! — Veš, nihče mu ni ploskal — kritiziral je samo napake v lastnem kolektivni Karikatura: ANDREJ NOVAK Sesti kongres szdl Slovenije: Utrjevati samoupravljanje in delitev po delu Kongresna resolucija je postavila jasen, konkreten program uresničevanja družbene reforme Minuli teden je v Ljubljani zasedal VI. kongres SZDL Slovenije, na katerem je Približno 1000 delegatov in gostov po tridpevni razpravi o vlogi SZDL v nadaljnjem *azvoju družbenega samoupravljanja sprejelo resolucijo, ki pomeni konkreten program Uresničevanja družbene reforme. Predpriprave na kongres so trajale več kot eno leto, ha kongresu samem pa je stopil na govorniško tribuno več kot polovica delegatov, ki so vsestransko osvetlili naše današnje družbeno-politično življenje. Šesti kongres SZDL Slovenije je imel izrazito delovni karakter, vendar pa njegovo zasedanje pomeni Šele začetek še temeljitejšega dela, saj se morajo njegovi sklepi spremeniti v široko 6kcijo za izpolnjevanje sprejetih nalog. v Ena izmed značilnosti VI. gospodarskim dejavnostim. S regresa SZDL Slovenije je vse- tem pa ni rečeno, da kongres ni j/J-or bila, da je posvetil veliko temeljito osvetlil tudi osnovnih črnost tako imenovanim ne- gospodarskih problemov, saj je SREDI MINULEGA TEDNA JE PO BOGATI TRIDNEVNI RAZPRAVI KONČAL DELO VI. KONGRES SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE. KONGRESA SE JE UDELEŽILO KAKIH TISOČ DELEGATOV IN POVABLJENIH GOSTOV, V RAZPRAVI PA JE SODELOVALO NEKAJ DESETIN DELEGATOV TAKO V KOMISIJAH KOT NA PLENARNEM ZASEDANJU. OB KONCU ZASEDANJA JE KONGRES SOGLASNO SPREJEL RESOLUCIJO VI. KONGRESA, KI NAJ POMENI OSNOVO ZA NADALJNJE 'DELO IN PRIZADEVANJA SOCIALISTIČNE ZVEZE Foto: M. CigUfl I »l Tudi nacionalna dobrina Čeprav je nekaj pogumnih že bolj ali manj uspešno Prestalo preizkušnjo v skrajševanju delovnega Časa, pa vse kaže, da bo precejšen odstotek delovnih kolektivov, ki bodo, tako kot pri oblikovanju in usklajevanju interne zakonodaje, zamudili z zakonom določeni rok za izdelavo elaboratov o prehodu na 42-urni delovni teden. To, da so službe v mnogih podjetjih in ustanovah Potisnile v spodnje predale načrte o skrajševanju delovnega časa, je nedvomno ena od značilnosti prehoda na 42-urni delovni teden. Druga značilnost pa je velika raznolikost inačic v skrajševanju delovnega časa. V nekaterih kolektivih se odločajo za tri proste sobote, drugje spet za prosto soboto in za skrajšan delovni dan, drugje so se sploh odločili samo za skrajševanje delovnega dneva. Ponekod so premaknili začetek dela v zimskem času na kasnejšo, v poletnem na bolj zgodno uro. Skratka^ veliko Inačic in prav toliko utemeljitev, da to zahtevajo speci-fične razmere v delovnih organizacijah. Nadaljnja značilnost dosedanjih prizadevanj za Skrajševanje delovnega časa pa je v tem, da vsi skupaj vse Premalo razmišljamo o tem, kako zagotoviti tudi vse druge Pogoje, da bo imel prehod na 42-urni delovni teden za Proizvajalca čim manj nevšečnosti. Kako urediti promet, kako poslovalni čas trgovske mreže, uradov, kako urediti Šolski urnik in čas dela v varstvenih ustanovah? Pogosti s° Primeri, da imajo delavci sicer 7-urni delovni dan, za-radi starega voznega reda pa prihajajo na delovno mesto °elo uro prej. Niso redki primeri, ko ima mož v družini skrajšan delovni dan, žena pa tri proste sobote. In še bolj °citen primer: mož in žena imata sicer proste sobote, toda Psak po drugačnem zaporedju in ko bi se slednjič vendarle »ujela«, ugotovita, da ima otrok v tistem tednu Popoldanski pouk in da zavoljo tega tudi s to prosto so-Ooto ne bo nič. ti j Skratka, vse premalo razmišljamo o tem, da bo treba at u mejah teritorialnih enot, še več, v okviru nacio-zlne skupnosti izdelati podrobne elaborate, kako zagoto-sk VSe P°P°ie’ ki bodo omogočali tudi učinkovitost tega clJ,a^evania delovnega časa. Tako da bo prehod na 42-urni °vni teden ob prvotnem hotenju — povečati produk-st n°s^. bela — proizvajalcu zagotavljal ne le več pro-časa, temveč tudi boljšo izrabo tega časa za njegov v j/ *n rekreacijo. V tem primeru pa gre za dvoje: da drirr}ru nactonalne skupnosti zagotovimo vse tiste širše 2°erie pogoje, ki jih terja prehod na 42-urni delovni dosen in, potem, da tudi med delovnimi organizacijami čam^ern° nekoliko več usklajenosti med številnimi inači-rnoun skraičanega delovnega časa. Ne gre za poseg v sa-kako iVne Pristojnosti posameznih delovnih organizacij, bodo °°?° krajšale svoj delovni čas in kakšno obliko ki našle, gre le za samoupraven dogovor proizvajalcev, všečn Venbnrle lahko odpravil marsikatero kasnejšo nebela °St’ i>rez Posledic za proizvodnjo in produktivnost belovn kQt :ečen°, razmišljanj o teh pogojih skrajševanja In v„ e®a časa je bore malo, še manj konkretnih načrtov. časa t CT.r ^1 kazalo gledati na skrajševanje delovnega v k°t na nacionalno dobrino, kot so to storili aruSih državah BOJAN SAMARIN za izhodišče svojega dela — pa tudi dela SZDL Slovenije v prihodnosti — postavil nadaljnji razvoj samoupravljanja in utrjevanje načela Selitve po delu. Temelj vseh naših družbenih odnosov — je poudaril kongres — je delitev po delu. Ovire nadaljnjemu razvoju, samoupravljanju in delitvi po delu so predvsem ostanki administrativnega razpolaganja z družbenimi sredstvi. Administrativno odločanje o sredstvih za celotno družbeno reprodukcijo deformira položaj delovnih ljucj^ in delovnih organizacij ter moti notranje odnose, ker izključuje možnost, da delovni ljudjer sami urejajo probleme svojega življenja tako v proizvodnji, kot na vseh drugih področjih ustvarjanja: v šolstvu, zdravstvu, znanosti, kulturi in prosveti. EKONOMSKO TEHNIČNI NAPREDEK — VIR NARAŠČANJA ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA Ko so delegati razpravljali o nadaljnjih perspektivah našega gospodarstva, so poudarili, da bo (Nadalj. na-,3. strani) n < ► o o <► <► • STB AN 2: ;ne)potrebno »prijateljsko PREPRIČEVANJE« • STRAN 3: SODELOVANJE NE POMENI VEC VLJUDNOSTNIH OBISKOV • STRAN 4: POJASNILA TN STALIŠČA K TZDR • STRAN 5: ČRTA POD SKALJENIMI ODNOSI • STRAN 6: ZA BOLJŠE RAZMERJE MED UVOZOM IN IZVOZOM S STRAN 7: ALI POZNATE VREDNOST IN STROŠKE IZOBRAŽEVANJA? @ STRAN 8: RAZSIPNEŽI S PRETANKO LISTNICO * ♦ t ♦ ♦ t t ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ RAZPRAVA O ZAKONU O VARSTVU PRI DELU Ne capljajmo za življenjem! Tehtne pripombe, ki so jih lani posredovale večje delovne organizacije in tudi republiški sindikati k temeljnemu zakonu o varstvu pri delu, niso našle prostora v določilih zakona. Večna naglica pri sprejemanju novih predpisov, ki nam ob marsikaterem zakonu kasneje hodi hudo narobe, je tudi pri tem zakonu pustila posledice. Sprejet je bil zakon — invalid, ki vsebuje le norme o tehničnem varstvu, ob strani pa pušča vse tisto, kar že pojmujemo danes kot moderen koncept celovitega varstva pri delu. K ZAKONU ŠE KOPICA PREDPISOV Ker temeljni zakon pooblašča republike, da s svojimi predpisi urede določena vprašanja s področja varstva pri delu, smo pričakovali, da bo pomanjkljivost zveznega zakona odpravil republiški zakon. Predvsem da bo zajel celovito varstvo pri delu, ne samo tehnično, temveč tudi zdravstveno, .psihosocialno in družbeno pravno varstvo delavcev. Ne samo, da bi bil zakon, ki bi obravnaval celovito problematiko varstva pri delu, odraz modernih konceptov, temveč bi bil tudi praktična in učinkovita pomoč delovnim organizacijam pri oblikovanju no- tranje zakonodaje s tega področja. Nihče ne terja, naj bi se republiški zakon spuščal v podrobnosti, ki bi ovirale delovne organizacije, da si varnost pri delu urede v skladu s svojimi razmerami. Upravičena pa so pričakovanja delovnih skupnosti, da bodo republiški predpisi odpravili dvotirnosti, ko npr. sanitarna in delovna inšpekcija obravnavata isto problematiko varnosti pri delu vsaka po svojih predpisih. In prav tako so upravičene zahteve, naj bi bil zakon tak, da mu ne bo treba prilepi j ati še vrste posebnih izvršilnih predpisov in dopolnitev. Kako naj se delovne skupnosti znajdejo, ko izdelujejo svojo notranjo zakonodajo o varstvu pri delu, če sodi samo k temeljnemu zakonu še 40 izvršilnih predpisov? In večino teh predpisov bo zvezni sekretar za delo šele izdal. Delovnim skupnostim pa ta mesec poteče rok, ko bi morale prilagoditi in uskladiti svoje samoupravne akte s temeljnim zakonom o varstvu pri delu! Ali je potemtakem čudno, če ima v Sloveniji le 8 ‘lo delovnih organizacij samoupravne akte o varstvu pri delu? In ali je čudno, če mnoge še čakajo na republiški zakon in na vse dodatne predpise, ki jih bo tudi ta pogojeval, če bo sprejet tak, kot je sedaj v razpravi in bo kot tak povzročil ponovno spreminjanje samoupravnih aktov tam, kjer jih že imajo. MED ZAPOSLENIMI JE VSAK 18. INVALID DELA Dober zakon veliko pomeni, čeprav se ne bi mogli strinjati s tistimi, ki pravijo, da bodo, ko bo zakon sprejet, nesreče pri delu same po sebi upadle. Brez sodelovanja vseh, tudi delavcev, tega prav gotovo ne bomo dosegli. Poškodbe so velik materialni in krvni davek za našo družbo. Nad milijon delovnih dni, ki jih letno izgubi slovenska proizvodnja zaradi poškodb pri delu, pomeni več kot 20 milijard starih dinarjev manj dohodka. Dejstvo, da je med zaposlenimi vsak 18. delavec invalid dela, zahteva zavestno sodelovanje vseh subjektivnih sil, če hočemo krivuljo nesreč obrniti navzdol. Kajti vse statistike nesreč govore o tem, da se jih 78 Vo pripeti po krivdi ljudi, zaradi tako imenovanega »osebnega faktorja«, zaradi neprevidnosti, nepoučenosti in nespoštovanja predpisov. SLABEGA ZAKONA NE POTREBUJEMO Ob zavestnem sodelovanj, pri preprečevanju nesreč pa potrebujemo tudi take predpise, (Nadalj. na 4. strani) 7 dni v sindikatih NA TEMO: PROBLEMI PO UKINITVI K-15 Linearna delitev ni stimulativna Treba Je stimulirati oddih, ne pa le »odsotnost od delovnega mesta«. Smo na pragu sezone letnih dopustov. Bližajo se dnevi, ko naj bi delovni človek prekinil z delom, odpotoval za teden ali dva na morje ali v hribe, in si zares pošteno odpočil. Vsaj sedaj, če za to ni bilo priložnosti že leto dni in je prav toliko časa spet ne bo. Zanimivo je, da so odgovorni ljudje v delovnih organizacijah do danes kaj malo razmišljali, kako bo »po novem« z oddihom zaposlenih. Dejstvo je sicer, da so se z ukinitvijo K-15 povečale možnosti za organizacijo aktivnega oddiha, vendar prve ugotovitve niso kdove kako razveseljive. .Danes, ko naj bi se tisti, ki imajo raje zasnežene gore, kot pa slano morsko vodo, že vrnili s svojih letnih dopustov, v večini delovnih organizacij še tuhtajo in modrujejo, kaj in kako, čeprav so smernice za regresiranje oddiha in rekreacije jasne in razumljive, čeprav bi morali pravilniki za izkoriščanje novega sklada že davno zagledati beli dan. Nedvoumna stališča in sprejeti pravilniki so namreč pogoj za plan dopustov, pogoji za to, da se bodo posamezniki sploh odločili, kje in kako naj bi preživeli svoj dopust. Obiskal sem številne delovne organizacije in skoraj povsod zabeležil zamudo. Sprejeti pravilniki so danes še redkost, Delitev novega sklada je še vedno osrednja točka razprav in neskončnih razmišljanj. Zdi se, da spet čakamo drug na drugega ... Zabeležil sem seveda samo tiste primere, kjer lahko napišem kaj več kot to, da o stvari še nihče ničesar ne ve. Tališ, Maribor: »Pravilnik o delitvi sredstev za oddih in rekreacijo smo sprejeli že konec februarja,« je povedal Božidar Vidmar, vodja splošnega sektorja. »Za časa dopusta bo sleherni izmed nas dobil povprečni osebni dohodek, poleg tega pa še 15-odstotni pribitek na osebni dohodek. Regres v višini 500 starih dinarjev na dan bomo dali samo tistim, ki bodo šli dejansko na dopust. Dobili ga bodo tudi nezaposleni člani družin. Glede prevoza na oddih smo sklenili, da bomo plačali po 10 dinarjev na kilometer, oziroma največ 12 tisočakov. To je namreč toliko, kolikor velja potovanje do našega doma v Murter-ju in nazaj. Vožnjo bomo regresirali tudi nezaposlenim ožjim članom družine vsakega našega delavca.