Ud&ja »£&sav*&) tecLaik* » Trbovijuti - Urejuj« ureanjfiiu odbor — O&go* fomi urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva tn uprave: »Zasavski tednik«. Trbovo« l. Trg revolucij« 2fc - Telefon it »l. - Račun pri Komunalni Danki Trbovlje 509-70-1-14«	- List izba J • vsak petek. - Letna naročnina 400 din,
polletna 200 dan, četrtletna L00 din, mesečna 40 din Cena izvoda v kolportai: lf din, — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, tl morajo bit* v uredništvu najkasneje vsak torek «e ne vračajo
^ototepotfet
Štev. 4,7
TRBOVLJE, 21. NOVEMBRA
bet« XI
Pred dnevi je delegacija •koroških Slovencev obiskala vladno palačo na Dunaju, da bi jo sprejel kancler Raab. Vendar delegacija ni mogla do kanclerja, ker je bil »baje prezaposleni:, zato so slovenski predstavniki razložili šefu oddelka pri zvezni vladi svoje stališče glede sedanjega položaja na področju manjšinskega šolstva. Protestirali so proti kršitvi uredbe o dvojezičnem šolstvu na Koroškem in izročili načelniku obširno spomenico koroških Slovencev. Spomen’ca je bila izročena tudi veleposlaništvom velesil, ki so podpisali avstrijsko državno pogodbo.
Državni udar v Sudanu
Pred dnevi je prišlo v Sudanu do prevrata, ki ga je izvedel_ načelnik generalnega štaba sudanske armade, general Abud. General je po uspelem udaru naslovil na sudansko ljudstvo razglas, v katerem je rečeno, da je prevzel oblast zato, da bi napravil konec anarhiji im korupciji v državnem aparatu. — V razglasu je med drugim tudi rečeno, da bodo zastavili vse sile za zboljšanje stikov z bratsko ZAR, ureditii vsa važna vprašanja med obema deželama in odpravili umetno povzročeno napetost med njima. Novi poglavar dežele je imel tudi sestanek z vsemi akreditiranimi veleposlaniki in poslaniki tujih dežel, na katerem jih je seznanil s položajem v državi.
Predlog Hruščeva o Berlinu
Sovjetski premier Hruščev je nedavno izjavil, da bi se morale umakniti iz ' Berlina vse okupacijske sile. Dodal je tudi, da bo Sovjetska zveza prepustila svoj del mesta Vzhodni Nemčiji. To je povzročilo v zahodnih prestolnicah precejšnjo zmedo. Splošno mnenje je. da želi Sovjetska zveza okrepiti položaj Vzhodne Nemčije, Zahodni tisk poudarja, da je Berlin cona, ki jo plačujejo zavezniki zaradi nerešenega nemškega vprašanja. Angleški tisk ugotavlja. da niti Vzhod niti Zahod nista mogla nikoli ugo-tr. 'i ah je v njunem interesu, da ostane Nemčija združena ali nerazdružena — vse kar sta obe strani storili, je bilo usmerjeno v vedno večjo pritegnitev Vzhodne in Zahodne Nemčije v sklop obeh taborov.
Razprava o vesolju v OZN
Politični odbor OZN je začel ta teden zaključno razpravo o vesolju. V teh dneh se bo torej odločilo, kako onemogočiti uporabo vesolja v vojne namene. V času, ko to pišemo, se mora odločiti o tem vprašanju nad 30 držav. Kot kaže, se gledišča Vzhoda in Zahoda ne bodo zbližala, in bo edini izhod glasovanje o nasprotnih resolucijah. Med delegacijami	i zvenb lok ovskih
dežel je začelo prevladovati stališče, ki bi utegnilo priti do izraza v zaključnem delu debate. Po tem še neizoblikovanem gledišču se pojavlja problem vesoljstva v dveh enako pomembnih oblikah, namreč v vojaški in znanstveni. Zato tega vprašanja ne bi mogli izločiti iz razoroži-tvenih prizadevanj, ker bi za zeSlo razvito orožje, kakor so rakete raznih vrst, uporabljati atmosferski in izvenatmo-sferskl prostor.
Arabski novinarji pri predsedniku Titu
Tovariš Tisto je pred dnevi Sprejel skupino arabskih časnikarjev, ki so ha obisku v naši deželi. Tovariš Tito se je X gosti raegovarjal eno uro in j%l odgovarjal na razna vpra-
V H E M E
A CAS OD 21. DO 30. NOV. toevladovalo bo suho vreme, nlitnah pogoste megle al* ki oblaki, po gorah večinoma no. Padavine pričakujemo M 92. novembra ln ob koncu SniMa. Konec novembra ie vttHIrn tudi močna ohladitev.
Preti volitvami v nove odbore Socialistične zveze
TAKO JE BILO V ZAČETKU
Avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb je dograjena. Prihodnjo pomlad se bodo mladinske delovne brigade preselile na cesto Beograd—Niš. Naš fotoreporter pa je imel v svojem bogatem arhivu še tale posnetek, ki kaže brigadirje zasavske brigade ob začetku del na avtomobilski cesti.
skupna naloga
V zadnjem času imamo občne zbore osnovnih organizacij SZDL, ki so tudi priprava na volitve v osnovne organizacije. Te bodo v Hrastniku že 23. novembra, v Zagorju in Trbovljah pa 7. decembra. Volitve bomo opravljali po načinu kot v ljudske odbore in bodo te tajne.
Ko pred volitvami opravljamo zbore SZDL, na njih potrjujemo kandidate in pregledujemo delo osnovnih organizacij. Na njih bomo pretehtali in ocenjevali uspehe in neuspehe te ali one organizacije, odkrivali pa tudi nekatera vprašanja. Predvsem namreč vprašanje, ali je osnovna organizacija na terenu opravljala svoje naloge in vršila politično poslanstvo v boju za dosego socialističnih smotrov. Osnovna organizacija SZDL mora namreč biti najpomembnejši činitelj pri vzgoji svojega članstva, ki naj ga vzgaja v duhu socialistične politike, ki naj je pobudnica svobodne borbe mnenj na socialistični osnovi in čvrsta opora boju za samoupravo in družbene upravljavce, ki se razvija v smeri utrjevanja teženj in zahtev skupnosti, prav tako naj bo oblikovalka socialistične zavesti in socialističnega značaja svojih članov. Ali pa delujejo osnovne organizacije v tem smislu, zlasti pa, ali posvečajo dovolj pozornosti politični vzgoji svojih članov? (Janez Vipotnik, predsednik GO SZDL Ljubljana, v Ljudski pravici 11. XI. 1958.)
Ce razpravljamo o osnovnih organizacijah SZDL v revirjih, lahko zapišemo za dobršen del od teh, da svojo nalogo dobro opravljajo, da delujejo v smeri utrjevanja ogranov samoupravljanja, da so trdna opora članom SZDL in pomoč družbenim organizacijam in društvom v svojem okolišu. Imamo pa tudi osnovne organizacije, ki so popolnoma pozabile na množične sestanke svojih članov ter ne razločujejo zborov članov SZDL od zborov volivcev.
Najuspešnejša oblika dela s člani SZDL je vsekakor sklicevanje množičnih sestankov, ki se sklicujejo po potrebi ln ne
prepogosto. Na množičnem sestanku naj člani SZDL opozarjajo na vse probleme na svojem terenu, tako da bo množični sestanek tista javna tribuna, na kateri bodo razpravljali o vseh važnih vprašanjih svojega področja. Vrsta vprašanj je, ki naj jih rešuje. Ce bo osnovna organizacija SZDL hitro in učinkovito delovala in če bo glasnik svojih članov, potem se bo tudi zbor volivcev lahko temeljiteje posvetil svojim specifičnim nalogam, Socialistična zveza pa se bo s tem mnogo bolj približala svojemu političnemu poslanstvu.
Sklicevanje zbora vseh članov narekuje SZDL njen statut in je potrebno zbor sklicati najmanj vsaka dva meseca, vsako leto pa redno skupščino.
Dolžnost vodstva osnovne organizacije pa Je, da zbore SZDL dobro pripravi in da bo dnevni red času primeren in da sestanki ne bodo predolgi, dolgočasni ali pa površni. Množične sestanke, na katerih bomo potrjevali kandidatne liste, je treba dobro pripraviti. To bo že pol uspeha ob končnem izidu volitev. Naloga odborov SZDL v tem mesecu pa je tudi, da pripravijo podrobne volilne imenike, jih natanko pregledajo, da ne bo kdo po malomarnosti izpuščen in da se bodo vpisali v članstvo SZDL vsi tisti, ki so dopolnili 18. leto starosti. Prav pa bi bilo, da se ti mladi ljudje sprejmejo v članstvo na množičnem zboru, in to na slovesen način. Sprejem v Socialistično zvezo naj bo za vsakogar praznik.
Pri izbiri kandidatov in potrjevanju kandidatnih list pa je treba predvsem paziti na to, da bomo v odbore predlagali sposobne in razgledane člane, ki bodo v svojem delu požrtvovalni ln predani socializmu. Odbornike, ki bodo izvoljeni v odbor osnovne organizacije, rešimo dolžnosti v drugih organizacijah in društvih, da se bodo res lahko posvetili svoji glavni nalogi. Le tako lahko pričakujemo, da bodo odbori na terenu resnično zaživeli in opravljali naloge, ki jim jih bodo zaupali člani.
SPET SE BO OGLASILA PIONIRSKA PESEM Ob 15-letnici rojstva nove Jugoslavije bodo po vsem Zasavja številne prireditve, na katerih bodo sodelovali tudi naši pionirji, ki bodo hkrati praznovali 16-letnico svoje organizacije.
Neizkoriščeno prostovoljno delo
%
je na
nedeljski ‘ 'konferenci povsem odrekla ozkosti, ki je sicer značilna za sestankarstvo te ali one organizacije ali društva. Zadnji shod je hkrati potrdilo enakega dela skozi vse leto, saj vemo, da dobiva mladina v Hrastniku z njim čedalje večji vpliv in moč.
Iz poročil in razprave je bilo viideti, da mladinj ni vseeno, kako se razvija družbeno življenje v njenem kraju, upravičeno neizprosna je do vseh problemov in napak, ki se še pojavljajo.
Kakor že nekajkrat prej, tako je bila tudi tokrat v ospredju debata o večji skrbi za mladega človeka.
— Zakaj v Hrastniku ni obrata za ceneno družbeno prehrano? To vprašanje postavljajo že dolgo, vendar je doslej številna gostinska mreža ostala gluha in nezavzeta s stalno pripravljenimi besedami o neren-tabiinosti takšnega obrata. Tudi sama podjetja so doslej v tej smeri še premalo storila.
Odpraviti je treba nezdrave odnose v športnih in drugih društvih; klubaštva in težnja zgolj za rezultati ne morejo pozitivno vplivati na mladega človeka. Mladina je zastopnike vseh teh povabila tudi na skupščino, vendar odziva ni bilo.
Letna konferenca občinskega komiteja LMS Hrastnik • Samokritična ocena in bogati načrti # Mnogo vabil, malo odziva • Zakaj ni bilo v Hrastniku pesmi mladinskih delovnih brigad? % Mrtva gostišča $ Okrepljeno delo na vseh področjih družbenega življenja — najlepša proslava 40-letnice KPJ
ko
in
Letos se je hrastniška mladinska organizacija številčno precej okrepila in šteje zdaj 665 članov, število aktivov pa se je povečalo od 12 na 14.
Drobec dela se zrcali v številnih sestankih, množičnih akcijah mladine na avto cesti, steklarskega aktiva pri urejevanju parka in plesišča, kmečke mladine iz Turja pri napeljavi vodovoda, v kulturnopro-svetnem dielu v Krnicah in Turju, v ideološko-političnem delu, ki pa ga je bilo po mnenju mladine še premalo, itd.
Letos je»bila v načrtu tudi velika lokalna prostovoljna delovna akcija pri urejanju ceste, ki pa zaradi pomanjkanja lokacij in denarja, pa tudi nekoliko nezainteresiranosti navzlic najboljši volji mladine ni bila izvedena. Mladina se nad tem upravičeno čuti.
V načrtu bodočega dela je na vrhu skrb za nadaljnji politič-no-ideološki dvig mladine, skrb Za povečanje števila mladih komunistov in izvedbo raznih delovnih akcij v občini, kakor tu-
di sodelovanje v zveznem merilu.
Zavzeli se bodo za boljše, koordinirano delo z organizacijami in društvi, za še večjo vlogo mladih v družbenem upravljanju.
Tudi samo številčno stanje v organizaciji bodo povečali, saj nameravajo že 29. novembra ustanoviti tri nove mladinske aktive. Mimo tega bodo ustanovili še aktiv mladih proizvajalcev na rudniku.
Sodijo, da bodo z vsem tem najlepše počastili 40-letnioo ustanovitve KPJ.	-jak
Praznovanje v Pečicah
Pečice so majhna hribovska vasica, malokomu poznana. Ločena je od prometnega ožili a zato le redkokdaj zaide tujec V njo Lepa in privlačna pa je posebno v jesenskem času £>o goricah zapoj o klopotci zori sladko grozdje.
Dne 25. oktobra je bil za nas Pečičane velik praznik, ki nam bo ostal v lepem spominu. Proslavili smo odkritje spominske plošče padlim junakom NOV in otvoritev vodovoda. Slovesnosti so prisostvovali gostje iz Brežic in domačini. Slovesnost je odprl predsednik občine tov. Kolenc. Odkril je tudi spominsko ploščo ,na katero sta tovariša iz Brežic položila venec. Pesmi in deklamacije iz mladih otroških grl so oživele spomin na junake, ki jih je žrtvovala ta vasica.
Zadovoljni smo se razhajali, saj je bil ta dan dokaz, da tudi najmanjše vasice niso pozabljene. Vodovod in spominska plošča bo6ta to dokazovala še poznim rodovom.	K.
SLOVESNOST V PECICAH
V Pečicah v občini Brežice so pred tedni imeli lepo slovesnost. Odkrili so spominsko ploščo borcem in izročili svojemu namenu vodovod. Spominsko ploščo je odkril predsednik brežiške občine tov. Ivan Kolenc.
Razveseljivo: 83 mladincev iz Zagorja je gradilo avto cesto
Z območja občinskega ljud-brigadir jev in brigadirk. Vse pa
skega odbora v Zagorju ob Savi je sodelovalo pri gradnji avto-mobilske ceste Ljubljana—Zagreb 83 mladincev in mladink. Meseca junija in julija 1.1. je delala na tej avto cesti tudi MDB pokojnega zagorskega narodnega heroja Toneta Okrognr ja-Nestla, ki se je vrnila -. de la 7-kra.t udarna in dvakrat posebej pohvaljena. 8 tako visokim priznanjem se ne ponaša nobena slovenska mladinska delovna brigada.
Razumljivo je, da je zaradi precejšnjega pomanjkanja delovnih moči v samem zagorskem kraju ni odšlo na to pomembno delovno akcijo še več
kaže, da bo število mobilizirane mladine za nadaljnjo gradnjo te jugoslovanske prometne transverzale prihodnje leto še večje. Na sestankih sekretariatov aktivov LMS in na letnih konferencah aktivov Ljudske mladine namreč že sedaj razpravljajo o nalogah v zvezi z mobilizacijo mladine za dela v prihodnjem letu. Kljub vsem pomanjkljivostim, ki so se pojavile pri mobllizlran.iu mladine v letošnjem letu, pa je 83 brigadirjev in brigadirk, ki so sodelovali pri gradnji avtomobilske ceste Bratstva in enotnos'.i, za zagorsko občino zadovoljiva in razveseljivo.	<ma)
POMEMBNO POSVETOVANJE V TRBOVLJAH
Te dni je bilo pomembno posvetovanje komisije za delavsko samoupravljanje zbora proizvajalcev občinskega LO Trbovlje, ki se ga je udeležila večina predsednikov DS gospodarskih organizacij.
Na posvetovanju so bile poudarjene glavne naloge komisije, ki naj slone na spremljanju in razvijanju organov samoupravljanja, o pravilni razdelitvi funkcij DS UO in direktorja, o odpravi posameznih pomanjkljivosti v delu; in podobno.
Navzoči so pozdravili poživitev dela komisije, ki se od izvolitve zbora proizvajalcev še ni sešla in je bila poudarjena nujna pomoč komisije in zbora proizvajalcev vsem delavskim svetom.
O konkretnih nalogah in načinu spremljanja dela DS in UO bo še podrobneje razpravljal zbor proizvajalcev na prvi prihodnji seji, vendar je bil sprožen predlog, da bi člani zbora proizvajalcev redno obiskovali zasedanja DS in se zanimali za probleme v podjetjih. Komisija bi taka vprašanja analizirala in zboru predlagalo, naj o njih razpravlja, nato pa bi delavski
sveti dobili navodila, kako naj se delo v nadalje razvija.
Komisija naj bi ob posameznih ugotovitvah tudi predlagala spremembo določenih zakonskih predpisov, ki ovirajo delo organov samoupravljanja, predvsem glede rokov za izdelavo periodičnih obračunov, pri čerfier se je spričo kratko odmerjenega roka težko predhodno posvetovati z delovnim kolektivom glede razdelitve dobička na sklade in podobno.
Pozdraviti je treba nasploh večjo skrb LO, da bi poživil delo vseh svojih organov, svetov, komisij, itd., da bi se družbeno upravljanje v LO razširilo in nadalje razvijalo.	T.
Proslava 29. novembra v Jevnici
Ob proslavi 29. novembra v Jevnici bodo slovesno sprejeli učenoe — cicibane v pionirsko organizacijo. Pionirji bodo ob tej priliki zapeli več pesmi in tudi recitirali. Odrasli čl a ni; KUD Jevnica pa bodo tedaj uprizorili gledališko igrico, primemo za ta praznik.
V VSEM ZASAVJU BODO SLOVESNO PRAZNOVALI 29. NOVEMBER
Letos hočejo v Zasavju še posebno slovesno počastili 29. november, dan republike. Po vseh občinah ustanavljajo posebne pripravljalne odbore, ki bodo skupno z množičnimi organizacijami, društvi in drugimi institucijami storili vse, da bo dobil 29. november slavnostno obeležje.
15. leto poteka od ustanovitve nove Jugoslavije, zato je prav, da ta nad vse pomemben jubilej še prav posebej slavnostno pričakamo in dostojno počastimo. Kolikor nam je znano, bodo o pomenu ustanovitve Nove Jugoslavije in silnih uspehih, ki smo jih dosegli v tem času, govorili tudi po šolah. Hkrati pa bodo pripravili slavnostne akademije in druge slovesnosti.
V Zagorju bo osrednjo slovesnost pripravila »Svoboda« v domu TVD »Partizan«, v Hrastniku bodo proslave v vseh treh •Svobodah« pa tudi po vaseh bodo vaška društva skupno z organizacijami SZDL pripravila slavnostne akademije. Tudi v Trbovljah, Radečah in drugih zasavskih občinah bodo v teh dneh sprejeli bogate programe praznovanja, na katerih bodo med drugim govorili o prehojeni poti Nove Jugoslavije.
Volitve zadružnih svetov v Zasavju
Ali je vse pripravljeno?
V Spodnjem Posavju so sicer že volili zadružne svete, v Trbovljah, Zagorju in drugod pa bodo zadružniki opravili to dolžnost pojutrišnjim. Volilni rezultati kažejo, da so se najbolj pripravili v senovski občini, saj je volilo nad 95 odstotkov volilnih Upravičencev. Nekoliko slabše so se odrezali v Brežicah, kjer znaša udeležba 91.9°/o, v Vidmu-Krškem, kjer je volilo 85.8%, in najslabše v Sevnici, kjer je prišlo volit le 87.2% vseh upravičencev.
Po prvih pripravah sodeč, lahko tudi v Zgornjem Zasavju pričakujemo dobro volilno udeležbo. Upravna vodstva kmetijskih zadrug so našla potrebne stike z vaškimi organizacijami Socialistične zveze. Predvolilni
sestanki so bili lepo obiskani, posebno pa se je izkazala kmečka mladina, saj je, kot nam znano, kar dobro pomagala pri organizaciji sestankov, posvetovanj in razgovorov o pomenu novih organov samoupravljanja v zadružnih organizacijah. Vendar se je na marsikaterih sestankih pokazalo, da zadružnikom še ni dovolj pojasnjena vloga zadružnih svetov, zato sodimo, da z izvolitvijo teh organov ne bi smeli prenehati s pojasnjevanjem vloge zadružnih svetov.
Tudi tehnične priprave so bile na splošno zadovoljivo opravljene. Vsepovsod so se odločili za več volišč, kot so jih skraja nameravali odpreti. To je zelo važno, kajti slabo vreme vpli-
Hrastniški rudarji so izvolili svoj obratni delavski svet
13. t. m. so hrastniški rudarji izvolili 26-članski delavski svet, torej organ, ki bo začel urejevati najrazličnejše obratne zadeve, in če bo dobil vsa potrebna pooblastila za svoje delo, lahko v veliki meri pomagal centralnemu delavskemu svetu trboveljsko-hrastniškega rudnika upravljati podjetje.
