Poštnina plačana v gotovini.
Cena 2-50 Din.
DRAMA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11934/35
Migo,
dekle z Montparnasa
Premijera 3. oktobra 1934
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: CIRIL DEBEVEC
‘
SEZONA 1934/35	DRAMA	ŠTEVILKA	3
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA v LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	3.	oktobra	1934
Ost.:
„Migo, dekle z Montparnasa"
Achard odpie pestro knjigo, bogato opremljeno z liki, ki jih tvori veliko mesto, a res samo veliko mesto, kar na slepo in izbere figur ine... Kaj potrebujem? Štiri dekleta... evo, tu so! In že imamo štiri usode... sicer štiri majhne usodice, ki dihajo pariški zrak, njih doživetja ne segajo preko vsakdanjih dogodivščin, navad in potreb... Usode so, narisane narahlo, zelo nežno, samo s pasteli, samo v dobrih obrisih.
V tem je Achard mojster, kako opremi svoje ljudi, svoje ljube siromačke ... Z vso ljubeznijo, z vso toploto!... Azil, ki ga daje tem, svojim brezdomcem, ni siv in temačen, o ne, on jih posadi v barve, v zvončkl janje in jih ima rad ...
*	* •
Kaj se godi v tem komadu? V zadrego bi prišel, ako bi moral pisati vsebino — saj vsebine ni, tiste odmerjene in zaključene. Samo čuvstva so, razpoloženja, slutnje... Včasih za trenotek zaječi bridkost — a spet hitro odbeži... neteaterski teater...
*	* *
Kdo je Migo? Hčerka pismonoše, hčerka velikega mesta, girl v Folies Bergeres, kjer igra iekom večera Iri vloge ... Večer za večerom skozi leto in dan — vsak večer tri preoblek^, vse sijajne, preračunane, da pokažejo nosilko od vseh plaii ... To je služba, to je voz, ki ga vleče, ne pritožuje se, saj niti ne razmišlja... Stroj, vedno isti ritem, skušnja, trening, predstava — vedno isti kolobar ... Da, saj človek živi, a včasih zahoče malo solnca, nekaj kar ni v stereotipnem dnevnem programu ... In tu si Migo izbere za to solnce ljubezen ... Pa mine, solnce zatone, ostane razočaranje in upor ... Tu se igra
17
prične. Ljubezen se je pretvorila v revolverske strele, namerjene v brezvestneža. Konec ljubezenske zgodbe — streli — začetek nove ljubezenske zgodbe. To je interesantno in fino izdelano.
* * *
Potem je tu eden, ki je ves obžarjen od optimizma... On veruje v to, da je življenje lepo, da je njegova usoda vredna življenja. In stvari ima, s katerimi se ponosi, celo pobaha. To je Rafael. Fotograf, umetnik in optimist... Njemu res da ne more iti v tem življenju ničesar več narobe, saj je za Boga, le pomislite, fotografiral predsednika vlade v plavalnih hlačkah in to brez predhodnega dovoljenja. Takemu tiču je lahko! A on hoče tudi drugim dobro. Migo, Francini in Josetti... On hoče prodreti v vse globine ženske duše in hoče biti srečen in izžarevati srečo, deliti toploto. Da tak je Rafael, moment fotograf, izumitelj individualne fotografije, producent dokazov sreče.
Še drugi so! Majhni, neznatni, s strastmi, grehi... Malo dobri, malo slabi, imajo dolžnosti ali pa so že življenje doživeli in se predali vetrovom.
*	* *
Tako meša Achard barve. Od tedaj, ko je napisal prvenca »Marlborough na vojsko gre«, je minilo mnogo let in mnogo komadov je ustvaril. Ostal je poet, prijatelj človeka in poznavalec njegov... Od njega prejme sleherna njegova oseba, ki ga je poiskala, odpuščanje ...
Prihodnji dramski spored
Prihodnja premijera bodo Cankarjevi »Hlapci«, s katerimi se bo Narodno gledališče tudi letos oddolžilo največjemu slovenskemu geniju in dramatiku. »Hlapci« so naše največje dramsko delo in predstavljajo v umetniški obliki žalostni poraz upornega, poštenega posameznika v borbi s hlapčevsko potezo slovenskega narodnega značaja. Sodelujejo v važnejših vlogah B oltar jeva, Debevec, Skrbinšek, Lipah, Gregorin, Potokar in Cesar. Režijo ima Ciril Debevec.
