-	GERI HALLIVVELL
6.	Unpretty - TLC
7.	If Ya Gettin' Down
-	FIVE
8.	Blue (Da Ba Dee)
-	EIFFEL65
9.	When You Say Not-
hing at Ali
-	RONAN KEATING
10.	Wild Wild West
-	WILL SMITH
Lestvico POPULAR-
NIH 10 lahko poslušate
vsako soboto v večer-
nem sporedu radia Ptuj.
I e>ilHflrff dopisniki
PO PRIPOVEDO-
VANJU o
LACKOVI ČETI
1941. leta se je začela druga
svetovna vojna. Tako kot vse-
povsod se je tudi v Mostju, v
majhnem gozdičku Laze, pod
vodstvom Jožeta Lacka organi-
zirala majhna partizanska četa.
Bilo jih je vseh skupaj samo de-
vet.
Med njimi je bil tudi izdajalec,
ki se je pisal Knez. Nekega dne
je odnesel na skrivaj izdajalsko
pismo nekemu cestarju s
prošnjo, da ga naj nese na
nemški gestapo v Ptuj. Tako so
bili partizani izdani. Tega ces-
tarja, ki je prinesel pismo, pa so
Nemci ustrelili.
8. avgusta 1942 so se že zgodaj
zjutraj začeli zbirati Nemci in
okrog gozdička Laze naredili
zelo trden živi obroč. Za Lacko-
vo četo ni bilo več rešitve. Post-
relili so vse partizane. Rešiti se
je uspelo le Jožetu Lacku in
Osojniku, ki sta ranjena prepla-
vala Pesnico in se potem nekaj
časa skrivala v Kicarju. Po iz-
dajstvu so Nemci ujeli tudi nji-
ju. Po zelo hudem mučenju so ju
ustrelili.
Mrtve partizane sta moj prade-
dek Janez Pihler in Toplakov
hlapec Jože Vale morala z vozo-
vi in konji peljati na Ptuj na
nemški gestapo.
Tako je končala žalostni, toda
ponosni boj za svojo domovino
prva Slovenjegoriška - Lackova
četa v Mostju, majhnem goz-
dičku Laze.
Eva Krampelj, 3. a,
OS Juršinci
MAMA
Moja mama oblači me
vsak dan.
Moja mama hrani me
vsako noč in dan.
Moja mama sama je bila,
hitro k sebi me je poklicala.
Moja mama v težavah mi po-
maga,
ko razveselim jo, me ima rada.
Tanja Vinkovič,
OS Gorišnica
RADA VAJU IMAM
Rada vaju imam, ker sta mi
dala življenje. Rada vaju imam
kot zvezde in luna. Rada vaju
imam, ker sta mi dala vse. Rada
vaju imam, ker imata vidva
mene tudi rada. Rada vaju
imam, ker brez vaju ne bi mogla
biti. Rada vaju imam kot sončne
žarke. Rada vaju imam, ker sta
mi podarila ljubezen.
Ivana Fekonja, 4. b,
OS Hajdina
VRABČEK
Nekega jutra nam je muca pri-
nesla na prag vrabčka. Bil je zelo
lep. Imel je poškodovano krilo.
Seveda se nas je bal, vendar smo
mu perut zavezali in nataknili
palčko. Naša muca ga je hotela
dobiti, zato smo ga morali pazi-
ti. Ko je bil vrabček zdrav, smo
ga spustili v svobodo.
Mateja Pesek, 5. b,
OŠ Kidričevo
POPLAVA
Si lahko predstavljate, kako je,
ko se zjutraj zbudiš in zagledaš
skozi okno namesto travnika je-
zero? Po poti v šolo te je kar
strah stopiti na most, ker je
voda tako visoka in deroča.
Voda se je spremenila v neome-
jeno jezero. Pogled z mostu na
podivjano reko, ki je segala sko-
raj do mostu, me je spominjal na
morje, ki ga imam tako rada.
Kar hitro mi je zbledel občutek
prijetnega, ko sem pomislila na
ljudi, ki so in še bodo utrpeli
škodo. Hudo mi je bilo ob pog-
ledu na uboge živali, ki so za las
uhajale valovom in se reševale iz
deroče vode.
Nihče ni pomislil na tako
hudo poplavo v našem kraju,
čeprav po deževju, ki nas je zaje-
lo, ni bilo pričakovati kaj druge-
ga. Prvič sem doživela poplavo.
Zajeli so me občutki groze in
strahu. Ljudje iz vasi so se pogo-
varjali, da tako narasle vode ne
pomnijo. V šoli smo bili sprva
zelo veseli, saj ni bilo pravega
pouka. Učence iz Tržca so od-
peljali domov, zato nas je v raz-
redu ostalo le še trinajst.
Vsako jesen nastopi deževje in
marsikje so hude poplave. Pred
leti je tudi pri nas reka Dravinja
prestopila svojo strugo, toda
razlila se je samo po travnikih.
Letos je naredila veliko škodo
ljudem, ker je poplavila kletne
in bivalne prostore. Šele v stiski
spoznamo, koliko je dobrih lju-
di, ki so pripravljeni priskočiti
na pomoč. Organizirani gasilci
in krajani, ki jih voda ni ogrozi-
la, so noč in dan črpali vodo iz
stanovanjskih objektov in po-
magali na različne načine. Hudo
mi je, ko se spomnim na velike
poplave v ZDA in po vsem sve-
tu. Tam trajajo poplave najmanj
teden dni, pri nas pa je na srečo
nehalo deževati, zato je voda v
dveh dneh spet stekla v prvotno
strugo.