Za izvolitev svojega obratnega delavskega sveta je bilo med hrastniškimj rudarji veliko zanimanje, predvsem zaradi tega, ker «o jim kar dobro pojasnili
pomen in vlogo tega samoupravnega organa.
Čeprav za zdaj obratni delavski svet še ni dobil vseh potrebnih pravic za svoje delo, zlasti za reševanje določenih zadev na obratu, bo vendarle bližnja prihodnost kaj kmalu pokazala upravičenost obstoja tega organa. Kolikor bo organ resno strni! svoje delo in reševal najvažnejša proizvodna in druga vprašanja, bo njegovo delo — če se ne bo spuščal v drobnjakarstvo — pomembno ne le za obrat, marveč za celotno podjetje.	((v)
va na marsikaterega volivca. Pri samih volitvah bo pomagala zadružna mladina, to pa je menda zagotovilo, da bodo volitve dobro izvedene.
Kot je videti, bodo izvoljeni v nove zadružne svete ljudje različne starosti, vsepovsod tam pa, kjer so se zavzeli za izvolitev žena v te organe, lahko pričakujemo, da bodo v organih samoupravljanja odločale tudi žene zadružnice.	(v)
Lokacija za novo šolo v Zagorju odobrena
V našem listu smo že poročali, da ie bil imenovan gradbeni odbor za gradnjo nove osnovne šole v Zagorju ob Savi. Njegova naloga je bila med drugim določitev lokacije za novo šolo. V četrtek. 13. novembra, je bil ponoven lokacijski ogled in odobren prostor za graditev nove šole. Nova osnovna šola v Zagorju se bo gradila nad stadionom športnega društva »Proletarec« oziroma pod Cesto 9. avgusta.
Teren je prav primeren za šolo. Istočasno z novo osnovno šolo pa bo na tem prostoru Po načrtu nastajal tudi šolski center, saj bodo tamkaj gradili še glasbeno in gospodinjsko šolo. Naj omenimo, da prostori, kjer sta sedaj omenjen; šoli, ne ustrezajo več svojemu namenu in je zato tud) graditev teh šol potreb-
0 AKTUALNIH PROBLEMIH PREMALO RAZPRAVE
Člani sindikalnega odbora na Jamskem obratu rudnika Trbovlje so pred dnevi polagali obračun svojega dela. V poročilu in pičli razpravi so bili obdelani naslednji problemi: ustanovitev obratnih DS ne bi smela biti ovirano in bi morala sindikalna organizacija vložiti več truda, da bi svojim članom pojasnila pomen in namen teh svetov in potrebo po večjem uveljavljanju samoupravljanja s pritegnitvijo večjega števila delavcev v te organe. Nadalje so na tem občnem zboru načeli vprašanje dodelitve delovnih oblek, o čemer je DS že večkrat razpravljal, da bi višji sindikalni organi storili vse potrebno, da se čimprej sprejmejo ustrezni zakonski predpisi, ki bodo določili, kateri rudarski delavci so upravičeni dobivati delovne obleke. Razpravljali so tudi o samopomoči rudarjem, problemih proizvodnje, neopravičenih izostankih od dela, o reorganizaciji letnih dopustov v letu 1959.
Pogrešali pa smo več razprav med delavci, člani sindikata, kar bi dalo vsekakor več poudarka načetim problemom.	T.
Občinski ljudski odbor v Vidmu-Krškem je razpravljal o delu podjetij
,.	.	.	I Povečanje proizvodnje,
Vsi pogoji za izpolnitev plana jzaposelnosti in standarda
Občinski ljudski odbor V;-dem-Krško je pregledal zaključne račune ledemindvaisetib podjetij, ki delujejo na območju občine in ugotovil, du so v skoraj vseh primerih v letu 1657 dobro delala. Na podlagi ugotovitev je ljudjki odbor sprejel sklep, da zaradi neaktivnega dela likvidirajo Krajevno go: ti.r.1- Leskovec. To podjetje n; bilo rentabilno, niti nima možnosti za nadaljnji obstoj, ker ustvarja premalo prometa in zato izkazire vsako !e‘o manjše ali večje izgube Neaktivna je h-la tudi Obrtna šiviljska delavnica »Moda«, Vi-dem-Krško, ki je pričela poslovati a 1. 10. 1957. ,r razpravi so ugotovili, da je nuj io, da to podjetje ostane. Vsekakor se bo moral kolektiv bolj zavzeti. Delavnica bo morala pridobiti runa kofekcijska dela poieg izdelav po meri. Bolj se bo morala prizadevati za kvaliteto in produktivnost storjenega dela. če nočejo, da bo njihov obstot res-
no ogrožen. V delavnici bodo morali pravilno kalkulirati in normirati svoje storitve. Opustiti bodo morali zmotno mišljenje, da je njen obstoj zagotovljen le, če bodo imeli dovolj dela, ob tem pa ne dosegali norme.
V Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« so povečali celotni dohodek v letu 1957 za 10,6 odst. Podjetje je dalo v tem letu družbeni skupnosti razen večje proizvodnje več sredstev za proračun in sklade, kot je bilo predvideno v družbenem planu. Razen tega pa je imel delovni kolektiv višje osebne dohodke, sredstva za prosto razpolaganje podjetja pa so se povečala za 5 milijonov dinarjev. Podjetje je doseglo pomembne rezultate in ugoden finančni uspeh, ki presega povprečje iz prejšnjih let.
čisti dohodek pri »Elektro«, Videm-Krško, je bil presežen
za 130 odst. in to zaradi povišanja cen. električne energije in zaradi povečanja elektrifika-cijskih del na podeželju.
Splošna obrtna kovinarska zadruga je povečala čisti dohodek za 147 odstotkov.
V splošni obrtni kovinarski zadrugi je bilo v začetku 1957. leta zaposlenih le 65 oseb, na koncu leta 100, medtem ko jih sedaj zaposluje že okrog 180. V preteklem letu je bila proizvodnja dosežena s 198 odst., čisti dohodek pa 247 odst. Da so dosegli tako lepe rezultate, je v veliki meri zasluga vseh članov delovnega kolektiva, ki skrbijo za čimvečji uspeh podjetja. Hkrati pa so dobro založeni z
zgradili garažo m transformatorsko postajo. Od svoje ustanovitve do konca leta 1957 so dosegli lep napredek v razvoju, osvojili nove izdelke itd.
Tudi Gradbeno podjetje »Sava« je razširilo svojo p- - -no dejavnost in to na izdelovanje cementnih cevi, teracerstvo, izkoriščanje in pripravljanje gra moža za svjge potrebe in prodajo, prevozništvo s tovornimi avtomobili ter mizarstvo. Kljub pomanjkanju tehničnega in de-lovodskega kadra in strokovne delovne sile je podjetje čoseglo plar proizvodnje s 152 odst. v storilnosti na enega delavca je odpadlo 540.000 gradbenih del ali 712.000 dinarjev na gradbena in
naročili, aksimalno izkorišča--' obrtna dela. Podjetje je vsa
jo strojni park, si prizadevajo za čimboljšo organizacijo proizvodnje in vsega dela v podjetju. V preteklem letu so pričeli graditi nove delavniške hale v vrednosti 19 in pol milijonov dinarjev. Kupili so tudi stroje in opremo ter kamione.
Naši gozdarji v boju proti kostanjevemu raku v Zasavju
V poslednjih časih povzroča kostanjev rak mnogo skrbi lastnikom gozdov, a tudi gozdarskim strokovnjakom. Ta zelo nevarna gozdna bolezen je doslej napadla užitni kostanj že v kakih 20.000 ha kostanjevih gozdov v naši republiki. Bolezen se je sprva pojavila v našem Primorju, nato pa je prešla še v gozdove okrog Ljubljane, tako na Rožnik in Golovec, opazili pa so jo tudi že na kostanjih v našem Zasavju, predvsem v okolici Radeč in na Topolovcu pri Sevnici. Kakega posebnega zaščitnega sredstva proti kostanjevemu raku doslej še niso našli. Se najbolj pomaga sekira, s katero odstranimo okužena drevesa zato, da obvarujemo še preostale zdrave kostanje.
Razveseljiv uspeh ogledne ekskurzije
Iz razgovora s šefom litijske gozdarske poslovne zveze tovarišem Megušarjem smo zvedeli nekatere podrobnosti o uspehu strokovne komisije, ki si je ogledala kostanjeve gozdove na ozemlju litijske občine. Zanimivo je, da raste užitni gozdni kostanj najlepše v goz» dovih našega Zasavja. Prav naša zemlja in naše podnebje ugajata užitnemu kostanju najbolj. Gozdovi pa so važen go-
BKUPINA STROKOVNJAKOV, KI JE PREGLEDALA GOZDOVE MED JANČAMI IN LITIJO, JE NAŠLA TU SE ZDRAVA KOSTANJEVA DREVESA — ČLAN EKIPE TOV. MEGUŠAR PRIPOVEDUJE BRALCEM ZASAVSKEGA TEDNIKA O VTISIH S PREGLEDA GOZDOV — KITAJSKI KOSTANJ UVAJAJO TUDI V DRŽAVNIH GOZDOVIH
spodarskj činitelj v litijski občini saj je od celokupne površine komune 23.000 ha več kakor polovica gozdov in kostanj je med glavnimi drevesi. Kostanj je pomemben zaradi obilnega koristnega sadeža. — Kostanjev les pa potrebuje tudi naša industrija zaradi tanina, ki ga vsebuje kostanjev les.
V četrtek, 6. novembra, je začela komisija gozdarskih strokovnjakov — pretežni del je bil iz Ljubljane — s pregledom zasavskih gozdov pri Jevnici. Napotila se je v gozdne revirje na Malo dolgo nogo pod Jančami, nato pa je prešla na ozemlje vasi Golišče in na Kresniški vrh. — Celodnevno ekskurzijo pa je ta skupina končala v Kresnicah. Komisija je imela s seboj mikroskop in še druge tehnične pripomočke.
—In kakšen je bil uspeh teh pregledov? — smo vprašali tovariša Megušarja ob povratku s terena.
— Za adaj smo s pregledom še kar zadovoljni. Ugotovili smo. da je kostanj v našem Zasavju zelo odporen in nismo našli še nobenega bolnega, niti malce okuženega kostanjevega drevesa na vsej potj od Jev-
Razgibana razprava o rudarskih problemih
OB OBČNEM ZBORU SINDIKALNEGA PODODBORA OBRATA KOTREDEZ RUDNIKA ZAGORJE
Razprava je pokazala, da bo treba rešiti še nekatere probleme na tem naj večjem obratu rudnika Zagorje, predvsem glede nagrajevanja, odnosov in tesnejšega sodelovanja organa delavskega samoupravljanja s sindikalnim članstvom. Rudarji so nekako sproščeno govorili o stvareh, za katere sodijo, da so nepravilne, in se zavzemali za njihovo rešitev. Precej kritike so prinesli na račun zbirokratiziranega načina obračunavanja zaslužkov. Starejši rudarji so pripovedovali, da so vedno lahko sam; izračunali, koliko so zaslužili, zdaj pa prvič tega ne zmorejo, ker enostavno ne znajo. Zato tudi toliko reklamacij v obratni računski pisarni. Menili so, naj se izračunavanje zaslužkov čimbolj poenostavi, ker jim bo to omogočilo, da bodo lahko tudi sami izračunali, koliko so zaslužili.
Precej vroča je bila razprava o delovni dobi v rudarstvu. Dogaja se namreč, da starejši rudarji, ki -imajo pogoje za upokojitev, nočejo prenehati z delom, malone vsi pa delajo na taiklh delovnih mestih, kjer ni potrebno toliko truda in moči. Namreč: na občnem zboru so se rudarji zavzemali za to, naj bi na lažja delovna mesta prišli mlajši rudarji, ki so bolni ali manj fizično odporni, na drugi strani pa so sodili, da je zakonodajalec končno spoznal, da ' vsak tisti, ki dela 25 let pri
BENEŠKI FANTJE V BREŽICAH
V Brežicah so pred kratkim gostovali Beneški fantje in zapeli svoje pesmi. Kakor smo izvedeli, so bili vsi. poslušalci s to prireditvijo zelo zadovoljni, IB)*! takega ploskanja v Brežl-Mrh že dolgo ni bilo.
težkih jamskih delih, zasluži pokoj.
Govorili so tudi o medsebojnih odnosih, ki še niso taki, kot bi morali biti, kar pa kajpada povzroča različna trenja med rudarji. Prav tako so bili mnenja, naj bi se obveščanje o sprejetih odločitvah in ukrepih na zasedanjih delavskega sveta izboljšalo, kajti potem ne bo nihče za oglom kritiziral, kot je to še danes primer.
Zanimivo pa Je tudi, da so rudarji spoznali, da nosijo del krivde tudi sami. Med letom je namreč bilo kar šest obratnih konferenc, ki ,bi lahko postale tribuna medsebojnih stikov, žal pa so bile te konference zelo slabo obiskane in še na teh posamezni člani delavskega sveta alj upravnega odbora niso poročali o svojem delu. To pomeni, da se bo moral sindikalni pododbor resneje zavzeti za dobro udeležbo na obratnih konferencah, člani delavskega sveta pa se bodo morali pripraviti za te konference, in logično, jasno In preprosto poročati o svojem delu kakor tudi o vseh sklepih samoupravnega organa.
Zanimivo Je, da so dosti razpravljali tudi o komunalnih problemih. O tem je govorilo že poročilo predsednika pododbora, iz razprave pa so vsi rudarji spoznali, kaj in kolikšne so še potrebe v Zagorju za ureditev tega ali onega resnejšega komunalnega problema. Zavoljo tega so se zavzemali za tesnejše sodelovanje z občinskimi organi. Minuli občni zbor lega obrata kaže, da so se začeli rudarji resneje zanimati za probleme kolektiva kot komune. To pa naj bo napotilo novemu izbranemu vodstvu pododbora, kako in kaj naj začne delati v bodoče.	(v)
niče do Janč in v okolici Kresnic.
Za okrepitev gozdnih nasadov v Zasavju so začeli saditi prav zadnje čase kitajski kostanj, ki ima to lastnost, da je zelo odporen proti boleznim in škodljivcem, za kostanjevega raka pa je sploh nedotakljiv. — Kitajski kostanj je v znanstvenem svetu znan kot CASTANEA MOLLISSIMA. — Sprva so ga začeli množično uvajati predvsem v ameriških gozdovih, in to zaradi odličnega plodu, lesa pa menda ni najboljšega. Ker je zadnje čase v Ameriki mnogo povpraševanja po kostanju kot sadežu, so ga začeli načrtno gojiti.
Litijska gozdarska poslovna zveza — tako je povedal tovariš Megušar — je v gozdovih, kjer so po večini lastniki zasebniki in merijo njihove gozdne površine okrog 12.000 ha, posadili doslej že okrog 4000 sadik kitajskega kostanja, in to v raznih krajih litijske komune. Sadike se lepo razvijajo. S saditvijo kitajskega kostanja bodo v prihodnjem obdobju še nadaljevali, da s tem izboljšajo zasavske gozdne predele z odporno vrsto kostanja.
Odgovornim člniteijem, ki se trudijo v borbi proti kostanjevemu rakiu in uvajajo novo, odpornejšo vrsto kitajskega kostanja, je treba izreči vso pohvalo.
V Litiji posluje tudi posebna gozdna uprava
Ta Ima v oskrbi okrog 2600 hektarov državnih gozdov. V razgovoru z upravnikom litijske gozdne uprave tovarišem Francem Sosičem smo izvedeli, da uvajajo kitajski kostanj tudi v državnih gozdovih našega Zasavja. Do sedaj je litijska gozdna uprava posadila v svojih gozdovih že 3000 dreves kitajskega kostanja. V nekaterih
predelih imajo kar posebne plantažne kostanjeve nasade, med drugim na Jančah in na Grmadi, to je v predelu med Kostrevniško dolino in Gabrovko. Prav tako imajo kostanjev plantažni nasad tudi v gozdu Rjavki pri Gabrovki, pa tudi na Stegujku pri Pilu.
Tovariš Sosič nam je ob zaključku razgovora omenil kot plantažni nasad še gozdni predel Klepetija nad Volčjo jamo, v bližini Zavrstnika in Obol-nega. Ko bo v naših gozdovih začel roditi kitajski kostanj, bodo potrošniki dobili okusne in sladke plodove, po obsežnosti nekoliko manjše, a zato tem slajše sadove. Novi kitajski kostanj pa je glede sonca zahtevnejši kakor naš domači kostanj. Za dozoritev potrebuje precej vedrih in sončnih’ dni.
Kostanjev rak Je — kakor vidimo, vsestransko razgibal vrste naših gozdarskih strokovnjakov, ki so v službi našega narodnega gospodarstva.
Jože Župančič
gradbena dela izvajalo kvalitetno in solidne, kar je razvidno iz posameznih kaiavdacijskih zapisnikov. Podjetje ima slabo mehanizacijo, kar je vplivalo na zmanjšanje dohodka, toda kljub temu je čisti dohodek v letu 1957 prekoračilo.
V Tovarni čokolade in likerjev »Imperial« so prekoračili proizvodnjo kakavnih izdelkov za 73 odst. kljub temu. da ima tovarna star strojni park, tesne prostore, tako da je delo v proizvodnji zelo otežkočeno. Zato je delavski svet prižel do zaključka, da morajo razširiti in, rekonstruirati tovarno. Tudi realizacija proizvodov je bila po planu presežena za 59, dobiček pa za 131 odstotkov.	-I
V Zagorju so znižali cene mesa
Zagorski tržni inšpektorat je proučil kalkulacije mestne klavnice tn ugotovil, da lahko zniža cene nekaterim vrstam mesa in mesnim izdelkom, kljub temu, da ima podjetje težave s plačilom marž, ki jih plačuje kmetijskim zadrugam in so zadnje čase precej višje kakor pred časom. Tako so v zagorski mestni klavnici znižali ceno govedini od 270 na 260 dan. in svinini od 380 na 360 din, ter tirolski salami od 500 na 480 din za kilogram. V ostalem bi v ilustracijo navedli še ostale cene. saj se če-sto dogaja, da potrošniki ne vedo za cene. ali pa jih pozabijo. Tako velja v Zagorju teletina 320 din, sveža slanina 320, prekajena svinina 420, navadna salama 320 in kranjske klobase 500 din kilogram.
Zagorski potrošniki so bili nad znižanjem cen v mestni klavnici prijetno presenečeni. Velja še enkrat poudariti, da je to zasluga zagorskega tržnega inšpektorata.
(m a)
J osnovne značilnosti predloga družbenega
*	načrta za 1959. leto
t
l Pred kratkim je Zvezni izvršni svet obravnaval ln sprejel 1 predlog zveznega družbenega plana za leto 1959. Ta predlog bo j) sedaj predložen zvezni Ljudski skupščini, ki ga bo verjetno ob-j ravnavaia še ta mesec. Tako moremo pričakovati, da bo plan za ji prihodnje leto najkasneje sprejet v decembru. j Ze sam površen pregled planskih postavk odkriva njegove ^ ; lavne značilnosti. Te se opazijo najprej v tem, da je predlog ^ napravljen v skladu s perspektivnim razvojem gospodarstva v f razdobju od leta 1957 do 1961, nato pa v nadaljnjem znatnem povečanju proizvodnje, zaposlenosti in produktivnosti, znatnem zmanjšanju plačilnega primanjkljaja, usmeritvi investicij na izgradnjo in dovršitev osnovnih objektov petletnega plana in povečanju življenjskega standarda delovnih ljudi.
Predlog plana predvideva porast narodnega dohodka za 11,7%, povečanje proizvodnje v industriji za 11%, v kmetijstvu pa za 20,7%.
Največje povečanje proizvodnje se v predlogu plana pričakuje v kmetijstvu. To je tudi razumljivo. Prihodnje leto je potrebno, da pridejo krepkeje do izraza velike investicije v kmetijstvo, posebno v zadnjih dveh letih. Te investicije naj samo to leto znašajo okrog 70 milijard dinarjev. Te so razen ostalega že v letošnji jesenski setvi omogočile uporabo preko 30.000 trak-J torjev (leta 1939 je bilo v Jugoslaviji vsega 2500 traktorjev), » 1.6 milijona ton umetnih gnojil, da na 900.000 hektarih zemlje
*
*
*
*
* t *
*
*
*
*
*
*
uporabimo sodobno agrotehniko itd. Investicije v kmetijstvo bodo prihodnje leto porastie na 83 milijard dinarjev.
Predlog piana za prihodnje leto pa predvideva nadaljnjo zaposlitev 125.000 novih delavcev, prav tako povečanje storilnosti dela v industriji in rudarstvu za 6,5%. Povečanje števila zaposlenih in povečanje storilnosti sta tesno povezana. Namreč, dotok velikega števila delavcev z vasi v industrijo v določeni meri zavira povečanje storilnosti dela v nekmetijskih področjih našega gospodarstva. In to je bil eden izmed glavnih razlogov, da smo šli na manjše število novozaposienih v primerjavi * lanskim in letošnjimi etom. Lansko leto smo zaposlili 170.000 novih delavcev, a letos 180.000, kar je visoko nad povprečkom predvidenega petletnega plana.