« KADAR OŽIVIJO OTROŠKA IGRIŠČA Ingrad, Celje: Vsak član kolektiva bo prejel regres za vožnjo na dopust in po 800 starih dinarjev na dan za penzion. Regresa bodo deležni tudi ožji svojci zaposlenih. MOŽNOSTI IMAMO V GLAVNEM: PO NAJLAŽJI POTI Elektra, Maribor: Meseca junija oziroma julija bo dobil vsak član kolektiva na roko 30 tisoč starih dinarjev. To bo regres za dopust in potovanje. Denar bo prejel sleherni član delovne organizacije, ne glede na to, kje bo preživel svoje proste dni. MTT, Maribor: »Sklenili smo, da bo dobil v času počitnic vsak po tisoč starih dinarjev na dan, moral pa bo vzeti najmanj 14 dni dopusta skupaj,« pravi Vera Cavnikar, predsednica sindikata v MTT. »Regres bo samo za zaposlene. Delili ga bomo konec julija. Cene v naših domovih bodo kakih 1500 starih dinarjev na dan, imeli bomo popust samo pri prenočninah. Posebnega regresa /za vožnjo si ne moremo privoščiti, ker je naš sklad za to premajhen. Poskrbeli pa bomo, da bo imelo vsaj 50 naših ljudi oddih brezplačno. V bodoče pa imamo v načrtu, da bi delili namesto regresov nekakšne počitniške plače.« V precejšnji meri so možnosti za oddih »po novem« in njegovo regresiranje odvisne od višine sklada za ta namen po posameznih podjetjih. Ne moremo pa mimo dejstva, da je večina delovnih organizacij ubrala pri delitvi regresov pot, ki ni v skladu z načelom: čimbolj stimulirati dejanski oddih, manj pa le odsotnost od delovnega mesta. Razumljivo je, da je najbolj preprosta linearna delitev. Ta povzroča še najmanj hude krvi, najmanj težav. Vendar, od večjih pravic, od širših možnosti, ki jih imajo danes samoupravni organi tudi v tem primeru, pričakujemo vse kaj drugega ... Kaže, da mnogi še niso dojeli pomena pravih počitnic, smisla oddiha za delo, produktivnost. Po dolgem času imamo možnost, da omogočimo pa tudi da slednjič prisilimo našega človeka, da porabi svoj dopust za počitnice, na primer v gorah, toplicah, na taborjenju ali kjer koli izven vsakdanjega ambien-ta. Nikjer ni rečeno, da mora vsakdo na morje. Čas pa je že in prav bi bilo, da se vsak vsaj enkrat letno pošteno odpočije, vsaj za časa plačanega letnega DELOVNI SESTANEK STROKOVNJAKOV, KT PRIPRAVLJAJO OSNUTKE PRAVILNIKOV O DELOVNIH RAZMERJIH V N ASIH CESTNO PROMETNIH PODJETJIH .____ • NOVA GORICA! f Koristna izmenjava izkušenj Občinska desetnica 5 g Pred časom je sklical občin* * s ki sindikalni svet v Novi Go* 1 rici posvet s predstavniki sin* " dikatov v delovnih kolektivih Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez so « v kolek«™^precej g je v zadnjih dneh pripravil vec posvetovanj tistih stro- k£mdidatov za f P3 je tedaj občinski sindikalni kovnjakov, ki v svojih delovnih organizacijah priprav- vodilna delovna mesta. Velja s svet spričo obsežnosti probie* ljajo osnutke novih pravilnikov o delovnih razmerjih, Tokrat pišemo o posvetu predstavnikov cestno-promet-nih podjetij. Udeleženci posveta so najprej obravnavali osnutek zdaj že spejetega pravilnika o delovnih razmerjih podjetja Ljubljana-transport, potem pa zastavljali razna vprašanja, jih pojasnjevali drug drugemu, oziroma prisluhnili pojasnilom predstavnika republiškega sveta sindikatov tovariša Bruneta. stafsttrK • KVffSR :ern kandidatov z, to dotoka J Siltj! ■»“'« ’ M "fMe | i^oval izmed njih ne bi izpolnjeval ti- S - . -, ~ steea dela razpisnih pogojev ki m A čeprav je ta prvi del S* lahko upravni odbor podjetja po £ stavmkov delovnih kolektiv^ svoji presoji izbere najboljšega 3 7e zdaj vsiljuje ugotovi^ , kandidata, s pogojem, da poskus- fj je storitvena dejavnost se.ve° ^1„ -A rr. no v nekem smislu obcins*" dopusta. Bistvene ugotovitve s tega posveta bi lahko strnili v naslednjem: Marsikateri razplet s področja delovnih razmerij pomeni zgolj posledico dejstva, da tudi novi pravilniki še vedno iščejo »luknje« v TZDR in zagovarjajo samosvoje, pogosto tudi nezakonite rešitve. V mnogih osnutkih pravilnikov so določila, ki dajejo direktorju, oziroma raznim drugim vodilnim delavcem pooblastila in status samoupravnih organov, čeprav je jasno, da direktor le izvršuje sklepe samoupravnih organov in je po novih zakonskih določilih le organ upravljanja. Na drugi strani pa v delovnih organizacijah želijo, da bi TZDR urejal tudi nekatera povsem praktična vprašanja, da tega — zavoljo »občutljive problematike« — ne bi bilo treba storiti podjetjem. Drugo k drugemu: nekoliko zaostaja kreiranje lastnih samoupravnih norm, z zakonom že urejene zadeve pa še enkrat urejajo tudi po svoje. Sicer pa so na posvetu obravnavali vrsto praktičnih vprašanj: od dopustov do disciplin- skega postopka, načina prenehanja delovnega razmerja in razpisov za nova in za vodilna delovna mesta. V zvezi s tem so navzoči ocenili, da pravilnik podjetja Ljubljana transport zelo natančno ureja vsa vprašanja s področja delovnih razmerij in da vsebuje tudi nekatera določila, ki bi jih sebi v korist brez vsake škode lahko »prenesli« v* pravilnike vseh delovnih organizacij. Eno takih določil govori o sprejemanju kandidatov za vodilna delovna mesta. Pravilnik podjetja Ljubljana transport v tej zvezi dovoljuje le dve stopnji strokovne izobrazbe, ki je eden izmed pogojev za sprejem na ta delovna mesta- Nesmiselno bi bilo, so poudarili na posvetu, če bi razpisi tudi v prihodnje navajali celo serijo »izobrazbenih stopenj«, izkušenj in prakse na isitih ali podobnih delovnih mestih kot alternativne rešitve, ko pa je jasno, da so razpisi največkrat prilagojeni delavcem, ki že delajo na teh delovnih mestih. Taka rešitev, zgolj z dvema alternativama glede strokovnega znanja, pa že pomeni, da. no dela na tem delovnem mestu 6 mesecev. Poskusno delo pa spremlja posebna komisija, ki vnaprej pripravi načrt dela in ga organizira tako, da pridejo na vrsto vsa za tisto delovno mesto najbolj značilna dela. mG S desetnica. Vsaj za družbe*11 E sektor velja ta ugotovitev. 2 Zakaj pravzaprav gre? f prvi analitični podatki in - prav še tako nepopolni 1 § fragmentarni, razkrivajo, da { DELAVSKA nEJffOTNTOST Glasilo RepuDIlSkcfi« .veti, ZSj za Slovenijo izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List le ustanovljen 2l> novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana. Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313/vi, telefon uredništva 31 66 72. 31 24 02 In 31 00 33. uprave 31 00 33. RaCun pri Narodni banki v LlubUanl St. NB 501-1-365 - Posamezna številka stane N. 50 par — 50 starih din — Naročnina je četrtletna N. 6,50 din - 650 starih din - polletna N. 13 din — 1300 starih din in letna N. 26 din — 2600 starih din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk In klišeji CZP »Ljudska pravira« Ljubljana stopnja akumulativnosti v dr® | benem sektorju storitvene °. g javnosti veliko manjša, kot P > je v zasebnem. Pa saj so K 2 mnenju goviških sindikaA a tudi pogoji poslovanja bist\A0 3 različni. Davčna politika 0 ■S družbenega sektorja, zaradi ® „ konskih predpisov razbohot®^ S režija, kreditna politika in . 3 nekateri drugi momenti ■ stveno zmanjšujejo stop111 3 dohodka v kolektivih storit'. „ nih dejavnosti. In samo za P ,, 3 mer, ugotovitve dveh predst3 a nikov na tem posvetu: ~ S O Gostinsko podjetje v 5®.^ l petru je ustvarilo le 6 mi'J, > nov skladov, morali pa bi ,a | novirati dva obrata. StpP^L 3 akumulacije ni niti tolik8 | da bi ustvarjala možnost stavne reprodukcije, kaj S®L volj. V°0. materialno bazo za razširi,, v 3 da bi pomenila dovolj l■■■■■■■■B■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■V NAŠ F. IZKUŠNJE iBHIBIIBBB«lllllM ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■«■■■■■■■ ■■■■|| In ni naključje, da so in1®., delovnih organizacijah tvenih dejavnosti najp1' tod: (Ne)potrebno »prijateljsko prepričevanje« •jj možnosti poskrbeti tudi ^ g družbeni standard zaposlfo((1. S Gostinskemu podjetju v i petru na primer še nobeno m „ ni ostal niti dinar za Sra ; S stanovanj. etfl j | @ V obrtno komunal' f0 S podjetju so izračunali, P V m Ob 450 milijonih realizacij® j« Pri občinskem sindikalnem svetu v Slovenskih Konjicah nimajo pravne službe. Vse pravne zadeve rešuje predsednik sam. Vlado Pratnemer ni po poklicu pravnik in vendar je svojim pravdam vselej kos. Ko kramljava o njegovi »odvetniški praksi«, položi dlan varno' na kupček zakonov, ki so glavna opora v njegovem »posredniškem« delu. »V minulem letu se je obrnilo na občinski sindikalni svet 23 delavcev s prošnjami ali pritožbami. Sedemnajstim smo pomagali. Zaradi prenehanja delovnega razmerja je iskalo pomoč 7 delavcev, pet pa se jih je po našem posredovanju vrnilo na delovno mesto. Zaradi nepravilne razporeditve na delo in zavoljo osebnih dohodkov smo zabeležili tri vloge in tudi vse ugodno rešili. Dva delavca sta prosila za posredovanje pri delitvi stanovanj in oba sta se že vselila. Drugih vlog je bilo 11, rešili smo jih sedem, v večini primerov pa so bile to prošnje za zaposlitev. Največkrat se zatečejo delavci k nam zaradi odpovedi, ali zaradi razporeditve na drugo delovno mesto. V večini delovnih organizacij namreč zelo slabo poznajo zakonske predpise. Tako se ne ravnajo po zakonu, ko se odločajo za odpust, nezakonito pa sestavijo tudi odločbo. Končno morajo odločbo razveljaviti in medtem se zadeva, po izkušnjah, že uredi. Za vsako ceno seveda ne silimo v delovni kolektiv, da razveljavi prvotni sklep in ugodi delavcu. Tako smo zasledili dva primera, ko v delovni enoti niso hoteli na naše posredovanje sprejeti delavca nazaj na delo, ker sta si pač z grobim odnosom zapravila vso naklonjenost sodelavcev. Na občinskem sindikalnem svetu smo se sicer dogovorili, da ne bomo dovolili odpustov v delovnih kolektivih. O tem smo obvestili delovne organizacije in jim povedali, če ukinjajo delovna mesta, naj razporedijo delavca na drugo delovno mesto, ali pa da nas o odpustu pravočasno obvestijo. Vendar nismo dobili nobenega sporočila in tako nismo privolili v odpuste.« »Včasih se Sindikati izgovarjajo, da njihovo posredovanje med prizadetim delavcem in delovno organizacijo ne more biti učinkovito, ker nimajo pravnih pristojnosti. Prijateljsko prepričevanje pa mnogo ne zaleže. Kakšne izkušnje pa imate vi?« »Večinoma gre samo za to, da se nekdo osebno zavzame in hoče zadevo rešiti. Omenil sem dva stanovanjska primera, ki smo ju ugodno rešili. Eden od prosilcev se je dve leti pritoževal na vse forume, celo na zvezne. Na koncu je prišel k nam. V dveh mesecih smo s pomočjo predsednika skupščine in direktorja Konusa zadevo uredili. Kupili so stanovanje in ga adaptirali. Drugi primer pa ni bil niti tako zapleten in smo ga seveda tudi rešili. Prepričan sem, da bi obema delavcema že lahko prej pomagali, če bi pravočasno potrkala na prava vrata.« »Naj bo sindikat ta prava vrata?« »Tudi sindikat. Menim, da sindikati ne bi smeli zanemarjati svoje zaščitne vloge, čeprav imajo vse več drugih dolžnosti. Pri nas smo storili prav v minulem letu pomemben korak v sindikalnih podružnicah. Izvršni odbori sindikalnih podružnic bi namreč morali in mogli najhitreje in najuspešneje poravnati nesporazume in nepravilnosti v delovnih kolektivih. Lani je 55 članov sindikata iskalo pomoč prav v sindikalnih podružnicah. Tolikšnega števila intervencij nismo zasledili nobeno leto. no smo predelali zakon o delovnih razmerjih. Izkušnje kažejo, da je posvet uspel. Izvršni odbori sindikalnih podružnic zatrjujejo, da poslej bolj suvereno nastopijo, kadar gre za delovne odnose in, kot je videti, občutijo dejavnost in vlogo sindikata tudi njegovi člani. ! « minulem letu odvedli 89 ' pl | S hjonov družbenih dajat®'^' ■ ^ ujwnwv uiu/.uciiiii ucxj v. - .qV 5 g potem režijski stroški, P0.1 p\‘ ; na in nepotrebna režija, K. »ir ; - šuje cene in zmanjšuje dek. Samo za primer: f ni račun tehtal tega kolektivni) 1? 4 kg papirja, P° vsega pa ga niti niso Vendar tako kot želimo, da bi člani sindikata zaupali v svojo organizacijo in se obračali nanjo vselej, kadar se jim godi krivica, tudi želimo, da delavcu ne bi bilo potrebno kar naprej s posredovanjem uveljavljati pravic, ki mu gredo in ki smo jih uzakonili. Zato moramo poskrbeti za pre- : I kaj porabiti. In ob 450 P" (p nih realizacije je podjep ji' bilo le 6 milijonov sta£V 5 5 narjev kreditov. To pa I 2- —----i.-*. h c 0 i « cej manj, kot so dobili ' eO ; ■§ tov nekateri zasebniki- .^C6 ; n odprli svoje obrtne del j a ali gostišča. ^ ■ 3 Spričo teh in drugih v «p j * nih primerov so člani si’ ! 5 ta menili, da bi kazalo P°j0vf' ■ 2 neje proučiti pogoje P " ~ nja ■ ventivno zakonsko varnost, za » ; r nJ3 vza P?83™6.2113 .,ti dobro organizirane službe v « S usluznostnih dejavn ^. delovnih kolektivih. Preko de- p^V v*”' Po izidu temeljnega zakona o delovnih razmerjih smo se posvetovali z izvršnimi odbori sindikalnih podružnic. Skup- lavske univerze smo večkrat sklicali posvet z delavci, ki odgovarjajo za delovna razmerja v delovnih kolektivih. Vsakič pa so prišli na posvet drugi ljudje. To pa pomeni, da v kolektivih nimajo organizirane službe in stalnih delavcev, ki bi s polno odgovornostjo skrbeli za zakonite odnose.