Zakaj nam je narava sploh za-
godla? Kako je možno, da se z
nami tako poigrava? Kako je
mogoče, da ne najdemo odgovo-
ra? Mogoče se nam na tak način
maščuje, saj grdo ravnamo z njo.
Vsi delamo napake, vendar
nihče ničesar ne naredi bolje.
Vsakodnevno onesnaževanje je
le kapljica v morje. Ker znanst-
veniki delajo jedrske poskuse,
uničujejo ozon in s tem spre-
minjajo in rušijo naravni sis-
tem. To je tudi odgovor za vse
naravne katastrofe.
Voda je odtekla, usahnila ...
Spet stojim na mostu in gledam
še pred nekaj dnevi grozečo
reko, ki se počasi in premišljeno
vali naprej, na njivah travnikih
in dvoriščih pa je še vedno raz-
dejanje, kot bi bilo po bitki.
Urška Pur g, 8. a,
OŠ Videm
SAMI SMO
KOVAČI SVOJE
PRIHODNOSTI
Pri srcu me kar stiska. Kako
me tudi ne bi, ko pa naša okoli-
ca včasih kaže vse drugo kot
čistočo in svež zrak. Na deželi,
kjer imamo veliko gozdov, ki
umazan zrak kar požirajo, še
gre. Lahko se prosto gibljemo in
dihamo svežino brez večjih in-
dustrijskih primesi. Poznam
starejšo žensko, ki nerada hodi v
mesto. Gre le takrat, ko mora.
Povsem jo razumem, ko pa malo
manjka, da bom tudi jaz takega
mnenja. Ko ta žena pride v mes-
to, venomer kašlja in se počuti
zelo slabotno. Vem, da je vzrok
temu onesnažen zrak.
Uboga živa narava in zemlja,
ki to vse prenašata! Ob vsej tej
prehrambeni, avtomobilski in
ne vem kakšni industriji se ne
da živeti zdravo. Potem pa je tu
jok in stok, od kod smo bolni.
Kar si ljudje skuhamo, to
bomo tudi pojedli. Najbolj pa
nas trenutno skrbijo jedrski od-
padki. Tisti "glavni", ki bi mora-
li najbolj vedeti, kam z njimi, so
"v temi. Skušajo jih poslati ne-
kam v hribe ali na nerazvita in
nenaseljena področja. Ampak
jaz menim, da bodo odpadki, pa
naj jih pošljejo na levi ali desni
breg, še vedno onesnaževali in
zastrupljali okolje - še vedno
bodo tu. Je sploh kakšna
rešitev? Saj jih znajo nekako
predelati, čeprav so ti postopki
dragi. Res čudno, da svet nima
toliko denarja, da bi se rešil te
nevarnosti. Atomska energija )e
lahko izredno nevarna. Njen1
negativni vplivi se po svetu ze
močno čutijo. Zakaj ljudje kljub
nevarnosti še naprej izdeluje)0
atomske bombe? Ne razume111
jih, preprosto jih ne razumem
Kako toliko brihtnih glav *
vseh celin ne more najti rešitvi
Pa bi jo morali kmalu najti -lD
še za mnoge druge stvari.
Ljudi
naj spremlja preprosta misel;
Spoštuj Zemljo in ji ne delaj n'c
slabega - ne škoduj same11111
sebi!
Anita Jelen, 8. r.,
OŠ Leskovec
LUJZEK
Dober den vsoki den! Moren
vam takoj povedati, da je hčer
Jula prišla na dopust iz
Dojčlanda in smo sen enih por
dni na plovi Jadran odpelali.
Sosid Juža je za živino in hišo
skrbeja, tak da duma neje bilo
nič narobe.
Moren vam povedati, da je
morje še vedno soleno, podobne
pa so tudi cene. Ne ven, je stand-
ard v zodjih letih tak podrta, ke
se mi zdi, da je v morji in na
plažah sama sirotinja. Vse je
naspul nogo ali pa čista nogo.
Ženske odspodaj in od zgoraj
čista brez vsoke krpice oblačil.
Rečem vam • sama sirotinja,
samo moja Mica je mela pel-
cmantl oblečeni in je zgledala
kak ta prova gospa. Še škornje je
mela gor obute in klobuk na
glovi. Vsi so jo gledali kak sve-
tovno čudo, tak ke sen že malo
lubosumen bija.
Drgačik pa je morje kak
morje. Vejka mlaka, puno rib je
notri in voda je poleti topla.
Valovi so, kak da bi v vetri
pšenica valovila in bodoče
koloče kruha štela. V morji so
tudi lodje, vejke in male. Ribiči
ribe lovijo, saj vete, tiste, kijih
potli na ražnji ali pa v olji
pečemo, turisti pa lovijo ribe z
modrčki ali pa brez njih. Je pa
malo nerodno, ke mamo zaj po
toti odcepitvi od Jugoslavije
Slovenci čista malo morja, glih
tejko, ke si lehko noge notri
namočimo. To je skoro glih tak,
kak če bi si duma noge v lavori
namaka in si poleg tisto pesmico
peja: "Buči morje Jadransko,
nekoč si bilo slovensko!"' Tak je
pač to. Vse se menja in vse se
suče, ploča in vrača.
