. • mwn "

■■ ■,4' i
ттшлжтт. 'jtS&r*
Priporočati je pa vsem, da so pri; pretresovanji in rešetovftnji kandidatov vsak dostojno vede.
Boj naj se le ostro bojuje za načela in kandidnff naj se dobro pretehtajo; toda z lažmi in obrekovanjem nasprotnega kandidata v blato metati, dokaz je nemo-ralnosti in surovosti.
Najnovejše politične vesti.
Federalist! in ustavoverci zdnj sklieujej.i shode; posebno pa zđ«j delajo nemški konservative;, zavezniki federe listov. Ti zadnji so imeli na Češkem te dni od
2000 tfudrj obiskan shod in kaže se, da so ustavover-Cfim močno spodiinili tla. Dunajske borna kriza je menda povsod napravila tak utis, d h je vse hudo na tisto stranko, kije uzrok toliki nesreči. Ker pa vsakdo ve, da so dozdsj ueiavoverci imeli aukito in škarje v
vokeh, je mrzenje proti tej stranki naravno in prav to mrzenje bo morda zlajšulo zmago federalistom, kajti pri tekih okolnostih mora želeti vsak pošten Avetrija-nee, da jenja enkrat terorizem ustavovercev. Gotovo je za zdaj toliko, da tudi tam, kdor so bih <loz d a j
absolutni gospodinji, so Širi npjevoljn in opozicija proti
njim.
Nadalje ne bo vsled zadnje krize tudi Cb.ibnts toliko Čudežev delal in v najvišjih krogih jo menda tudi prodrlo prepričanje, da na ta način nij mogoče Avstriji zagotoviti boljše bodočnosti. Ministerstvo bo menda v takem položaji poskuitlo, da zavleče volitve v direkten drž. zbor, kolikor le mogoče, ker up», da se mej tem časom borsni valovi poležejo; a vkljub temu se ememo nadejati, da bodo federalist! z veliko veČino zmagali pri prihodnjih volitvah.
čudna prikazen je tud; to, da je v Ogrskem parlamentu še stari Dt-ак grajal svojo lastno vladno stranko in jej priporočal več delnlnosti in. pravičnosti, Ogereki poslanci sploh dosti sedijo, pa malo storijo;
8 celih mesecev so вато proračun pretresali; котчј
so dovršili eno sesijo, pa uže zopet sed6 v novi sesiji.
AH nij to kaj nennvfldnega?
V Celji je bil 25. t. m. v ondotni čitalnici volilni »hod, katerega je sklical predsednik centralnega volilnega odbora, dr. VoSnjak; udeležilo se ga je 150 zaupnih mož iz slovenskega Štajerja. Shodu je predsedoval g. Ivan Žuža, bivši dežel. posl. in rudarski lastnik. Po živahni debati je shod skoro enoglasno sklenil: t. de se popolno ujema se slovenskim centralnim volilnim odborom v Ljubljani, s katerim v zvozi bodo delali okrajni volila i odbori, postavljeni v vsakem sodnijekem okraji; 2. da štajerski Slovenci bodo ostali pri narodnem programu in se iz narodnih in drugih obzirov nc morejo poprijeti programa tako zvone državnopravno stranke. Shod se je tadi zed i nil o kandidatih, kateri pa bodo še le potem proglašeni, kadar bodo okrajni
Nektere opazke ruskega profesorja.
Spiral
prof. S, Rimdoitin (.'ourienny.
(Naddljevanje.) XXIV.
Kaj sem kje dobil, to je: koliko tvarine nabral sem v ti ali oni okolici, kakor tudi, kolikor raznih di-jalektov imel sem priložnost iziskati, ne bom tukaj priobčal, ker to bi tirjalo preveč prostoru in «raven tega ne bilo bi popolnoma zastopljivo za vse „Sočine" bralce. O teh predmetih bom pisal posebej v specialnih jezikoslovnih časnikih in knjigah. Samo to si dovolim omeniti, da največ tvarine nabral sem za Ctginj-ski dijalekt, razen tega zadosta tudi za Rihemberk, Ajdovščino, Sv. Križ, Otlico, Vipavo, Razdrto, skoro za vse vasi bledsko-bohinjskega dijalekta (posebno pa za Bledski Grad, Bohinjsko Srednjo Vas, Bistrico, Kopriv-nik itd.), za nektere vasi cerkljanskega dijalekta, za Stržišče, za nektere vasi dijalekta tolminskega (posebno pa za Zadlas), za solkanski dijalekt itd. (ne govorim tu o doneskih, ki so mi jih poslali razni gospodje, o-menjeoi uže v mojih .Poslanih v „Soči").