« v tem primeru poiskati čini ekonomsko računi®. ^ A? s » snovati nadaljnji razvoj f ! 2 javnosti. Pogoji poslov * ■ s javnusu. Hugoji . S 5 naj slednjič le postan®.) . v j g da bodo delovni kolek 5 ■»» res mogli poslovati in . fl3, j « nomsko životariti, kot J ^ - | S a večkrat primer dosleh L | ! S morajo spričo neneb JjovL ! ! nančnih težav odP^l ! I. V. • c iidutiun iezav v,v>i . * ~ tudi pri osebnih doho® ^ 3 o naložbah v družbe " dard delavcev v teh ko E ■IBKS■■■■■■■■■■■■■■BI!■■■■■■■ •••■■St■■■■■■■■■■■■■■■!■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■BB*JII**|*BBBBB»«■■■■■■■*■■■■■■■■■■■■■■■•■ e s soloh ne govorimo. \ 7 dni v sindikatih Skoraj tako kot prej V začetku aprila so se sestali na peto plenarno zasedanje člani plenuma Centralnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije. Edina tema tega delovnega posveta je bila delitev dohodka in samoupravljanje v delovnih organizacijah trgovine. In tako kot že tolikokrat doslej, so predstavniki sindikata tudi v tem primeru odšli s posveta v prepričanju, da se lahko dohodek v celoti formira in tudi deli v delovnih enotah, da se torej tudi v trgovini lahko razvije neposredno samoupravljanje. Iz podatkov o delitvi v osmih trgovinskih delovnih organizacijah, ki jih je plenum sprejel kot osnovo za razpravo, )e očitno, da še vedno ni mogoče govoriti o dejanski delitvi po delu. Dohodek se v glavnem formira na ravni celotnega podjetja in ne v delovnih enotah, skladi so centralizirani, medtem ko so osebni dohodki podrejeni hierarhični lestvici naslovov. In samo nekaj je »belih vran« v tem primeru, ljubljanska Volna, sarajevska Gradina, zagrebški Feri-import, ko imajo delovne enote tudi materialne pristojnosti. Ogromna večina drugih delovnih organizacij trgovine pa še kar naprej formira in deli dohodek po starih principih in so samo formalno osnovale delovne enote. Ko so člani plenuma okrajnega sindikalnega sveta v Titovem Užicu dali na dnevni red metode in vsebino dela sindikatov v delovnih organizacijah, so mogli ugotoviti, da se sindikalna dejavnost še kar naprej »kotali« po starih kolesnicah. Vsaj za dobršen del sindikalnih podružnic še vedno velja, da so vso svojo dejavnost usmerile na »sindikalno trgovino«, organizacijo poslovilnih večerov za upokojence in podobne zadeve. »Delo sindikata je zamrlo, pravzaprav se je sindikat prelevil v preskrbovalno podjetje,« so samokritično priznali v pribojslcem podjetju FAP. V nekaterih podjetjih pa gledajo na sindikat kot na odbore za organizacijo pogrebov, za nakupovanje vencev in za pomoč družinam svojih preminulih tovarišev. Spričo številnih drugih in zares aktualnih nalog, ki pa so jih sindikalne organizacije v delovnih kolektivih doslej največkrat spregledale, je plenum okrajnega sindikalnega sveta V Titovem Užicu v zaključkih poudaril, da morajo sindikati v prihodnje svojo dejavnost posvetiti zlasti proizvodnim problemom, problemom delitve in nadaljnjemu razvoju samouprave ter problematiki življenjskega standarda zaposlenih. Po starih kolesnicah Dohodek po internih prodajnih cenah Tako samoupravni organi kot sindikat v zagrebškem PTT podjetju pozitivno ocenjujejo premike na področju samoupravnih odnosov ter formiranja delitve dohodka v podjetju. To podjetje ima namreč že dlje delovne enote, ki oblikujejo dohodek na osnovi internih prodajnih cen. To ceno sestavljajo materialni stroški posamezne delovne enote, planirani osebni dohodki in določen odstotek akumulacije ter del skupnih stroškov podjetja. Samostojno gospodarjenje s prihrankom, pravzaprav z znižanjem interne prodajne cene je povzročilo v delovnih enotah in seveda v podjetju kot celoti Vsesplošen naskok na stroške poslovanja. Vendar pa so v podjetju ugotovili, da ta sistem sam po tebi še ne zagotavlja tudi kvalitetnejšega dela. Zato so v zadnjem času uveljavili dva korektiva. Po posebnem pravilniku zdaj ne priznavajo dela dohodka vsem Ustim delovnim enotam, ki slabo opravijo svoje naloge. Ta sredstva se nato stekajo v sklad skupne porabe in služijo za strokovno izpopolnjevanje zaposlenih. Drugi kolektiv pa ima namen vplivati na strokovno izobraževanje zaposlenih in s tem posredno na izboljšanje kvalitete dela. V primeru namreč, da delovna enota v določenem časovnem obdobju izboljša strokovno usposobljenost zaposlenih, ji podjetje prizna tudi večji del dohodka iz skupne blagajne. V Sindikati v tuzlanskem okraju ugotavljajo, da delovne organizacije vse prepočasi skrajšujejo delovni čas. Doslej je v tern, okraju le 24 kolektivov prešlo na skrajšani delovni čas, u 11 občinah tega okraja pa sploh ničesar niso ukrenili za Prehod na 42-urni delovni teden. In spet je značilen primer v tuzlanskem Autoprevozu, kjer že tri leta odrejajo roke za Prehod na 42-urni delovni teden, a nanj še do danes niso Prešli. Vendar nekateri primeri, kot na primer Kemični kombinat Borisa Kidriča v Lukovcu in tuzlanski Zitokombinat, Pričajo, da pomeni prehod na 42-urni delovni teden novo Unožnost za povečevanje produktivnosti dela, in ne nazadnje tudi za povečevanje osebnih dohodkov zaposlenih. Prepočasi skrajševanje ovnega časa UTRJEVATI SAMOUPRAVLJANJE IN DELITEV PO DELU (Nadaljevanje s 1. strani) v naslednjem obdobju prevladujoči element razvoja postal ekonomsko tehnični napredek, naslonjen na obstoječe proizvodne možnosti, ki je edini vir naraščanja življenjskega standarda proizvajalca. Delitev dohodka, sistem nagrajevanja, predvsem pa odnosi do intelektualnega dela morajo pospeševati proces tehničnega napredka. Nagli razvoj znanosti v svetu hitro dopolnjuje in spreminja poglede na tehnološke in gospodarske probleme, hkrati pa daje nove in dopolnjene metode dela pri obravnavanju problemov vseh vrst. Zato se bo treba lotiti organizacije stalnega posredovanja in dopolnjevanja znanja strokovnjakov vseh profilov, ob istočasnem odločnem izboljševanju izobrazbene strukture vseh zaposlenih. USTVARIMO UČINKOVITO ZVEZO MED ZNANOSTJO IN PROIZVODNJO! V sodobni družbi — je poudaril kongres — sta raziskovalno delo in znanost neločljivi del vseh družbenih dejavnosti in eden izmed osnovnih pogojev tako za napredek gospodarstva, kot za napredek vseh drugih dejavnosti. To velja tudi za majhne narode, ki morajo prav tako razvijati znanost in raziskovalno delo sploh, če hočejo iti v korak z razvojem večjih in razvitejših narodov, Sodelovanje raziskovalcev pri usmerjanju gospodarskega in družbenega razvoja naj bo pravilo. Prizadevati si moramo, da bodo raziskovalni programi naših najvišjih šolskih zavodov, inštitutov itd. izražali resnične potrebe skladnega napredka raziskovalnega dela in razvoja naše skupnosti v celoti, gospodarstva pa še posebej. Gospodarske organizacije naj še bolj kot doslej pospešujejo dejavnost svojih razvojnih oddelkov. Raziskovalci v teh oddelkih lahko ustvarjajo najučinkovitejšo zvezo med znanostjo in proizvodnjo. Brez te organske povezanosti si ni mogoče zamišljati nadaljnjega ekonomsko tehničnega napredka in tudi ne vključevanja v mednarodno delitev dela. Delovne organizacije imajo pomembno vlogo pri razvijanju raziskovalnega dela, ki naj jo v skladu s svojim ožjim in širšim interesom uresničujejo z raznimi oblikami dogovorov in udeležbe pri financiranju razvojnih pa tudi drugih raziskovanj. To jim bo omogočilo, da bodo laže reševale pereče probleme. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE — ENAKOVREDEN DEJAVNIK GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA Kongres SZDL Slovenije je poudaril, da moramo vzgojno-izobraževalni dejavnosti zagotoviti vso potrebno' družbeno skrb, tako zaradi nadaljnjega hitrejšega razvoja gospodarstva in družbenih služb kot zavoljo potreb po bogatejšem in vsestranskem razvoju človeka — samoupravljavca v naši družbi. Zato se bo SZDL zavzemala za to, da bodo tako delovne organizacije kot posamezniki obravnavali vzgojo in izobraževanje kot enakovreden dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Kongres je zavzel stališče, da mora osnovna šola postati temeljna družbena ustanova za celovito vzgojo, izobraževanje in varstvo otrok. Z večjo skrbjo in odgovornostjo komune in republike je treba zagotoviti osnovne pogoje za normalno delo pri vzgoji in izobraževanju vsem otrokom, ne glede na različne gmotne možnosti staršev. Tako bomo ustvarjali možnost, da bo čimveč otrok dokončalo osemletno šolo in si s tem pridobilo možnosti za nadaljnje izobraževanje, poklicno usposabljanje in zaposlitev. Skrb šole in celotne družbe je, da bodo sposobni učenci nadaljevali šolanje na drugi in tretji stopnji ter da bodo ustvarili gmotne pogoje za ustreznejšo socialno strukturo učencev in študentov. Zato je treba nadalje razvijati vse oblike štipendiranja, kreditiranja in financiranja študentskih in dijaških domov, odločilni kriterij pri tem pa naj bo učni uspeh in materialni položaj učenca in študenta. KULTURA MORA V NASI DRUŽBI DOBITI USTREZNEJŠE MESTO Kultura ima v našem družbenem in nacionalnem razvoju pomembne in svojstvene naloge: vzgojo in skladen razvoj človeka, čut za družbeno povezanost med ljudmi, globljo ustvarjalnost na vseh področjih družbenih dejavnosti. Zato si bo SZDL prizadevala doseči ustreznejše mesto kulture v družbi in bo podpirala živo snovanje na vseh njenih področjih in v vseh njenih oblikah. Predvsem pa je kulturnim ustanovam treba zagotoviti tak položaj, da se bodo .čim hitreje razvile v samostojne delovne organizacije. Med bistvenimi pogoji za to je ustreznejši in u rej enoj ši odnos v delitvi med družbo in kulturno dejavnostjo oziroma delovno organizacijo, ki to dejavnost opravlja. Zagotoviti je treba trdnejšo urejenost financiranja; družbena sredstva za razvoj kulturnih dejavnosti naj bodo v stalnem in rastočem odnosu z narodnim dohodkom. Razen neposredne družbene skrbi za razvoj kulture pa je potrebno ustvarjati tudi možnosti, da se bo s postopno rastjo produktivnosti in pri vzgojo kulturnih potreb večal tudi delež za kulturo v osebni potrošnji. CILJ V ZDRAVSTVU — ZAVAROVANJE VSEGA PREBIVALSTVA Da bi dosegli učinkovitejšo zdravstveno varstvo delovnih ljudi, si moramo prizadevati za zdravstveno zavarovanje vsega prebivalstva. Glede sredstev za zdravstveno varstvo pa je kongres postavil, naj bodo v srednjeročnem programu družbenoekonomskega razvoja odmerjena v stalnem razmerju z narodnim dohodkom. Samoupravljanje mora zaživeti polno življenje tudi v zdravstvu, saj spodbuja in omogoča sprostitev ustvarjalnih sil zdravstvenih delavcev in s tem učinkovitejšo zdravstveno varstvo občanov. Zato moramo podpirati prizadevanja za uresničevanje razmer, v katerih bo zdravstveni delavec nosilec odgovornosti za zdravstveno varstvo ljudi. Vpliv občana — zavarovanca in delovne organizacije pri odločanju o virih, delitvi in porabi sredstev zdravstvenega zavarovanja pa je treba zagotoviti z izpopolnjevanjem obstoječega sistema samouprave zavarovancev. Kongres je seveda 'razpravljal tudi o organizacijsko-poli-tičnih vprašanjih SZDL. O tem naj navedemo samo njegovo osnovno misel: Interes delovnega človeka, proizvajalca in upravljavca v delovni organizaciji, kot tudi občana-upravljavca v komuni in v širših družbenih skupnostih naj postane osnova in vsebina vsega družbeno-po-litičnega delovanja Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije. M. P. SODELOVANJE NE POMENI VEČ VLJUDNOSTNIH OBISKOV Intervju z odgovornim sekretarjem CGH za Videmsko pokrajino Že pred več kot petimi leti je bila vzpostavljena prva vez med občinskim sindikalnim svetom v Tolminu in predstavniki generalne konfederacije dela CGIL v videmski pokrajini. Ob nedavnem obisku delegacije Ca-mere Confederale del Lavoro di Udine v Tolminu smo odgovornemu sekretarju te organizacije italijanskih sindikatov komunistu dr. SEKGIU VENIRJU postavili nekaj vprašanj. »Kako v CGIL ocenjujete do- kov med CGIL v Vidmu in ob- sedanje stike med vašimi in našimi sindikati?" »Dosedanji stiki ne morejo biti drugačni kot samo pozitivni,« je dejal Sergio Venil’. »Odnosi med našima deželama so se že tako sprostili, da ne prihaja več samo do izmenjav delegacij, temveč je to sodelovanje prešlo že na vsa področja. V zadnjem času pa je prišlo tudi do študijskega preučevanja dogajanj, zlasti pa ekonomskih gibanj v naši in Vaši deželi. Pozitivna so bila tudi vsa dosedanja srečanja med predstavniki delovnih organizacij. Znaten prispevek je — po mojem mnenju — k sodelovanju prispevala tudi Camera Confederale del Lavoro di Udine, ki je že dala večje število pobud' za sodelovanje med obema državama." / »Kakšne oblike sodelovanja še predvidevate spričo v zadnjem času vse pogostejših sti- činskim sindikalnim svetom v Tolminu, kakor tudi spričo tega, da je medsebojno sodelovanje že prešlo formalne in samo vljudnostne oblike?