Ko srna šla z Mico zvečer na
večerjo, srna si naročla ribe. Pa
nesen bija zadovolen, saj meni
najbolj paše svinjsko in vinsko,
poleg pa še žensko, zja ženske pa
seveda moško. Pila sma rdečo
vino in belo lulala. To je
zanimiva zadeva. Skoro glih tak
kak tisti, ki vino pijemo in
vodeniko namesto viniko do-
bimo. Medicina je pač čudna
zadeva in človik more vedeti,
gdo gre zvečer zdrav in živ spot,
da se lehko vjutro mrtev zbudi.
Zanimivo ali pa tudi ne, kak se
vzeme.
Tak, pa smo na kunci. Lepo se
jemljite, dobro pijte in jejte in se
radi mejte. To vam želi Vaš LU-
JZEK
ŠPORT
fJCGOMET / 2. LIGA
pezultati 1. kroga: Aluminij - Tabor 0:0, Jadran
gepič - Drava 2:1, Železničar - Esotech Šmartno
1:1, Nafta - Koper 2:3, Elan - Zagorje 3:2, Živila
Triglav - Ivančna Gorica 4:2, Šentjur - Rogoza 2:0,
/\vtoplus Korte - Črenšovci 1:1.
1	ŽIVILA TRIGLAV 1 1 0 0 4:2 3
2	ŠENTJUR	1 1 0 0 2:0 3
3.	ELAN	1 1 0 0 3:2 3
4.	KOPER	1 1 0 0 3:2 3
5 JADRAN ŠEPIČ 1 1 0 0 2:1 3
6.	ČRENŠOVCI	1	0 1	0	1:1	1
7.	AVTOPLUS KORTE	1	0 1	0	1:1	1
8.	ESOTECH ŠMARTNO	1	0 1	0	1:1	1
g. ŽELEZNIČAR	1	0 1	0	1:1	1
10.	ALUMINIJ	1 0 1 0 0:0 1
11.	TABOR	1 0 1 0 0:0 1
12.	NAFTA	1 0 0 1 2:3 0
13.	ZAGORJE	1 0 0 1 2:3 0
14.	DRAVA	1 0 0 1 1:2 0
15.	ROGOZA	1 0 0 1 0:2 0
16.	IVANČNA GORICA 1 0 0 1 2:4 0
Pari 2. kroga: Drava - Šentjur, Esotech Šmar-
tno - Aluminij, Črenšovci - Koper, Tabor - Nafta,
Zagorje - Železničar, Ivančna Gorica - Elan, Rogo-
za - Živila Triglav, Avtoplus Korte - Jadran Šepič.
ALUMINIJ - TABOR 0:0
ALUMINIJ: Dukarič, Franci /Z. Bezjak/, Koren,
Žolek, Kancler /Vidovič/, Prapotnik, Perkovič,
Pučko, Emeršič, Kolar, Hojnik.
V uvodnem srečanju nove sezone v drugoligaški
konkurenci so v Kidričevem pričakovali zmago
domačinov, da pa do nje ni prišlo, so si Kidričani
sami krivi. Gostje iz Sežane so tudi tokrat bili neu-
goden tekmec in bi v prvem polčasu lahko celo
rešili vprašanje o zmagovalcu srečanja. V drugem
polčasu pa je bilo povsem drugače. Domači so
zaigrali nekoliko hitreje in priložnosti za zadetek so
se kar vrstile, vendar gola ni bilo. Sodnik Tratnjek
bi lahko v 61. minuti mirno pokazal na belo točko,
potem ko je v svojem kazenskem prostoru llič
zrušil Pučka. Na koncu sta si ekipi razdelili točki,
čeprav so bili zmagi nekoliko bližji domačini.
JADRAN ŠEPIČ -
DRAVA 2:1 /2:0/
STRELCI: 1:0 Pohlen /11/, 2:0 Prašnikar /37/, 2:1
Čeh /87. iz 11 m/
DRAVA: D. Golob, S. Golob, Meznarič /Toplak/,
Lenart, Klinger, Vršič, Emeršič, Habjanič, Korez
/Štebih/, Čeh, Kljajič/Kralj/.
Nogometaši ptujske Drave so se na dolgo pot v
Krvavi Potok, kjer so se pomerili z Jadranom Sepi-
čem, podali z mešanimi občutki. Kar nekaj težav
jih je spremljalo v pripravljalnem obdobju. V prvem
polčasu srečanja so imeli kar nekaj smole, saj so
domači nogometaši hitro dosegli vodeči zadetek,
medtem ko se gostje niso najbolje znašli, saj je
imel stoodstotno priložnost Korez, zraven tega pa
je Čeh zadel še prečnik. V 37. minuti so domači
nogometaši dosegli še drugi zadetek in tako prišli
do zanesljivega vodstva, zraven tega pa je igralec
Jadrana Omanovič dvakrat zadel še vratnik.
Na začetku drugega polčasa so domači imeli ne-
kaj priložnosti, nato pa so rahlo pobudo imeli
gostje iz Ptuja in zapravili nekaj priložnosti. Za no-
gometaše Drave je obstajalo nekaj upanja v
zadnjih minutah igre, ko je Ceh iz pravilno doseje-
ne enajstmetrovke uspel rezultat znižati. Za kaj več
pa jim je zmanjkalo časa in nekaj sreče, tako da so
točke ostale v Krvavem Potoku. V naslednjem kro-
au bodo nogometaši ptujske Drave gostili ekipo
Šentjurja.