pa nazvem imena vseh bidje imenitnih pripovedovalcev razen uže omeryenih v IX oddelka^ drugod. Evo: v Rihemberkn Janez Ličen vulgo Kaplm, bivši krojač, Na Cesti Anton P.mšler, star 80 let (ta je tudi samorodui pesnik), v sv. Križi Jakob Poniž, krojač, na Razdrtem Janez Premrl vulgo Kolar, v Polšici pri Bledu AnŽe Ambrož ü-, v Bohinjski Bis trmi Matija Iskra vulgo Zimovec, v Bohinjski Srednji Vrasi Matevž Tkavec vulgo Švic, krčmar, i. dr,, v Solkanu Štefa Jug vulgo Grmič, v Cerknem Urša Roječ stara 62 let, v . cerkljanskih Novakih Jakop Kokel, star 15 let, v Jagrščih Ji van Seljak-vulgo Bridnik (sicer rojm v Poljanah), v Ceples« Tinea Beuk (Belek) vulgo pri Zi-poŠkarjt (slepa od rojstva, stara pa 28 let), v Stržiš Čah. TomaŽ Kikel vulgo pri Andru, v Nemškem Rutu (□a Goriškem) Tomaž Loncaar star 73 let, na Graho-
odbori izrekli svoje odločilno mnenje o nasvetovanih kandidatih.. Ali ne bi bilo dobro, da bi centralni odbor sklical enake shode tudi v tržaški okolici in v Istri? •
Na Francoskem eo se godile zadnji? dni pomenljive in za francoski narod jako nevarne reči. * Pied-serfnik Thiers je bil poklical nektero može, zmerne republikance v ministerstvo. Ker pa je narodna skupščina po večmi sestavljena iz raznih monarh i stov, le-gitimislov, Orleanistov m Bonapartistuv, kateri vsi so protivniki delinitivne republike, m ker je Thiers s ponovljenim m misters Ivo m kazal resno voljo, rlit hoče republiko utrditi, so se združdi monarhisti vsih treh barv in Thitrsa v prvi seji nove seeije interpellovali, zakaj je deloma epremenil mil isterstvo. Thiers jim je odlučno odgovoril, da on hoče konično ustanovili konservativno republiko, kot edino na Francoskem mogočo vlndo, ker monarhija nij mogoča gledč na to, da se 3. kandidutje pulijo za francoski prestol in da edino rešitev Francijo on vidi vtem, da ekupŠČiua pretresuje in sklene organične postave, katere bo skupščini vlada predlagala,
Predlagal jo eu republikanec, da se preide Čez interpolacijo na dnevni ml, a večina je proti-temu predlogu glasovala iu s tem dala nezaupnico Thiersu. Naraven nasledek, ker Thiers je uže poprej izrekel, da on vidi v diktaturi še večjo nesrečo, je bil ta, da se je Thiers odpovedal predsedništvu republike,
Narodna вкир№па je г veliko večino sprejela Thiersovo odpoved in .<e v tisti noji 25. t, in. izvolila za predsedn.ka republike maršala Muc-Mahon-a, znanega mnnarhieta, če banapartwta ali orlean.sta, se še ne ve. Iz tega pa utegno nastati na Francoskem hudo honiatije. Dežela je vendar večinoma republikanskih mudi, to so pokazale zadnjo dopolmtno volitve, republikanci bodo tedaj čuteči so v nevarnosti ua to ili l.ili, da se monarhi stična jidtupščiiia ве situ raspusti, monarhisti raznih biirt pa bodo vsak zase rili in tako utegne priti do meščanske vojske, da se bodo zopet Franc iitje mej seboj klali, dokler ne bo prišel zopet kak odrešeni» a Ia Napoleon III, Žalostna resnimi bi bila potem ta, da Francoze so preveč skaženi za republiko in da so propali kot prvi evropski narod. Mi Slovani gotovo tega ne moremo biti veseli.