Po predlogu plana za leto 1959 bo izvoz porastel za 13,4% v primeri z letošnjim letom, medtem ko se bo uvoz povečal za 9%, in to v glavnem uvoz poljedelskih strojev in umetnih f gnojil.
■ Kar zadeva insticije za osnovna sredstva, ki znašajo 566 milijard dinarjev, bodo te že letos dosegle določen porast in so v glavnem namenjene za dovršitev započetih in izgradnjo nekaterih novih objektov. V strukturi investicij so očitne velike vsote, predvidene v negospodarske namene — 120 milijard, v kmetijstvo 83 milijard, v promet 96 milijard in v trgovino in gostinstvo 30 milijard. Tu je treba še dodati, da je za bodočo Investicijsko politiko posebnega pomena združitev ln ^ usmerjanje decentraliziranih sredstev, ki so velika, a se zelo ^ pogosto uporabljajo neracionalno in s stališča splošnih interesov z nesmotrno, brez pravega gospodarskega kriterija in opravičila. ^ Zato bo koncentracija decentraliziranih sredstev, ki dosegajo ^ okoli 300 milijonov dinarjev, pomemben predmet razprav gospn-f darskih činlteijev. Kot nekaj novega se pričakuje podrobno pro-f učevanje gospodarske zaostalosti okrajev in možnost njihovega ^ napredka ne glede na to. v kateri republiki so.
^ Končno posveča predlog družbenega plana veliko skrb f porastu osebne potrošnje in življenjskega standarda delavcev in f uslužbencev v 1959. letn. Predvideno je povečanje osebne po-j trošnje za 6,2% oziroma 5% na prebivalca, a za toliko je po-^ trebno, da se poveča tudi realna mesečna plača zaposlenih. Za ^ izgradnje na področju družbenega standarda je predvidena veli-^ ka vsota 110 milijard dinarjev, od tega samo za stanovanjske a izgradnje 66 milijard. S planskimi instrumenti se je, kolikor a je to bilo mogoče, zagotovila ostvaritev tega povečanja osebne a potrošnje, detajlneje so planirane množine blaga za široko po-a trošnjo itd. Vendar pa je osebna potrošnja v prihodnjem kakor a tudi v letošnjem letu odvisna od mnogih subjektivnih činiteljev a Zato bo porast osebne potrošnje v veliki meri odvisen tudi od J samih komun in njihovih ljudskih odborov, od organizacij, ki se . ukvarjajo s preskrbo, od proizvodnih delovnih kolektivov in \ njihovih samoupravnih organov.
a Tudi na to je treba misliti že sedaj, na samem začetku javne , diskusije o predlogu družbenega plana za prihodnje leto.
t	Dragan Vukobratovič
Prisilna uprava v Krojaško-šiviljski delavnici v Zagorju
Zapadi slabega gospodarjenja
V Krojaško-šiviljski delavnici v Zagorju že delj časa ni šlo tako, kot bi moralo Iti. Pogosto menjavanje knjigovodskega kadra, predvsem pa slaba organizacija dela, sta povzročili, da je podjetje zašlo v težak finančni položaj. Do 30' septembra letos je podjetje doseglo 1,388.777 din dohodkov, izdatki pa so znašali 1,496.382 din z že upoštevanimi
zmanjšanimi družbenimi obveznostmi.
Vse to je napotilo občinski ljudski odbor, da je izvedel prisilno upravo in razpustil organ delavskega samoupravljanja. Resda gospodarska škoda za zdaj še ni velika, povsem jasno pa je, da bi z nadaljevanjem slabega gospodarjenja podjetje zašlo še v težji položaj. Ce bi v podjetju znali prisluhniti po-
trebam potrošnikov, če bi vpeljali dobro organizacijo dela, bi prav gotovo ne prišlo do prisilne uprave. Vprašanje je, kaj je storil celoten kolektiv za Izboljšanje poslovanja, kajti če bi iskal vse možnosti in prilike za nemoteno delo, bi podjetje postalo lahko ne le rentabilno, marveč konkurenčno vsem ostalim krojaškim delavnicam v Zagorju.
Vse to nas opozarja, da je treba socialistični obrti posvečati večjo pozornost, posebno pa usposobiti kolektive, da bodo kos svojim nalogam, ne pa pustiti stvari iti vnemar.
Občinski ljudski odbor je celo skušal pomagati podjetju z ■znižanjem družbenih dajatev, toda videti je, da tudi to ni pomagalo.	(v)
NAS KOMENTAR
Argentina in njen petrolej
Najprej so lz Argentine sporočili, da so delavci na naftnih polJlh začeli stavkati, potlej so poročali o obsednem stanju, ki ga je proglasila vlada, o aretacijah in o demonstracijah, in končno o prevratniških težnjah podpredsednika Gomeza in o njegovem odstopu. V ozadju vseh teh nemirov, stavk in demonstracij je gospodarska kriza, še posebno pa — petrolej.
Dr. Arturo Frondlzl je predsednik Argentine nekako osem mesecev. V tem času se je spopadel s številnimi težavami, ki izvirajo iz nemirne argentinske preteklosti, največ preglavic pa mu povzroča gospodarstvo, ki je bilo že tedaj, ko je postal predsednik, tako temeljito zrahljano, da posledic ukrepov za njegovo stabilizacijo res še ni moč čutiti. Dejstvo je tudi, da Fron-dizi ni zajezil inflacije, kot je pred volitvami obljubljal, nasprotno — pesos je v času njegove vladavine izgubil polovico svoje vrednosti.
V sklopu te gospodarske krize ima problem nafte posebno In zelo pomembno mesto. Znano je, da se v Argentini že več let bije boj za ohranitev podružabijenega podjetja za izkoriščanje nafte. S tem bojem je tesno povezana tudi Frondizijeva politična preteklost, saj sc j? vedno zavzemal za nacionalizacijo nafte In drugih pomembnih industrijskih vej. Ob pr hod na oblast pa sc je znašel pred tolkš-nlml težavami, da se je zatekel h kompromisu s tujim kapitalom. Medtem pa so njegovi pristaši čakali, da bo začel Izpolnjevati svoj Volilni pro-
gram, v katerem Je precej naprednih stremljenj In obljub, da se bo zavzemal za povsem neodvisno notranjo in zunanjo politiko Argentine.
V Argentini je kakih 500 milijonov ton zalog nafte. Po zakonu ima pravico do Izkoriščanja te nafte le državno petrolejsko podjetje, ki Je načrpa kakih 6 milijonov ton na leto. Toda argentinsko gospodarstvo potrebuje letno 12 milijonov ton nafte. Državno podjetje Je ne more načrpati več, ker nima dovolj strojev, strokovnjakov in kapitala. Za uvoz nafte pa plača država 350 milijonov dolarjev letno In to Je ttuli ves njen zunanjetrgovinski primanjkljaj. Ker kupiiic nafto, ne more kupiti drugega nujno potrebnega blaga, predvsem blaga za široko potrošnjo.	t
Ce beremo knjige ln govore argentinskega predsednika, njegove cko-nomšk^ S'udUe. lahko kmalu ugotovimo, da Frondlzi ni človek, ki bi Izdatni svoja nače'a svoj končni ritji Nikakor pa ni skregan z realnostjo. Pozna probleme in jih skuša reševati s sredstvi, s katerimi razpolaga. In če ne gre drugače, tndl s kompromisi.
Takšna pota pa vedno niso simpatična vsem njihovim pristašem, da o njegovih nasprotnikih, njihovi politiki, intrigah in akcijah sploh ne govorimo.
Letošnje poletje je na primer Fron-dizi sklenil s tujimi družbami (zlasti ameriškimi) nekaj pogodb o Izkoriščanju nafte, s Sovjetsko zvezo pa Je skleni) sporazum o kreditu 400 milijonov rubljev za nakup vrtalnih strojev In drugih naprav, potrebnih za razvoj petrolejske Industrije. To je povzročilo hudo kri v taboru njegovih nasprotnikov, pa tndl omajano zaupanje dela njegovih pristašev. Opozicija je odločno Izjavila, da Frondlzljcvi sporazumi « tujimi drnžbaml pomenijo kršitev ustave in da bi o tej »denacionalizaciji« moral razpravljati Kongres Vendar (kot je razvidno iz sporazumov) ne gre za denacionalizacijo, temveč za koncesije, ki naj omogočijo hitrejši razvoj petrolejske Industrije. Ce bi Argentina načrpala toliko nafte, kolikor je pofrebule. bi odpravila zunanjetrgovinski primanjkljaj In s tem veliko storila za stabilizacijo svojega gospodarstva. Težko je reči. če so kon-eesije res edini ukrep ki Je preostal Fmndlzlju dejstvo pa je. da vse politične stranke skušalo čimbolj Izkoristiti sedanje nezadovoljstvo In negotovost v deželi. In če rečemo vse stranke. potem tudi res mislimo vse — od komunistov, socialistov, pernnlstov !n Ralblnovlh radikalov do llberalev,
konservativcev in skrajnih desnlča« skih političnih skupin. Izbruhnili «. nemiri, delavci na naftnih poljih, med katerimi imajo peronist! še precej pri. stašev, so začeli stavkati, v mestih so ljudje demonstrirali, množili so se spopadi s policijo. Frondizl je 10. ok tobra ostro obsodil dejavnost opozl cijc, zlasti peronlstov, ki to po nje govih besedah vodili stavke zato, da hi ustvarili v deželi zmedo, da bi Jo Iz koristili za svoje »mračne cilje«. Sin dikati pa so odgovorili, da ne gre -a mo za protest proti koncesijam, tem več za protest proti splošnim razme ram v deželi, k| ,|i|jn delavec še glob Ije v bedo- Istega dne je Frondizl proglasil obsedno stanje.
Vse to jo sprožilo tudi nesoglasja v vladi. Odstopili so nekateri visoki vladni funkcionarji. Dne 13, novembru so odkrili zaroto, v kateri je sodeloval (tako vsaj trdi notranji minister) tudi podpredsednik Gomez, eden prvakov stranke Frondizijevlh radikalov Go mez je sprva zanikal, da bi sodeloval v zaroti, potlej pa j.e po ogorčenih demonstracijah in pouličnih spopadih — odstopil. Toda s tem problem nikakor ni rešen. ro'ož.a| j« gn zelo nego lov in napet. Frondizija čaka še veliko težavnega dela. predvsem na ho moral utrditi svoje oozieile In svoj ugled v argentinski javno tl k<illbrez podpore ljudstva prav gotovo ne bo mogel Izpolnil' svoi'b v-lfojb obUuh
Problem, ki ga premalo načenjamo
Roke za vse
V delovnem vzdušju minevajo zadnje ure na avtomobilski cesti. Kmaft bo praznik.
Izpodrezana zavist
Novinar je lahko dolgo vrsto let srečeval med svojimi zapiski o sevniških senčnih stvareh tegobe in dvome o skorajšnjem izboljšanju zdravniške službe na njihovem področju. Ne, to ni bila nikakršna lokalpatriotistična napihnjenost, ampak le stvaren odsev resničnega stanja, ki je postajalo čedalje bolj kritično. Vsekakor je treba odkrito priznati, da je dvoje zdravnikov in deniist za tolikšno število ljudi, kolikor jih ima Sevnica in njeno zaledje, zares premalo. Če pa k temu dodamo še razne njihove terenske službe, potem smo v skrajni zadregi.
Letos je zato toliko prijetneje odjeknila novica o dveh novih zdravnikih splošne prakse in prvem stomatologu v zgodovini Sevnice, in ob njej že prve napovedi o začetkih zdravstvene preventive, ki je doslej — razumljivo — ni bilo moč postaviti na noge, o zimskih zdravstvenih predavanjih po vaseh, o rednem delu zdravstvene posvetovalnice za matere in otroke, nasploh o boljših pogojih zdravljenja v sevniški občini.
Seveda so se tega najbolj razveselili občani sami, ki so bili z nastavitvijo novih zdravnikov odrešeni prekomernih čakanj po ambulantni čakalnici, prve uspehe pa so zaznamovala že tudi podjetja, kjer je boljša zdravstvena služba pozitivno odjeknila tudi v zmanjševanju bolniškega staleža njihovih delavcev.
V Sevnici se je stanje tako rekoč čez noč spremenilo. Zdravstveni problem se je umaknil drugim, novim.
Toliko bolj pa je zato pred tedni odjeknil, nenaden odhod stomatologa iz Sevnice in končno še odpoved obeh novodošlih zdravnikov.
Zakaj? si je zastavil vprašanje povprečen
Ob občnem zboru sveta »Svobod« in prosvetnih društev v Zagorju
Sevničan, pa tudi ljudski odbor in zlasti njegov svet za zdravstvo.
Ugotovili so, da odnosi v Zdravstvenem domu še daleč niso najboljši. Izrazito je stopala v ospredje zaverovanost upravnika Zdravstvenega doma in dentista vase in bojazen za prestiž. Od tu intrige, ki so končno rodile zlom mladih — z odpovedjo delovnih mest.
V Sevnici so ob tem v svojem zdravstvenem domu ugotovili še nekaj drugih nepravilnosti. Sestanki UO so bili prava .redkost, slabo pripravljeni, upravnik skoro ni poročal o delu, manjkali so strokovni sestanki itd.
O novonastalem položaju v sevniškem zdravstvu je najprej razpravljal občinski zbor proizvajalcev, ki je dal vsa pooblastila občinskemu svetu za zdravstvo. Ta je menil, da se stanje v sevniškem zdravstvenem domu lahko izboljša le s pretrganjem stare prakse, ki ji je bil glavni moto — očuvanje osebnih bonitet sedanjega upravnika in dentista. Občinskemu ljudskemu odboru je kot prvi korak v tej smeri predlagal razrešnico sedanjega upravnika in odpoved službe sedanjemu dentistu.
Občinski ljudski odbor je predlog sprejel.
Sevničani sicer sodijo, da je ta sklep prepozen, ker so'ga pričakovali že prej. Prav gotovo imajo prav. Občinski ljudski odbor bi brž-kone^lahko problem pred časom laže in ugodneje rešil, zlasti pa bi bile razmere v sevniškem zdravstvu danes že na čistem. Več pa bi lahko prej storil tudi sam upravni odbor zdravstvenega doma.
Vendar vse skupaj tudi zdaj še ni prepozno. Upajo, da bodo z ureditvijo stanja le obdržali pba zdravnika, ki sta se priljubila in pokazala mnogo volje do dela, obvarovali se bodo podobnih nevšečnosti za bodoče.
Ljudskemu odboru in vsem ostalim pa je primer opozorilo na nenehno budnost v poslovanju posameznih ustanov, kjer se ob nesposobnem družbenem organu zlahka zarode nezdrave kali.
SREČUJEM GA. VEDNO OB ISTI URI IN NA ISTI POTI. V MODRI DELOVNI OBLEKI, POMAZAN Z OLJEM HITI, DA BI SE PREVEC NE ZAMUDIL, S TORBO V ROKI. IZ TRGOVINE IN GOSTILNE, NAZAJ NA SVOJE DELOVNO MESTO. VAJENEC JE, ZA STAREJŠE OKOLI SEBE TUDI KURIR.
Tudi ta je vajenec. Menda bo čez dve leti stopil pred izpitno komisijo. Postal bo pravi mizar. Samostojen. Osem ur bo preživel v delavnici ob skobelniku in žagi. Zdaj je mojstru že hišni delavec; nacepi drva za dom, prinaša gospe vodo, kdaj pa kdaj popazi tudi na otroka.
Pred kratkim je nekdo pripovedoval o vajencu brežiškega mizarskega podjetja pri postaji, ki je moral lansko zimo že nekaj ur prej na delo kot ostali, da je zakuril peči.
V predalu je tudi anonimno pismo, sicer starejšega datuma, iz trboveljske Strojne tovarne. O nekem mojstru, ki se prekomerno zadira nad vajenci* včasih pa tudi koga »osloni«.
Se se vfrste slike, k) so si v bistvu podobne, nam znane iz vsakdanjega življenja. Kar navajeni smo nanje in vse preradi smo brezbrižni do njih. Morda kdaj pa kdaj mimogrede na tem in onem sestanku rečemo besedo, dve o »vajenskem problemu«, vendar se dostikrat sploh ne potrudimo, da bi ga ocenili dovolj realno in zlasti nepristransko. Vemo, da je nekdanji značilni vajenski problem soroden mnogim členom minulosti, pri nas odpravljen. Prav zaradi tega pa se ponekod preveč uspavajo in izogibajo resničnemu stanju.
Pred nekaj tedni se je v naši redakcija zglasila mati S. Z. iz Trbovelj z zgodbo o sinu Stanku, ki je nekaj tednov po pomočniškem izpitu dobil od starejšega sodelavca toliko bunk, da so ga morali obdržati v zdravstveni negi v bolnišnici. »Ce so mislili, da lahko med vajensko dobo delajo z njim, kar so hoteli, zdaj tega ne dovolim!« Zavrteli smo telefonsko številko podjetja, kjer dela ta fant in ugotovili.
»Boste vendar razumeli, samo vajenec je!«
Naša mala anketa nam prav gotovo ne more dati splošne slike vajenskega življenja na našem področju, zlasti še, ker smo se tokrat omejili na nekatere njegove kritične točke. Vendar so njene ugotovitve toliko zanimive, da jih velja ponoviti:
— Vajenoi vidijo vzrok za nepravilen kontakt z nekaterimi delavci že takoj v začetku njihovega šolanja. Vajenec se znajde v obratu ali tovarni kot tujec. Sam ne ve, kam naj se obme, kdo so njegovi naj-bližji sodelavoi. Zakaj mu ne bi razkazali že takoj prvi dan vsaj najvažnejših prostorov, upravičena kritična, ga predstavili najbližjemu so-lzzove val protinapa-, delavcu in mu tako mnogo omilili moreč občutek?
— Starejši ne poznajo bistvenih razlik današnjega vajenca od vajencev predvojnih let.
Saj ne more veljati zamera 50 ali 40-letnem delavou, ki še vedno živ, ob spominih svojega, še mnogo težjega »še-grtstva«, če potem takole ob malici pošlje svojega »poba« po kruh ali pivo. zahteva od njega to ali ono zasebno uslugo.
da se ljudem v podjetju ni zdelo vredno razpravljati ali ukrepati o tem dogodku. Je bil pač pretep! Vsekakor pa predstavlja pr mer 'dvoje značilnosti- brezbrižnost podjetja. ki nikakor ni na mestu, in staro navado staršev, ki se jim zdi neprimerno ravnanje v času vajenske dobe kar nekako v redu, pač tradicionalno.
Prav to oboje pa v največji meri prispeva, da ie vajensko vprašanje pri nas še vedno nerešeno, da vajenci mnogo-kje še po nepotrebnem prežive to ali ono grenko ali prekomerno zaposleno uro.
Vajenci sami tega problema prav gotovo ne bodo rešili, saj vsakršna njihova prevelika, čeprav beseda dov.
Iz tega izhaja molčečnost, mlačnost in tudi bojazen ali besede o tem. da nič ne pomaga, ker stari pač mlade podcenjujejo.
V tem seveda nimajo povsem prav, imajo pa izkušnje iz raznih sestankov, kjer resnično razni mojstri in kolegiji radi brezbrižno zamahnejo z roko ob takšnem probiemu ali predlogu ob še takšni krivici. z lakonično pripombo:
Svoboda Dobrna v novi sezoni
Preteklo nedeljo popoldne so še zbrali v domu Svobode Dobrna v Trbovljah člani prosvetnega društva, da bi slišali poročila funkcionarjev prosvetnega društva, da bi slišali poročila društva o delu to uspehih svoje prosvetne organizacije Prostorna dvorana je bila za to priložnost lepo ozaljšana in u-di polno zasedena, kar priča, da se člani močno zanimajo za razvoj in napredek društva.
Iz poročil smo povzeli., da je moralo društvo v pretečeni poslovni dobi nekoliko zanemariti politično-ideološko delo, kajti zaradi slabega gmotnega stanja je društvo vsa finančna sredstva porabilo za dokončno ureditev doma ta gostinskih prostorov v njem. Za prihodnje
PREITI
V SBRBVO
Končnovelj avno se ie izkristaliziralo mnenje, da ič napočil čas, ko bo moč‘ razširiti kultumoprosvetno in izobraževalno delo. In da se bo treba zavzeti za kvalitetno podajanje vseh stvaritev. Delno so se društva organizacijsko že utrdila, zategadelj velja to delo še stopnjevati in pridobivati za amatersko delo čim-več mladih ljudi, ki imajo veselje ali voljo do igranja, petja, izobraževanja im drugih oblik kulturnega udejstvovanja. -
Zelo spodbudno je tudi, da se vse več prosvetnih delavcev vključuje v kultumopro-Bvetno in izobraževalno udejstvovanje. zlasti na vasi, pa tudi v središču Zagorja dela v »Svobodah« mnogo več učiteljev kot nekdaj. Seveda pa je občni' zbor sveta »Svobod« in prosvetnih društev tudi ugotovil, da je treba prosvetne ljudi navdušiti za to de-
Razgibanost pred volitvami v odbore SZDL
Pred volitvami v nove terenske in vaške odbor« SZDL v Radečah vlada po vsej občini pisana razgibanost. Omeniti moramo predvsem to, da tov. Mirna Zupančičeva zelo dobro izpolnjuje svojo poslansko dolžnost. V soboto to nedeljo je prisostvovala trem občnim »borom SZDL v radeški okolici. Občni zbori so bdll zelo dobro pripravljeni zlasti pa velj to za Zidani most. 2al pa moremo ugotoviti, da terenski od. bor v samem centru Radeč, ki Ima največjo število članov in je tudi kadrovsko 7e'o sposoben, to izpolnil pričakovanja. Nedelavnost odbora je Mia pred kratkim omenjena na plenumu SZDL, vendar s« stanje ni mnogo izboljšalo.