3. SNL - SEVER
Rezultati 1. kroga: Gerečja vas - Usnjar 1:0,
Krško - Hajdina 0:1, Bistrica - Mons Claudius 2:1,
Starše - Fužinar 1:3, Zreče - Pobrežje 1:0, TIM
Laško - Paloma 3:3, Kovinar MAS-COM - Dravinja
0:1.
Vrstni red: Fužinar, Bistrica, Zreče, Dravinja,
Gerečja vas, Hajdina 3, TIM Laško in Paloma 1,
Mons Claudius, Krško, Pobrežje, Kovinar MAS-
COM, Usnjar in Starše 0 točk.
2. SMt- VZHOD
Rezultati prvega kroga: Aluminij - Bistrica 2:0,
Drava - ERA Šmartno 0:2, Pohorje - Nafta 2:4, Dra-
vinja - Bakovci 3:1, Železničar - Korotan 12:1,
Šentjur Yurij - Nissan Ferk 2:2; prosta ekipa El-
mont Posavja.
Vrstni red: Železničar, Nafta, Dravinja, Aluminij,
ERA Šmartno 3, Šentjur Yurij in Nissan Ferk 1, El-
mont Posavje, Pohorje, Bakovci, Drava, Bistrica in
Korotan 0 točk.
2. SKL-VZHOD
Rezultati 1. kroga: Aluminij - Bistrica 7:0, Drava
- ERA Šmartno 1:2, Pohorje - Nafta 4:0, Dravinja -
Bakovci 17:0, Železničar -Korotan 4:1, Šentjur Yu-
rij - Nissan Ferk 1:6; prosta ekipa Krško MKI Les-
kovšek.
Vrstni red: Dravinja, Aluminij, Nissan Ferk, Po-
horje, Železničar, Era Šmartno 3, Krško MKI Les-
kovšek, Drava, Korotan, Nafta, Šentjur Yurij, Bistri-
ca, Bakovci 0 točk.
Danilo Klajnšek
GEREČJA VAS - USNJAR
1:0 /0:0/
STRELEC: 1:0 Kmetec /v 59. minuti/
GEREČJA VAS: Lampreht, Kaisesberger
/Slaček/, Mihelič, Kmetec, Lečnik, Fridauer, Habja-
nič, Serdinšek /Paveo/, Ciglar, Perko, Verlak /Vin-
diš/. Trener: Ivan Ornik.
Nogometaši Gerečje vasi so v uvodnem srečanju
v 3. SNL - sever na svojem igrišču premagali solid-
no moštvo šoštanjskega Usnjarja in tako razvese-
lili svoje pristaše. Gostje so se predstavili kot zelo
čvrsta ekipa, vendar tokrat niso uspeli zatresti
domače mreže. V prvem polčasu je igra bila ena-
kovredna, v drugem pa so bili nekoliko boljši no-
gometaši Gerečje vasi in v 59. minuti dosegli zade-
tek. Vsekakor so tri točke vzpodbuda za mlade no-
gometaše iz Gerečje vasi, ki v naslednjem krogu
gostujejo v Slovenskih Konjicah, kjer se bodo po-
merili z domačo Dravinjo.
BISTRICA - MONS
CLAUDIUS 2:1 /1:1/
STRELCI: 0:1 Črnčec /16/, 1:1 Višnar /25/, 2:1
Arlič /54/.
BISTRICA: Hvaleč, Arlič, G. Regoršek, A. Re-
goršek, Sep, Žnidar, Polajžar, Ivetič, Romih /Saga-
din/, Papotnik /Dolšak/, Višnar.
Nogometaši Bistrice, novinci v tretjeligaški kon-
kurenci, so z minimalno zmago prišli do prvih točk
v novem prvenstvu, vendar pa je bila pot do uspe-
ha težja, kot so pričakovali. Gostje so namreč prvi
povedli, toda domačim je dokaj hitro uspelo ize-
načiti rezultat. V deveti minuti drugega polčasa je
domači napadalec Arlič dosegel še drugi zadetek
za Bistrico. Tekma je v zaključku bila dokaj
raztrgana, nekaj več od igre pa so imeli domači
nogometaši ter se po zaključnem žvižgu sodnika
veselili prve zmage. V naslednjem krogu bodo no-
gometaši Bistrice gostovali v Mariboru, kjer se
bodo pomerili z ekipo Pobrežja.
KRŠKO - HAJDINA 0:1
/0:0/
STRELEC: 0:1 Zel ko/54/
HAJDINA: Brodnjak, Mihael Krajnc, Zelko, Kor-
nik, Vrabl, Bauman, Princi, Vrbanec, Roman
Krajnc, Lončarič, Gaiser/Marcel Krajnc/.
Tudi nogometaši Hajdine, ki so v novo prvenstvo
krenili dobro okrepljeni, so dosegli zmago in tako
samo dopolnili uspeh ekip, ki prihajajo s področja
MNZ Ptuj. Njihov nasprotnik je bil novinec v ligi -
Krško. Hajdinci so igrali zelo dobro in slavili z za-
detkom Zelka v 54. minuti. V naslednjem krogu
bodo Hajdinčani na svojem igrišču gostili Usnjarja
iz Šoštanja.