V italijanskem pirlumentu je bila zadnji čas debata zarad odpravljanja vsili samostanov iu generftlatov raznih redov, vladni predlog jo bil sprejet vsled katerega bode odpravljenih 500 samostanov.
Sliš', se da hoče papež vsled tega ekskomunikati ministerstvo iu vse poslance, katere so za to postavo glasovali. Sv. Oče je bolehen, pa vendar še smerom sprejema tuje goste.
vem 12 letni fant Frane Gulje, županov sin, itd. Kakor ju zgorej rečoiio, veliko od njih sem «že popreje omenil, mej drugim vse jako znamenite pripovedovalce iz tolminske okolice.
XXV.
V tem zadnjem oddelku mojih opnzek ne bom več popisoval ne mojih prigodeb ne tudi raznih podrobnosti) in živenja slovenskega ljudstva, ampak si dovolim storiti občni pregled tega, kar sem popreje napisal, kakor tudi opravičiti se pred temi gospodi, katere sem razžalil z mojim v časih, vsaj na videz, pristranskim govorjenjem. Za izhodno točko vzamem si članek na-tisnen zoper mene in moje opazke v listu 12. „Glasa" (21. murcija 1873,)
lz vseh razžaljenih delov slovenske inteligenčne noben nij imel dozduj javnega zagovornika; samo duhovni so dobdi vnetega advokata v spisatelji omenjenega Člauka v „Glasu.1* Ta odkritosrčnost mi zares jhko dopada; ker mislim, da je veliko boljše in prak-tičnejše izgovoriti pogumno vee, kar se ima notri v srci zoper tega ali onega; öego tajiti svojo jezo, ne govoreč nič javuo, in nit џ način uoičdvaje mogočnost človeškega porazum\jeoja. Nadejam se, da vsak brez-pristransk gospod, ki prebere pazljivo to, kar bom precej priobčil, zatopi moje besede, ma vsaj doloma opraviči ter ne bo zanaprej moj neprijatelj. Vpwsaaj« to je гл. mene tako važno, da moram, odgovoriti natančno na vsa „Glasova" očitanja,
Popivje pa moram naznaniti častitljivemu spisa-telju „Glasovega4 članka in njegovim prijateljem, da, če me je napadal kakor sodelaloa „Soče* ia tedaj tudi privrženca „Sočine stranke," je popolnoma slabo zadel. Jaz uemam časti spadati k nobeni slovenski stranki, ter vos oni znameniti prepir mej „starimi" in „mladimi11, mej slovensk mi „klerikalci* in slovenskimi „liberalci" me prnv nič niti ne greje hiti ne zube. Jaz imam dosta veliko resnobnejih opravkov, nego da bj ве še mešal v popolnoma toje za mene zadeve. Tiskal sem pa moje nesrečne in okorue opazke v „Soči" vsled
l-ifoi,

J? ■
Dunajska razstava.
ИШ-ШЈИ . ■ •

..... s i
.-.r___лг. гЖВДНИ
Kmetijsko društvo je sklenilo, dn pošlje nektere gospode na Dunaj, ki imajo nalog- poročati potem o različnih predmetih.	' ^jf ; Ш
Prevzel sem Jaz mej drugimi predmeti tudi poročilo o živinoreji, ki je шШ -ждаа slom^ke kmetovalce goriške dežele posebno važnosti, ШШ bode le od od 31. meja do 9. juniju m^tatljßim.
0 tem bom sicer iintautom poroäal najiin gospodarjem, vendar pa br želel, dn M bo vshJ hd-kteri gospodarji «deležiti ravno zdaj te razstave, da se snini prepričajo o. tej stvari, kajti ravno živinska razstava obe6a, da ho kaj istinito vrednega videti.'
Da pa bi imeli tisti gospodje, kojim je ЂпШ J neznan, vsaj neMiko podpore, in zimesljivega tova* rnSa, ki bi jim tudi raskasavai raisstatljene predmete, sem se namenil priobčiti, da so odpetem Ш 8J. (nuja t. 1, iy. na Dunaj, in da bom od 1. do 10. junija na Dnnaji vsako jutro v pisarni razstavne komisije zb Primorsko, Uder boni sprejemal doSle goriške gospode kmetovalce, in po revni moSi bom Bkušal biti jim postrefen vsaj z dobrim svetom. Sicer bom ves dan v oddelku razstavo za živine.