Gospodinjski center v Radečah dobro deluje. Pred krat-M*n »o na letal konferenci pregledali svoje dosedanje delo to sprejeli zelo obširen program dela. V četrtek. 20. noric m*— bodo Imeli prvo pre-o kontracepciji, Pre-Sgml bo dr. Tekavčičeva '7-SHSijian«-	-«t
javnost in jim prikazati važnost tega poslanstva. Da pa bi prišlo do tesnejšega sodelovanja z izobraženci, bo na občnem zboru med drugim sklenili organizirati posvetovanje s prosvetnimi delavci in delovno inteligenoo, na katerih bi storili vse potrebno za pospešeno sodelovanje z delavskimi društvi.
Kajpada so na občnem zboru precej govorili o pomanjkanju strokovnega kadra, zlasti režiserjev, pevovodij, glasbenih vodij in drugih. V razpravi je bilo med drugim rečeno, da se stanje izboljšuje, da pa se bo moral svet sam zavzeti za pridobivanje ljudi, ki bi lahko vodili društvene skupine in sekcije. Zato je nekako nerazumljivo, da obiskuje dramski tečaj v Zagorju, ki ga je organiziral okrajni svet »Svobod« in prosvetnih društev premalo odrskih igralcev.
Prihodnje leto bo v Zagorju, če bo resnično prosvetni dom dograjen, velik dogodek. Dograditev in odprtje doma pa zahteva že zdaj temeljitih priprav za ta dolgo pričakovani dan. Svet »Svobod« je predlagal vsem društvom, naj se skupno z občinskim političnim in oblastnim vodstvom osnuje poseben pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za dostojno praznovanje otvoritve doma.
Končno ie občni zbor sprejel tudi nekoliko važnih sklepov. Med drugim bodo v svetu ustanovili komisije za dramsko, pevsko, izobraževalno in glasbeno dejavnost. Naloga teh komisij bo pomagati vsem društvom, zlasti njihovim skupinam boljšo izbiro repertoarja in jim pomagati z nasveti gli razgovori za kar najbolj kvalitetno prirejanje kultu nrioprosvetnib del. Posebna naloga sveta pa bo še v bodoče spremljati dejavnost društev, jim svetovati in pomagati pri njihovem opravilu. Zato je svet Izbral 19-č.lanski odbor, ta pa bo izvolil 5-član-ski sekretariat, da bi pripravljal vsa potrebna posvetovanja, seje in razgovore o kul-turnoprosvetni dejavnosti v občini Zagorje.
(v)
Zabjak« Trbovlje — akvarel, 1958, Janez Knez
poslovno obdobje pa je občni zbor sklenil, da se vsa razpoložljiva sredstva uporabijo za kulturno in ideološko delo med članstvom. V ta namen so za prihodnje leto določene večje denarne vsote. Z njimi bodo poživili dramsko sekcijo skupaj z mladinskim in lutkovnm gledališčem, nakupili a tudi večjo število knjig za društveno knjižnico. Prav tako je večji znesek določen za strokovno izobraževanje v posameznih rek-oijah, kajti občni zbor je ugotovil, da delovanje posameznih sekcij močno ovira pomanjkanje strokovnih moči.
V	minulem obdobju sta bili posebno aktivni gledališka in šahovska sekcija. 16 gledaliških predstav je gledalo nad 400 Iju-Prav tako so imeli rad 200 gledalcev pri 6 predstavah mladi igralci. Zal ni prišli do izraza mladinski pevski zbor, 'ker društvo ne more kupiti klavirja. Podpredsednik Zveze Svobod LRS, tov Pavle Kovač, ki je r*o-slušal poročila društvenih funkcionarjev, je poudaril, da nakup klavirja ne sme biti ovira za razvoj pevske dejavnosti. In to tudi drži. Društvo. Ki razpolagi z več kot 4 milijoni dinarjev premoženja v nepremičninah, lahko razvije močnejše kulturno delo. S to ugotovitvijo se je strinjal tudi predsednik občinske zveze Svobod, tov. Janez Zalaznik.
V	razpravi so liani prinesi)
več predlogov za poživitev dela v društvu, ki naj jih novoizvoljeni upravni odbor društva v svojem delu upošteva. Vsekakor je posebno pohvalno to, da se bo društvo preorientiralo ie gospodarske v kulturio dejavnost in da bo vsaj mladina stare Dobrne šla po poti, ki jo je nakazala Zveza Svobod.	S.G.
Vajenec naj bi bil kdaj pa kdaj posebna točka zasedanj delavskih svetov m množičnih zborovanj.
Redno skrb o vajencih bi morale voditi vse sindikalne organizacije in obrtne zbornice. zlasti pa njihove vajenske komisije, ko ponekod obstajajo le na papirju, ali ob dveh treh sestankih na leto.
Uspeh bo rodiilo le sistematično delo, takšno, kakor je že mmogokje v navadi, in ostri koraki ob vseh negativnih pojavih.
—jak
Ali je to način?
Večkrat lahko žal ugotovimo, da Imajo nekateri tovariši, ki so imeli priliko in možnost, ia so si pridobili višje znanje, kaj čuden odnos do tistih ljudi, ki po njihovem mnenju opravljajo dela, ki so »manjvredna« od njihovega. Morda o tem ne jji napisal teh vrstic, če me ne bi k temu spodbudila razprava na nedavnem občnem zboru neke sindikalne podružnice (pobliže onvedano: neke sndikalne po Iružnice uslužbencev državnih otanov).
V razpravi se je med drugtoii oglasila tudi tovarišica, ki je predlagala, naj se člani pomenijo tudi o tem, zakaj niso člani neke sindikalne organ'zieije (točneje: sindikalne podružnice učiteljev in profesorjev) pripravljeni, da bi bila v njihovem sindikatu tudi šolske snažilke. SVoje odklonilno stališče namreč zagovarjajo s tem, »da bi se le-te na sestankta dolgičasl-ie in da njihovo področje dela ne sovpada s področjem dela snažilk«.
Mislim, di pri vsej tej stvari ne gre za to, da bi se snažilke na njihovih sestankta »do.iTuča-sile, ni za to, da področji dela ne »sovpadata«. Gre enostavno samo za način podcenjevanja ljudi, ki ne opravljajo »ime-nitnejšega« dela. To je pa najhuje, kar se prizadetemu lahko zgodi. Menim, da to početje ni v soglasju z dana-rijim časom, niti ni' v ponos Hst'm. ki so to stvar potuhtali.
Nehote se človeku zazdi, da nekateri menijo, da so »nažilke res samo za to, da pometajo in čistijo prostore, o vseh drugih stvareh pa naj razmišljajo »n razpravljajo ljudi ■. ki so imeli voznost, da so študirali Med temi je pa na primer precej takih, ki jim je omogočila šolanje in študij naša socialistična družba — katere lel so kajpak tudi snažilke. Tudi te so prav tako po svojih močeh prispevale kot vsi ostali delovni ljudje na še socialistične JugoJavijc, da so se šolali kadri in se še šolajo.
Z a konec samo to: vsak naj si na svojem delovnim mestr, prizadeva, da bi napravil in ustvaril kar največ — nekateri z umskim, drugi z ročnim de lom. Zato je nedopustno kakršno koli podcenj ivanie zaradi »manjvrednega« dela in moramo vsak tak poskus obsoditi.
(ma)
Kolektiv na robu dogodkov
KAJ JE ČRNO?
»Odstopam, ker ni prav čutiti dela delavskega sveta.« Nekako tako se je glasila pismena obrazložitev, ki jo je dal k odpovedi mandata član delavskega sveta trboveljske »Mehanike«, tov. Jenčič. Hkrati je zadnji čas odpovedalo mandat še nekaj članov DS.
Komunisti »Mehanike« so na osnovi tega na svojem ponedeljkovem sestanku razpravljali o delavskem samoupravljanju v podjetju.
Navzoč je bil tudi tajnik občinskega sindikalnega sveta, svojo izjavo pa je dopolnil s konkretnimi primeri tudi član DS Jenčič.
Vsekakor bi bilo koristno — tako so ugotovili tudi sami komunisti, ko bi se o vsem tem že kdaj prej izčrpneje pogovorili in hkrati poudarili, da je bilo vse'doslej premalo - čutiti sodelovanje med organi upravljanja, komunisti In sindikatom.
Navzoči komunisti-člani delavskega sveta so močno zamerili svojemu kolegu Jenčiču trditev, da »delavski svet in upravni odbor samo prikimavata in glasujeta tudi za stvari, ki so premalo jasne, nepravilne ali že opravljene.«
Izjava: »To za naš delavski svet ne drži. To je napihovanje.«
Kaj je k temu dodal Jenčič? »Spor je nastal na zasedanju, kjer se je direktor nepričakovano pojavil z že povsem izdelanim premijskim pravilnikom (tb je presenetilo tudi precej drugih članov DS — op. pisca), ga prebral in poudaril potrebo po njegovi čimprejšnji uveljavitvi. V razpravi sem izrazil proti temu pravilniku nekatere pomisleke. Tu pa je nastala kritična točka, ki je pripravila direktorja celo do sklepa, da zapusti zasedanje, česar potem ni storil.«
Dejstvo: delavski svet je pravilnik na tem zasedanju sprejel, čeprav ga po enkratnem poslušanju gotovo ni mogel v celoti oceniti. Pozneje so ugotovili, da ima nekatere pomanjkljivosti. Njegovo razmerje 1:12 prav gotovo ni najboljše.
Izjava člana DS-komunlsta: »Tu res nismo prav storili, ker smo ga takoj sprejeli. Lahko bi o njem razpravljali še na prihodnji seji.«
Izjava drugega komunista: 2e dostikrat smo govorili, da so seje delavskega sveta vzete prelahko. Vsak član bi moral dobiti material za sejo že prej, le tako bi lahko prišel nanjo zares pripravljen. Govorili simo že dostikrat, toda uspeha še ni.«
Izjava člana DS-komunista: Zapisniki so pomanjkljivi. Dostikrat izpade bistvo.
Zakaj hočejo odpovedati mandat drugi? »Zaradi nezainteresiranosti in zaradi oddaljenosti (3).«
Izjava drugega komunista:	»Delavski svet je
prezaprt vase. Delavci nikoli ne zvedo bistva njegovega dela. Naj stopi pred kolektiv z odprtimi kartami in stalnimi informacijami.«
. In še neka izjava;
»Kritike na račun podelitve štipendije direktorjevemu sinu, ki so zadnje dni v Trbovljah precej pogoste, so neutemeljene. Sklep o tem je sprejel povsem pravilno UO in delavski svet pedjetja.
Okoli teh bistvenih točk se je sukala vsa debata. Mnenja komunistov so bila včasih nekoliko deljena. Nekateri — takšen je bil občutek, — so se postavljali v obrambo ugleda podjetja to delavskega sveta za vsako ceno, drugi — teh je bila večina — so si samokritično pogledali iz oči v oči. Vsekakor je bila celotna razprava bogata, prav gotovo pa tudi koristna za bodoče delo v kolektivu in odpravljanje vseh napak v njem.
Člani delavskega sveta imajo lahko prav, ko pobijajo ugotovitev tovariša iz svojih vrst, da so zgolj neki »registratorji« že pripravljenega materiala. Priznati pa morajo, da kdaj pa kdaj le prelahko ukrepajo, brez stvarne proučitve stvari, ki je na dnevnem redu. Da so včasih še premalo seznanjeni s svojo vlogo in nalogah, ki jim jih daje
ta odgovorna funkcija. Vsekakor pa ne bi smeli nikakor zanemarjati skrbi za stalen kontakt z vsem delovnim kolektivom, ki pa ga je danes v tej tovarni, po vsem sodeč, občutno premalo, če že ne rečemo nič.
Prav iz neobveščenosti kolektiva včasih izhajajo tudi »alarmantne vesti« nad katerimi se nekateri toliko čudijo.
Po Trbovljah n. pr. govore, da je direktor predložil delavskemu svetu številko o višini štipendije, ki ni majhna, govore, da ta človek podjetju po končanem študiju ne bo dosti koristil, kolektiv pa mora verjeti pač tem govoricam, čeprav so morda neosnovane, ker o tistem, kar je DS resnično razpravljal, ni obveščen. Vse skupaj povzroča razna namigovanja to pomisleke v uspešno delo svojega najvišjega organa.
Člani delavskega sveta ugotavljajo, da so zapisniki pomanjkljivi, zdaj, ko je šlo za nekatera sporna vprašanja. Sicer doslej tega ni nihče omenil. (Izjava zapisnikarja.)
Nekdo vprašuje nekako takole: »Kaj pomeni ta gonja proti »Mehaniki«? Ali gre za odstranitev direktorja? Res ima napake — kdo, ki dela, jih nima? — res je včasih čudak, čudno postavlja nekatera vprašanja. Toda v bistvu živi ves s tovarno že od prvih let. Tovarna pa lepo napreduje.«
Ne gre za nobeno gonjo proti »Mehaniki«, gre le za to, da se odpravijo v tem mladem in obetajočem kolektivu napake, ki se pojavljajo, pri odstranjevanju teh pa bi morali igrati glavno vlogo prav tovarniški komunisti. Neprestano kritično opozarjanje to zasledovanje celotnega dela, proučevanje pisma in programa ZKJ, bo rodilo uspeh.
Vsekakor smo lahko optimisti, da bo »Mehanika«, ki se je v zadnjem času spet obetajoče raz-
*rnim pikam
■jr
e d r
.
'.Ua.	...	..........
Ko tako vsak dan lezem v de-be' površnik, se včasih vora-šam, kje na svetu je najbolj mraz? Gotovo to zanima tudi koga drugega, zato vaš odgovor ne bo zaman. — I. v.. Brežice.
Najinižja temperatura v naseljenih mestih na svetu (c zapisana v sibirskem Verho-jansku — minus 68 stopinj Celzija, pa še dodatek za poletne mesece:	najbolj vroče
je v afriški Somaliji, — plus 64 stopinj Celzija.
Igram in igram denarno loterijo, pa sem še skoro obupal. Nikoli ne zadenem niti dinarja. Kaj mi svetujete vi? — F. T„ Trbovlje.
Poskusite še s številko 17!
Tu gre za stavo. Ce razvozlate. šifro »23-29« brez moje pomoči, dobro, drugače pošljem še rešitev ln seveda zahtevam za to ustrezni honorar. Ste zato? — I. N. Videm -Krško.
Seveda smo, žal le s honorarjem ne bo nič. »23-29« je novo zdravilo proti srčnim boleznim, ki so ga iznašli v Belgiji. Je trikrat močnejši od »trinitrina« in tisočkrat od »aminoflina«.
Zadnje tedne 1e bilo v Trbovljah močno v navadi pravcato preseljevanje uradov. Prav pa bi bilo. da bi se ti uradi spomnili tudi na nas in nas preko vašega tednika opozorili na svoje nove prostore.
Pravijo, da je še čas, ker preseljevanje še ni končano.
Mnogo vode 1e že preteklo po Savi od takrat, ko sem napisal članek o kostanjevem raku. Ali ie morda tudi honorar odplaval po vodi. — Sodelavec iz Sevnice.
Administracija trdi, da ho skoro »priplaval« v vaš žep.
Z zanimanjem prebiram vašo rubriko »Halo. 91«. hkrati pa sem kot mladinec naročnik »Mladine«. Prav tako kot vi pa ima tudi »Mladina« rubriko »Halo. 08«, ki rešuje ista vprašanja. Rad bi vedel, kdo 1e prej uvedel to rubriko. — L. D., Trbovlje HI.
»Halo, 91« — Zasavski tednik, štev. 37,	7. septembra
1957. »Halo, 08« — Mladina, štev. 2, 13. januarja 1938.
iz otroških Jet se sporni- ca mu največkrat spioh ni po- mer dajanje zemlje v zakup, njam, da je oče vsako leto vzel plačala proizvodnih stroškov, v čemer je — če vzamemo v zakup dve njivi, za najem- česar pa takrat ni znal izraču- svinčnik v roke — kar precej nino pa je moral dati polovico nati, ker svoje delovne sile izkoriščanja. So pa tudi taki pridelka. Takrat je pač mislil, spi0h nj štel med proizvodne posamezniki, ki dajejo zemljo da je to pošteno in prav. Sele stroške.	v zakup predvsem zato, da mu
po vojni je prišel do spozna-	-	io najemniki dobro pognoje.
nja, da so ga tisti, ki so mu Čeprav so bili po vojni spre- gnan ie primer posestnika, ki dajali zemljo v zakup, grobo številni predpisi, s kate- ne da vsako leto istih njiv v izkoriščali, raj so si na račun rimi so bili odpravljeni izko- najem oziroma zakup za polo-lastninskih pravic vzeli kar riščevalski odnosi na vasi, pa vico pridelka, ampak vedno polovico s trudom pridoblje- tu pa tam razne oblike izko- druge, to pa zaradi gnojenja,
nščanja še obstajajo. Na pri- kakor sam pravi. Poznam tudi
primer, ko je neki mali kmet
iztrebil del gozda za njivo, ki jo ie za plačilo imel tri leta v brezplačnem zakupu. Razumljivo, da je bil pridelek vsa tri leta zeio boren. Izredno naporno delo pri trebljenju gozda se je začelo obrestovati šele četrto leto. ko je na
nega pridelka Os?n!a polovi-
I _	~r —I&Jp
®x! m h k ■*
fMI I |||l|
,	* ii
njivi sejal in žel že sam lastnik.
Podobni odnosi vladajo tudi v nekaterih potočnih oziroma rečnih mlinih, ki jih dajejo lastniki v najem za polovico merice ali pa pod drugačnimi pogoji. Neki najemnik .je moral iz svoje polovice merice živeti precej številno družino, ki je garala od zore do mraka, drugo polovico pa je moral dati lastniku mlina, ki se dela sploh ni dotaknil; v mlin je prihajal samo zaradi kontrole, da ga ne bi najemnik »okrog prinašal«...
Zavestne politične sile bi morale smelo odkrivati take in podobne primere, v katerih je še vedno odsev izkoriščanja človeka po človeku.
ČLAN! ZB, AL! VAM JE PRIZNANA VSA DELOVNA DOBA?
Precej dela imata, kot je videti, mi pa vprašujemo: ali bo ostalo še pri stari ceni?
Izboljšali bodo delo gasilskih društev
Se vedno so primeri, zlasti pri nezaposlenih članih ZB, da jim ni priznana delovna doba med NOV. Skrajni čas je, da se to vprašanje uredi, sicer obstaja nevarnost, da bodo sčasoma priče pomrle in tako n.e bo mogoče več uveljaviti delovne dobe med NOV.
Pri vseh občinskih odborih ZB obstajajo komisije, ki sprejemajo prošnje za priznavanje delovne dobe. Kdor delovne dobe med NOV še nima priznane
V občini Videm-Krško ie 13 ga- in Senuše. Prostovoljno gasilsko in tega ne more dokazati z ori-silskih društev, od katerih ie na1- društvo Leskovec si je lani ure- gii.alnimi dokumenti, mora do-starejše Krško, nato	pa Videm,	dilo nov dom. Vse je kazalo, da	bit-	j-jave treh	prič.	ki	bodo
Skupno ima okrog	500 članov,	bo ta dom gasilce povezal in jih	J-	f ’_____ ,
Med najaktivnejše lahko vseka- v njihovem delovanju še bolj točno opisale delo člana med kor prištevamo prostovoljno ga- utrdil. Bilo pa je prav nasprotno. NOV in po čigavem nalogu ‘.er silsko društvo Krško. Videm. Ra- V glavnem je zaradi nesoglasja d kda» dalie ie le-ta sodelo-ka. Veliki Podlog, med mani ak-	med člani društvo letos odpove-	oa	"T3	3
tivne pa Veliki Trn.	Velika vas	dalo. kar ne škoduje le njihove-	val.	Jasno je,	da	morajo	biti	te
mu ugledu, temveč tudi vasi sa- priče starejši sodelavci od tiste-mi in opremi, ki vedno bolj rja-	kateremu potriuie lastno-
Roditeljski SSStanCk na tehniški bol^do^zraz^ob1 prinkV^ocenie- ročnim pbdpisom overovljenim
srednji šoli v Vidmu-KCrškem
' darjeno naj se na podlagi oce-
Pred kratkim je bil na teh- pravili nepotrebno čakanje, "itr^strokovn^^spo^brie1'^ misiji prve stopnje pri obfcin*
hkrati pa bi to koristilo tudi d?Uštva. so nekatera društva do- skem Odboru ZB, ki bo material dijakom brežiške • gimnazije, 'bili popolnoma nepripravljena, uredila in s svojim mnenjem kjer bi lahko pričeli s poukom Da bi odstranili pomanjkljivosti, dostavila komisiji druge stop-
vanja društev, ki ie bilo razde- otj občinskega odbora ZB, nje-
lieno na administrativni in teh-	sodelovanje/1 z NOV Taka
nični del. Čeprav je bilo pou- govo soaeiovanjef z nuv. laka
potrdila je treba dostaviti ko-
lo, ko je član ZB delal nepretrgano na osvobojenem ali okupiranem ozemlju, po nalogu določene vojaške enote ali narodnoosvobodilnega odbora. Tako delo je lahko bilo pretrgano z aretacijo, vendar se i lahko delalo v zaporih. Po osvoboditvi iz zapora je moral nadaljevati z organiziranim delom.