« »V bližnji prihodnosti je potrebno pospešiti vse pobude, ki so bile dane v zadnjem času, čeprav se naši področji razlikujeta po tem, da predstavljata ;dva različna svetova, dva druž-,' bena sistema, ki ju loči državna meja. Mislim, da to ne more biti ovira. Od nas zahteva sodelovanje vso resnost in zavze-tnost; prepričan sem, da bomo uspeli, če bomo spoštovali naše posebnosti in naše koncepte dela in proizvodnje." »Ali mislite, da so realne možnosti za poslovno tehnično sodelovanje podjetij na eni in drugi strani meje?« »Te možnosti nedvomno so — vsaj tako kažejo odnosi med državama. To imamo tudi v našem programu bilateralnih sin- dikalnih odnosov. Ne smemo oklevati, če nas zdaj še ločijo carinske meje in druge težave... Predstavniki nekaterih naših podjetij so že obiskali nekaj kovinsko predelovalnih podjetij na Tolminskem. Bili so zadovoljni, ko so videli organizacijo proizvodnje in tehnološke postopke. Predlagali so poslovno sodelovanje, ki bi imelo prav gotovo ugodne rezultate ... Prepričan sem, da bo do tega tudi prišlo ...« »Kakšni so vaši osebni vtisi o ljudeh in delovnih organizacijah, ki ste jih imeli priložnost spoznati ob vaših obiskih pri nas?« »Odlični. To je povsem razumljivo, saj je vedno bolj popuščala uradna napetost med delegacijami, ki sem jih vodil. Ko ocenjujem vaše delovne ljudi, ne morem mimo ugotovitve, da so zanje značilna velika prizadevanja, da bi premagali vse ekonomske težave. Imam vtis, da pred vsemi vašimi problemi prednjači velika moralna sila delavcev. To je po mojem mnenju velika garancija za še večje uspehe vaših delovnih organizacij in za uspehe delavstva v splošnem,« je zaključil razgovor odgovorni sekretar generalne konfederacije dela za videmsko pokrajino dr. Sergio Venir. TADEJ MUNIH ^Xx'XXXXXXXXXX\XXXXXXVe<XXVvNXXXXNXXNXXX<'vNX>X>X>XXXNN>>vxXXXXXVXW*>\X>X • 51. VPRAŠANJE: V obdobju od 4. 12. 1957 do 31. 12. 1960 sem bila zaposlena *°t kuharica šolske mlečne kuhinje in obenem kot čistilka šol-®kih prostorov. Moj delovni čas je trajal 8 do 9 ur dnevno. Upravitelj šole me ni prijavil v socialno zavarovanje. Kot pla-c>lo za čiščenje šolskih prostorov mi je dajal del plače, ki ga I® odtegoval šolski čistilki, ki je bila socialno zavarovana, "lene je prijavil v socialno zavarovanje šele za čas od 1. 1. 1961 “alje. Se sedaj sem zaposlena na isti šoli kot kuharica s polnim delovnim časom. Ali se mi šteje v pokojninsko dobo tudi nave-aen° obdobje, v katerem nisem bila socialno zavarovana? Šifra 7/15 Sele novi temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju, ki se »Porablja od 1. 1. 1965 dalje, je strogo izpeljal načelo, po kate-ieK-Se v Pokojninsko dobo štejejo samo tista obdobja, v katerih ip bl1 Plačan prispevek za pokojninsko zavarovanje. Cas, ki ga ■ Lt0Seba Prebila v delovnem razmerju pred 1. 1. 1965, pa se J>teje v pokojninsko dobo, čeprav ni bila vložena prijava v so-«mo zavarovanje in ni bil plačan prispevek. Za priznanje take 0s °Vne (zavarovalne) dobe zadostuje, če sb dokaže, da je bila ,a v delovnem razmerju. v vašcm primeru morate dokazati, da ste po dogovoru z z„ dviteljem šole v navedenem obdobju opravljali določeno delo U , o poln redni delovni čas in da vam je bil to edini oziro-a giavni poklic. Obdobje, ki ste ga prebili v delovnem raz-Pokm ' •se 130 126- členu citiranega zakona šteje v zavarovalno ',ninsko dobo. Zahtevek za ugotovitev pokojninske dobe je • so vložiti pri pristojni občinski skupščini. M. VEHOVEC J- VPRAŠANJE: na;n!atu.* Sole doioča, da lahko postane ravnatelj šole učitelj z P’i n ai'i 5 ,let vzgojno izobraževalne prakse, predmetni učitelj Hies, otcsor. Svet šole imenuje izmed predloženih kandidatov za Dr" ravnatelja enega kandidata. Razpisna komisija lahko kandi^1..3 kandidate. Ali zakon določa, kdo ima prednost, če so HČiteV; a“ učitelj, profesor ali predmetni učitelj? Če svet izbere Ja’ odkloni predmetnega učitelja ali profesorja, ali ravna pravilno po zakonu? Se lahko predmetni učitelj in profesor pritožita in poiščeta pravico na sodišču? Aii ima svet prosto izbiro med kandidati aii pa je vezan na predpise? P. J. — Slovenj Gradec Tudi pri izbiri kandidatov za delovno mesto ravnatelja šole veljajo predpisi temeljnega zakona o volitvi delavskih svetovan drugih organov upravljanja v delovni organizaciji. Za direktorja (ravnatelja) je zato lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom ali s statutom delovne organizacije. Delovna organizacija, kolikor niso pogoji za imenovanje direktorja predpisani z zakonom,^ lahko samostojno s statutom določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki je lahko imenovana za direktorja. Ti pogoji so npr.: strokovna izobrazba, delovna doba, ali posebna praksa na določenem delovnem mestu in drugi pogoji. Zakon o šolstvu posebnih pogojev za ravnatelja ne predpisuje, zato razpisna komisija lahko predloži le tiste izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane z vašim statutom za delovno mesto ravnatelja. Med kandidati, ki so se prijavili za razpis na delovno mesto ravnatelja, lahko komisija predlaga le enega izmed prijavljenih izjemoma pa največ tri kandidate, kadar vsi enako izpolnjujejo predpisane pogoje. Ker vsi trije kandidati, ki jih je razpisna komisija predložila, izpolnjuje pogoje predvidene v vašem statutu za delovno mesto ravnatelja, lahko tako svet vaše šole izbere enega izmed predloženih kandidatov, ki po njegovem mnenju najbolj ustreza delovnemu mestu ravnatelja. Svet vaše šole pri izbiri kandidata seveda ni vezan na,večjo ali manjšo strokovno izobrazbo kandidatov, ki jih je razpisna komisija predlagala, saj vsi izpolnjujejo pogoje, predpisane s statutom vaše šole; izboi* najprimernejšega kandidata za to delovno mesto pa ni odvisen le od strokovne izobrazbe, temveč tudi od drugih delovnih sposobnosti in uspehov na prejšnjih delovnih mestih, zaradi česar ta kandidat najbolj ustreza razpisanemu delovnemu mestu. Kolikor vaš svet sodi. da najbolj ustreza delovnemu mestu ravnatelja na vaši šoli kandidat, ki ima strokovno izobrazbo učitelja in 5 let vzgojno izobraževalne prakse, lahko izbere tega kandidata ne glede na to, da imata ostala dva kandidata višjo izobrazbo. Delovni organizaciji je namreč prepuščeno na voljo, da neodvisno v okviru pogojev, ki si jih je sama predpisala v statutu, odloča o izbiri, pri čemer pa naj izbere tistega izmed prijavljenih kandidatov, Iti bo najprimernejši za to delovno organizacijo. Kandidat, ki ni uspel na razpisu za delovno mesto direktorja v smislu člena 87 temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov v delovni organizaciji, ne more s tožbo na sodišču izpodbijati, da razpis sam ni bil izveden pravilno, ali da oseba, ki je bila imenovana -za direktorja, ne izpolnjuje predpisanih pogojev, temveč lahko v 8 dneh od prejema obvestila o razpisu vloži le pritožbo na skupščino občine, na katere območju je sedež delovne organizacije. Pritožbeni organ pa lahko le ugotovi, da razpis ni bil izveden po predpisanem postopku in razveljavi razpis ter odločbo o imenovanju direktorja, ali pa ugotovi, da imenovani ne izpolnjuje predpisanih pogojev ter razveljavi odlččbo o imenovanju. Ne more pa očinski organ na pritožbo neizbranega kandidata razveljaviti razpis ali izbiro kandidata, kadar je delavski svet (v vašem primeru svet šole) imenoval za direktorja kandidata, ki je sicer izpolnjeval predpisane pogoje, kandidat, ki izbiro drugega kandidata izpodbija, pa ni bil izbran zaradi tega, ker je organ, ki odloča o imenovanju direktorja, smatral drugega kandidata za primernejšega. A. POLJANŠEK Iz »iuše družbe DOPISNIKI POROČAJO ODDIH IN REKREACIJA lil m m Oddih in rekreacija sodita med vprašanja, ki jim sindikati v zadnjem času posvečajo vso pozornost. Po občinah in po delovnih organizacijah si sindikati prizadevajo, da bi se dogovorili s samoupravnimi organi za takšne oblike financiranja množične in individualne rekreacije, da bi se je lahko poslužilo čimveč delavcev. In kot poročajo dopisniki iz Brežic, Murske Sobote in Ptuja so se sindikati na plenarnih sejah ali letnih občnih zborih zavzemali za takšno stališče: delovne organizacije naj formirajo posebne sklade, kamor bi se naj stekala vsa sredstva, namenjena za rekreacijo. Pri tem poudarjajo, da bi se naj v sklad stekala vsa sredstva 1,5-odstotnega prispevka, ki so ga svoj čas odvajala prometnim organizacijam. Zraven tega pa bi naj samoupravni organi oddvojili del sredstev iz sklada skupne porabe. Pri tem se zavzemajo zlasti v Brežicah za to, da bi omogočili vsakemu delavcu vsaj 10 dni oddiha v enem ali drugem počitniškem domu, za kar bi mu tudi del stroškov regresirali. Del sredstev bi pa vlagali, po posebnem programu, v rekreacijske objekte. Povsod pa poudarjajo tudi to, da se v teh prizadevanjih ne bi omejili le na čas letnih dopustov, ampak bi z različnimi oblikami poskrbeli za množično rekreacijo preko vsega leta. V Ptuju so se celo dogovorili za medobčinsko sodelovanje na tem področju. Tako bi v tradicionalno sodelovanje sindikatov občin Ptuj, Ormož in Varaždin zajeli tudi množično rekreacijo. Prizadevanja občinskih sindikatov bi se morala že odraziti v delovnih organizacijah. To pot posredujemo izkušnje treh delovnih organizacij: m m m m m m m m ijj m % Tovorna dušika Ruše: Posebna pomoč delavcem z nižjimi dohodki K skrbi za delovnega človeka pripisujejo v Tovarni dušika Ruše tudi skrb za njegov letni oddih. V minulem letu je v njihovem počitniškem domu v Novem Vinodolskem letovalo kar 516 članov kolektiva in njihovih svojcev. Sindikalna podružnica je organizirala tudi zamenjave s počitniškimi domovi drugih kolektivov. Te ugodnosti se je poslužilo 274 članov kolektiva, ki so preživeli del svojega oddiha ob Ohridskem jezeru, v Kaštel Gomilici pri Splitu, v Vodicah pri Šibeniku, na Velikem Lošinju, v Portorožu, Crikvenici in Rogaški Slatini. Letos je prišlo na področju dopustovanja do precejšnjih sprememb. V Tovarni dušika menijo, da mora preiti poslovanje njihovega počitniškega doma na ekonomsko raču-nico, kar pomeni, da bodo cene precej višje od dosedanjih. Kolektiv pa s tem ne želi onemogočiti letovanja delavcem z nižjimi osebnimi dohodki. Izvršni svet sindikalne podružnice je predlagal organom upravljanja, da odobrijo počitniškemu domu dotacijo v višini 10 milijonov starih dinarjev za znižanje cen penzionov po posebni lestvici. Cene penzionov bodo po tem predlogu različne z ozirom na osebni dohodek delavcev. Ločeno od te dotacije bodo v Tovarni dušika delili sredstva, ki so kolektivu ostala po ukinitvi karte K-15. Izdelali so poseben pravilnik, s katerim so določili način formiranja, namen koriščenja in merila za delitev teh sredstev. Kot nadomestilo za K-15 bodo vsi člani kolektiva in njihovi nepreskrbljeni družinski člani prejeli 8000 starih dinarjev. Preostali del sredstev pa bodo namenili za regresiranje prevozov z lastnim avtobusom v svoj počitniški dom ter za regresiranje ekskurzij članov kolektiva. L. V. © TEA Kidričevo: Dopust je namenjen za oddih Člani delovnega kolektiva že nekaj let letujejo v lastnem počitniškem domu »Aluminij« v Crikvenici. Poleg tega pa so imeli tako člani kot njihovi svojci možnost letovati tudi v drugih počitniških domovih pod istimi pogoji, kot če bi letovali v domačem počitniškem domu. Tako je na primer v lanskem letu v Crikvenici in ostalih počitniških domovih letovalo skupno 592 delavcev in njihovih svojcev. Ce povemo, da je v kolektivu zaposlenih več kot 1800 delavcev, potem ne moremo biti zadovoljni s številom letoviščarjev. Vzrok za to, da se mnogi delavci ne odločijo za oddih v tem ali drugem počitniškem domu, je v tem, ker imajo doma košček