0^0
18
Letno poročilo Narodnega gledališča v Ljubljani za sezono 1933-34
I. UPRAVA.
Župančič Oton, upravnik (na bolniškem dopustu od 20. 10. 1933).
Golia Pavel, direktor Drame (vrši dolžnosti upravnika).
Polič Mirko, direktor Opere.
Mahkota Karl, ekonom in nadzornik zgradbe.
Jančar Miniva, dnevna blagajničarka in večerna blagajničarka Opere.
Pliberšek Antonija, pisarn, pomočnica in večerna blagajničarka Drame.
Remec Gizela, pisarn, pomočnica.
Mastnak Maks, služitelj.
II. RAČUNSKI ODSEK.
Hočevar Jurij, višji rač. instpektor.
Rakovec Rudolf, blagajnik.
Galovič Vojteh, pomožni knjigovodja.
m. DRAMA. A. Osebje:
a) Režiserji: višji režiser prof. Šest Osip (vrši dolžnosti ravnatelja Drame), Debevec Ciril (igralec), Kreft Bratko, Skrbinšek Milan (igralec), dr. Gavella Branko (gost).
b) Igralke in igralci: Bratina Valo, Boltar Mileva, Bulog-Gabri-jelčič Nada, Cesar Ivan, Drenovec Alojzij, Gradiš-Daneš Josip, Gregorin Edvard, Jan Slavko, Jan Vida, Jerman Ivan, Kralj Emil, Kukec Ksenija, Levar Ivan (se je vrnil z dopusta 1. maja 1931), Lipah Franc, Murgelj Fran (inspicijent), Nablocka Marija, Neffat-Danilo Mira, Potokar Alojzij, Plut Josip, Rakar Angela, Rogoz Zvonimir (na dopustu v Pragi), Sancin Modest, Slavec Maša, Škerlj-Medved Cirila, Vardjan-Šarič Mila, Vera Marija (von der Osten-Sacken), Železnik Rado.
c) Tehnično osebje: inspicijent: Sintič Zvonimir; su-fleze : Karlič Žitka (do 1. 12. 1933); Kikelj Mira (od 1. 12. 1933); Povhe Marija; rekviziterka: Coriarry Erna; frizerja: Mirtič Ivan, Povše Josipina; elektrotehnika: Mrak Franc, Premk Adolf; gledališki mojster: Leben Viljem; dekoraterji : Brezovar Viljem, Klepec Ivan, Labernik Ignacij, Malgaj Alojzij, Sešek Ivan, Tončič Ludvik; kurjač: Fran Bernard; n o č n i čuvaj: Zadnik Anton; vratar: Magerl Josip; snažilki: Cilenšek Marija, Povhe Marija.
19
llsOL
It. Repertoar:
Tek štev.	Avtor	Delo	1 >an prsmijerz	R> žiser	Število predstav
1.	Shakespeare	Komedija zmešnjav	14 IX.	Šest	9
2	Krleža	V agoniji	16. IX.	Gavella	9
3.	Cankar	Pohujšanje v dolini	17 IX		8
		šentflorjanski		Šest	
4.	Slrindberg	Sonata strahov	21. IX.	Debevrc	6
5.	Sbaw	Sveta Ivana	27. IX.	Kreft	10
6.	Scheinpflugova	Okence	—	Šesl	5
7	Fcldman	Zajec	12 X	Šest	7
8	Werner	Pravica do greha	18 X	Kreft	13
9.	Raupach	Mlinar in njegova			
		hči	28 X.	Skrbinšek	6
10.	Shakespeare	Hamlet	—	Debevec	3
11	Neal	Turške kumare	1. XI	Šest	12
12.	Moliere	Tartuffe	—	Gavella	6
13	Klabund	Praznik cvetočih			
		češenj	18. X(.	Debevec	16
14	BUchner	Kralj Briljantin	10. X 1.	Šest	1
15	Fiirster	Robinzon ne sme			
		umreti	1. XII	Šest	7
16.	Golia	Kulturna prireditev			
		v Črni mlaki	17.X 1	Šest	17
17.	Golia	Peterčkove poslednje sanje		Šesl	4
18.	Dickens	Cvrček za pečjo	—	Debevec	2
19.	Engel-Horst	Raj potepuhov	31.XII.	Šest	4
20.	.Tuški je vič	Soujkin in njegova			
		sreči	6 1	Šest	10
21.	Lichtenberg	Kariera kanclista			
		Viucika	25.1	Kreft	12
22.	Deval	Gospodična	28.1	Skrbinšek	8
23.	Brandon	Charleyeva teta	10. II	Debevec	7
24.	Finžgar	Divji lovec	-	Šest	1
25.	Sherriff	Konec poti	—	Debevec	6
26.	Tavčar-				
	ji arija Vera	Visoška kronika	3.111	Marija Vera	9
27	Kušič	Bograd nekdaj in			
		sedaj	17.111.	Kreft	9
28.	Tominc-Gregorin	I N R I	—	Šest	7
29	Dostojevski-		7 IV.		
	Debevec	Bratje Karamazovi		Debevec	10
30	Krleža	Gospoda			
		Glembajevi	—	Gavella	6
31.	Kreft	Celjski grofje	—	Šest	2
32.	Ortner	Mojster Anton Hit	?. V.	Šest	6
33	Galsvvorthv	Družba	24. V.	Kreft	6
<4.	Hoffmannsthal	Slehernik	-	Šest	3
35	Rostov	Goljemanov	7! VI.	Šest	5
O p o ni b a : Prvič izvajana dela so tiskana debelo, na novo pripravljena navadno, ponovitve z prejšnjih sezon pa nimajo označenega dneva preinijcre.
20
C. Gostovanja:
Narodno gledališče v Ljubljani je imelo v minuli sezoni stalna gostovanja v Mestnem gledališču v Celju ter vprizorilo tam 8 del. Dalje je gostovala Drama po dvakrat v Kranju in v Šmartnem pri Kranju ter po enkrat v Št. Vidu nad Ljubljano in v Novem mestu.
Č. Razne prireditve:
‘21. junija — Župančič: »Ciciban« (otroški oder »Svobode).
IB. marca — Kristan: »Drobtine« (Preporod).
26. marca — Cankar: »Lepa Vida« (Drž. učiteljska šola).
16. aprila — Koncert (Jugoslovansko akademsko pevsko društvo iz Zemuna).
5., 12. in 19 junija — Javne produkcije (Drž. konservatorij).
Obisk dramskih predstav v pretekli sezoni: 84.372 oseb.
IV.	OPERA.
A.	Osebje:
a) Kapelniki: Neffat Anton. Štritof Niko, dr. Švara Danilo.
b) Režiserji: posebnega režiserja opera ni imela. Režije so imeli dramski režiserji: prof. Šest Osip, Debevec Ciril, Kreft Bratko, Skrbinšek Milan, dalje direktor Opere Polič Mirko, č'an Opere Primožič Robert, in baletni mojster Golovin. (Ostale režije iz prejšnjih sezon so razvidne iz repertoarnega pregleda.)
c) Solisti: Banovec Svetozar. Bernot-Golob Franja, Gavella-Gjungjenac Zlata, Gostič Josit), .Tanko Vekoslav, Kavčnik-Thierry Vilma, Kreft-Špan Nuša, Magolič Samo, Marčec Štefan. Peček Bojan, Pob'" štefaniia, Primožič Robert, Ribič Ivanka, Rus Marijan, Štag-Har-Kogej Mila, Zupan Drago.
Betetto Julij, Kunc Zinka (stalna gosta).
č) Orkester:
Vijolina I.: Trost Ivan, koncertni mojster, Jeraj Karl, namestnik koncertnega mojstra, Marin Slavko, Rupel Karlo, Stanič
'	r*n r:—m.
Fran.	,	t
Vijolina IT.: Bravničar Matija, Jermol Albert, Zunančič Josip.
Vijola: Šušteršič Vinko, Bajda Tvan, Ivančič Avgust.
0 e 1 o : Miiller Gustav, Feršnik Edvard.
Kontrabas : Medved Jakob, Godina Pavel.
Flavta : Korošec Slavko, Draoal Silvester.
Oboa : Flesro Branko, Flego Mladen.
Klarinet : Laun Vaclav, Gregorc Janko.
F a g o t : Pokomy Josip, Hauck Viljem.
Rog : Lukas-Robert, Fasner Ivan. Moravec Feliks, Dolinar Fran.
Trobenta: Hossner Josin, Juvan Tomaž, Pajk Josip.
Pozavna: Karaš Fran, Gojznikar Štefan, Klier Anton.
Tuba: Wohlfahrt Žiga,
L
21
Tolkala : Kocovski Bogomil.