Sodelavec j bil tisti, ki je med narodnoosvobodilno borbo v presledkih podpiral partizanske enote s hrano, prenašal pošto, zdravila in podobno. Tako sodelovanje se prizna enojno. V enojno delovno dobo se prizna tudi preseljeništvo in internacija, kolikor ni bila prostovoljna
Člani ZB pozanimajte «e ta
pravice, ki vam nripadajo iri čimprej uredite vse potrebro. da se vam prizna ves čas sodelovanja med narodnoosvobodilnim gibanjem.	-š
$ / ■#'
Moče sem sit do grla. posebno oa tistih šoferjev, ki meni nič. tebi nič. nalašč hitreje vozijo po razmehčanih, mokrih cestah in »blagoslavlialo* z brozgo nič hudega sluteče ljudi. Takšnih žegnov smo zares vsi siti. zavoljo tega predlagam, naj zlobneži že prenehajo s to prakso.
Drugače se nam obetajo slabi časi. Zadnjič sem pisal meteorologom v Beogradu, naj za moje zveste napišejo sestavek. kakšno bo vreme pozimi. Brž so odgovorili, da bo zelo zelo mrzlo, pa nekaj metrov snega bo zapadlo., Potem pa pristavljajo da zima ne bo kdo ve kaj dolga — takole štiri mesece bo pritiskal mraz. Lepa tolažba, kajne?
Ta teden se ml n! dosti dalo po Zasavju. Ko pa je vsepovsod tako mokro, da nobene čevlje ne držijo. Ja. ja so ml hitele zatrjevati gospodinje v Zagorju, le nikar tarnati. Pepče! Tebi in našim dedcem je lahko, kaj pa naj obujejo otroci in tiste ženske, ki nosijo manjše čevlje? Moral sem iih debelo pogledati, ko so ml takoj začele razlagati, da takih čevljev ni, ali pa se zelo težko dobe. Vsem tistim, ki se ukvarjajo s serijsko Izdelavo najrazličnejših čevljev, moj klici »Izdeiulte tudi čevlje manjših številk, pri nas v Zasavju smo z malim zadovoljni!«
Pri Grčarju sem komaj »odrajdal«, toliko »pollfke« se 1e nabralo na kockani cesti. Pa kaj. ko imajo pometači tako slabo plačo, »ai se Hm revežem ne da kaj prida postoriti.
Tistega krškega mesaria v poslovalnici 1 sem zaman poučeval, da videmsko-krške gospodinje ne znajo »oopratl«. Kajti doslei se 1im še ni posrečilo, da bi iz svinjske glave, pravzaprav iz ostanka svinjske glave, napravile zrezke. Nič čudnega, če se njihovi možje venomer pritožujejo nad mesnimi jedmi. No. pa je obljubil, da se bo poboljšal. Bom videl, kaj bodo porekle čez kak mesec gospodinje.
Potem sem se zglasil še v Sevnici, kjer so mi ljudje povedali.’ da Je zaleglo moje opozorilo glede obveščanja. Zdai so oglasne deske spet bolj polne.
Močno potolažen sem se vrnil v Trbovlje, kjer je spet lilo kot iz škafa. Nisem mogel drugače napraviti, kot stopiti v neko oštarijo in ga spiti pol decl. proti prehladu namreč. Da mi ie bilo zelo žal saj so ga spet podražili za neka* ikroglih kovancev.
Lepe pozdrave Vaš Pepče.
Ljudski poslanec Humbert Gačnik med litijskimi volivci
Ljudski poslanec v skupščini poroča o delu ljudske skupščine LRS je za litijsko občino tov. in seznanja občane s političnimi Humbert Gačnik, ki je svojo problemi.
mladost preživel pri nas v Litiji in je tu obiskoval tudi osnovno šolo, potem pa je nadaljeval študije v Ljubljani. Zdaj je tov. Gačnik član okrajnega komiteja ZKS v Ljubljani, pri zadnjih volitvah pa je bil izvoljen v litijski občini. Tovariš Gačnik, ki je
Zdaj, na začetku jesenske delovne sezone, je bil večji zbor političnih aktivistov, voditeljev v množičnih organizacijah ter članov naših sindikatov in ostalih občanov. Zbor je bil lepo obiskan in ga je odprl sekretar ob-
, .	., činskega komiteja ZK tov. Tone
pn nas splošno znan po parti- Praprotnik Ta je podal obšimo
zanskem imenu Humbi, ziv. v analiz0 polititnega dela v na3i
državi, poslanec Gačnik pa je prikazal svetovni politični po-
stalnem stiku z našo občino in obišče večkrat tudi teren, kjer
niški srednji šoli v Vidmu-Krškem roditeljski sestanek, ki je bil dobro obiskan, saj
se ga je udeležilo okrog 90 ob osmih in ne ob devetih, odstotkov staršev. Ravnatelj
ki so .iih ob tel priliki ugotovili, 1e občinska zveza sklicala na po-
nje pri okrajnem zavodu za socialno zavarovanje. Razen tega je treba dostaviti komisiji pri občinskem odboru ZB vlogo za
Priprave za sprejem v pionirsko organizacijo
S prevozom imajo težavo SVet častnike in podčastnike vseh Šole je na tem sestanku iz- tudi tisti, ki se vozijo iz Brs- društev. Ob tej priložnosti so po. trpno poročal o razvoju, pro- Staniče, in to zaradi tega, ker Uako a£ada° ižbol.išan6 demkpo &ga-biematiki im perspektivi šele, sta dve avtobusni zvezi, od sUskih društvih,’ dvignili niiho- Poznanje dobe med NOV, prav nato pa se je v pedagoškem	katerih vzdržuje eno Celje	vo	aktivnost	m	strokovno uspo- tako	v	treh	izvodih, v	katerih
predavanju dotaknil strokov-	(Senovo—Brestanica). drugo	^rnkovn^nada-	trel3a	kronološko	navesti,
nega šolstva in šolske refor- pa Brežice (Brestanica—Vi- liievalne tečaje za strojnike. Na kdaj je pričel z delom za name, vloge tehnike v naši druž- dem-Krško). Dijaki so zaTadi strokovnem tečaju za gasilske rodnoosvobodilno gibanje in do bi m tudi šolskega uspeha. tega prisiljeni kupiti dve voz- {^dallnig_et! °Jtrokovno	kdaj je sodeloval. Navesti mora
Ob prvi konferenci letošnje- ni karti. Razen tega pa držav- usoosot>iii. občinska gasilska zve- tudi, kaj -je delal, po čigavem ga leta je bil šolski uspeh ni sekretariat za finance ne za bo skušala s pomočjo lokalnih nalogu, kje in s kom je bil po-znatno slabši kot lani. Pozi- dovoljuje povratnih kart za družbenih organizacij odstraniti vezan.
tivnih ocen je bilo le 52 od- avtobus iz Vidma-Krškega do ^š?X C™ ne bodo na ta nlčin Aktivno in organizirano delo stotkov. Precej slabsi sc nam- Brestanice, ker pravijo, da je stanje izboljšali bodo neaktivna naro-dnnowohoHiinr» Pihani© reč dijaki prvih razredov, vožnja z vlakom bolj ugodna, društva ki nimajo perspektive » ”’al^noo^DOP‘ln° g Mer »bilo „e,.primerov ki V.ok.kbr b. m^li upo«ov,-	ee prizna dvojao, To Je b«o de-
so imeli celo 8 nezadostnih	ti, da se dijaki lahko odpelje-	ma	smisla imeti	društva le na pa-
ocen. Vse kaže, da se bodo ti	jo z avtobusom iz neposredne	pir.iu. Boljše	je.	če je mani dru-
bližine šole	štev. toda ta morajo biti aktivna
Starši so navdušeni nad šo-
Vseh devet pionirskih odredov v občini Videm-Krško se že pripravlja na slovesen sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, ki bo konec tega meseca. Ob tej priliki bodo pionirji * proslavili tudi dan republike. 29. november. Da pa bodo ti sprejemi še boli slavnostni, bodo podelili no-vosprejetim pioniriem članske izkaznice in rute. — V občini bodo sprejeli skupno okrog 350 pionirjev in pionirk. To priložnost bodo nadalje izko-
razredi, ki imajo trenutno še 42 dijakov, sčasoma zreducira-
in na strokovni višini.
Zagorska kronika
M, tako da bodo ostali v njih lo in želijo, da bi se stiki med jp^bodo^oovezaH^n^iska?) "o n moč STitaJif N *z ve ze* °oe lovn ega le boljši dijaki, ki bodo tudi njimi in predavatelji še po- Dri ljudskem odboru in ostalih	— »» —•*"“ — *-’*
glob m ker se zavedajo, da bi organizacijah ker želijo, da bi	_ -------- ------------ ----
rliiDk; na naAin laVukn iz- gasilske organizacije bolje in v sestanki članov Socialistične zve- štva »Svoboda« iz Zagorja so zad-i u» l s- n3C » 'JI ’ oravi obliki delovale.	ze delovnega ljudstva. Na njih njo nedeljo popoldne gostovali na
do konca zdržali. O tem so razpravljali tudi starši in 3e
odločili, da bedo v kritičnih boljšali šolski uspeh in disci-
ZAGORSKl PEVCI IN GODBENIKI GOSTOVALI NA MLINSAH. — Godbeniki godbe na pihala in pevci delavsko prosvetnega dru-
ložaj.
Zbora se je nadalje udeležil sekretar OSS tov. Lojze Fortuna iz Ljubljane, ki je sicer rojak iz Liberge pri Litiji. Ta je po-.	.	.	ročal o zadevah, ki zanimajo
nstili za sprejem starejših pi- č]ane deiovnih kolektivov. Kon-onirjev m pionirk v mladin- ferenca je bila pisana po vse-sko organizacijo.^ Pionirji 8. bini in je izzvala živahno debato, razreda osnovne sole bodo po- v kateri so člani iz raznih kra-s.ali elani mladinske organi- jev litijske občine načeli vpra-
zacije.	’	, šanja s terena, nekateri pa so
Na slovesnih konferencah zaprosili tudi za pojasniia 0
bodo pregledali dosedanje de- problemih, ki jim niso bila do-
10	pionirskih odredov in raz- volj jasna Govorili s0 tudi o pravdali o svodih bodočih na- plačnih fondih, dvigu standarda, logah. Mali cicibani se ze ve- 0 stanovanjskih zadevah, škrat-šele velikega dne, ko bodo ka 0 vseh tistlh vprasanjth, ki postali enakovredni vsem jih stejem0 med dnevne skroi ostalim pionirjem, med kate- našega malega podeželskega člo-rimi bodo z letj lahko prevze- veka zadovoljni z referati in
11	tudi vodilna mesta v svo- dobljenimi pojasnili so se naši
ii organizaciji.	volivci razšli po terenu in bodo
Pionirski odredi pa niso po- poročali o poteku te litijske kon-zabili na mesec tehnike. V ference tem času bodo poživili vse tehnične krožke.
udi v domačih krajih.
.1. Z.
primerih svoje otroke v polletju vzeli iz šole. Da ie tako slab uspeh, ie delni vzrok v tem. da se dijaki ob nedeljah vračajo na svoj dom in tega časa ne izkoristijo za učenje.
Dijake srednje tehniške šole pa precej obremenjuje voz-
plino.
Uspešno delo rezervnih oficirjev v Hrastniku
so razpravljali o delu osnovnih organizacij SZDL v obdobiu od meseca marca dalje ln o volitvah novih vodstev v osnovnih organizacijah SZDL.
NA POLSNIKU BODO POPRAVILI Šolsko poslopje. — Ker ie bilo šolsko poslopje v nevar-
Mlinšah nad Zagorjem v dvorani zadružnega doma s koncertom. Poslušalci, ki so napolnili dvorano, so bili z Izvajanjem gostov zelo zadovoljni. — Gostovanje zagorskih kulturnikov na Mlinšah 1e ponovno dokazalo, da so v Zagorski občini ustvarjene trdne vezi med kulturnimi društvi iz
Šah v Trbovljah
V Hrastniku se organizacija
_•	0~:	7nnn^ Ha cp **2 Združenja rezervnin oncir.iev
m red, saj je znano, da se jž lahk0 pohvali s tem, da 1e znala fantov VOZi iz smeri Zidam pridobiti v svoje vrste tovariše, most—Videm-Krško, od kate- tako da so 100-odstotno vkliučeni
rih mora marsikdo vstati že v £emd	foTrezervn, »n-
Oib pol štirih, domov p»a se vr- cirjl pregledali svoje delo In ugo-ne, kadar ima prakso, šele o«b tovili. da so strokovni vzgoji član- hko in upajmo, da bodo izvršeni osmih zvečer. Starš, so žara- fi‘va “OS)'letlli	Z, VSl'
Članstvo je na občnem zbor,, društva sklenilo pomagati Strelsk družini Hrastnik, ki gradi svoje strelišče in lokal Po možnosti so se vsi vključili v strelsko družino. Delo organizacije teh rezerv, nih of.cirjev 1e bilo uspešno, načrtov za bližnjo prihodnost le ve.
nosti. da se poškodl. so sklenili, središča in okolice.
da se sezida nov podporni zid na spodnjem koncu šolskega poslopja. Oporni zid bodo začeli že v kratkem graditi.
ZAGORJE DOBI ZE V KRAT-
di tega izrazili željo, naj bi se vozni red železn:ce sipre- bili obiskani povprečno s menil tako. da bi
prvi vlak stotkt. Seminarji so bili v rednem
_______ delovnem času, za kar se le treba
pr,spel v Videm-Krsko okrog zahvallti našim podjetjem ki so pol sedmih/ali pa drugi vlak oficirjem omogočili udeležbo na dobro uro prej. S tem bi od- seminarju Težave so se pojavile
_______________'	samo v Kemični tovarni. Razen
seminarjev Je društvo izvedlo tudi nekaj praktičnih vaj na terenu ter organiziralo ekskurzijo v Črnomelj, kjer so se rezervni oficirji udeležili manevra tamkajšnje vojne pošte ter navezali stike z domačim združenjem rezervnih oficirjev, si ogledali nekatere partizanske kraje in obiskali muzel NOV v Metliki.
V načrtu Je imela organizacija še več predavani, toda njen pičel Otoračun je to izvedbo preprečil Rezervni oficirji iz Hrastnika oa so sodelovali tudi na raznih proslavah, kot na primer na slovesnosti na Sutjeski. Jelenovem žlebu in Rašici. Napravili so tudi več predavanj po šolah in skupno s šolsko mladino organizirali proslavo dneva JLA.
Za bodočo nalogo svoje organizacije so sl hrastniški rezervni oficirji zadali skrb za nadaljnje strokovno izobraževanje, k čemur bodo pritegnili še podoficirje Člani združenja pa so tudi aktivno sodelovali pri predvojaški vzgoji mladincev in pri izvenar-madni vzgoji. Nujno bi bilo treba s pomočjo občine, urediti prepotrebni kabinet, ki bi služil rezervnim oficirjem, predvojaškl in iz-venarmadni vzgoji.
RAZSVETLJAVO. _ Končno lahko zapišemo da so se v mestu resno lotili del v zvezi z uredi-
namen je organizacija priredila Člane ZROJ v Hrastniku čakajo tvijo nove fluorescenčne razsvet-štiri enodnevne seminarje, ki so odgovorne naloge. Ob pomoči liave ob Cesti zmage. Te dni be.
70 od- vseh, ki so za to poklicani, i.h bo tonlraio podstavke, v kratkem mogoče tudi opraviti.	pa bodo tudi že montirali nosilne
Darko drogove in svetilke.
BABILONSKI STOLP V ZAGORJU. — Ne mislite, da gre prt tem za kako senzacijo. Ne, le za gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, ki 1e v nedeljo zvečer uprizorilo v dvorani KEM NOVO FLUORESCENČNO Partizana komedijo »Babilonski
Prejšnji četrtek so šahisti SD »Rudarja« v Trbovljah odigrali redni mesečni turnir za prvenstvo posameznikov v mesecu novembru Tekmovanja se je udeležilo štirinajst šahistov. Natiprej je prišel v vodstvo Mirko Sribar. nato pa je prevzel vodstvo mladihec Borštnik. Ker pa je le-ta zadnje in partije Izgubil, je popolnoma zasluženo zmagal Ivan Škrbec. Izgubil Je partijo z mladincem Borštnikom in Sušterjem (Svoboda I, Hrastnik). Sribar je za zmagovalcem zaostal za točko in poi.
Premagali so ga Borštnik Škrbec in Jazbec ml., remeziral pa Je s Kranjcem. Tretje mesto 1e zasedel nadarjeni Sušter. lep uspeh sta tudi dosegla drugi hrastniški mladinec Kranjc in pa Ovnič. — Prvokategornik Jazbec ml ie igral tokrat zelo slabo.
Končno stanje: Ivan Škrbec H točk, Mirko Sribar 9.5. Franc Sušter 9. Viktor Borštnik. Vili Ovnič in Miro Kranic ter Jazbec ml-po 8.5 točk. Ludvik Opresnlk 8. Stefan Kovač 7. Drago, Pajk pet točk itd.
šport na ESŠ v Trbovljah
Na trboveljski ESS so se začeli pr.,pravi,at: na Ekonomtado v Kopru. To je športna prireditev vseh ekonomskih srednjih šol Slovenije. Lansko leto je bila v Mariboru, vendar se Trboveljčani tedaj niso posebno izkazali, ker so bili brez ženske ekipe in maloštevilni (le dva letnika). Letos pa bodo nastopili v vseh disciplinah Eko-nomiade. V prvih pripravah so imeli že več srečanj s šolskim rivalom — gimnazijo.
V	rokometni tekmi ženskih ekip omenjenih dveh šol Je zmagala ESS s 5:4 0:1). Pri ESS sta se odlikovali Jairčeva s štirimi zadetki ln vratarka Kremipužar. Za gimnazijo pa je bila trikrat uspešna Pustiškova, Sodil je Radej.
V	nogometni tekmi pa je oslabljena ekipa ekonomske Sole končno premagala gimnazijo z rezultatom 4:1 (2:1). Obe šoli sta potezah slab nogomet, kjer pa je bila ESS borbenejša in uspešnejša. Wa igrišču se Je najbolj odlikoval •tenko Ilijaš, ki je dal 3 gole. pri
dji pa Alauf. Sodil je dobro Lojze
gimnazij &m«ič.
Zagorski trg od sobote do sobote
Tudi te dni na zagorskem trgu pi bilo kakih večlth sprememb V cenah. Povpraševanje Je slabo, malo bolje 1e bilo v soboto, ko jg bil plačilni dan. Tudi trg ie Ofl te dni bolje založen. V ostalem pa so veljale naslednje cene (vse za kilogram): kromnlr 12 din. paradižnik 30 din. čebula 65 din, gladko zelje 12 din, zelena paprika k) din, zelena solata 55 din. MgcMno grozdje od M do 110 din. Jabolka od 22 do 25 din. suhe slive 240 din. kislo zelje 46 din. ko-d-maron! 80 din, cvetača 60 orehi 120 din — jedra 500 din, mleka v mlekarni je veljal pa tudi cena 1a.jc na trgu od zadnjega tedna neha (24 din za kos). V •tednu je torej porasla zeleni solati. In to od din.
Potrošniki so bili ta teden z oskrbo trga s kmetijskimi pridelki kar zadovoljni, pogrešalo pa nekatere stvari, ki lih v Zagoriu ni mogoče dobiti. To velja predvsem za hitro pokvarljivo blago Tega pa se skoro ne izplača imeti na zalogi na zagorskem trgu. ker ni na voljo potrebnih primernih hladilnih postorov ln skladišč
Zagorski potrošniki so z veseljem sprejeli objavo cen v pekovski stroki, posebno še tisti del. kjer piše. da 1e dovolieno zaračunati za neko kilograma kruha največ 6 din. Dogajalo se 1e sicer. da si do oredkratkega ojačal za peko kilograma kruha tu-dt do 15 din. računalo Da se ie kar po obrazih.