zemlje in tako koristijo svoj letni dopust za razna dela na svojih posestvih. Samoupravni organi in sindikalna organizacija si prizadevajo, da bi čimveč delavcev izrabilo dopust za resničen oddih, vendar kdove kako za sedaj še niso uspeli. Tudi za letošnjo sezono se v kolektivu skrbno pripravljajo, čeprav je bilo do pred kratkim še precej nejasnosti glede nadomestila za ukinjeno vozovnico K-15. Pred kratkim je zasedal delavski svet podjetja in razpravljal o cenah storitev počitniškega doma, ki jih je UO potrdil na osnovi pravilnika o organizaciji in delu počitniškega doma »Aluminij« in določil takšno ekonomsko ceno storitev počitniškega doma v sezoni 1966: pri polni zasedbi doma je ekonomska cena za odrasle na osebo 2402 din, za otroke do 10 let starosti pa 2068 din. Delavski svet je odobril za znižanje cen storitev počitniškega doma 500 din regresa iz sklada skupne porabe, istočasno pa je predlagal delovnim enotam, da za znižanje cene storitev združijo del svojih sredstev sklada skupne porabe v osrednji sklad skupne porabe in tako omogočijo, da bo-do člani kolektiva koristili usluge počitniškega doma po znižanih cenah. Po znižanju bi potem znašala dnevna oskrba za odrasle 1000 din, za otroke do 10 let starosti pa 650 din. Zraven tega pa bi dobil še vsak član kolektiva za sedaj po 20.000 din za dopust. Imenovali pa so tudi posebno komisijo, ki bo pripravila pravilnik o nadomestilu za ukinjene K-15. F. M. © fiozdtm aosfindrotvo Maribor: Letovanje za nekaj tisočakov Samoupravni organi pri Gozdnem gospodarstvu v Mariboru so že določili letošnjo ceno oskrbnega dne v svojem počitniškem domu v Crikvenici. Tako bo cena za člane kolektiva ter njihove ožje družinske člane le neznatno večja kot v lanskem letu in bo znašala 7 ND dnevno, za otroke pa 4 ND dnevno. Pri tem pa velja omeniti, da bodo letos lahko letovali tudi vsi nekdanji člani kolektiva, ki so v pokoju, pod enakimi pogoji, kot da bi bili zaposleni. Tudi na gozdne posestnike niso v .letošnjem letu pozabili in bodo prav tako lahko tudi ti letos letovali v počitniškem domu. Zanje je določena nekoliko višja cena, in sicer 25 ND dnevno, kar pa še vedno ni pretirano. Kolikor pa bo kateri izmed članov kolektiva želel letovati kje drugje, mu bo podjetje razliko v ceni regresiralo. Prav tako pa bodo regresirali tudi prevozne stroške. Med člani kolektiva je že sedaj precejšnje zanimanje za letovanje ' na morju. F. H. m m m m m m I m m m m m m m m fij m jjj m jjj jjj m iii jjj jjj in m in HI IH | m m Prihodnja terna: IZOBRAŽEVANJE III iggeiB lil 1 PROSTI CAS NA ZRAKU IN SONCU FOTO SLUŽBA DE Ali veste ... da smo leta 1965 porabili približno 60 milijard starih dinarjev za znan-stveno-raziskovalno delo, kar pomeni 0,8 °lt> narodnega dohodka; ... da se bodo sredstva za znanstveno delo v prihodnjih petih letih predvidoma povečala za 14 °h>, medtem ko naj bi narodni dohodek porasel za 8 °/o; ukvarja z resnim znianstve-no-raziskovalnim delom kakih 9000 strokovnjakov, to je trikrat manj kot na Češkoslovaškem in dvakrat manj kakor na Nizozemskem; Ne capljajmo za življenjem! Zakonodajno pravna dilema: kako zasnovati republiški zakon, ki mu vsebino uokvirja zvezni zakon? • Naj bo varstvo pri delu urejeno pravno formalno ali naj predpisi upoštevajo življenjsko prakso? S K Temeljnemu zakonu sodi še 40 zveznih predpisov. Dodatne predpise bo morala dodati še republika, če bo sprejet tak zakon o varstvu pri delu, kot ga je predlagal Republiški sekretariat za delo. • V delovnih organizacijah pravijo: potrebujemo zakon, ki bo varstvo pri delu urejal v celoti in ki bo upošteval dosedanje izkušnje. (Nadaljevanje s 1. strani) ki bodo čimbolj podprli vsa prizadevanja za varno delo. Zato v delovnih organizacijah upravičeno vztrajajo, naj bo republiški zakon oblikovan tako, da bo zajel varstvo pri delu ne le zgolj s tehničnega, marveč tudi z zdravstvenega, socialnega in pravnega vidika. Tak zakon, kakor ga je predložil republiški sekretariat za delo, za napredek varstva pri debi nič ne pomeni, so menili predstavniki delovnih organizacij na sestanku, ki ga je organiziral Republiški svet Zveze sindikatov. V njem so ponovljene in zakoličene le nadzorstvene institucije varstva pri delu, ki so že doslej bile dovolj precizirane, popolnoma pa je izpuščeno higiensko in zdravstveno varstvo. Delovne skupnosti so s svojimi pravilniki uredile varstvo pri deiu bolje, so povedali predstavniki tistih delovnih organizacij, ki so izpolnile aprilski rok in že sprejele pravilnike. Zakaj potrebujemo kup predpisov? Ce imamo zakon, naj bo ta dober, je med drugim menil predstavnik tovarne Rog. V osnutku zakona so npr. omenjeni le prvi zdravniški pregledi, nikjer pa ni periodičnih pregledov delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delih. Porast obolenj v določenih delovnih organizacijah in relativno visoki zdravniški staleži pa opozarjajo, da profesionalne bolezni nikakor niso v upadanju. ALI ZDRAVJE NI POMEMBNO? Podobne pripombe so dali tudi poslanci socialno zdravstvenega zbora skupščine SRS v odboru za proučevanje zakonskih in drugih predlogov. Kritizirali so informacijo o stanju in problematiki varstva pri delu, ki naj bi bila osnova za razpravo o osnutku zakona. Edini kazalec, ki ga v informaciji obravnava republiški sekretariat za delo, je nesreča pri delu, pa še ta je, tako so menili poslanci, dvomljiv. Podkrepili so svoje trditve z analizo o varstvu pri delu, ki so jo naredili za širše območje Maribora in iz katere je razvidno, da dela 45 '‘h ljudi v nefizioloških delovnih pogojih, 57 “h v nepovoljnem toplotnem okolju, 22 */» v trušču in ropotu, 7 Vo v prostorih, ki so polni strupenih plinov in 4 9/» delavcev dela s svincem in živim srebrom. Za območje Maribora je značilno, da poškodbe pri delu upadajo, da pa močno rastejo poklicna obolenja. V zadnjem Vetu so znašali izdatki za zdravstveno varstvo na zaposlenega 2 tisoč dinarjev, za tehnično varstvo pa so porabili na zaposlenega 23 tisoč dinarjev. Ti podatki pričajo, da se veliko bolj usmerjamo v osebna zaščitna sredstva, premalo pa dajemo za zdravstveno preventivo. Zdravstvena služba, predvsem pa njena veja — medicina dela, ki je pomemben činitelj varstva pri delu, ni dobila v predlogu zakona ustreznega mesta. Kljub temu, da imamo številne obratne ambulante, dis- panzerje za medicino dela in zavod za zdravstveno in tehnično varnost in kljub temu, da ima medicina dela jasno izdelan jtoncept svoje dejavnosti in da je v minulem obdobju dosegla pomembne rezultate v zdravstvenem varstvu pri delu. Poslanci socialno zdravstvenega zbora so tudi menili, da ustanavljanje posebnih zavodov za varstvo pri delu ni utemeljeno. Upoštevati je namreč treba, da že imamo institucije in službe, ki proučujejo, spremljajo in izvajajo varstvo pri delu. Treba bi bilo samo razmejiti pristojnosti posameznih institucij oziroma služb, da ne bi prišlo do dupliranja dela in do nejasnosti pri izvajanju varstva pri delu. Prav tako se poslanci niso strinjali s predlogom, da bi nadzorstvo nad izvajanjem zdravstvenega in socialnega varstva opravljale inšpekcije dela, ker je treba upoštevati varstvo pri delu kot celoto in tudi zato ne, ker inšpekcije dela nimajo za tako široko dejavnost ustreznega kadra. Predlagali so, naj bi varstvo pri delu ponovno proučili, predvsem pa naj bi zakon to področje obravnaval celovito. V to delo je treba vključiti tudi strokovnjake s področja medicine dela in sanitarne inšpekcije. ZAPISANO NAJVEČ, KAR JE BILO MOGOČE... Tudi v odborih Republiškega zbora in Organizacijsko političnega zbora — ta dva zbora bosta po sklepu predsedstva skupščine obravnavala predlog zakona o varstvu pri delu — so izrekli precej kritike na račun predloga zakona. In kje so vzroki, da je republiški zakon tako nepopoln? V sebi nosi vse značilnosti zveznega zakona in drugačen tudi ne more biti, so dejali poslanci obeh odborov. V načelu temeljni zakon sicer razglaša sodobne koncepte varstva pri delu, izvedba pa še zdaleč ni sodobna. Temeljni zakon je izrazito administrativni zakon, saj je vrsta njegovih določb vezana na administrativne predpise. Razen tega pa uvaja v varstvo pri delu zmedo, ker so po njem odgovorni za zdravstveno inšpekcijo inšpektorji dela, po temeljnem zakonu o sanitarni inšpekciji pa so za to odgovorni sanitarni inšpektorji. Zaradi mnogih anomalij, ki so v temeljnem zakonu, tudi republiški zakon med drugim ne sme urejati zdravstvenega varstva pri delu, ker je to izrečno prepuščeno zveznemu sekretarju za delo. Dobra stran predlaganega republiškega Zakona o varstvu pri delu, so menili poslanci na obeh zgoraj omenjenih od barih, pa je, da zaostruje odgovornost delavca za varno delo na; delovnem mestu. Zaradi tega in pa ker je treba inšpekcijo dela postaviti na solidno pravno osnovo, je po njihovem mnenju treba sprejeti republiški predpis. KAKO USKLADITI POTREBE, KI JIH TERJA ŽIVLJENJE? Ali defekte v temeljnem zakonu šo pomnožiti z republi- škimi predpisi, ali pa iti naprej, to je bilo vprašanje, ki so si /ga zastavili predstavniki delovnih organizacij, ko so razpravljali na republiških sindikatih o predlogu zakona. Svojo zahtevo po zakonu, ki bi celovito obravnaval varstvo pri delu, so podprli takole: lani smo dejali, da bomo temeljno zakonodajo* ki smo jo sprejeli po ustavil ocenjevali po tem, kako se obnese pri konkretnem delu. Ce je zakonodaja takšna, da zavira napredek, jo je treba spremeniti-To vsekakor velja tudi zp temeljni zakon o varstvu pri deiu-N. LUZAR Pojasnila in stališča k TZDR Za mnoge delovne skupnosti je izdelava samoupravni® aktov 6 medsebojnih delovnih odnosih trd oreh. Dok# TZDR v statute in pravilnike rii mogoče enostavno prepisal*’ kajti ne samo načelno, temveč tudi konkretno velja, da )e urejanje medsebojnih delovnih razmerij prvenstveno zadev® samih delovnih skupnosti. Zakon je potemtakem le okv'ir pobud in smernic, temelj, na katerem morajo delovne skup' nosti zgraditi samostojne samoupravne norme, seveda v skl®' du z ustavo in zakonom. Te originalne samoupravne norfl*6 so postale neposredni pravni vir za delovno pravo. V mor®' bitnih delovnih sporih ne bo mogoče več odločati brez up°' rabe samoupravnih norm. In če bodo te norme površne, lot' malistične, vsebinsko pomanjkljive, bodo upravičeno vzbU' jale med delavci negodovanje, negotovost, povzročale hod® škodo tako delavcem kot tudi delovnim skupnostim. Vsebinsko zaokrožiti samoupravne akte o medsebojni® delovnih razmerjih ni lahko delo. Marsikatero določilo TŽD" je težko razumljivo zlasti za tiste, ki nimajo pravne i®°' brazbe. Da bi pomagali, da bodo samoupravne norme v skl®' du z ustavo in načeli TZDR in da bodo tudi praktično zaž>' vele v takšnih medsebojnih razmerjih v delovnih organiz®' cijah, ki bodo resnično spodbuda za delovnega človeka, njegovo deio, za njegovo osebno zavzetost in za naprede** delovne organizacije, bomo od časa do časa posredovali °®' govore Komisije pri Republiškem sekretariatu za delo, katero se delovne skupnosti obračajo s konkretnimi vpf®' Sanji. . Razen tega bomo občasno objavljali tudi primere iz so®' ne prakse, ki nam jih bo posredoval s področja delovn* razmerij Oddelek za družbeno analizo in pravno evide»c Vrhovnega sodišča. VPRAŠANJE: Kako izvesti postopek zaradi kršitve delovne dolžnost*’ ali sta za sankcijo izključitve iz delovne skupnosti potret11* kvalificirana večina glasov in tajno glasovanje; ali naj . predhodni postopek opravila posebna komisija in ali naj ta delavskemu svetu predložila zbrano dokazno gradivo predlogom za kaznovanje v odločitev? MNENJE: Po 87, členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih s***® delovna skupnost izrekati za kršitve delovne dolžnosti op*^ min, javni opomin, zadnji javni opomin in izključitev . delovne skupnosti. V 88. členu določa zakon, da o izklju*-1 -odloča ali delavski svet delovne organizacije ali del**v skupnost delovne enote, katere član je delavec, če je v ® tutu tako določeno. Za izključitev je potrebno, da se za® s tajnim glasovanjem izreče več kakor polovica članov lavskega sveta oziroma članov delovne skupnosti. Potre** je torej večina vseh (in ne samo navzočih) članov. . Ker temeljni zakon ne odreja drugih omejitev, sledi ključek, da postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti la ,a, uvede vsak organ v delovni organizaciji, ki je za to ščen s statutom, vendar pa posamezniki ne morejo v<* postopka in tudi ne izrekati sankcij. , pi Posebna komisija, ki jo delovna skupnost s s tatu „ ustrezno pooblasti, lahko vodi samo ugotovitveni P°s *),]<' zaradi kršitve delovne dolžnosti in izreče tudi moralne sa ■[)| cije, to je: opomin, javni opomin in zadnji javni op**1*1 nikakor pa ne more odločati o izključitvi. , -o- Kadar opravi ugotovitveni postopek za to posebe] *^„ oblaščena komisija, je treba zagotoviti, da je prizadeti d v, vec o uvedbi tega postopka takoj obveščen. Na seji de ^ skega sveta ali pa delovne skupnosti, ko sklepa o izklo pa morajo biti na razpolago vsi dokazi (in ne samo P?r ,eti s predlogom). Obvezno mora biti vabljen na sejo Vp7'-$o' delavec, ki ima pravico biti navzoč, ko se razpravlja in ča o njegovi kršitvi delovne dolžnosti. Iz naše družbe |lllllilllllllllllllllllll»llllllllllll]|llllllllllllllllll!llllll]||||ll|]||llll Pogovori z upravljavci • Pogovori z upravljavci ||!l||||l| iilliiiiiiliiiliiiliiililiiilliliBliliiliiililllilliaiiiiiHiiiiliil v TOVARNI ELEKTROFORCELANA V IZLAKAH SO Improvizacija na račun otrok teli vse investicije v šole. Pred časom, je bila vsa stvar že tako daleč, da nihče niti pomislil ni na današnjo, tako malo Na Šolski polikliniki v Ljub- kraje, pa smo v bistvu še ve- voljo le dobrih dvajset minut, perspektivno situacijo. Svet za Ijani imajo zdravniki veliko dno tam, kjer smo bili pred Preostali čas potrošijo za pot. vzgojo m izobraževanje oziro-’ ’ • ' Ponekod si šole pomagajo s ma sk}ad \e namreč dela. Med drugim so tam tudi leti.