Harfa : Dubravska Dulka.
d) Zbor: Appeltauer-Jeroin Josipina, Bekš Zorko, Buli Angela, Cankar Iva, Drniota Anton, Erklavc Albin, Florjančič Zofija, Hauck-Gerlovič Zofija, Ivanuša-Pompe Luiza, Jelnikar Franjo, Marolt Franc, Mauzer Helena, Mencin Ivan, Mencin Marija, Mišič Marija, Nerat-Ramšak Angela, Perko Anton, Povše Radko, Ribič Avgust, Rupnik Leopoldina, Rus Josip, Rus Marija, Sekula Alojzij, Simončič Maks, Strniša Karolina, Škabar Emil, Škele Ruža, Škrjanc Pavla.
e) Balet: Golcvin Peter, baletni mojster; Adamovič-Japelj Silva, Brcar Rezi, Bedrač Ada, Kiirbos Fani, Moliar Erna, Bravničar-Pavšič Gizela, Remškar Marta, Skala Greta, Smerkolj Vali.
f) Tehnično osebje: a r h i v a r : Sirnik Vinko; i 11 s p i c i j e n t : Ocvirk Zdravko; sufler: Drenovec Josip; rek vizi ter: Kosec Filip; gledališki mojster: Leben Franc; frizerja: Ja-kel Alojzij, Koder Roza; elektrotehnika: Kastelic Josip, Rižnar Ivan; kurjač: Hartman Ivan; dekoraterji: Logar Jernej, Tinta Anton, Saje Ivan, Pirjevec Matija, Sever Alojzij, Cesar Franc, Coriary Bernard, Tillinger Ignac, Wohlmuth Ludvik; nočni čuvaj: Berlot Anton; snažilke: Videmšek Antonija, Pavlič Ivanka, Pogačar Kristina; služi tel j: Pritekelj Blaž.
B.	Repertoar:
Tek štev.	Avtor	Delo	Dan premijere	Dirigent - Režiser	Število I predstav 1
1.	a) Opera: Giordano	Andre Chenier		Štritof-Šest	1
2.	Flowto\v	Marta	—	Šva ra-Medvedova	2
3.	Čajkovski	Pikova dama	23. IX.	Polič-Šest	9
4.	Charpentier	Luiza	27. IX.	Neffat-Gavella	5
5.	Massenet	Manon	—	Štritof-Debevec	3
6.	Saint-Saens	Samson in Dalila	—	Švara-Šest	5
7.	Moniuszko	Halka	8. X.	Švara-Debevec	9
8.	Čerepnin	01-01	19. X.	Polič-Šest	5
9.	Puccini	Tosca	—	Neffat-Primožič	3
10.	Wagner	Parsifal	—	Polič-Polič	3
11.	Verdi	Traviata	11. XI	Štritof-Kreft	17
12.	Smetana	Prodana nevesta	—	Neffat-Šest	3
13.	Puccini	Boheme	—	Polič-Priinožič	3
14.	Janaček	Jenufa	13 1.	Polič-Debevec	6
15	IVAlbert	Nižava	2i 1	Neffat-Primožič	4
16.	Rossini	Vitjem Tell	8.11.	Štritof-Skrbinsek	7
17.	Bizet	Carmen	25.11.	Švara-Primožič	8
18.	Rossini	Seviljski brivec	—	Neffat-Primožič	2
19.	Borodin	Knez Igor	—	Štritof-Primožič	5
20.	Foerster	Gorenjski slavček	—	Polič-Šest	2
21.	Smetana	Libuša	—	Polič-Šest	3
22.	Dvorak	Rusalka	—	Štritof-Kreft	' 1
2^.	Puccini	Madame Butterfly	—	Švara-Neffat	1
24.	Verdi	Rigoletto	—	Neffat	2
25	Janaček	Katja Kabanova	26. V	Štritof-Debevec	5
26.	Verdi	Trubadur	10. VI	Švara-Polič	4
22
Tek. štev.	Avtor	Delo	Dan premijere	Dirigent - Režiser	Število predstav
	b) Opereta:				
1.	Benatzky	Pri belem			
		konjičku	—	šušteršič-šest	12
2.	Elys-Myers	Jim in Jill	—	Švara-Golovin	4
3.	Abraham	Havajska roža	21. X.	Švara-Kreft	17
4.	Tijardovič	Mala Floramye	—	Švara-Zupan	4
5.	Bravničar	Stoji, stoji			
		Ljubljanca	2. XII	Šušteršič-Kreft	2
6	Gregorc	Erika	—	SuSteršič-Delak	2
7.	Zeller	Tičar	25 XII	Polič-Golovin	12
8.	Lebar	Dežela smehljaja	—	Neffat-Golovin	1
9.	Abrabam	Ples v Savoyu	27.1.	Štritof-Šest	23
10.	Nedbal	Poljska kri	2. IV.	Polič-Golovin	9
	c) Balet:				