Danilo Klajnšek
NA POKALU ALPE ADRIA V CELOVCU PRVA TRI MESTA ZA
SLOVENKE
Slovenske padalke vedno boljše
Aeroklub Celovec je bil gostitelj letošnjega tretjega tekmovanja za pokal Alpe Adria v skokih na
cilj, na katerem seje zbralo 50 padalcev in padalk iz Kanade, Avstrije, Nemčije, Italije in Sloveni-
je. V težavnih vremenskih razmerah so se najbolje znašle slovenske padalke in so osvojila vsa tri
prva mesta.
Zmagala je članica ekipe ALC
Kings Lesce Bled Maja Sajovic,
drugo mesto je zasedla Petra
Podgoršek in tretje Maja Tašner
- obe iz ekipe NES Ptuj. Tretjega
mesta se je izredno veselila Maja
Tašner, saj si je s tem rezultatom
priborila nastop na svetovnem
mladinskem prvenstvu, ki bo sep-
tembra v avstrijskem Talgauu.
Pri moških je slavil Avstrijec
Bernhard Nagele, naš najboljši je
bil Simon Dular liz Novega mes-
ta.
Rezultati, ekipno: 1. Alc
Kengs/Novo mesto, 2. Scuola Na-
cionale, 3. HSV Red Buli, 7. NES
Ptuj. Moški: 1. Bernhard Nagele,
0RF Steiermark, 2. Simon Dular,
Novo mesto, 3. Clavdio Borin,
Scuola Nacionale; ženske: 1. Maja
Sajovič, Alc Kings, 2. Petra
Podgoršek, Nes Ptuj, 3. Maja
Tašner, Nes Ptuj.
B.J.
Od leve: župan Celovca, tretjeuvrščena Maja Tašner, dru-
gouvrščena Petra Podgoršek in zmagovalka Maja Sajovic
KASASTVO / 1 6. IN 1 7. TEKMOVALNI DAN
Tokrat v Ljutomeru in Krškem
Ljutomerska kasaška prireditev je bila v znamenju IX. slo-
venskega kasaškega derbija, ki si ga je ogledalo več tisoč nav-
dušenih gledalcev. V Krškem pa je že drugič letos za lenarški
konjeniški klub zmagal Vili Lobell na vajetih Fredija Bedeko-
viča.
Rezultati dirk iz Ljutomera: 1.
J^ka, za 2-letne kasače: 1. West
S'de Story (Oražem, Ljubljana
Stožice), 2. Don MS (Slavič, Lju-
tomer), 3. Avis Qerovšek, Komen-
?a) 1:20,2; 2. dirka, za 3-4-letne
kasače: 1. Erotik OM (Osterc,
Mutomer), 2. Rosa (Kos, Ljuto-
mer), 3.Pantera (Crnkovič, Bled);
J- dirka, za 3-12-letne kasače: 1.
»onney M (Lovrenčič, Maribor),
Filder (Hanžekovič, Ljutomer),
• Arabela (Žnidarič, Ljutomer);
J dirka, za 3-12-letne kasače: 1.
Jfndren (Gorjanc, Brdo), 2. Div
(Slavič, Ljutomer), 3. Felicia
,Ja8odic, Brdo); 5. dirka, za 3-12-
A e kasače: 1. Private Dancer
^ an> Ljubljana Stožice), 2. La-
Aasmba (Špindler, Ljutomer), 3.
Law (Tramšek, Ljutomer);
rka, za 3-12-letne kasače: 1.
S* Merchant (Žan, .Ljubljana
Ce)> 2. Fedele Poker (Osterc,
Ljutomer), 3. Ahaja (Sagaj, Ljuto-
mer); 7. dirka, IX. slovenski
kasaški derbi, za 4-letne kasače:
1. Leif B (Gorjanc, Brdo), 2. Su-
riya (Maletič, Šentjernej), 3. Apri-
cot (Šonaja, Ljutomer); 8. dirka,
za 3-12-letne kasače: 1. Sindy
(Hrovat, Ljubljana Stožice), 2.
Lamex B (Lučič, Posavje Krško),
3. Meri Lobell (Babič, Ljutomer).
Rezultati dirk iz Krškega: 1. dir-
ka, za 2-letne kasače: 1. West
Side Story (Oražem, Ljubljana
Stožice), 2. Don MS (Slavič, Lju-
tomer), 3. Lia (Kukolj, Ljuto-
mer); 2. dirka, za 3-12-letne
kasače: 1. Cher Du Gazeau GH
(Gorjanc, Brdo), 3. Spice Girl
(Mars, Posavje Krško); 3. dirka,
za 3-12-letne kasače: 1. Vili Lo-
bell (Bedekovič, Slovenske gori-
ce), 2. Doriana (Skube, Komen-
da), 3. Ford AS (Slavič, Ljuto-
mer); 4. dirka, za 3-12-letne
kasače: 1. Bonney M (Lovrenčič,
Maribor), 2. Ben Quick B (Gor-
janc, Brdo), 3. Serka B (Skube,
Komenda); 5. dirka, za 3-12-letne
kasače: 1. Honey Goal (Makoter,
Ljutomer), 2. Filda (Seršen, Lju-
tomer), 3. Div MS (Slavič, Ljuto-
mer); 6. dirka, za 5-14-letne
kasače: 1. Jason B (Gorjanc,
Brdo), 2. Ahaja (Sagaj, Ljutomer),
3. Lepi B (Gregorc, Brdo); 7. dir-
ka, za 3-12-letne kasače: 1. Dali
(Sagaj, Ljutomer), 2. Igu (Gre-
gorc, Komenda), 3. Sindy (Hro-
vat, Ljubljana Stožice); 8. dirka,
za 3-12-letne kasače: 1. Express
Bar (Slavič, Ljubljana Stožice), 2.