-« zato, da ugotavljajo, kako po- Učitelji telesne vzgoje si na telovadnicami Partizana. Za teka razvoj naše mlade gene- šoli pomagajo, kakor vedo in omenjeno osemletko tudi to racije. znajo. Ob slabem vremenu ne Ugotovitve oziroma rezultati skušajo delati v dveh prosto-pregledov so vse prej kot rih 7X7 metrov. V enem ima-spodbudni. Številke so zaskrb- jo telovadbo deklice, v drugem ljujoče. Celo več: že malce ne- dečki. Vrste učencev so tako dolge bolje povedano: pro-telesno vzgojo tako - da segajo od zida verjetne. Več kot 50 odstotkov učen- štor za cev naših osemletk ima vsaj majhen po eno, običajno pa po več hib, do zida. oziroma deformacij telesa. Sla- »Težko je delati v takih raz- ba drža, ploske noge, defor- merah. Orodja imamo dovolj, macija hrbtenice... Vse to je Bilo bi pa prav vseeno, če ga posledica nezadostno razvite ne bi imeli, ker ga ne moremo muskulature ali pomanjkljive uporabljati. Strop je tako ni-telesne vzgoje. Na nekaterih zek, da ne pride v poštev niti šolah je odstotek telesno slabo visoka gred, kaj šele na pri-razvitih učencev še večji. Ta- mer bradlja ali kaj podobne-ko na primer na ljubljanski ga.-« šoli »Majde Vrhovnik«, kjer »Kadar sije sonce, si verjetje pri dečkih odstotek slabih no pomagate z delom na pro-drž kar za 19 odstotkov večji, stem...« kot pa pri učencih drugih »Do Bloudkovega parka je 1 ^5211 vplačal »Gradisu« že 30 milijonov starih dinarjev za za-pride v poštev. Najbližja četna dela, o »prvi lopati« pa še danes ni ne duha ne sluha. Ni, da bi človek govoril...« »Kako pravzaprav vzdržite v takih razmerah?-« »Če se ne bi odlično razumela s kolegi, prav gotovo danes ne bi bila več tu. Improvizacija iz dneva v dan, iz leta v leto, človeka utruja. Smilijo se mi otroci, ki so tako potrebni in željni telovadbe, pa jim ne morem nuditi tistega, kar jim v bistvu pripada.-« »Je kaj upanja, da se bo stvar premaknila z mrtve točke?« »Trenutno bore malo. Zaenkrat ni izgledov. Težko mi je, če pomislim, da so pri nas otroci tudi v varstvu. Ves dan, od jutra pa do petih popoldne Štipendisti polnopravni člani kolektiva ljubljanskih osemletk. predaleč. Velikokrat gremo na telovadnica je »Narodni dom«, iih drzimo^ v šoh- T,ako iz dne~ Šola je bila zgrajena pred otroško igrišče v Tivoli. Sedaj, fa je predaleč, pa tudi preveč va v dan.« sedmimi leti«, pravi profeso- ko prihajajo topli dnevi, bo rica telesne vzgoje Živka Či- tudi tega konec, ker je na igri- zaseden. Še malo, pa bo šolo »Majde Vrhovnik« zapustila mlada ge-Ah vodstvo sole pritiska neracija, ki od prvega do osme- bej. »Seveda po stari praksi: šču preveč drugih otrok. Igri- k . odgovorne forume"’ Gre neracild, ki od prvega do osme-brez telovadnice. Tudi drugod ščeJejnamenjeno njim in mi ^nZr°t mladih IjZdi, gradijo tako, pa imajo vendar se moramo umakniti.« čez dve, tri leta že svojo telo- Tudi takrat, ko uspe učite- Razvoja vadnico. Pri nas se pogovarja- Ijem telesne vzgoje, da si pri-mo že sedmo leto o gradnji te- borijo prostor za svoje delo v ki so v najbolj kritičnih letih veKko smd jo prikrajšali. se jim bre načrtne telesne vzgoje. Za Za toliko, da se jim bo poznalo Telovadnica je že štiri leta morda za vedno. O tem nemo ga prepotrebnega objekta. In- Tivoliju, otroci nimajo dosti v družbenem planu. Danes pa govore številke na »Šolski po- ,______;_______________ 1 „ „ _ «a«A 7 — m B O N H 2 G o eo H N H EO < 3 > z o N > B O N H 2 9 o N H W < 3 > z o N > B o N M 2 o M M N M < 3 > z o N > B o N H 2 o N H M < % > Z o N > B O N H g Ed td N B < 3 > z o N > B O N M Ed Črta pod skaljenimi odnosi ‘ViftANo ZA KOZERIJO • REZBRVIRAUO ZA KOZERIJO • REZ! Zavoljo bivšega direktorja Poberaja je bilo v Avtoelektru iz Tolmina precej napeto ozračje. Ta namreč ni znal usklajevati številnih proizvodnih problemov in hkrati kot direktor razvijati zdrav samoupravni odnos v kolektivu. Nasprotno, dopuščal je, da sta se v podjetju razvili dve skupini in v eno od teh se je tudi sam* vključil. Pod takimi pogoji pa razumljivo ni mogel nepristransko presojati, kaj je prav in kaj narobe v delovni organizaciji. Odklanjal je vsakršno zdravo kritiko članov kolektiva, zlasti pa kritiko članov Zveze komunistov. Vztrajal je celo, da morajo nekateri člani Zveze komunistov, ki so ga kritizirali, zapustiti podjetje. Odnosi pa so se še posebej zaostrili, ko je sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov povabil direktorja na sestanek, kjer so se pogovorili o problemih v podjetju in o direktorjevih odnosih do sodelavcev in podrejenih. Tovariš Poberaj pa tega razgovora ni razumel kot pomoč k razčiščevanju odnosov v kolektivu, marveč ga je sprejel kot napad in zato ostro in napačno reagiral. A ne samo Poberaj, tudi tovariš Rovšček, ki je bil v Avtoelektru direktor pred Poberajem, je prav tako vplival na slabe odnose, ker je ostal v podjetju kot sekretar. Izvoljen je bil celo za predsednika delavskega sveta. »Nobene logike namreč ni v tem,« ocenjujejo na občinskem sindikalnem svetu, »da so samoupravni organi tovarišu Rovščku, potem ko so' ga razrešili kot direktorja zavoljo nesposobnosti vodenja delovne organizacije, ponovno zaupali vodilno mesto v podjetju. Tako je imel tov. Rovšček mnogo možnosti za najrazličnejše intrige, verjetno iz »užaljenosti«, ker je bil razrešen dolžnosti direktorja.« K razprtijam v Avtoelektru pa je pripomogel tudi nerazčiščen proizvodni program. Posamezni vodilni uslužbenci so različno, neenotno ocenjevali proizvodne probleme. Nekateri so trmasto vztrajali, da bo rešila podjetje le povečana proizvodnja avtomobilskih vžigalnih svečk. Drugi so menili drugače. Pri vsem pa so bili najbolj prikrajšani člani kolektiva — neposredni proizvajalci, ki so zavoljo kopičenja avtomobilskih vžigalnih svečk v skladiščih prejemali nizke osebne dohodke. POSEG OD »ZUNAJ« Občinski sindikalni svet in občinski komite Zveze komunistov sta večkrat opozarjala kolektiv Avtoelektra, naj uredi slabe medsebojne odnose. Ta opozorila pa so skoraj vedno naletela na gluha ušesa. Razprtije so bile zmeraj večje. Tako, da sta se morala vse bolj od- ločno vmešati občinski sindikalni svet in komite Zveze komunistov. Na priporočilo obeh družbeno-politični h organizacij in predsednika občinske skupščine Tolmin je delavski svet Avtoelektra odobril tovarišema Poberaju in Rovščku dopust za nedoločen čas in imenoval komisijo, ki proučuje, kako bi izkoristili proste proizvodne zmogljivosti. Razen tega je delavski svet imenoval še komisijo, ki je izbrala človeka za v. d. direktorja in sploh strokovnjake, ki bodo poslej uspešneje organizirali proizvodnjo. Sestal pa se je tudi kolektiv Avtoelektra, ki je z veseljem sprejel pobudo občinskega sindikalnega sveta in komiteja Zveze komunistov, da bi nezdrave odnose čimprej uredili. »Mi vsega sami ne bi mogli razrešiti,« menijo člani delovne skupnosti Avtoelektra. Nekateri delavci so se na sestanku spraševali: ^Zakaj občinske družbeno-politične organizacije niso že prej odločneje posegle in pomagale urediti skaljenih odnosov?« Na občinskem sindikalnem svetu v Tolminu so nam rekli: »Najprej smo morali priti resnici do dna. In šele zdaj, ko smo videli, da kolektiv sam ne zmore razčistiti skaljenih odnosov, smo mu mi pomagali.« PRIJETNEJŠE VZDUŠJE IN VEČJA STRPNOST Delavci Avtoelektra so poslej mnogo bolj zadovoljni. Novega direktorja, vsaj tako pravijo, precej sposobnejšega od prejšnjega, bodo v kratkem dobili. Sestanki so zdaj v kolektivu pogosti. Pa ne zavoljo razprtij. »Pod temi smo potegnili črto,« zatrjujejo delavci. »Zdaj se pogovarjamo o proizvodnem programu in kako bi pridobili inženirje, skratka strokovnjake, ki smo jih že imeli in so prav zaradi nesoglasij odšli iz podjetja. S tem seveda ni rečeno, da bomo zdaj težave čez noč odpravili. Toda v eno smo prepričani: kolektiv preveva prijetnejše vzdušje in večja strpnost je med nami pri reševanju problemov.« M. Ž. Sa teme REFORMA s» rekli Na VI. kongresu SZDL Slovenije VIDA TOMŠIČ: »Glavna bitka za poglabljanje samoupravi j avskih odnosov se bije torej prav v proizvodnih odnosih, in sicer ne samo v delovnih organizacijah, temveč predvsem tudi pri zvezni in republiški preureditvi vseh tistih družbenih, gospodarskih in drugih instrumentov, ki ovirajo samoupravljanje, namesto da bi mu zagotavljali le tisti okvir, v katerem bi bilo prostora za sproščeno ustvarjalnost vsakogar, za poslovnost in za zagotavljanje družbenih norm.« DANILO DOUGAN: »Uporaba počitniških domov v naši republiki, ki razpolagajo s 7675 posteljami, je spričo 59 izkoriščenih dni v letu 1965 še slabša, kot je bila v letih 1963 in 1964, ko je znašala 65 dni. Menim, da bi morale gospodarske in druge organizacije, ki so zgradile te počitniške domove, uveljaviti načela reforme o racionalnem poslovanju tudi na tem področju, kar bi imelo za posledico uvedbo ekonomskega poslovanja v počitniških domovih.« DANILO ZBRIZAJ: »Po anketi iz leta 1964, ki jo je izvedel tedanji republiški sekretariat za turizem in katere podatki v določeni meri, lahko rečemo, veljajo še danes, je imelo tedaj v 69 anketiranih gostinskih podjetjih samo 5 direktorjev fakultetno izobrazbo. Kolikor je meni znano, se je danes to število celo skrčilo in sta trenutno verjetno samo dva direktorja v Sloveniji, M imata fakultetno izobrazbo, 13 jih je z višjo, 21 s srednjo (pri čemer imajo mnogi na hitro pridobljeno srednjo izobrazbo), 9 jih je z nepopolno srednjo izobrazbo, ostalih 21 pa ima sicer določene gostinske kvalifikacije, toda brez ustrezne šolske izobrazbe. Še slabše je s poslovodskim kadrom v gostiščih. Od 137 poslovodij jih je bilo le 9 s popolno srednjo šolo, 31 z visoko kvalifikacijo, 70 je kvalificiranih, ostali pa so sploh brez ustrezne strokovne izobrazbe.