(ma)
Pogovorimo se tudi o tem
Ko se članstvo SZDL pripravlja na volitve svoje organizacije, je potrebno, da se vsakdo tudi vpraša, ali je izpolnil svoje obveznosti do organizacije. Plačevati redno članarino, se udeleževati množičnih sestankov ter aktivno delati v tej ali drugi organizaciji — to je dolžnost vsakega člana Socialistične zveze.	>
številke o članstvu SZDL lepe, ni tako na drugi strani zadovoljivo vprašanje plačevanja članarine, kateremu v nekaterih osnovnih organizacijah niso posvetili zadostno skrb. Tako so se v neki osnovni organizaciji izgovarjali, da niso vedeli, da je članarina na člana 10 din in da zato niso pobrali članarine v tej višini. — Najboljše

odbora SZDL Trbovlje je 10 osnovnih organizacij v centru kraja, nadalje 4 vaške organizacije SZDL. Po številu članov pred sedanjim novim popisom je najmočnejša osnovna organizacija v Koloniiji 1. maja s 1-210 člani ln članicami. Sledi Zasavje s 1.007 člaini, vse ostale osnovne organizacije pa imajo pod 1000 članov. Najmanjša po številu je osnovna organizacija v Čečah z 260 člani in članicami.
Po sedanjem popisu je v SZDL od 11.887 volilnih upravičencev 10.693 članov SZDL ali 89%. V začetku leta 1958 je bilo v Trbovljah od 12.003 volivcev vključeno v SZDL 10.263 članov ali 85%. Število članov se je med letom povečalo za 430 ali za 4%.
Kakor so na 1 eni strani
leta glede pobiranja članarine Šuštarjeva kolonija s 100%, nadalje Žabjek in Na-1 sipi s 97% ter Zasavje s 96% in Kolonija 1. maja s 94%. Najslabša v tem pogledu je osnovna organizacija naselja Vreskovo, ki za prvih letošnjih devet mesecev ni pobrala niti dinarja članarine. Tej sledi organizacija Trga Franca .Fakina s 33% pobrane članarine. Skupno je za prvih devet mesecev lotos pobrano samo 69% članarine.
Ureditev plačila članarine bo v tem mesecu ena izmed osnovnih nalog članstva SZDL. V mesecu novembru jo torej treba napraviti popis članstva, izbiro kandidatov za nove odbore, prav tako pa je seveda treba pobrati pri vseh članih članarino.
stolp«. Obisk je bil še kar zadovoljiv. Lahko pa bi bil še boljši. Motilo nas je samo nedisciplinirano občinstvo, ki se ne more odvaditi. da bi tiho spremljalo prizore na odru. V ostalem pa so Celjani komedijo kar dobro zaigrali.
ZAGORSKI BRIGADIRJI GREDO NA OTVORITEV AVTOMOBILSKE CESTE BRATSTVA IN ENOTNOSTI. — V letošntem letu 1e kar 83 brigadirjev ln brigadirk Iz zagorske občine sodelovalo nri eradnil nove avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti od Llub-liane do Zagreba. Za vse graditelje avtomobilske ceste priprav-liajo v Zagorju obisk otvoritve ceste, ki bo v nedeljo, 23. novembra Pa tudi sicer bo odšlo iz Za. goria na otvoritev nove avtomobilske ceste precej mladincev.
STANOVALCI ZE V NOVEM BLOKU OB CESTI ZMAGE. — Kot kronisti nai zapišemo, da se že selijo stanovalci v predkrat-kim dograjen 3S-stanovan.1ski blok ob Cesti zmage, ki ga je gradilo Splošno gradbeno podjetje iz Za-eoria.
PRIREDITVE ZADNJIH DNI. —
To pot se ne moremo pohvaliti, da bi imel! prebivalci Zagorja kal več možnosti za obisk raznih prireditev. Kino »Triglav« te predvajal ameriški film — glasbeno revilo »Zgodbo o Glenu Millerju« vneti pristaši modernih plesnih taktov pa so prišli na svoi račun v nedeljo zvečer v hotelu »Kum«. To pa je tudi vse
Planinsko kočo na Kalu obnavljajo
Hrastniški planinci so med na.1-delavne.tšlmi v Zasavju, saj prav pridno obnavljajo ln oreureialo svoi planinski dom na Kalskl planini, v katerem bo po skon-čanju del mnoso več ležišč in tu.
Planinska postojanka na Kalu je ena izmed najleošlh v Zasavju, saj so tamkaj lepi prostori za razne igre na prostem, prav tako so mogoči prijetni izleti v okolico. pozimi pa najlepši treningi za
dl lepo urejeni prostori za spre- smučanje. S preureditvijo olanln-
jem gostov.
Letošnje leto le bila hrastniška planinska postojanka na Kalu vsa živa in vedno polno zasedena. Svoi letni oddih so tamkaj v prvi vrsti preživljali rudarji, n'so na vsi prišli v poštev, ker le primanjkovalo prostorov. Planinsko društvo v Hrastniku si je zadalo nalogo, da svojo planinsko kočo obnovi In dogradi predvsem zgor-n1i de! doma. in to predvsem zaradi dopustnikov.’ Namen društva ie zlasti ta. da vse tiste, ki ne mo-re1o iti na dopust poleti, pridobi
skega doma na Kalu bodo hrastniški planinci pridobili 7 novih sob. tako, da bo v tet "lantnskl postojanki potem skupno preko 60 ležišč. To je leo napredek. — Letos 1e ta prlllublleni planinski dom obiskalo 4.715 izletnikov, ki so se vpisali v frekvenčni) knligo. Sc več 1e pa takih, ki se ne vplsu-1e1o Računajo da bo planinska Dostoianka na Kalu doživela do konca leta rekorden obisk S povečan lem in preureditvijo te planinske koče bodo Hrastničani in okoličani, ki Kalsko planino ra-
za oddih v planinskem domu na dl obiskujejo, precej pridobili. Kalu.
Drobne novice z Zdol
Prejšnji petek so se zbrali na Zdolah kulturni delavci k obračunu svojega dela. Udeležbo je motilo slabo vreme. Uspehi društva KUD »Tine Rožanc« so bili
Kdaj bodo Trboveljčani »pet lahko gledali nogomet doma
v pretekli sezoni še kar zadovoljivi. Sestavili so načrt dela za bodoče. Članstvo je želelo, da se obnovi pevski zbor in šahovska sekcija. — V bodoče bodo posvetili več pozornosti izobrazbi mladega kadra.
•
V najlepšem redu so potekale priprave ?.a volitve v zadružne svete. Lepo okrašeno volišče je privabilo volivce, ki so vsi opravili svojo dolžnost stoodstotno do pol desete ure.
Na množičnem sestanku ZB NOV in ZVVI na Zdolah so obravnavali aktualne dogodke doma in po svetu
Na sestanku so se nadalje potvorili o pregledu vseh članov ZB NOV, ki so potiebni zdravljenja alt pa druge pomoči. Prav živahno Je bilo |n sklenili »o, da se občnega zbora, ki bo v decembru udeležijo polnoštevilno
a str att
led vrstami po svetu - Med vrstami po svetu
0 Naraščajoči avtomobilski promet vsepovsod in venomer glasneje kliče po parkirnih prostorih. Ponekod so že zgradili poslopja za parkiranje, ki pa se jih avtomobilisti večinoma izogibljejo. Neprimerno urejena povzročajo predvsem veliko izgubo časa. Cas pa je za poslovne ljudi denar. Cesar drugod niso zmogli, to je uspelo Švicarjem. V Baselu sta jim dve veliki nemški tvrdki zgradili impozantno osemnadstropno palačo, ki je pravi moderni robot. Prekaša -skorajda Človeško domišljijo. Poslopje stoji v osrčju mesta — tri leta so ga gradili — in 'ahko hkrati prevzame štiri sto avtomobilov. V njem imajo tudi hotel z restavracijo in seveda avtoservis v vseh stopnjah od čiščenja do tankanja. Parkiranje brezhibno opravljajo elektronski možgani, ki jih kontrolila en sam človek. V 58 sekundah je avto v svoji garaži v kateremkoli nadstropju, kamor ga potegne dvigalo in nato posebne tehnične naprave. Gradbeni stroški za ta avtomobilski »silos« so znašali 15,5 milijonov švicarskih frankov in se bodo amortizirali v desetih letih.
O Eliot Tozer, reporter zahodnonemškega časnika »Hobby», je nedavno v poskusnem letalu doživel stanje breztežnosti. Vse skupaj je trajalo le 40 sekund, vendar dovolj dolgo, da ga človek zavestno doživi v podrobnostih. Kakšni so bili reporterjevi občutki? »Dvajset minut pred peto se je letalo povzpelo do višine 6.100 metrov, potem pa ga je Herb naglo obrnil navzdol. Nad glavo	je	izginilo	nebo,	letalo F-94 Je
padalo proti zemlji	kot	kamen.	Tisti	trenutek se mi
Je zdelo, da mi le	nekdo položil na	glavo in pleča
velikanski hlod. Kakor iz daljave sem zaznaval brnenje motorja in že sem začutil, da se navpično vzpenjava. »Zdaj pazi,«	je	zkliknil	Herb.	Tisti hip sem
se potopil v neznani svet s prekrasnimi zvoki, pred očmi pa so se mi vrstile lepe podobe. V kabini je bilo prijetno, motor je tiho brnel. Noge so se mi dvigale od tal, glava pa je kinkala sem in tja. Imel sem občutek. kakor da sem prijetno pijan. Edina misel: ko bi le še dolgo cstal v takem položaju! Potem me je naglo vrglo na sedež, kakor da bi me, nekdo pahnil kot vrečo.
Ko sem si opomogel, sem vprašal Herba: »Koliko časa sva bila brez teže?« __ »Le kratek čas, približno 15 sek.« V stanju brez teže sem izgubil občutek za čas. Oziral sem se kot človek, ki je prijetno dremal, pa so ga nenadoma zbudili. Druga parabola je bila podobna prvi. Visel sem v zraku, vse v meni je viselo. Srečen sem bil kot otrok, ki ga obdajajo s kopico novih igrač. Svinčnik sem izpustil iz roke. pa ni pa-de>, prav tako kot jaz je visel v zraku. Smejal sem se in segel po njem, moja roka brez teže pa je zaplavala po zraku mimo svinčnika. Zdelo se mi je, da mi Je uspelo veliko odkritje. Zaželel sem si, da bi zgrabil svinčnik in ga vrgel v zrak. tisti trenutek pa me je spet vrglo na sedež.
»To pot je bilo bolje,« je rekel Herb, »okoli 35 sekund«. — Morda bova postavila nov rekord mi je Šinilo skozi možgane, ko se je Herb pripravljal na tretjo krivuljo. Zaprl sem oči. Nenadoma me je vsega prevzel občutek, kakor da me je nekdo dvignil s sedeža. »Lepo«, je rekel Herb, »skoraj 40 sekund.« »Ali ste tjidi vi imeli tako prijeten občutek kakor jaz?« »Gotovo ne v tolikšnem obsegu. Ce je človek zaposlen. nima mnogo časa. Gledati moram instrumente.«
Herb je usmeril letalo proti letališču. Pristala sva ob četrt na šest. Pristopil sem k doktorju Werdu: »V cem je pravzaprav problem? Ali je tako težko najti
pilota, ki bi zmogel polet v vesoljski ladji?« \Yerd mi je povedal, da ni vseeno, ali je človek brez teže cele tedne ali pa samo nekaj sekund. Ker trajajo poskusi le kratek čas, medicinski strokovnjaki še niso mogli zbrati dovolj izkušenj, predvsem še ne vedo, kako bo pomanjkanje težnosti preneslo srce in drugi organi, zlasti krvni pritisk. In še, kako bodo delovali refleksi. Primer; če dvignemo mačko, jo obrnemo na hrbet in spustimo, se bo ujela na noge. Ce jo 15 sekund pod-vržemo stanju brez teže, ji to ne bo več uspelo. Večina strokovnjakov pa vendarle meni, da bodo izbrani in primerno izurjeni piloti vzdržali polet v vesoljstvo. Poskusi kažejo, da pri poletih v krivulji zboli vsak tretji. Nekateri zdravniki menijo, da je iskati vzroke bolezni v naglem prehodu v stanje brez teže. zlasti še, ker človek na začetku parabole začuti silen pritisk. Razen tega je v takšnem stanju težko jesti in piti, spanje pa je prava mora.«
PRAKTIČNI TEDNIK A PR*AKTICNI TEDNIK
DROBCI O KROMPIRJU — Redilna (kalorična) vrednost krompirja je velika:	še povečamo pa jo
lahko, da mu pridenemo zabelo, surovo maslo, olie ali mast. Tako nam da krompir prvovrstno živilo. Dokazano ie celo. da človek lahko živi samo od krompirja. Pri kuhanju krompirja se razpočijo škrobova zrnca in posesajo vodo. ali je krompir suh ali močnat ali obratno. Ce ima veliko škroba, posesa ta vso vodo in zaradi tega nastane na videz neka suha snov. Ce na ie v krompirju manj škroba, ostane nekaj vode nevezane in krompir je voden in sočnat.
Krompir pa ni samo hranilo ampak tudi zdravilo: topi sečno kislino in apno. zato ea uporabljajo pri zdravljenju raznih vrst protina in revmatizma. Tisti, ki si hoče obrniti v prid vse dobre lastnosti krompirja, naj ne zametuje vode. v kateri se je kuhal, ker ima v sebi veliko dopolnilnih in rudninskih snovi. Krompir 1e morda najbolj zdravo in hkrati najcenejše živilo. Krompir ie lahko prebavljiv in v tem pogledu presega žitne vrste. Zal včasih to pokvarimo z napačnim ravnanjem pri kuhaniu Pečen krompir se n pr
počasneje prebavlja, ker ie prepojen z vročo mastjo Pri pripravljanju krompirja v kuhinji moramo paziti tudi na tole: beljakovina, rudninske snovi in vitamini so pri gomolju največ v vrhnjih plasteh, takoj pod kožo. Segajo le kake 3 do 5 mm globoko pod površino. Ce torej krompir količkaj debelo lupimo, ali oa izku-havamo v vreli vodi in vodo zavržemo, tedaj zgubi krompir neka.i važnih redilnih snovi. Ce pa dobro, okusno vrsto krompirja, ki ima precej beljakovine, pravilno pripravimo ter zaužijemo s pravimi pridatki je to res eno naših najboljših in hkrati najceneiših živil. Najbolje pripravimo krompir, če ga parimo neolupljenega. To pa moremo storiti le v kozici, ki vanjo vložimo posebno sito za parjenje in v kateri je le malo vode. ali pa v posebnem parilniku. Krompir se zmehča v sami pari. ne pride nič v dotik z vodo obdrži v sebi vse redilne vrednosti, povrh oa je še zelo okusen. Drugi dober način pripravljanja krompirja ie pečenje. Pečemo seveda neolupljenega, sicer bi z lupljenjem surovega krompirja po nepotrebnem zavrgli nekaj dobrih snovi (z dodatkom kumine). Pečemo lahko celega ali prerezanega na pol. Dobre in zdrave so tudi druge krompirjeve jedi. razne krompirjeve juhe z zelenjadjo, krompirjeve solate itd. Znanih ie kakih 200 vrst jedi iz krompirja. Pravilno pripravljen krompir uživamo lahko redno vsak dan. ne da bi se na naveličali. Tudi to je pomembno.
FILM
FILM - FILM S
— Francolse Arnoul, mlada francoska filmska igralka, ki že nekai let sodi med najpopularnejše like današnjega francoskega filma, je nedavno začela s snemanjem filma »Asfalt«, ki ga režira Herve Brom-berg. V tem filmu bo Francoise prvič tudi pela in plesala.
— Pred kakšnimi tremi, štirimi leti se je znani italijanski karakterni Igralec Vittorio Gasmann, ki se je proslavil z igro v »Grenkem rižu« in »Tragičnem lovu«, le nekaj mesecev mudil v Hollvwoodu, nezadovoljen z možnostmi, ki so mu 'jih v njem dali. Pred kratkim pa se je spet vrnil v Hollywood, kjer bo nastopil v enem samem filmu. To bo »Čudež«, nova verzija istoimenskega filma, ki je bil posnet že pred dvajsetimi leti. V tem filmu bo nastopila v glavni vlogi Caroll Baker, ki se je pred letom in pol proslavila z glavno vlogo v filmu »Baby — Doli« v režiji Elie Kazana.
— »Zavožena življenja« Je napet pustolovski film o pobeglih kaznjencih, nasilju in zasedah, tragični igri z življenjem in smrtjo, o ženski in moškem, ki sta vsak hip lahko žrtev revolverskega strela. Režiserja filma sta: A. Bianchi in R. Mauri, igralci pa Virna Lisi, Sandra Milo, Jacques Sernas, Gabriele Tintl in John Kit/.miiler.
Prizor iz filma: »Mirni človek«
Slovenska conska liga
Toča golov v Mariboru
Celjska podzvezna nogometna liga
Se dve točki za Brežice
PREDZADNJE KOLO JESENSKEGA PRVENSTVA SE JE
Končalo s presenetljivim PORAZOM trboveljskega Rudarja, vse do tega kola je bil v vodstvu rudar s prednostjo štirih točk. z Razveljavitvijo rezultata tekme s kladivarjem in krepkim porazom v Mariboru pa je zdrknil na drugo mesto, tekma s kladi-
V ARJEM BO ODIGRANA PONOVNO.
BRANIK : RUDAR 6:1 (3:1)
O tej tekmi se menda res ne da napisati drugače kot — slabo. Odkrito povedano; niti nogometni strokovnjaki niso pričakovali
tako visokega poraza, saj so re-virčanl znani kot dobro vigrana in borbena ekipa. Tokrat je splahnela borbenost, in igralci Rudarja so nastopili kot neko nezrelo podeželsko moštvo, ki proti Braniku ne more pričakovati več kakor samo poraz. Videti je, da se rudarjevci na mokri travi težko uveljavijo, saj so se krepko »lovili« in predvsem zaradi nestabilnosti po nepotrebnem izgubljali žogo. Domači so st s starti na prvo žogo pridobili terensko premoč in nato povsem pokosili goste. Sicer pa to ni bilo kdove kako težko, saj so vsi rudarjevci, če ne upoštevamo morda le nekaj svetlih/ trenutkov pred Bra-
RESITEV NAGRADNE UGANKE IZ 46. ŠTEVILKE
Rešitev nagradne uganke se glasi: MIZA.	. . _Tir,
Žreb le prisodi! knjižno nagrado za rešitev uganke Anki RUC-MAN, učenki 2. razreda osnov, šole Šentjanž pošta Šentjanž Dolenjskem, kateri bomo poslali knjižno darilo po pošti
Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb žal ni bil naklonjen. za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA POSETNICA ZA PIONIRJE
LADO RUAVC
Ce boste črke imenu v gornji vizitki pravilno prestavili, boste dobili ime lepega letoviškega kraja na Gorenjskem, kjer ie bilo letos mnoso gostov in Je kraj posebno znan trboveljskim tabornikom, ker so tamkaj že taborili, bili pa so tamkaj verjetno tudi že drugi Zasavčani na letnem oddihu.
Rešitev uganke nam prinesite ali pa pošljite Po pošti na uredništvo lista do nedelje, 30. novembra opoldne. Za pravilno rešitev Imamo pripravljeno 1 lepo knjižno darilo (podelitev po odločitvi žraba).
Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega Imena in priimka še razred šole. ki 1o obiskujete, nadalje pošto in krai. kjer ste doma.
Vsem pionirjem lepe pozdrave!	____________
UREDNIŠTVO
KINEMATOGRAFI
KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 21.—24. novembra sov. barv. cinem. film »DON KIHOT«; 25.— 27. novembra jug. film »MALE STVARI«; 28. nov. do 1. decembra slov. film »KALA«.
KINO »SVOBODA — TRBOvtjE II«: 22. do 24. novembra madžarski film »DVANAJST ZADETKOV«; 28. do 1. decembra Ital. barvni film »HELENA IN MOŽJE«.
KINO »SVOBODA — ZASAVJE« V TRBOVLJAH; 22. do 24. nov. amer. pustolovski film »SPIJONSKI LOV«; od 29. nov. do 1. decembra barv. kavbojski film »DALEČ SO HORIZONTI«. Predstave: sobota in nedelja ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 3. uri pop. za mladino. V ponedeljek samo ob 18. uri.
KINO »PARTIZAN« SEVNICA: 22. In 23. nov. amer. film »MODRI PAJČOLAN«; 29. in 30. nov. češki film »POKORNO JAVLJAM«.