Fighter Sund (Oražem, Ljubljana
Stožice), 3. Hex Merchant (Žan,
Ljubljana Stožice).
Naslednje dirke bodo 22. avgus-
ta v Šentjerneju.
M. Toš
PTUJ / KLEPET Z NAJSTAREJSO VAROVANKO DOMA UPOKOJENCEV
Še na mnoga zdrava leta, gospa Frančiška!
Čeprav je praznični dan za Frančiško Klampfer, rojeno v
Dobrovcih v občini Duplek, danes, rodila se je 19. avgusta
1897, se je s sorodniki ob 102. rojstnem dnevu poveselila že
v soboto. Medse so jo jo povabili hčerina družina, zet, vnuk
in vnukinja z družinama, ki jo tudi sicer pogosto obiskujejo
v Domu upokojencev v Ptuju, kjer živi od 16.septenibra
1996. Frančiška, ki je sicer vedno dobre volje, postane vedno
otožna, ko je beseda o hčerki Majdi, ki je žal prezgodaj
umrla. Ne more razumeti, zakaj je morala umreti. Če bi še
živela, bi Frančiška na svoj rojstni dan zagotovo zaplesala
ob zvokih njene harmonike. Tako pa ji ostajajo spomini edi-
na uteha, čeprav se domači trudijo, da bi jo razveselili.
Dvakratna prababica pa si tudi želi, da bi mladi imeli več
otrok. Ni ji jasno, zakaj so današnje družine tako majhne,
zakaj ni več otroškega smeha.
Ponedeljkovega klepeta na tera-
si ob Domu upokojencev se je
Frančiška zelo razveselila.
Pozdravila nas je z besedami:
"Lepo je na svetu, ko tako rožice
cvetijo!" Od lani na letos se ni nič
spremenila. Njena koža je še
vedno gladka, obraz nasmejan,
zdrave misli si kar podajajo roke,
če je treba, pa pokaže tudi vso svo-
jo trmo in energičnost. Vse jo za-
nima, rada čita, ob tem pa rada
pove, da se za razliko od mnogih
ne jezi, kaj pišejo časopisi. Razjezi
se le, če se počuti ogroženo. Ta-
krat z njo ni dobro češenj zobati.
Njen svet so lepe zgodbe, lju-
bezenski romani s princi na belih
konjih; enega si je vedno želela
zase, pa ni prijahal. Kljub temu
sta s pokojnim možem prebila v
zakonu skoraj 50 let, do zlatega ju-
bileja jima je manjkal mesec dni.
Sedaj je že 15 let vdova.
V pogovoru ob kavi z obilico
smetane, kakršno ima Frančiška
najraje, je ponovno oživela marsi-
katera zgodba iz njenega
skromnega, a duhovno bogatega
življenja. Čeprav je, kot pravi,
"gospo obesila v dimnik", ko se je
poročila s hlapcem, sama pa je
imela ob poroki prihranjenih 75
tisoč dinarjev, je kot preprosta in
marljiva kmečka ženska nekako
znala krmariti svojo življenjsko
barko. Petkrat jo je pot zanesla na
gledališki oder, vselej so ji dodeli-
li vlogo matere. Enkrat so ji na
oder pripeljali celo kozo, da jo je
molzla. Koliko je bilo smeha ob
tem! Letos so se je spomnili tudi v
njeni občini Duplek in jo povabili
na praznovanje občinskega praz-
nika. Kako lepo je bilo sedeti po-
leg župana, se venomer znova
rada spominja. Da bi se ti lepi tre-
nutki še ponovili!
Tudi na današnji praznični dan
bo Frančiška opravila vse tisto,
kar sicer počne ob drugih dnevih.
Opravila bo kakšno koristno delo,
zložila brisačke za umivanje, v do-
poldanski del sodi tudi telovadba,
po kosilu pa jo boste obvezno
našli pri družabnih igrah. V bingu
je že skoraj nepremagljiva, veliko
rožic si je že nabrala za vse dose-
danje zmage. Zvečer pa se bo spre-
hodila. To je njen sprehod za
zdravje. Hvala bogu, da ji še zdra-
vje služi, ob tem pa zadovoljno
pove, da je se nic ne boli. Tudi
vidi še zelo dobro, očala potrebuje
le za branje. Da bi tako ostalo še
dolgo, ji zaželimo.
Njeni sostanovalci so se skupaj
z njo ob njenem 102. rojstnem
dnevu poveselili včeraj. Za lepo
torto so poskrbeli v Domu upoko-
jencev, kjer se tudi sicer trudijo,
da bi bila jesen življenja njihovih
oskrbovancev čim lepša.
MG
Frančiška Klampfer se je rodila na današnji dan pred 102 leto-
ma.	Foto: Črtomir Goznik
PODLEHNIK / PRVA PODLEHNISKA NOC
Priznanja za najlepše domove
Prostrovoljno gasilsko društvo Podlehnik je konrc minulega
tedna organiziralo prvo Podlehniško noč. Prireditev je po-
membna tudi zaradi tega, ker je v prikazu ustvaijalnosti
združila vsa v novi občini Podlehnik delujoča društva, njen
izkupiček pa bodo organizatorji namenili za nadgradnjo no-
vega gasilskega avtomobila.