« učnih uspehih. Nekatere delovne organizacij"e vabijo štipendiste tudi na razne seje in sestanke. Še korak dlje pa so storili v izlaški tovarni elektroporce-lana pri Zagorju, kjer so 20 štipendistov vključili v delovno organizacijo. Ne le da se njihovi štipendisti lahko udeležujejo vseh sestankov, sej, delovnih razgovorov, ampak so jim priznali celo samoupravne pravice. Vsi štipendisti lahko volijo samoupravne organe. Za gotovo izlaški primer nima para! To pomeni, da bodo bodoči strokovnjaki te delovne organizacije že med štiriletnim šolanjem spoznali proizvodni proces, razvoj gospodarjenja, pa celo delo samoupravnih organov. Ko se bodo vključili v delovni proces, bodo tako rekoč prišli med stare znance, svoje delovne tovariše* ki jih ne bodo gledali z nezaupanjem ali morda celo z zavistjo. Poskus, ki so se ga lotili v tej delovni organizaciji, ni kar si bodi. Dvajset mladih ljudi ne gleda s strahom v prihodnost. Kam po študiju? Kje poiskati vsakdanji kruh? Pa ne le tol Dvajseterica dijakov in študentov si prizadeva s solidnim delom opravičiti zaupanje, ki jim ga je izkazal delovni kolektiv. Vsekakor gre za veliko moralno spodbudo, ki je v nobenem primeru ne. gre zapraviti. In če k temu prištejemo še občasne razgovore, ki jih vodstvo tovarne prireja z vsemi štipendisti, potem ni dvoma, da so v podjetju ubrali pot, ki jo preveva spoznanje, da mladi ljudje v času študija ne smejo biti odtrgani od tistega življenja, ki poteka v delovnem procesu, in katerega sestavni del bodo postali kmalu tudi sami. mv Berem: Italijanska firma ENI se dogovarja s Sovjeti o napeljavi plinovoda, po katerem naj bi italijansko gospodarstvo dobivalo iz Vzhodne Evrope cenejši plin, kakor sta alžirski in libijski. Drugič berem: Koprski gospodarstveniki se dogovarjajo s Čehi in Avstrijci o napeljavi plinovoda. Nato berem: Hrvatsko združenje za raziskavo in izkoriščanje naftnih polj razpravlja o napeljavi naftovoda iz Afrike. Te tri, po naključju zbrane novice kažejo, da še nosimo gospodarske plačnice. Ne vidimo niti vsega, kar se dogaja, v sosednih republikah, da ne rečem onstran naših meja. Nosimo gospodarske plačnice, govorimo pa o mednarodni delitvi dela, kamor po vsej verjetno utegnejo soditi tudi vprašanja energetike. Na koga — konkretno — merim?' Govorim kar tako, načelno, kajti vem, da pri nas NI NIHČE ODGOVOREN ZA KOMPLEKSNO OBRAVNAVO ENERGETIKE. Vsi pa neodgovorno kritiziramo, da se naša industrija ne more več razvijati ob sedanjih energetskih virih in da nekateri obrati včasih stojijo zaradi pomanjkanja pogonske energije ... Pardon! Pardon! Obstaja republiški svet za energetiko, ki naj bi obravnaval omenjena vprašanja in nakazal rešitve, toda ta molči. Iz verodostojnega vira informacij smo slišali, da njegov molk ni nič drugega kot veren odmev njegove — delavnosti ... Ma— "Kako gospodarimo RAZGOVOR S TOVARIŠEM TONETOM KOPRIVNIKARJEM, GLAVNIM DIREKTORJEM LJUBLJANSKE FILIALE JUGOSLOVANSKE BANKE ZA ZUNANJO TRGOVINO______________ Po najnovejših predlogih, ki pa jih izvršni odbor centrale Jugobanke še ni potrdil, naj bi slovensko gospo* darstvo razpolagalo z enakimi deviznimi sredstvi kot leni______________ Mesec dni je minil, odkar je izvršni odbor Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino (Jugobanke) v Beogradu sprejel že znane sklepe o restrikciji deviznih sredstev. O tem in o odmevu, ki so ga ti sklepi povzročili v delovnih organizacijah, smo že pisali v zadnjih dveh številkah našega lista. Medtem je centrala Jugobanke v Beogradu, na osnovi priporočil gospodarskega zbora Zvezne skupščine, bržčas pa tudi upoštevaje proteste gospodarskih organizacij, izdelala predlog novega razdelilnika. Po tem predlogu, ki pa ga izvršni odbor centrale Jugobanke še ni potrdil, je poskrbljeno za bolj pravično delitev tujih plačilnih sredstev. Ob splošni obvezi vsega jugoslovanskega gospodarstva, da letos poveča izvoz za 17 odstotkov, naj bi slovenske delovne organizacije razpolagale približno z enakimi deviznimi sredstvi kot lani. V bistvu enako naj bi »odrezale« tudi druge filiale Jugobanke. MEHANIZACIJA SE VENDARLE UVELJAVLJA FOTO SLUŽBA DE OB VSEPOVSOD Energični ukrepi Zeniška železarna ima danes zaposlenih kakih 13.800 delavcev. Po analizah kadrovske službe v podjetju pa bi moralo podjetje več kot 12.000 članov kolektiva v najkrajšem času zajeti v najrazličnejše oblike dopolnilnega izobraževanja za potrebe delovnih mest.. Raču-nica je namreč izpričala, da se znatne notranje rezerve pri povečevanju produktivnosti dela skrivajo predvsem v strokovni usposobljenosti zaposlenih. Naj zato na kratko povzamemo samo nekatere najbolj zgovorne podatke o tem problemu zeniške železarne. Nepismenih je v podjetju 1371 članov kolektiva, osnovne šole nima kakih 4000 članov, nekvalificiranih in polkvalificira-nih delavcev pa je v podjetju približno 6700. In samo v obratu Jeklarna 2, kjer je 800 zaposlenih, dela 184 delavcev na delovnih mestih, ki zahtevajo kvalificiranega delavca, 202 polkvalificirana in 2 kvalificirana delavca pa sta zaposlena na delovnih mestih, ki terjajo visoko kvalifikacijo. Spričo take kvalifikacijske strukture je delavski svet podjetja v svojem statutu uzakonil, da morajo imeti vsi člani kolektiva do leta 1970 popolno osemletko, za letošnje leto pa je namenil 474 milijonov starih dinarjev za izobraževanje zaposlenih; s to vsoto bi sicer mogli v zeniški železarni zgraditi letno kakih 80 stanovanj, vendar menijo, da se bo ta, v izobrazbeno raven zaposlenih naloženi dinar, kmalu začel bogato obrestovati. Racionalizatorje nagrajujejo V tovarni poljedelskih strojev Morava v Požarevcu so člani kolektiva samo v zadnjih nekaj mesecih prijavili več kot 20 tehničnih izboljšav. Posebna komisija v podjetju se je odločila, da bo od tega števila še letos uveljavila 9 predlogov, ki naj bi po izračunih prinesli podjetju do konca leta kakih 80.000 novih dinarjev prihranka na stroških. V podjetju pa si obetajo še nove koristne predloge za izboljšave v proizvodnji in organizaciji dela, saj so izoblikovali poseben pravilnik za nagrajevanje izumov in racionalizacij dela, ki bo nedvomno še spodbudil prizadevanja članov kolektiva. To in še marsikaj drugega smo izvedeli v razgovoru z glavnim direktorjem ljubljanske filiale Jugobanke tovarišem Tonetom Koprivnikarjem. »Borba za večji izvoz bržčas pomeni eno najvažnejših sestavin poslovne politike vaše banke. Kako, pri taki usmeritvi, Jugobanka lahko pomaga gospodarstvu?« — Razvoj dogodkov v zadnjem času je pokazal, da so se delovne organizacije z uspehom prizadevale, da bi obdržale večji del tistih deviznih sredstev, ki jih same ustvarjajo z izvozom. Mislim pa, da bi bilo narobe, če bi se podjetja potegovala predvsem za čim ugodnejši faktor, namesto za odločnejšo liberalizacijo deviznega režima ter zavestnejšo usmeritev v izvoz. Pri tem pa se v praksi pojavljajo zelo nerazčiščena in tudi zmotna stališča. Marsikdaj nam očitajo, češ da podjetja po vsej sili nagovarjamo, da morajo izvažati. Ce malo karikiram, bi bilo nekako takole: predilnica naj izvaža prejo, da bi lahko uvozila bombaž oziroma volno. Tkalnica naj uvaža prejo, da bi izvažala tkanine. Konfekcijska podjetja pa naj izvažajo najrazličnejše izdelke, uvažajo pa tkanine, ker jih doma ni dovolj itd. Res pa je, da se borimo proti taki avtarkiji v proizvodnji in pri poslovni politiki. Če bi podjetja našla .skupen jezik' in v medsebojnih odnosih iskala komperativne prednosti, bi v sorodnih delovnih organizacijah nemara samo nekatera uvažala in tako zadovoljevala skupne potrebe vseh, kot izvozniki pa najbrž tudi ne bi nastopala prav vsa podjetja. Pri taki organizaciji, ki bi razen drugega pospešila tudi integracijske procese, pa bi seveda morala podjetja med seboj razdeliti ekonomski učinek. To pa, vsaj v sedanjem času, pomeni največji problem. Občutek imam, da delovne organizacije v povprečju ekonomsko še vedno dobro živijo, da jih še nič ne sili, da bi se odpovedale sedanji avtarkiji. Poudariti pa moram, da je to mogoče uresničiti v okviru sedaj veljavnih predpisov. Zdaj še odgovor na vprašanje, kaj in kako lahko gospo,-darstvU pomaga Jugobanka. Eno je tisto, čemur na splošno pravijo »pritisk« na delovne organizacije. Menim, da bo res treba pritisniti predvsem na tiste kolektive, oziroma skupine sorodnih delovnih organizacij, ki prav malo ali nič ne izvažajo. Povedati moram, da gre pri tem tudi za njihove interese, ne samo za izravnavanje bančnih bilanc. Številne delovne organizacije so doslej na primer dobivale devize na osnovi posebnega sporazuma. Temu se tudi v prihodnje ne smemo odpovedati, kajti podjetjem to pomeni možnost kolikor toliko normalne proizvodnje za potrebe domačega trga, česar banka ne sme zanemarjati. Koliko deviz pa bomo lahko razdelili na osnovi takih sporazumov med podjetji in banko, pa je odvisno od tega, kako se bo gibal izvoz v celoti. Krivično bi bilo, če bi z novimi izvoznimi obveznostmi oblagali tiste kolektive, ki že zdaj izvažajo na primer po 40, 50 in več odstotkov svoje proizvodnje, da bi ob tem drugi, ki ne izvažajo, devize še kar naprej dobivali po starem. Izjeme so seveda možne, morda celo nujne, vendar ni pričakovati, da bi jih bilo veliko. — »Če prav razumem, gre za večjo poslovnost pri delu banke, pa tudi na relaciji banka—delovna organizacija in še posebej med delovnimi organizacijami?« — Tako je! Drži, da so mnenja o tem, kako v praksi liberalizirati devizni režim, zelo različna. Vsakdo zagovarja pred- Šoferji se igrajo skrivalnice... Izredno zasedanje centralnega delavskega sveta podjetja AVTOPREVOZ TOLMIN-IDRIJA je potekalo v zelo napetem ozračju, saj so mu prisostvovali ne samo člani tega številnega kolektiva, temveč tudi predstavniki Soškega gozdnega gospodarstva, Rudnika živega srebra, Cementarne Anhovo, cestnega podjetja in drugi. Ogorčenje je predvsem sprožil ukrep, da od prvih dni marca prometni inšpekcijski organi v sodelovanju s cestnimi podjetji zelo enostransko uvajajo omejitve osnih pritiskov na vseli cestah v republiki, sklicujoč se pri tem na določila Temeljnega zakona o javnih cestah. Podjetje, ki ima svoj sedež v Tolminu ter poslovalnici v Idriji in Cerknem, pa v glavnem prevaža z 88 tovornjaki in 66 prikolicami težke tovore po cestah severne Primorske, predvsem pa po pomembni arteriji Tolmin—Idrija—Kalce, kjer je republiški prometni inšpektorat določil le 6-tonskl osni pritisk. »Naši šoferji se s prometnimi miličniki igrajo skrivalnice,« so rekli na seji delavskega sveta. Šoferji sicer niso dolžni voziti tovor, ki presega dovoljeni osni pritisk, vendar prevažajo težka vozila, saj tako narekujejo interesi podjetja. Zato ni čudno, če prometna služba v tej delovni skupnosti vsak mesec prejme po tri prijave o prekrških na javnih cestah. Kazni za prekoračitev dovoljene osne obremenjenosti pa se gibljejo do 1 milijona starih dinarjev. Prijave se kopičijo, zato so ukrepi nujni, hkrati pa opozarjajo na precej neugodno ozračje med delavci, ki napovedujejo zelo ostro reakcijo, če bi zaradi »birokratskega« predpisa morali odpuščati delovno silo. Predvidena dosledna izvedba omejitev osnih pritiskov bi go- spodarsko uničila to podjetje. Sedanja nosilnost vsega voznega parka bi se tako od 1470 ton zmanjšala za 797 ton, kar predstavlja za 47 odstotkov zmanjšano nakladalno sposobnost vseh vozil v podjetju. Ob tem so v tolminskem Avto prevozu zaskrbljeni, saj bi tudi v finančnem pogledu prišlo do zmanjšanja realizacije. Če bo omejitev trajala vse leto, bodo ustvarili za 239 milijonov din manj realizacije kot sicer. Če primerjamo ta »poslovni uspeh« z realizacijo v minulem letu, lahko ugotovimo, da so lani ustvarili v prometu vsega 276 milijonov dinarjev dohodka- To pa pomeni, da bo celotni dohodek prevozništva znašal le nekaj več kot 36 milijonov dinarjev, kar pa v tej delovni organizaciji zadostuje komaj za iz- plačilo osebnih dohodkov enega in pol meseca. Močno bodo prizadeta tudi druga podjetja na Goriškem, ki so z AVTOPREVOZOM v tesnih poslovnih stikih. Z uveljavitvijo ukrepov o maksimalnih osnih obremenitvah iz tovarne cementa in salonita v Anhovem ne bodo prepeljali predvidenih 45.000 ton cementa in drugih izdelkov, realizacija pa bo manjša za 106 milijonov dinarjev. Podobno bodo prizadete usluge za Soško gozdno gospodarstvo in za Rudnik živega srebra v Idriji, ki — kakor so resno napovedali na izredni seji centralnega delavskega sveta tolminskega avtoprevozn iškega podjetja — lepega dne ne bo dobil več mazuta in drugega reprodukcijskega materiala. Ob tem so mnogi izražali svoje ogorčenje, ker je bil ukrep izveden preko noči in se avto prevozniška podjetja niso mogla nanj pripraviti. »Zakaj je sploh prišlo do omejitev osnih pritiskov na cestah, ki so za to podjetje življem sikega pomena? Kaj delajo cestna podjetja?« so se spraševali člana delavskega sveta tolminskega Avtoprevoza. V poizkusih, da bi v cestnem podjetju Gorica našli »grešnega _ kozla«, so se precej zmotili, saj je predstavnik tega podjetja pojasnil delavskemu svetu, ki ga je povabil na izredno sejo, da so v nič kaj zavidanja vrednem gospodarskem položaju. »Kje pa je denar, ki so ga vsa tri transportna podjetja severne Primorske vplačala v cestni sklad? Kam se stekajo cestne takse, ki jih je bilo samo v prvem tromesečju letošnjega leta pobranih od prodanega goriva in maziva nekaj več kot za 103 milijone?