RAZPIS
Na podlagi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o določitvi roka za razpis prvih volitev v zadružne svete kmetijskih fcdrug (Ur. list LRS 24/58) in v zvezi z določbami z odstavka »0. točke navodil za volitve zadružnih svetov in upravnih odbo-*ov kmetijskih zadrug (Uradni list FLRJ št. 23/58) in po sklepu »eje upravnega odbora Kmetijske zadruge Trbovlje z dne 3. no-vembra 1958, razpisuje upravni odbor
VOLITVE
X\ ZADRUŽNI SVET KMETIJSKE ZADRUGE TRBOVLJE.
Volitve bodo dne 23. novembra 1958 na sledečih voliščih: Volišče št. I.: v osnovni šoli Dobovec za celotno področje Dobovca.
Volišče št. II.: v zadružni pisarni za Trbovlje. Gabrsko, Bev-ško, Ojstro in Retje.
*• Volišče št. III.: v osnovni šoli Čeče za Čeče, Svine in Ostcnck.
*• Volišče št. IV.: pri Stojcu v Knezdolu za Podmejo, Knezdol in Rovte.
*• Volišče št. V.: v šoli na Partizanskem vrhu za Čebine. Vrhe In Partizanski vrh.
*• Volišče št. VI.: v kulturnem domu Klek za Klek, Praprečc in Planinsko vas.
Začetek volitev ob 7. uri do 19. ure. Volili se bodo kantati izmed članov zadruge.
nikovim svetiščem, in edino izkoriščeno priložnost, igrali pod povprečjem, tako v obrambi kot v napadu. Branik Je imel šanse za še višjo zmago. Strelci za Branik so bili: Čekov, Belcer, Han* zel, Gabri.jan 2 in Plaznik. Edini gol za Trboveljčane je dosegel Perc.
Sodnik Jakše je sodil dobro, le tu in tam je nekoliko »opešal«. Rudar je napovedal protest zaradi spornega tretjega gola.
V predtekmi so na pomožnem igrišču fizično močnejši mladinci Bržinika premagali ustrezno moštvo Rudarja s 4:1.
čestitka
RUDIJU BREGARJU, PREDSEDNIKU-OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE V ZAGORJU, ČESTITAJO OB PRI JADRANJU V ZAKONSKI PRISTAN Z ZELJO, DA BI MU ZAKONSKI JAREM V NADALJNJEM ŽIVLJENJU NE BIL NIKOLI PRETEZAK.
SODELAVCI, PRIJATELJI IN ZNANCI
'OIZVEDBA
%
Dne 9. novembra je odšel 82-letni Alojz Konhajzler iz Loke pri Zid. mostu od doma ter se do danes še ni vrnil. Prosimo, kdor bi kaj vedel o pogrešancu, , da takoj sporoči Ljudski milici ali sinu Jožetu, Loka pri Zid-mostu.
MALI OGLASI
Zaradi bolezni prodam veliki kozolec v zelo dobrem stanju.— Jožefa Hefler, Brežice, Stare pravde 14.
Prodam štedilnik, črn. v dobrem stanju, znamke »Pionir«. — Naslov v upravi.
Zdravnica išč* hišno pomočnico za Slavonsko Požego. Prednost imajo one z gospodinjskim teča-1em. Vsa pojasnila se dobilo v Vidmu-Krškem. TovarniSka ul. 6
RAZPIS
šahovska sekcija SD »Rudarja« v Trbovljah obvešča vse ljubitelje šaha, da se bodo začela redna tekmovanja. Zžrto razpisuje turnir brezkategornikov (neorganiziranih šahistov, prvenstvo pionirjev in ženski turnir. Priglasitve sprejema šahovska selkcija vsak torek, četrtek in soboto od 18. ure dalje v prostorih šahovske sekcije. Prijatelji šaha, vabljeni! — Odbor.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo dr. Nadi Starklnovi za skrb in nego. ki 1o je posvetila našemu očetu. Enako strežnemu osebju bolnišnice.
Družina Šmitova
V	nedeljo so gostovali Brežičani v Slovenskih Konjicah proti domačemu Usnjarju in zmagali z rezultatom 4:1.
Zmaga Brežičanov Je bila zaslužena, saj so bili mnogo boljši nasprotnik. Igrišče je bilo slabo, razmočeno in ,, blatno. Domačini so izkoristili od dveh le eno enajstmetrovko. Za Brežice pa so bili uspešni: Inkovič. Nešič in Drobnič ter avtogol domačih.
Zmaga brežiške enajsterice je bila zaslužena.
Bratstvo jesenski prvak?
V	predzadnjem kolu CNP ie Bratstvo iz Hrastnika imelo v gosteh Partizana ln Šoštanja. Igra v prvem polčasu ie bila enakovredna. Bratstvo ie doseglo prvi
Rojstva
Trbovlje; Anica Petek, Knezdol — dečka- Ivanka Čebin. Zagorje — dečka; Anica Dolanc. Trbovlje — dečka: Frančiška Peško. Trbovlje — dečka: Katarina Razboršek, Zagorje — deklico; Terezija Flis, Trbovlje — deklico: Marija Renko, Zagorje — deklico; Frančiška Lavrin, Kisovec — dečka; Marija Otten. Trbovlje — dečka: Lidija Naorudnik. Trbovlje _ deklico.
Senovo: Marija Grmšek. Senovo — deklico.
Brežice: Antonija Ivanšek. Tre-bež — deklico; Marija Rašlč, Zagreb — deklico: Terezija Tratar. Radovljica — deklico; Ljubica Štritof, Donjl Cemehovec — deklico: Ana Danko. Gor. Lenart — deklico- Valburga Božič. Prušnja vas 11 — deklico; Angela Robar. Sevnica — deklico: Slavica Zit-kovič. Laduč — deklico: Brigita Colarič. Globočice 20 — deklico: Marija Štrucl. Videm-Krško — dečka; Jožefa Germovšek. Zakot 11 — dečka; Marija Vižintin. Brestanica __ deklico- Ivana Frelih.
Zg. Pohanca — dečka; Terezija Ferenčak. Sela 43 — deklico: Jo. žefa Lisec. Lukovec 18 — deklico- Rozalija Gramc, Vrhovska vas H — deklico; Draga Naumov-skl. Mostec 11 deklico; Jožefa Jalovec. Bučerca — deklico.
gol, gostje so kmaflu Izenačili, toda gol je bil dosežen iz ofsidea. Gostje so v drugem polčasu popustili in so domači zaigrali boljše. Z dodatnijna dvema goloma so Dostavili končni rezultat.
S to zmago si je Bratstvo še bolj utrdilo položaj na lestvici, in če ne bo kaj posebnega, kaže. da bo Bratstvo prvak.
Sodnik Ambrož ni imel ravno najboljšega dneva ter je sodil zelo slabo.
Svoboda (Kisovec) premagala Kovinarja (Štore)
Kandidat za prvo mesto v tel skupini je tokrat položil orožje proti razigranim Svobodariem iz Kisovca. Kljub slabemu vremenu je bilo na igrišču toliko gledalcev kot že dolgo ne.
Gosti e so začeli z močno ofenzivo. ki oa ni usbela. Igralci Svobode so se boljše uveljavili. Rezultat: štirje efektni goli ter dve dragoceni točki.
Sodnik ja> dobro sodil !n 1e zmaga Svobode zaslužena.
V nedeljo bo Svoboda gostovala v Brežicah, kjer pa so točke težko dosegljive, ker je brežiška enajsterica sedaj močna.
PROFESIONALNA REHABILITACIJA IN ZAPOSLITEV DELOVNIH INVALIDOV
Nov sistem invalidskega zavarovanja, ki se uvaja z načrtom zakona, sprejetim na zadnjem zasedanju ZIS, ugotavlja invalidnost delavca in uslužbenca izključno po tem, ali Je invalidnost vplivala na njegovo sposobnost za opravljanje posla, pri katerem je bil zaposlen, pravica na invalidsko zaščito pa se odreja po njegovi preostali sposobnosti.
Na tej osnovi se razvrščajo delavci in uslužbenci v tri kategorije. V prvo kategorijo pridejo tisti delavci in uslužbenci, ki so nesposobni za delo v svojem poslu ali za kako drugo delo —* v drugo kategorijo se uvrščajo tisti, ki so samo delno sposobni za delo pri svojem ali drugem poslu, v tretjo pa delavci in uslužbenci, ki so nesposobni ali samo delno sposobni za delo pri svojem poslu, a popolnoma sposobni za delo pri drugem poslu.
Zaposlitev invalidov na ust«ez-nem delovnem mestu je pravica invalidov II. in III. kategorije, ki se morejo zaposliti pri ustreznih delih brez rehabilitacije, kakor tudi tistih, pri katerih grozi nevarnost nastopa invalidnosti, ako podaljšajo delo na tem poslu. Zavodi za socialno zavarovanje so dolžni, da preko organov za posredovanje dela zagotovijo invalidom ustrezno zaposlitev — a dolžnost organov za posredovanje dela je, da posredujejo pri zaposlitvi invalidov na tistih delovnih mestih, ki so pripravna za zaposlitev invalidov. Na takih delovnih mestih morajo gospodarske in druge organizacije in ustanove izključno sprejemati in zaposlovati delovne invalide. Ako zavod za socialno zavarovanje ne zagotovi preko organa za posredovanje dela invalidu ustrezno delovno mesto, je dolžan, da izplačuje začasno nadomestitev službenih prejemkov v višini 50% mesečnih prejemkov v zadnjih treh mesecih — ako pa so v pogledu premoženjskega stanja in dohodkov izpolnjeni ustrezni pogoji za zaščitni dodatek, je dolžan, da mu izplačuje tudi povečanje do 75% njegove povprečne plače.
Zaposlenim invalidom, ki imajo pri svojem novem poslu manjšo plačo ali da zaradi skrajšanja deloVnega časa zaslužijo manj, in podobno, je zavod za socialno zavarovanje dolžan plačati nadomestilo do višine tarifne postavke prejšnjega delovnega mesta oziroma do višine tarifne postavke za delo s polnim rednim delovnim časom. Invalidom dela II. in III. kategorije, ki imajo pravico na polni iznos invalidske penzijs, se za čas zaposlitve ustavi prejem 50% njihove penzije.
Ljubomir Purlc
PRAVICA
NA PROFESIONALNO REHABILITACIJO
Delavcem in uslužbencem — invalidom dela se zagotavlja zaposlitev po preostali delovni sposobnosti, bilo si to s predhodno rehabilitacijo ali brez nje.
Profesionalna rehabilitacija se doseže z izučitvijo v določenem poklicu, s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu v gospodarskih in drugih organizacijah in ustanovah; z izučitvijo v določenem poklicu v posebnih delavnicah, ustanovljenih in posebno organiziranih in urejenih za’ strokoyno usposabljanje in zaposlovanje invalidov z večjo stopnjo invalidnosti; z izučitvijo za določen poklic v posebnih ustanovah ali organizacijah za rehabilitacijo,invalidov; s šolanjem v ustreznih posebnih in strokovnih šolah in tečajih, v katerih se usposabljajo strokovni kadri; s nrilagojevanjem za delo pri ustreznem poslu s praktičnim delom na ustreznih delovnih mestih v gospodarskih in drugih organizacijah in ustanovah.
Profesionalna rehabilitacija se izvaja pod strokovnim nadzorstvom in ob pomoči zdravnikov. Posamezni poklici se uče po posebnih, skrajšanih programih. Gospodarske in druge organizacije in ustanove so dolžne sprejemati delovne invalide na rehabilitacijo.
PRAVICA NA ZAPOSLITEV
Pravico na zaposlitev imajo vsi delovni invalidi, ki v trenutku nastopit ve invalidnosti niso prešli določene starosti (moški 55, ženske 50 let). Delovni invalidi, ki so se s profesionalno rehabilitacijo usposobili za ustrezni posel, imajo pravico na zaposlitev ne glede na starost.
Pod pravico na ustrezno zaposlitev razumemo pravico delovnih invalidov, da se mu zagotovi zaposlitev pri poslu, ki ustreza njegovi preostali delovni sposobnosti. Tako imajo invalidi, ki so se s profesionalno rehabilitacijo usposobili za delo, pravico na zaposlitev pri delih, za katere so se z rehabilitacijo usposobili. Delovni invalidi — kvalificirani ali visokokvalificirani delavci in uslužbenci s srednjo ali višjo strokovno sposobnostjo imajo'pravico, za katere je potrebna enaka strokovna sposobnost, s tem, da se z njihovo privolitvijo lahko za-posle tudi pri delih, ki je zanje potrebna nižja strokovna sposobnost. Ostali delovni invalidi imajo pravico, da se zaposle pri delih, pri katerih more invalid svojo preostalo delovno sposobnost najracionalneje koristiti glede na invalidnost in delovno izkustvo.
PROLETAREC PORAZEN V HRASTNIKU
Hrastniški Rudar je na domačem igrišču zasluženo premagal enajsterico Proletarca iz Zagorja. To, kar ni nihče pričakoval v prvem polčasu, se je zgodilo v drugem delu igre. Po veliko boljši igri Proletarca v prvem polčasu, ko je dosegel njegov napad tudi dva učinkovita gola, je domače moštvo po odmoru zaigralo povsem prerojeno. — Najprej je Rudar po Kovaču zmanjšal rezultat na 2:1, kmalu zatem pa je isti igralec izenačil. Zmagoviti gol za Hrastničane je zabil Vezovišek. Rezervni vratar Rudarja, ki je vskočil namesto poškodovanega Sarlaha, je bil odličen.
Sodnik iz Celja je sort' tebro.
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA STROJNE TOVARNE TRBOVLJE
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1957
poroke
Trbovlje: Albin Maroh. elektro. mojster iz Murske Sobote ln Matilda Kos. uslužbenka Iz Murske Sobote; Albin — Adam Bizjak, uslužbenec Iz Hrastnika — Marno ln Brigita Bajda. gosp. pomočnica 1z Trbovelj — Zupa: Martin Topole, šofer lz Trbovelj ln Julijana Senčar, šivilja lz Knezdola.
Senovo: Leopold Saiovec. kmet. Žagarski vrh štev. 34 ln Marija Štravs. polledelka. Kališovee štev. 9: Franc Kranjec, delavec. Leskovec štev. 23 in Ana Hriber-šelc. polledelka. Dolenji Leskovec 48.
Brežice:	V	tem	tednu	nt	bilo
nobene poroke.
smrti
Trbovlje: Pavlina Zupan.	roj.
Perko, stara 25 let lz Hrastnika: Franc Grivec. star 79 let tz Trbo-velt.
Senovo;	V	tem	tednu	ni	bilo
smrtnih primerov.
Brežice:	V	tem	tednu	nt	bilo
smrtnih primerov.
Zap.	Naziv postavke št.	Znesek	Zap	Naziv postavke št.	ZriFSf r
A. Osnovna In izločena sredstva		A. Vtri osnovnih ln izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	28.162	l. Sklad osnovnih sredstev	26.162
2. Investicije v teku	20.325	2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	
3. Izločena sredstva in druga		S. Razni skladi	851
investicijska sredstva	569	1 Dolgoročno posojilo za financiranje investicij	
		i Drugi vin financiranje	
B. Obratna sredstva	•	Investicij	, B. Viri obratnih sredstev	20.325
4. Skupna obratna sredstva	2.404	8. Banka - kredit za obratna	
		sredstva	—
		I. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za	543
C. Sredstva v obračunu		obratna sredstva	—
in druga aktiva	,	8. Pasivne časovne razmejitve	
5. Kupci ln druge terjatve	396*1	C. Viri sredstev v obračunu In	
		druga pasiva	
8. Druga aktiva	9	CiiT	..	
		obveznosti	3.548
		tl Druga pasiva	—*
Skupaj:	51.431	Skupaj:	51.431
Vodja računovodstva: (Košir Vera) 1. r.
AKTIVA
Preds. upravnega odb.: (Narad Janez) 1. r.
G0STISCE ELEKTRARNE TRBOVLJE
BILANCA na dan Sl decembra 195»
Direktor:
(Matko Friderik) l, r.
I
\
t.
t
*
*
$
*
„JUG0TANIN“
SEVNICA
SPREJME V SLUŽBO
2 M0CI ZA KNJIGOVODSTVO
Ponudbe pošljite ali sc oglasite osebno na naslov »JUGOTANIN«, komisija za sklepanje In odpovedovanje delovnih razmerij, Sevnica.
Zap	Naziv postavke	Znesek.	Zap	Naziv postavk*-	d
št.	v 000 din	št.	i	v oni/ d»i
A. Osnovna in izločena sredstva		A. Viri osnovnih m Izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	—	L. Sklad osnovnih sredstev	
2. Investicije v teku	-	t Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	
8. Izločena sredstva m druga		s Razni skladi	—
Investicijska sredstva	—	l Dolgoročno posojilo sa financiranje investicij i Drugi vin financiranja	-
		Investicij	—
B. Obratna sredstvtf		B. Viri obratnih sredstev	
4. Skupna obratna sredstva	81H	i. Banka - kredit za obratna	
		sredstva	
		1 Sklad obratnih sredstev I Investicijsko posojilo za	
C. Sredstva v obračunu		obratna sredstva	—
in druga aktiva		4 Pasivne časovne razmejitve	
6. Kupci in druge terjatve	184	C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva	
6. Druga aktiva	96	m Dobavitelji in druge	
		obveznosti	898
		a Druga pasiva	—
Skupaj:	898	Skupaj:	898
Vodja računovodstva: Za Blatnik Grošelj Frane
Predsednik upravnega odbora: Zorko Milan
Upravnik: Kos Peter
Gostišče elektrarne Trbovlje v 1. 1957 uspešno zaključilo poslovanje. Dosežem promet je bil nekoliko nižji kot v letu 1958 1z razloga, ker se je v preteklem letu vršila montaža novega agregata v Elektrarni Trbovlje ln je tako moralo Gostišče elektrarne Trbovlje nuditi usluge večjemu stevtru
gostov.
•pen*« borba zc življenje
V gorečem bombnika visoko na nebu
Komaj vidim okoli sebe, je rekel poročnik, zdi se mi, da sem oslepel.
Vendar je uspel, da sporoči komandantu tisto, kar je od njega zahteval, nato pa se je začel počasi spuščati. Zdelo se
23. aprila letos se je na hladnem nočnem nebu Severnega Teksasa in Oklahome znašel 23-letni poročnik James 0. pred težavno odločitvijo: ali naj reši svoje življenje ali naj se popolnoma sam spusti v neenak boj z zažganim bombnikom B-47, da bi rešil življenje tovariša, člana posadke. Treba se je bilo hitro odločiti. James se je odloči! za tovariša. V naslednjih dveh urah In desetih minutah je napravil eno izmed najneverjetnejših dejanj v zgodovini ameriškega letalstva.
Reaktivna bombnik 2278 s štiričlansko posadko je vzletela z letališča v Ebileni (Teksas) ob IB,55. Hitro se je povzpel preko 11.000 m visoko. Naloga poveljstva Je bila:	preizkusiti
nočni polet jo napraviti improviziran napad mest Amanila In Denvo-r (Kolorado). Avdon mora upravljati John K.
Na svojem sedežu v kljunu B-47 je John uravnaval letalo z metodično natančnostjo. Za Hjim je na levi strani sedel »tare j si pilot, major James M-, ki je opazoval in ocenjeval njegovo delo. Ob 22.05 je John končal improviziran napad na Amanjlo in se obrnil proti Den-veru. ko so letalci nenadoma Msllšaili vrsto zamolklih eks-plom/j, lcl so stresle vse letalo.
Major James M. je opazil, kako plamen liže levo krilo, neposredno v bližini skladišča i gorivom. Motor bo eksplodiral zaradi pomanjkanja goriva! Vsak trenutek lahko pride do eksplozije. Ni imel več kaj premišljevati: takoj je ukazal •voli posadki, da izskoči.
John K. je obrnil stol za iz-akok in opazil majorja, kako sd prtpenia padalo, katero je prej odložil, (ja bi laže opazoval njegovo delo. Ta je potegnil za avtomatično pripravo za
skok iz letala. Bil ie rešen- Tisti hip je skozi odprtino udaril hladen veter, ki je majorju raztrgal masko za kisik, mu razmetal padalo, samega pa vrgel na konec ozkega prelaza na -levi strani bombnika. Medtem ko je tu ležal neiavesten,-je veter nanosil nanj razne odpadke dn ga z njimi prekril.
V istem času je poročnik James odkril dolg pokrov, ki je prekriva) obo.1e sedišč. Potem ie pilot Jim G. pričvrstil opremo in pritisnil na gumb priprave za izmet iz stroja. Nič. Pritisnil je še enkrat in še tretjič. Sedež je ostal na svojem mestu. Ni mu preostalo več časa. Upal je. da sta dva pilota In njegova pomočnika že izletela- Tudi on je moral to kar najhitreje storiti. Odmotal je vezi. s katerimi je bil pritrjen na stol. razbil aparat za kisik, in se z največjim naporom spustil po ozkih -stopnicah v prehod, ki ie držal proti pilotovi odprtini. Naenkrat pa je začutil pomanjkanje kisika. Pred očmi. se mu ie zamračilo. Pogledal le nazaj jn opazil poročnika O., ki se je spuščal s svojega sedeža v zadnjem delu aviona. Pilot Jim je vedel, da hoče poročnik izkočitl. zato se mu je umaknil s poti. Odšel ie sam vo pre'azu, dokler ni
končno padel skozi odprtino. Sekundo kasneje je Jim visel na svojem padalu.