Kot uvod v zabavni del priredi-
tve so se predstavile številne se-
kcije kulturnega in kulturno-folk-
lornega društva, od pihalnega or-
kestra, pevcev, glasbenikov do po-
kačev, članice društva podežels-
kih žena pa so pripravile razstavo
dobrot. Svojo aktivnost je pred-
stavilo tudi pred letom dni usta-
novljeno turistično društvo Pod-
lehnik, ki je v sodelovanju s kme-
tijsko svetovalno službo izvedlo
ocenjevanje domačij in poslovnih
objektov na območju občine. Oce-
nili so 27 stanovanjskih hiš, kme-
tij in poslovnih objektov, šestim
pa sta na sobotni prireditvi pode-
lila priznanja župan Vekoslav
Fric in predsednik turističnega
društva Franc Drobnič, ki je po-
vedal, da je cilj društva skrbeti za
še lepšo podobo celotnega obmo-
čja občine. Priznanje za ohranitev
arhitekturne dediščine in urejeno
okolje je prejela Lovska družina
Podlehnik, priznanje za najbolj
urejeno kmetijo družina Murko z
Gorce 11, priznanje za najbolje
urejen lokal in okolico ribnika pa
Gostišče - penzion ob ribniku
Terezije in Stanka Skledarja v
Dežnem 6/a. Tri priznanja za naj-
lepše urejeno dom so prejeli: za
tretje mesto Zvezdana in Milan
Kodrič iz Zakla 16/a, za drugo
mesto Ančka in Alojz Grabrovec
iz Podlehnika 3/e in za prvo mesto
Jožica Sakelšek in Zlatko Pernat
iz Kozmincev 10/b.
JB
Najlepše urejen dom v občini Podlehnik imata Jožica Sakelšek
in Zlatko Pernat iz Kozmincev 10/b
Najlepše urejena je kmetija družine Murko na Gorci 11
Kulturni
križemkražem
ORMOŽ • V soboto, 21. av-
gusta, ob 20.30 bo v športni
dvorani Ormož na Hardeku lju-
biteljem domače zabavne glas-
be zaigral eden naših najboljših
tovrstnih ansamblov - Alpski
kvintet.
PTUJ • V Mestni hiši je vse do
konca avgusta na ogled razsta-
va fotografij z naslovom Ptuj in
baloni, ki so jo člani ptujskega
balonarskega kluba postavili s
pomočjo foto ateljeja Langer-
holc.
KINO PTUJ • Do nedelje si
lahko ob 21. uri ogladate ame-
riški film Generacija X, od petka
do nedelje ob 19. uri pa Taxi.
Prihodnji teden bo ob 21. uri na
sporedu Skrivnost ulice Arling-
ton.
ČRNA KRONIKA
VOZNIK UMRL NA
KRAJU NESREČE
Po regionalni cesti od Borla pro-
ti Ptuju je v petek, 13. avgusta, ob
18.40 vozil osebni avtomobil 57-
letni A. Š. iz Stojncev, občina Mar-
kovci. Zunaj naselja Stojnci je na
ravnem delu ceste nenadoma za-
peljal na nasprotni vozni pas, tam
oplazil nasproti vozeči avto, ki ga
je pravilno po svoji strani vozil 50-
letni I. H. iz Gradišča pri Cirkula-
nah. Potem je zapeljal na svoj
vozni pas in po 65 metrih zapeljal
desno z vozišča. Po nasipu je vozil
še okoli 26 metrov, potem pa je z
avtomobilom trčil v 1,7 mtra visok
betonski prepust kolovozne poti,
odbilo ga je v zrak in avto je obstal
na strehi v obcestnem jarku. Pri
tem je voznik A. Š. dobil tako hude
poškodbe, da je umrl na kraju nes-
reče.
ČRNA KRONIKA
VOZNIK UMRL
V	ponedeljek, 9. avgusta, ob
23.30 je po raginalni cesti od Op-
lotnice vozil osebni avto 39-letni
B.R. iz Vinarja pri Slovenski Bistri-
ci. Pri naselju Straža je za
preglednim ovinkom zapeljal des-
no na bankino, z avtom oplazil
smernik označevanja roba
vozišča, tedaj pa je izgubil nadzor
nad vozilom. Avto je še okoli 100
metrov zanašalo, potem pa ga je
obrnilo in je bočno trčil v drevo,
kjer ga je odbilo še v drugo dre-
vo.V nesreči je bil voznik tako
hudo ranjen, da je takoj umrl.
VOZNIK POBEGNIL IN
OBTIČAL V JARKU
V	nedeljo, 15. avgusta, zgodaj
zjutraj so v Slovenski Bistrici poli-
cisti poskušali ustaviti voznika
osebnega avtomobila, 19-letnega
F.L. iz Oplotnice, vendar jim je po-
begnil. Kmalu za tem pa je obtičal
v jarku in se predal policistom, ki
so pri njem ugotovili vrsto nepra-
vilnosti: vozil je brez vozniškega
dovoljenja, bil je precej pijan, na
avtu je imel registrsko tablico, ki je
pripadala drugemu avtomobilu,
poleg tega pa se je še neprimerno
obnašal do policistov. Zaradi tega
so ga pridržali do iztreznitve, za
več drugih prekrškov pa se bo
moral zagovarjati pri sodniku za
prekrške.