1.	Čerepnin	Začarani ptič	19. X	Polič-Golovin	5
Opomba : Ponovitve iz prejšnjih sezon nimajo označenega dneva premi jere.	(
C.	Razne prireditve.
13. aprila — baletni večer (Narodno pozorište, Beograd).
22. aprila — materinski dan.
15. maja — »Sinja ptica«.
26. maja — prireditev akademikov.
10. novembra — prireditev akademikov.
Obisk predstav v opernem gledališču v sezoni 1933-34: 84.282 oseb.
V.	ŠEF-LASULJAR.
Navinšek Emil.,
VI. GLEDALIŠKA DEKORACIJSKA DELAVNICA.
Scenograf: Uljanšičev Vasiilj; šef slikar ne: Skružny Vaclav; slikarja : Magolič Ludvik, Vavpotič Bruno; mizarja : Kralj Anton, Vene Alojzij, Zajc Ivan; služi tel j: Kucler Ivan.
VII. KROJAČNICA.
Šivilja: Habič Marija; krojači: Hrovat Josip, Pirman Ana, Pušnik Julija, Stanič Fran, Remškar Fran; pomočnici: Lorenci Ana, Pirman Zofija.
Anekdote
Neki igralec pripoveduje Bernardu Shavvu:	Kadar	pijem	črno	kavo,
vso noč ne morem spati. Ali se godi tudi vam tako, mojster?« — »Pri meni je to ravno naroben, mu odgovori Shaw, »kadar spim, ne morem piti orne kave!«
* * *
Neka dama iz višje družbe je hotela Shawu napraviti poklon: »Sedemdeset let imate že, mojster, pa ste še vedno zastaven in čvrst kot mladenič. Jaz inicrfn strica, ki jih ima prav tako že sedemdeset, pa je že nad eno leto priklenjen na posteljo. Zdravniki pravijo: starostna slabost!« — »Ah, kaj,« ji odvrne Shaw, »saj sem tudi jaz skoraj dvajset let od svojih sedemdesetih preležal v postelji.« — >;Ni mogoče,« se preplašeno začudi dama, »kakšna bolezen pa je to bila?« — »Saj ni bilo tako grozno,« se odireže Shaw, »jaz sem vajen sedem ur dnevno ležati in spati.«
* * *
Friderik II. je želel videti »Smrt Cezarja« na odru in Voltaire je privolil, da bo igral vlogo Bruta. Ker pa je bilo v tistem času v Berlinu zelo malo dobrih igralcev, je bila predstava porazna. Posebno igralec glavne vloge Cezarja, ki je čutil na sebi pogled strogega kralja in poleg sebe znamenitega poeta in kritika, Je na lepem odpovedal in dobesedno od groze onemel. Tedaj pa se je Voltaire razburil in zavpil: »Ali boš govoril, prekleti Cezar! 'Zini, če ne te ubijem!«
•	* •
Mlad avtor je izročil nekoč svoj irokopis Ctribeu. Ta je prečital začetek in mu delo takoj vrnil z besedami: »Dragi prijatelj, ne pišite neumnosti, dokler niste slavni.«
* • *
V delavnico grškega modrijana je planil prestrašeni sluga in kriknil: »V hiši gori!« — »Povej to moji ženi,« mu je mirno odvrnil modrijan, »saj vendar veš, da se ne vtikam v domače stvari.«
»Gledališki list« bo izhajal letos v zvečanem obsegu, in sicer za vsako dramsko in operno p r e m i j e r o , ki gre v abonement, na osmih straneh. Prinašal bo poleg uvodnih ideoloških in progra-matifnih člankov predvsem informativni' prispevke k izvajanim igram. Po možnosti bo objavljal tudi posnetke važnejših scen in igralskih kreacij. Cena posamezne številke je 2’50 Din. Celoletna naročnina znaša 60’— Din. Naprodaj je pri dnevni in večerni gledališki blagajni in pri gledaliških vratarjih.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Ciril Debevec. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
24