Ce bi želel kteri gospod kaj veß poizvedet!> pri- -pravljen sem postreči mu, Naznanjam ob enem, da be 31, тф zj, 6. uri odšel iz Gorice vlak na DuusJ^ s kojim se bo mogoSe peljati po prav nizki eeni. Plača se sem ter tija iz Gorico na Dunaj iz z Dunaja v Gorico 16 gold, za IU. rod; za J§ red so plača 22 gold. Vožnja stane tedaj gotovo kflj malo. Pa tudi za stanovanje in lirano se nam bo uže posrečilo dobiti kaj ugodnega in poštenega.
Kedor pa bi sedaj ue mogel Ш, bo imel priliko tudi pozneje najti enega od nas referentov. Tudi jaz imam iti še enkrat po tem, kar' bodem o jem Času priobčil. Ob euem naznanjam, da se v kratkem razpisale nektere etipendije, ki se bede podelile kot podpora nekterim kmetovalcem in obrtnikom, da obiščejo dunajsko razstavo.
V	Gorici 15. maja 1878.
^^^^ prof. kmetyetva.
Dopisi,
V	Gorici 21. maja. — V štev. 15. do 19, p!ppisu|e „Glasov1* zgodovinar posamezne dobe razvoja goriških
S
Ш
lega, ker mi je to bilo najbolje priročno, posebno pa ker nijsem jih tiskal v nobenem drugem čisniku. Zdaj pa k stvari.
Ostri vtis, ki ga dela stavek o postrežbi z jedrni, in pijačami, postane veliko rahlejši, ako premislimo, da tu ee je vkrala ena majhen a tiskovna ali morda celo še pišna pomota (tako rečeni lapsu s calami), da maojita tü ene majhne besedice, namreč „le*, in da celi stavek se mora brati: „Kakor veliko druge goepode, tako so tudi nekteri duhovni mislili, da me morajo p ostreči I e z jedrni iu s pijačami, ter da mi bo zadostovalo to, kedar bom sit.0 Da celo in v Цј pravi obleki je ta stavek en malo uedelikaten iti eurov, sam rad priznavam; vsako opravičevanje ue bo tu nič po* rnagalo, ter se morem le sklicati na mojo medvejo naravo: š%j ruski medved ne zna ne pisati ne govoriti tako nežno, kakor civilizirani. Slovenec, in zatorej so' mu mora veliko prizanesli. Izrazil sem pa tako nm-reč zaradi tega, ker meni res nij bdo toliko raavi zn jedi iu pijače, kolikor za iziskatije krmnega dijalfekta. Ce razni gospadje fuö samo duhovni) so mft pred vsim hoteli nasititi in napojiti, to je bil le dokaz rijih dobrega srca in gostoljttöstva. Ce pa t drugo strani tujso marali tohko za to, kar jaz sem si pred уЏт namenil, nij nič čudnega, kajti «ibčb ne iftote 9e "interesi rati za vse predmete in biti zveden v vseh strokah. Kakor, na priraet, jaz nijsem nič zveden v bogoslovstvu (o ti stvari spregovorim še en malo potle), tako tmli nekteri duhovni na deželi oijso «vodeni v jezikwlovstvii in'ne morejo razumeti interesa za Ijud^tveoe dij4ekte, ki ga ima, če Me ne „ta «li oni jezikoslovni ndreo", tako vsaj naravnost ta ali oni jezikoslovec.
Ali „niski popi" žive brez jedi tn pijače, ne ve: ker sem imel premalo prilotnosfcij, da bi jih dobro t^ znal; slovenska dežela je sploh ^prva d«4eta, kater, imam priliko pozuavati, vanj deloma, ekoro v vseh Ob-ziriii. Mislim pa vendar, da tudi ruski popi imajo izj vrsten tek, akö so zdravi. Sictr pa dober. ali «ab tek ruskih popov je le postranska stvar v uioji pravdi ' s Častitljivim spisateljem članka v 12. listu „Glasa".
Ц
Ш ■■ ^
ш ■
m
ps
Ш
I
" ..- t?