Poročniku Jamesu O. se ie zgodilo isto kakor Jimu- Tudi njemu je aparat za izmet sedeža odpovedal, le da poročnik James ni uničil aparata za kisik. Povzpel se je preko stopnice, ko Pa se je obrnil, je med odpadki opazil nekaj, kar ie bilo podobno človeški nogi. V nečem si je bil povsem na jasnem: major bo v nekaj minutah umrl. Umrl zaradi pomanjkanja kisika ali zaradi eksplozije letala.
Poročnik O. je začel z rokami iskati po ozkem, temnem hodniku majorjevo padalo, kjer ni videl niti za ped daleč. Mora ga najti ,ga dati na majorja in ga čimprej spraviti iz letala. Nato pa se je začel okoli njega širiti strupena megla. Nič več ni imelo pomena Iskat: majorjevo padalo. Zadnje upanje na njegovo rešitev je propadlo. Vedel ie sicer, da ga ne bo mogel nihče dolžiti, zakaj je zapustil majorja. Tudi njemu so moči pojemale- Tudi on počasi umira.
Nenadoma pa ,1e poročnika O. spreletela nova misel. Oh nai-večjem naporu se je odplazil do svoje kabine. Nenehne si je ponavljal, da starega majorja ne sme pustiti v takšnem položaju. Pognal se je na svoj sedež z željo, da bi aparat za izmetavanje tudi sedaj zatajil. Pričvrstil si je svojo masko za .kisik in pogledal ven. Desno krilo letala se je kopalo v plamenih. Desr.i zunanji motor je eksplodiral. Poročnik O. ,1e izključil aparat, ki je avtomatično upravljal letalo. Za vsako ceno mora priti z avio-nom niže. Samo v gostejšem zraku bo imel major še možnost, da pride -.-saj nekoliko do kisika. Poročnik O. je skušal premakniti ročko za pripravljanje, toda ta se je zataknila in je ni mogel premakniti. Da bi jo premaknil, je bito treba več moči. Končno mu je to uspelo.
Bombnik B-47 se je začel spuščati niže. Poročnik je vedel, da se stroi bliža meji svoje sposobnosti. Vsak trenutek se lahko znajde na zemlji. Toda stari major Je umiral.
Na ll.ooo m višine, kjer se Je poročnik O. začel spuščati, je bilo okrog 32 stopinj pod ničlo. Nad svojo kabino ni imel več pokrova in veter mu je s silno brzino udarjal naravnost v obraz. Oči so ga pekle tako, da je dvomil, če bo še zdržal. Bal se je. da bo oslepel. Toda spuščal se je še naprej.
V višini 2,000 m je letalo spet naravnal in vključil radio. Vsem postajam na zemlji in vsem avi-onom. ki so takrat leteli. Je poslal signal za hitro pomoč.
— Tu Je reaktivni bombnik 2278! — je neprestano ponavljal.
Po nekaj sekundah je letalska baza v Altusu (Oklahoma), ki Je bila oddaljena 200 milj, slišala poročnikov glas in mu dala smer ra kompasu. Komaj je bral instrumente, toda vedel je na pamet. kje ima kompas. Nekako Je uspel obrniti letalo, dokler ni Igla na kompasu kazala smeri, ki so mu jo dali preko radia. Zatem ie poročnik O. uspel zmanjšati brzino. Veter mu ni yeč pihal s tako silo v obraz, tako da je to težavo laže prenašal.
Plamen na krilu je — kakor Je bilo videti — ugasnil, toda iz motorja so še vedno udarjale iskre. Slišal Je glas preko radia.
ki mu je predlagal, naj se spusti v Alpusu. Poročnik s tem ni soglašal. Ni hotel tvegati pristanka na letališču, ki ga ni poznal. Raje je še letel kakih 150 milj, da se spusti na svojem letališču.
— Spustil se bom v Abileni. Dajte mi smer!
James O. je začel trmasto borbo, samo da hi svoj poškodovani bombnik pripeljal do Abilene. Med potjo ga ie ujel radar -neke postaje za zračno komando in ga vodil.
Ko je priletel do Abilene, ie bila vidljivost nekako zadovol 1-va, vendar se ni mogel spustiti na tla brez specialnega svetlobnega znamenia, ki se dale ob pristajanju. Kontrolna tabla z gumba pa Je bila v drugi kabini.
Nenadoma se je poročniku zazdelo, da ga je nekdo vščlpnil v nogo. Pogledal je: poleg njegovega stopala je sedel ma.lnr M., ki je bil tako izčrpan, da ni mogel spregovoriti besede.
Poročnik je moral na vsak način užgati signale. Preko interfo-na ie sporočil majorju, kai nai stori. Čeprav ie bil stari major na kraju svojih moči, se ie !,-> nekako privlekel v drugo kabino. V njej je bila popolna tema. Ni mogel naiti potrebnega gumba, vendar ni upal tvegati. da bi preizkusil vsakega posebej. Počasi se je vrnil k noročniku in mu odkimaval z glavo, da ni uspel. Poročnik je tedaj zavpil da mora imeti svefobne signale na vsak način nžgane.
Major se je snet vrnil v drugo kabino. Ulegel se ie in nnal. da se mu bodo oči privadile na temo. Zdelo se mu Je, da je mirila cela večnost. Ponovno je zanesti! kabino, a ni mogel več daile. Uegel je na pod v ozkem hodniku.
Poročnik Je glasno klel. misleč, da ho tako premaknil matoria. Končno mu ie to uspelo. Spomnil se je tudi, da Ima v svo!l letalski opremi baterijsko svetilko. Major se je z nalvečiim naborom snet odplaz'1 do kabine, našel stikalo   in svetlobni sienat!
za spuščanje so zagoreli.
Operater v hišici na koncu pi-ste je ujel poročnika s svojim radarjem in mu začel dajati navodila. Toda poročnik O. ie tudi sedaj kompas komaj videl, roke pa so mu do laktov zamrle. Moral ,ie napeti svoje skrajne moči, da je izvršil navodila, ki jih je dobil preko radia.
Komandant letalske šole, major Doyle R., je sedel v stolpu nad letališčem. Hladni znoj ga ie oblival. ko je opazoval poročnikov avion, vendar je povsem mirno dejal:
— Odlično manevrirate!
Poročniku je postalo laže. ko je zaslišal komandantov glas Ta je zaželel še nekatere podatke od njega.
mu je kakor da v temi stopa po nekih čudnih stopnicah. Spustil se je še malo in letalo izravnal, da bd prišel laže niže. Ko je, že mislil, da se bo vsak trenutek dotaknil zemlje, le zaslišal preko radia, da je šel preveč v desno. Zemlja j? bila tako blizu, da ni mogel ničesar več popraviti.
— Napravi" krog! Napravi krog! — je neprestano ponavljal glas iz mikrofona. Poročnik ni ime! več moči. da bi napravil krog. Pristal bo. pa nai bo, kar bo!
Ob pisti je bilo razporejeninh 30 bombnikov B-47, poročnikov avdon pa je padal prav nad njimi.
— Bilo bi dobro, če bi lahko zavil malo na levo — je dejal komandant Doyle R. mirno-Poročnik se je z vso težino svojega telesa naslonil na ročko za upravljanje. Bombnik je naglo zavil na levo. Poročnik je videl svetilke z obeh strani piste. Njegov B-47 se je med njimi spustil na zemljo.
To ie bil najboljši pristanek, kar jih je kdajkoli napravil. Bombnik je uspel ustaviti tik pred ambulanto in gasilskimi vozili, ki so bila pripravljena.
Major M. ni mogel Izskočit! skozi odprtino na zemljo. Poročnik je skočil iz svoje kabine. toda že naslednji trenutek ie imel občutek, da je popolnoma oslepel. Za nJim se je po lestvici spustil major in padel bolničarjem v naročje-Poročniku O. se je vid povrnil po nekaj urah počitka. Naslednji dan sta z majorjem zapustila bolnišnico. Odpeljala sta se do dvorane njihove baze. kjer se je zbralo vse osebje dn mnogi člani njunih družin. Prižel je tudi general Tho-. mas P., ki je preteklo noč preko radia spremljal dramatičen razgovor med poročnikom O. in ljudmi z letališča v Abileni.
Ob prisotnosti 800 ljudi je general Thomas P. pripel na prsi Jamesa O. najvišjg letalsko odlikovanje za dejanje, ki morda nima primere. ■
Anekdota iz Georgije
Ves svet ve, da so črncem v ZDA po zakonu priznane enake pravice kot belcem, znano pa je tudi. kako je s , to rečjo v praksi. O tem smo pred nedavnim brali mično zgodbo, ki Jo v naslednjem prinašamo našim bralcem. Napisala Jo je Carmen Tes-sier v znanem pariškem dnevniku »France-soir«. Duhovita zgodba se glasi takole:
Neki volivec črne polti pride nekje v državi Georgiji (ZDA) v volilni lokal.
»Kaj hočete?« ga vpraša predsednik bele polti.
»Volil bi rad, gospod!«
Predsednik ga pogleda In pravi:
»Prav! Toda najprej morate plačati 150 dolarjev, s čimer *i pridobite volilno pravico.«
Črnec seže v žep ln položi pred predsednika zahtevan znesek.
»Smem sedaj voliti?«
»Ne! Potrebno Je še, da dokažete, kako je z vašo osnovno šolsko izobrazbo.«
»Prosim!«
»Povejte ml, kakšno število dobimo, če pomnožimo rezultat Einsteinove enačbe s številom 3, 14159?«
»Ali moramo to povedati ta-
koj?« — vpraša prestrašen črnec.
»Da, takoj!«
»No. prav, zmnožek da 2 milijardi 892 milijonov 524.618.«
Bell predsednik ni pokazal iznenadenja nad hitrim in točnim odgovorom črnopoltega volivca, pač pa mu Je zastavil drugo vprašanje:
»Ml lahko recitirate Shakespearovo pesnitev »Macbeth« v francoščini?«
Črnec vstane in recitira dve uri »Macbeth« v francoščini.
Beli predsednik Je bil spet presenečen nad znanjem črne-ga volivca, ni pa odnehal:
»Imam Se neko vprašanje. Ce mi boste nanj odgovorili, boste smeli voliti!«
Tedaj je privlekel Iz predala svoje mize neki kitajski časopis.
»Ml lahko prevedete ta članek?«
Črnec pregleda članek v ki. taJŠčinl ln pravi:
»Dobesedno vam članka ne morem prevesti, ker je napisan v narečju, ki ga ne razumem v vseh potankostih, vendar vam lahko povem glavno vsebino članka.«
»In kaj pravi?«
»Pisec članka trdi, da v Georgiji letos no bo kaj dosti črncev volilo ...«
Krištof Dimač
U. DEL — STAMBEDA V BABJEM POTOKr Po povesti Jacka Londona Riše L Spitaler
28. Dimač pa je odkimal. »Tako bi izgubili štiri ure. Po tej dolini smo napravili že najmanj osem milj dolgo pot, in kakor kaže, se bo kmalu obrnila proti jugu. Sli bomo po dolini naprej, potem pa bomo na kakem primernem mestu prekoračili hrbet, ki jo loči od Babjega potoka.« — Obrnil se je k deklici: »Ali greste i nama? Vašemu očetu sem obljubil, da bova pazila na vas.« — »Mislim... mislim,« je rekla obotavljaje, »da bom šla, če vama ne bom v nadlego.« Gledala ga je iz oči v oči in njen obraz ni bil ves kljubovalen in porogljiv. »Zares, gospod Dimač, tako dobri ste, da mi je kar žal, da sem storila kaj takega. Ampak nekdo je moral rešiti borce.«
29. »Zdi se mi, da je takle pohod najbolj zdrava tele--J vaja na svetu.« — »Meni se pa dozdeva, da je za vaju takale hoja prava igrača,« je nadaljevala Yoy in pristavila z lahnim vzdihom: »Le škoda, da ne sodita med stare severnjake!« — Se dve uri so se ubijali po zamrzli in s snegom pokriti strugi Norway potoka, potem pa so odrinili navzgor po ozkem, skalnatem pritoku, ki se je izlival v norway potok z juga. Opoldne so pričeli plezati preko slemena. Za seboj so videli dolgo vrsto mož, ki se je jela trgati na kose. Na številnih krajih se je že vrtinčil proti nebu dim, ki je naznanjal, da udeleženci stampede začenjajo misliti na počitek.
30. Naši znanci so bili že docela utrujeni. Gazili so po snegu, ki jim je segal do pasu, in sem ter tja so se morali ustaviti in se odpočiti. Cok je prvi zahteval odpočitek-— i»Ze dvanajst ur smo na poti, ne da bi kaj počivali,« 3® rekel Dimač. »Cisto rad priznam, da sem pošteno zdelan. In ti tudi! Ampak prisegam ti, da si še zmeraj upam gnati se za tvojimi petami kakor sestradan Indijanec za kosom medvedjega mesa. Tukajle bomo zanetili ogenj — ka3 praviš?« — Tako gibčno, spretno in premišljeno sta ravnala, ko st« urejala začasno taborišče, da si je Yoy morala priznat), da bi ju nihče izmed starih Aijaščanov ne mogel prekositi.
r

□
PUSTOLOVŠČINE FRANCOSKE VOHUNKE GABRIELE DE X
Zeleni piusc
Predsednik združenja berlinskega tiska ji je nemudoma izročil vabilo na slovesno kosilo v časnikarskem domu. Hada-mowaki iz radiofuzije ji je ponudil razkošen avtomobil...
Francoski agenti so še enkrat pripravili tla za njeno delo...
Naslednji dan sta Jo poiskala Maurlce (eden izmed francoskih časnikarjev, ki JI j* pomagal pri prvi nalogi) in ruski emigrant A. Bila »ta zelo nerazpoložena.
—• Y Parizu eo menda znoreli. Zahtevajo namreč, da opravimo našo nalogo v •
pMRaJatih dneh!
Gabriela ne more verjeti. Več kot jasno je, da take naloge ni mpgoče opraviti v tam času. Toda centrala ne pozna ml-loeti...
Časa torej ni kazalo Izgubljati. Rus je 5 le pripravil vrsto sestankov v Gabrielinem Imenu. To je pomenilo, da mora Ga-brtsta na delo. Se Istega dne »o jo povabili na kosilo ▼ klub umetnikov. Ob tej priložnosti naj bi se srečala tudi z dvojico vigokih nacističnih veljakov, gospodoma H. in B.
-r» Saj jih poznate ge od prejšnjega kajne? reče Rus. — Oba imata O vos zelo lepo mnenje... Poskušajte
mftrtl a njima pon
koli vedeti...
Kosilo je potekalo v slavnostnem razpoloženju. Gabriela je »slučajno« zašla med gospoda H. in B. Nemca sta jo obsipavala s komplimenti. Ko ji je prvi povedal, da izredno obvlada nemščino, je Gabriela nastavila mrežo:
—	Morala bi vam že prej povedati... Moja babica je Avstrijka. Ona ln ded še sedaj živita na Dunaju.
—	Tudi Napoleon se je ženil z Avstrijko — reče gospod B., kot da bi se hotel ponašati z znanjem zgodovine.
—	Vendar mu to ni preprečilo poraziti Avstrijo — doda Gabriela. — Glede mene, jaz se bom borila na avstrijski strani.
Gospoda H. in B. sta ji navdušeno pritrjevala.
—	Ce bi vas slišal gospod N., bi ga to zelo razveselilo — reče gospod B.-
Gabriela še ni slišala za gospoda N. Komaj se je zapomnila njegovo dolgo in zavito ime. Nekaj ji je pripovedoval, Ja Ima ta tajinstveni gospod N. zveze s Celokupno zadevo okrog Avstrije.
NEPRIJETNO KOPANJE
Brž ko se je vrnila v hotel, se je šla GabrlelR kopat. Komaj se Je slekla, ko nekdo potrka na vrata. Misleč, da je sobarica, Gabriela glasno zakliče:
— Takoj pridem... Počakajte me!
Stopila je v sobo In presenečena obstala. Pred njo je stal neki debeluh s šopkom cvetja v roki. To je bil-gospod Z., zelo visoka osebnost v nacistični hierarhiji. Ko je vstopila, je prišel bliže in vzel njene roke v svoje. Gabriela ni vedela, kaj storiti. Mož je dišal po alkoholu.
Gabriela je bila kot okamenela, ne vedoč, ali naj se joka ali smeji. Tod: nenadoma ji šine v glavo ideja... Ce ji bo uspelo, bo rešena dedca, ln vsekakor se bo ta do smrti spominjal tega doniuanske-ga neuspeha .,.
Odšla je proti kopalnici. Gospod Z. ji je močno stiskal roke, ker so bila tla zelo gladka. Debeluh je komaj ohranil ravnotežje, vendar je trdovratno spremljal Gabrielo. Nenadoma se Gabriela • pomakne na stran, in gospod Z. Je padel kot klada v polno kad vode...
Nemudoma se je dvignil ln strašno jezen zapustil njeno sobo. Gabriela ga je že čakala v sobi. Ljubeznivo se mu je nasmihala ln mu celo ponudila kozarček konjaka. Gospod Z. je mehanično vzel ponujeno, spil, in brez besede odšel.
Gabriela se je Vsa tresla ... Dolgo je jokala nad svojo usodo... Vohunka se mora vsega navaditi...
»CAR« STOPA NA POZORNICO
Gabriela je nadela ruskemu emigrantu’ Ime »car«. Ta je to ime v polnem pomenu besede zaslužil, saj je bil neprecenljiv vohun.
Ko so se naslednjega dne dobili v parterju hotela, je Gabriela razložila sinočnjo dogodivščino.
Brž ko je »car« slišal tisto ime, naglo .vpade v besedo:
— Takoj bomo poklicali Ladislava Krneka. Ladislaw Krnek je kmalu zatem telefoniral Gabrieli in mimogrede dvakrat rekel »zeleni plašč«. Povabil jo je na kosilo v »Staro gostilnico«.
Krnek, eden Izmed francoskih vohunov, drugače Ceh, je že prej zbral dragocene podatke in informacije. Zvedel je, da bo naslednji dan v propagandnem ministrstvu tajna konferenca, posvečena vprašanju inozemske propagande. Sestanek bo vodil državni svetnik Hansenhorl. Več kot gotovo je, da bo sestanku prisostvoval tudi gospod N.
Krnek je skoval vojni načrt: Gabriela naj zahteva avdienco pri Hansenhorlu, če je le mogoče ob dvanajstih. Prišla bo v ministrstvo precej prej, se pravi, preden se bo sestanek zaključil. Za vsako ceno mora spoznati gospoda N., st zapomnili črte njegovega obraza, in poskušati zvedeti številko njegovega avtomobila in seveda naslov stanovanja ...
REŠILNI POZIV
Hansenhorl je t .1 zelo ljubezniv.
— Zelo rad, gospodična . .. Precej sem slišal o vas. Želel bi vas osebno spoznati Mogoče me boste morali nekoliko počakati, kajti ob enajstih imam važen sestanek, pa vam ne morem točno povedati,
kdaj vas bom lahko sprejel... Toda vsekakor pridite.
Točno ob 11.15 je bila Gabriela v pred- ■ sobi Hansenhorlovega kabineta. Vrata sobe, kjer je bil sestanek, so bila tapecirana, in Gabriela ni mogla ujeti niti najmanjšega šuma. Telefon je nenehno zvonil In tajnica je vsakokrat odgovarjala:
—	Ne smem motiti gospoda svetnika Trenutno je na tajni konferenci, pokličite kasneje. Spet je pozvonil telefon. Gabriela Je imela srečo.
—	Kdo je prt aparatu — vpraša tajnica... — Direkcija zunanjih zadev? ...
—	Dober dan, gospod doktor ... Da, n: sestanku je, vendar ga ne morem poklicati. Da je važno, nujno? Prav! Vprašala bom, morda bo prišel k telefonu.
Gabriela se je kar tresla: torej spoznala bo gospoda N. Zelo težko je čakala, da bo tajnica dala zvezo v Hansenhorlov kabinet.
— Bi lahko prišel gospod N., k telefonu? Zelo važna stvar ... Pride v sekretariat? Hvala vam ..,
Pri vratih stoji človek štiridesetih let, podoben znanstvenikom. Nekajkrat jr rekel v telefon:
— V redu, v redu ... Toda zdaj ne utegnem. Pokličite me zvečeri
IZKORIŠČENA PRILOŽNOST
Končno s.o se vrata Hanserihm c,;-kabineta odprla. Od znotraj jo bilo slišat glasove — verjetno je bil sesturn naključen. Ljudje so začeli Odhajati Nenadoma je Gabriela 'gledala gosj ’.i Z Nesrečni Don Juan je zardel do ušes in se delal, kot da je ne vidi. Kopanje v kadi mu je ostalo v neprijetnem spominu ..
(Nadaljevanje sled