NEUSTRAŠNA
USLUŽBENKA
PREPREČILA ROP
V	sredo, 11. avgusta, okoli 9.
ure je v menjalnico Enka na Trgu
svobode v Slovenski Bistrici stopil
mlajši moški, brez besed stopil do
pulta, se stegnil čez in zgrabil pre-
senečeno uslužbenko, ta pa ni iz-
gubila prisebnosti. Začela sta se
ruvati. Odločna ženska se ni dala
ustrahovati, zato je preskočil pult,
toda odpor uslužbenke je bil še
energičnejši, med drugim ga je
celo celo ugriznila v roko. Med ru-
vanjem je izgubil tudi nož, ki ga je
nosil za pasom, bil je tako rekoč
razorožen in jo je brez plena odku-
ril med ozkimi prehodi proti Ko-
lodvorski ulici. Policisti so že čez
nekaj minut ukrepali, blokiralii vse
sosednje ulic, vendar se jim je ro-
par izmuznil	Kljub
podrobnejšemu opisu, ki ga je
dala prisebna uslužbenka, ga po-
listi še vedno niso izsledili.
VLOM V
SAMOPOSTREŽNO
V	noči na petek, 13. avgusta, je
neznanec vlomil v samopostrežno
prodajalno Mercatorja v Ptuju. Od-
nesel je najdeno gotovino, nekaj
cigaret in živilskih izdelkov. Ocenili
so, da je škode za dobrih 400.000
tolarjev.
SPODLETELA KRAJA
V	noči na petek, 13. avgusta,
okoli enih sta se v Mostečnem pri
Makolah vračala domov dva
domačina in opazila, da pri sose-
du F.J. dva neznanca nakladata v
avto kosilnico. Skušala sta ugoto-
viti, kako in kaj, pa se jima je eden
od neznancev uprl, drugi pa po-
begnil. Upirajočega sta obvladala
in poklicala policijo. Ta je ugotovi-
la, da gre za 29-letnega A. P. iz
okolice Maribora. Policisti so hitro
izsledili tudi pobeglega poma-
gača, 31-letnega Z. Š. iz okolice
Slovenske Bistrice. Oba bodo ka-
zensko ovadili.
FF
« mk
RODILE SO - ČESTITA.
MO: Mira Zebec, Turški
Vrh 51, Zavrč - deklico;
Tanja Kralj, Sv. Tomaž 46 .
deklico; Sabina Petrovič,
Mladinska 5, Kidričevo .
dečka; Simona Kutnjak,
Stročja vas 35, Ljutomer .
Anjo; Nataša Pal, Godeninci
37, Ormož - Špelo; Marjana
Rozman, Rimska pl. 11, Ptuj
- Aljaža; Darja Mušič,
Podlehnik 4/a, Podlehnik -
Katarino; Habibe Ali,
Kvedrova 4, Ptuj - dečka;
Aleksandra	Majdič,
Kraigherjeva 15, Ptuj .
Tjašo; Terezija Gajšek,
Majšperk 68 - deklico; Vlas-
ta Petek, Stanovno 4, Ivan-
jkovci - Denisa; Romana Vi-
dovič, Velika Varnica 24 -
Martina; Metka Dolenc,
Župečja vas - Tino; Urška
Lainšček, Videm 2/a -
dečka; Brigita Rozinger,
Dravinjski Vrh 40, Videm -
Blaža; Jožica Mere, Podleh-
nik 26 - Niko.
POROKE - PTUJ: Rado
Toplak in Darija Sluga,
Mestni Vrh 99; Jožef Kokot,
Gregorčičev drevored 13,
Ptuj, in Marta Turnšek,
Skorba 29; Janez Cafuta in
Jožica Skela, Dolena 49; De-
jan Ribarič, Ul. 22. junija 87,
Petišovci, in Nataša Horvat,
Krčevina pri Vurbergu 88/a;
Dieter Mayer, Bad Aibling,
ZR Nemčija, in Cvetka
Kaučič, Kungota pri Ptuju
60.
POROKA - MAJŠPERK:
Bojan Bedenik in Lojzka
Korez, Planjsko 9.
POROKA - ORMOŽ:
Slavko Pere, Vodranci 27, in
Romana Škrlec, Kog 44.
UMRLI SO: Marija Flegar,
Spodnji Velovlek 32,* 1915,
t 6. avgusta 1999; Ljudmila
Šuen, roj. Šef, Lahonci 34, *
1924, t 7. avgusta 1999; Te-
rezija Kostanjevec, Nova vas
pri Ptuju 87, Ptuj,* 1913, t
8. avgusta 1999; Marjeta
Čuček, roj. Kelc, Go-
milšakova ul.12, Ptuj, *
1933, t 10. avgusta 1999;
Marija Vidovič, roj. Dre-
venšek, Repišče 51, * 1924,
t 7. avgusta 1999; Jožef
Belšak, Gradišča 49, * 1937,
+ 8. avgusta 1999; Otilija
Muzek, roj. Vinko, Tržeč 26,
* 1924, t 9. avgusta 1999;
Martin Horvat, Klepova ul.
27,Ptuj,* 1946,+ 11. avgus-
ta 1999; Elizabeta Brmež,
roj. Petrovič, Podvinci 5, *
1909,1 11. avgusta 1999; Ro-
zalija Hronek, roj. Bedenik,
Stoperce 64, * 1926, t 11. av-
gusta 1999.