« .... Tako so se spraševali člani delavskega sveta, medtem ko je predstavnik Cestnega podjetja zatrjeval, da se morajo večkrat zaradi prazne blagajne ukvarjati tudi z drugimi, usluž-nositnimi dejavnostmi. Po tem pojasnilu so se oglasili tudi drugi in končno predlagali, da naj občinski skupščini v Tolminu in Idriji o teh problemih razpravljata in o svojih stališčih obvestita Izvršni svet SR Slovenije. Predvsem pa naj bi republiški organi pojasnili temu in tudi drugim prevozniškim podjetjem naslednja vprašanja: • Kako so uporabljena sredstva, zbrana od cestnih taks, prispevkov in davkov na prodana goriva in maziva? 9 Zakaj smo lani uvozili 1150 težkih kamionov, ki zmorejo več kot 10-tonsko osno obremenitev? e Zakaj so omejitve osnih pritiskov na cestah prišle tako iznenada? TADEJ MUNIH vsem svoje interese in na svoj način argumentira čim manj boleč prehod na konvertibilni dinar. Gre pa za to, da teh zadev ne bi smeli obravnavati statično. Kdor meni, da se moramo dogovoriti za neki prehodni režim, potem pa pri njem vztrajati, se je že sprijaznil s tem, da bomo vedno živeli v nekem prehodnem razdobju, ko se bomo stalno o nečem dogovarjali, podjetja pa pri tem ne bodo vedela, s čim smejo in morejo računati v daljšem časovnem razdobju. Prizadevati si torej moramo za izboljševanje odnosa med uvozom in izvozom, pri čemer mora izvoznikom ostati vse več deviz. To končno pomeni pot hitrejše modernizacije proizvodnih in tehnoloških postopkov. Pri tem pa velja izkoristiti prav vse možnosti, tudi »prodajanje« svojih zmogljivosti. Tako pot so že izbrala mnoga konfekcijska podjetja. Po mojem bi bilo prav, če bi se enako odločili tudi drugod, kjer nimajo dovolj domačih surovin, ali pa je proizvodnja zgolj za domači trg že zdaj predraga. Hkrati pa bi seveda morali iskati tudi možnosti preusmeritve proizvodnje ali kakršnekoli druge rešitve, ki bi tem delovnim organizacija1^ omogočila optimalno zaposlite_ zmogljivosti in rentabilno posl°j vanje. Ce tega ne bodo storil sami, jim tudi Jugobanka ne 0 mogla pomagati! — »Se tole: v podjetjih se Prl' tožujejo, da jim .režete kruh', 0 da bi bilo pravzaprav jasno, ij" kakšnih osnovah temeljijo va* odločitve?« — To je in ni točno — kak0! se vzame. Devizni sistem še 11 v celoti izdelan; in tudi tisto kar že imamo, še ni povsem uv0, ljavljeno. So pa še druge stvab Dostikrat smo se obrnili na r8zi ne druge organe, zlasti tedaj če je šlo za trenutno kri tič® J položaj, sicer pa tudi za VeZ spektivo posameznih podjetij panog, pravega odgovora, kak” naj jih »obravnavamo«, ni sr0” dobili. Pripravljajo pa se sre°J njeročni programi razvoja t°' spodarstva. Ko bodo spreje®'. bomo pri naših, to je bančni"; odločitvah upoštevali tudi sme£ niče teh programov. Zdaj pa o0' ločitve temeljijo predvsem naših ocenah možnosti posam®*'; ni h podjetij oziroma panog vključevanje v mednarodno d^ litev dela — je zaključil tovaf* Tone Koprivnikar. M. GOVEKAR Naravnost povedano: trgu smo »naložili« precej nalov nismo pa z reformnimi ukrepi ustvarili razmer, da bi lahH zakoni tržišča v resnici močneje vplivali na razvoj družbeL ekonomskih odnosov. Namesto da bi ekonomske zakonitos\ uveljavili s hitrejšo sprostitvijo cen ter z bistvenim po Čanjem materialne osnove gospodarskih organizacij (drugf*” kot tako ekonomskih zakonitosti tudi ni mogoče uveljavil1' so si pravico določanja cen tudi v času reforme pridrži državni organi, pa tudi skrb za razširjeno reprodukcijo 1 z njo sredstva so v pretežni meri ostala v njihovih rok®". Zakaj so zahteve delovnih ljudi, naj končno le doh pravico samostojno oblikovati cene svojih izdelkov in skrb1'1, za razširjeno reprodukcijo, v zadnjem času vse glasnejf Zato, ker čutijo proizvajalci na svoji koži, da ni moQ0c' Doklej po receptu: kdor je priden in ima, naj dal? drugače oživiti ekonomskih zakonitosti in z njihovo pomot uresničiti reforme kot s tem, da dobe njihove samoupravf odločitve večjo materialno težo in večji vpliv na usmerjaj našega gospodarskega razvoja. Ekonomske zakonitosti namrj niti ne morejo priti do veljave, če razpolagajo državni orO s tolikšnim delom presežnega dela proizvajalcev, kot so r\ polagali npr. še lani — kar približno 70 % vseh sredstj£ namenjenih za investicije, gospodarstvu pa je ostalo le 3°' i teh sredstev. jj Toda — v zadnjem času so povrh vsega začele občinske skupščine »paberkovati« denar po delovnih org^ zacijah, da bi z njihovo pomočjo krile primanjkljaje v sv0\\. proračunih in uresničile to ali ono investicijsko žarni Čeprav smo ob reformi rekli: »Gospodarstvb naj se kom M poslovno osamosvoji in se otrese družbenega pritiska, da j lahko čimbolj razvilo svoje ustvarjalne sposobnosti« — SL; stara pesem! Mar ni pritisk občin, ki ga izražajo z 0e,s!°j »Kdor ima denar, ga naj da, da ga bomo mi porabili. y svojem preudarku (seveda tudi ob podpori volivcev, če bt/ zbiranje kje zataknilo), škodljiv poseg v gospodarstvo, p je uravnilovskega značaja, saj se predvsem presežek Ku | duktivnejšega dela steka v »občinsko blagajno« za k*1 ‘t »skupnih potreb«? Mar ni prav zato povsem v nasprotji ,\ nameni reforme? Tudi če je to »paberkovanje« denarje Lj podjetjih še tako demokratično in so lahka v občini v | zanj, gospodarno ni! Ce ne že danes, bodo morale [ darske organizacije prav gotovo jutri obrnili vsak d'Ki tako, da se bodo lahko čimbolj usposobile za konkure11 bitko na domačem in tujem trgu. .^j Lahko bi kdo mislil: pojav zbiranja denarja od vendar ni množičen, kaj bi ga napihovali! Pa ni tako! %i spodarska komisija pri Republiškem svetu ZSS je Pr0er> občinske sindikalne svete, naj ji sporoče, za kakšne narn 0V vse zbirajo v gospodarskih organizacijah sredstva. Od 6- ji činskih sindikalnih svetov je odgovorilo na to vprd-štf1?6' občinskih sindikalnih svetov, vsebina odgovorov pa ja „f' ■ sredstva za financiranje šolstva zbira v Sloveniji 87 (,,jl, čin, za investicije v šolstvo 40 %, za investicije v zdro^jl 30%, za komunalne potrebe 40% ter za druge inve--19% občin. _ ${(|l Najbrž je zbiranje sredstev, s katerimi naj bi začasne težave financiranja šolstva druge stopnje pred jetjem zakona o financiranju, nujno — zato so ga prip°r tudi sindikati — nikakor pa ni gospodarsko upravičeno ranje denarja za vse gradnje, ki so si jih v posam^0d občinah zamislili. Nekaj takih primerov: v Gornji zbirajo od gospodarskih organizacij prispevek za avtom ' t telefonsko centralo in za zgraditev počitniškega dom Lovrečiči pri Umagu, v Laškem za asfaltiranje ceste v co, v Radljah ob Dravi, v Metliki in v Logatcu za zOra' ^ vodovoda, v Trbovljah za zgraditev pretvornika za Jf I varstv, v mestu za ureditev komunalnih problemov, v Izoli za >- ,fl, avstrijskega TV programa in za gradnjo otrgško vaTJjppe(' ustanove, v Krškem za gradnjo mostu čez Savo, v V :a ranje kulturnih in telosnovzgojnih organizacij, v za gradnjo zdravstvenega doma, v Murski Soboti za nizacijo ceste Bakovci—Murska Sobota, v Grosupl)eV gradnjo srednje ekonomske šole (!) itd. I" Reformi ne škodujejo torej zadnje čase toliko zve/-republiški investicijski apetiti, kot domači —■ občinski- g VINKO SLATIN1 REFERENDUMI PUBLIKE IN ZBOROV VOLIVCEV n O KULTURNIH DEJAVNOSTIH I KB PREJELI SMO« Nižje glasbene šole v Zasavju bi bile upravičene do večje družbene podpore "V7 februarju in marcu so imeli v nekaterih regio-V nalnih in občinskih središčih vrsto javnih razgovorov o dejavnosti posameznih kulturnih ustanov. Razlogi za sklicevanje takih sestankov so si pogosto zelo nasprotujoči: ali občine iščejo podporo volivcev za že sprejete odločitve, ali pa to podporo pričakujejo kolektivi posameznih institucij, da bi lahko čim bolj razvili kulturno življenje. Na ta način so zbori volivcev postali tudi referendumi publike. Tudi poprej, čeprav redkeje, so na zborih volivcev govorili o kulturnem razvoju in kulturnih potrebah določene sredine. Toda ti razgovori, ki so jih skoraj vedno spremljala poročila' o občinskem proračunu, niso pomembneje vplivali na dogajanje v kulturi in na življenje kolektivov kulturnih institucij. ' Povzetek iz študije: -Analiza izobraževalnih centrov in služb.« Raziskava stanja organizacije In dejavnosti izobraževanja v 168 delovnih organizacijah v Sloveniji, ki jo je izvedel konec leta 1965 Zavod za šolstvo SRS. Pobudo za raziskavo so dali republiški sindikati, financirali pa so jo Zavod SRS za zaposlovanje delavcev, Komisija za kulturo, prosveto in tisk Pri republiškem svetu v ZSJ za Slovenijo, republiška gospodarska zbornica in tedanji Zavod SRS za strokovno izobraževanje, zdaj Zavod za Sol-stvo SRS. IZOBRAŽEVANJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH den izmed važnih vzrokov, zakaj se izobraževanje v naših podjetjih le počasi uveljavlja, je v tem, da smo izobraževanje do sedaj premalo utemeljevali z rezultati, ki jih s tem dosegamo. Ce hočemo v podjetjih opravičiti porabljeni čas za izobraževanje in utemeljiti, da je sistematično in organizirano izobraževanje kvalitetnejše, hitrejše in cenejše od prejšnjega stihijskega usposabljanja ter ustvariti osebno zadovoljstvo za opravljeno izobraževalno in vzgojno delo, je nujno treba vpeljati spremljanje in ocenjevanje Izobraževanja, ugotavljanje rezultatov ter analiziranje in izračunavanje stroškov in vrednosti izobraževanja. Z namenom, da bi ugotovili, kakšno je stanje glede ugotavljanja rezultatov in vrednotenja izobraževanja, smo zastavili 1®8 delovnim organizacijam, ki ®hio jih raziskali, vprašanje »Ali Izračunavate...: — vrednost ustvarjenega dete v proizvodnji centra; , — stroške učencev poklicnih S°1 na praktičnem delu; v — stroške usposabljanja (pričevanja) za delovna mesta; , — stroške posameznih izo- braževalnih akcij; - — vrednost rezultatov, dosežnih z izobraževanjem?« Odgovore na ta vprašanja Prikaže diagram. Po prikazanih podatkih o Premij an ju in izračunavanju “koškov izobraževanja lahko $Poznamo, da je ugotavljanje ^koškov in vrednosti izobraževanja v analiziranih delovnih ®rganizacljah še zelo skromno. Pričakovali bi lahko, da bi prav haii Praktičnem usposabljanju vreri 6 dokazali rezultate in 3e „nost Izobraževanja. Pri tem namreč „ _________1 n ctAt: vcuijd. rii tem dei0^nireč mogoče s praktičnim Ijenn i takoj pokazati usposob-količ- *n Izmeriti kakovost in So n‘n° dela. V naši analizi pa strošku podatki o vrednosti in bja 7 i Praktičnega usposablja-bamreč ?labL .Kar 90 % podjetij hava , javlja, da ne izraču-la v lednosti ustvarjenega de- -j-., jih n. Proizvodnji centra, 79 % stih tičnea-,1Zračunava Stroškov prak-Poklim-i usPosabljanja učencev izračun*1 so1 ln 69 % jih ne bja 7- ®ya stroškov usposablja-StrJvl0Vna m«ta. Ijania : Praktičnega usposab- ljati ker ■ ansk° težko ugotav-^Čkrat n 'le to Poučevanje naj- '°m, v6nri=Ve^an° z rednim dete se v rifi je tudi to mogoče, dolŽe°Vnai organizaciji vpe- en> delu primeren si- stem spremljanja podatkov. Veliko lažje je to spremljanje za same akcije, ki so neodvisne od rednega dela, to so npr. seminarji in tečaji. Zato so rezultati veliko boljši pri izračunavanju stroškov za to izobraževanje. 67 % oz. 112 delovnih organizacij namreč trdi, da izračunava stroške posameznih izobraževalnih akcij. Najslabše pa je stanje prav v ugotavljanju rezultatov izobraževanja, saj je vsega komaj 8 % (12) podjetij, ki trdi, »da« oziroma »da deloma« izračunava vrednost rezultatov, doseženih z izobraževanjem (E). To stanje potrjuje tudi zelo majhno število delovnih organizacij, ki so lahko postregle s konkretnimi podatki na vprašanje »Ali merite, ugotavljate, zasledujete dosežke izobraževalne dejavnosti v primerjavi s stanjem pred izobraževanjem (čas usposabljanja, kavaliteta dela, količina dela, prihranki pri materialu, prihranki pri sredstvih za delo, poškodbe in nesreče pri delu, medosebni odnosi, znanje osebja, tehnološka disciplina)?« Nekateri odgovori na to vprašanje so navedeni v številkah, drugi pa so izraženi v opisnem načinu. Iz majhnega števila podjetij, ki so na to vpraašnje lahko A — vrednost ustvarjenega dela v proizvodnji centra B — stroški učencev poklicnih 6,ol na praktičnem delu C — stroški usposabljanja za delovno mesto D — stroški posameznih izobraževalnih akcij E — vrednost rezultatov, doseženih z Izobraževanjem •/« podjetij, ki izračunavajo rezultate — «/i podjetij, ki deloma izračunavajo rezultate — "/« podjetij, ki ne izračunavajo rezultatov izobraževanja dala odgovore, navajamo nekaj primerov rezultatov izobraževanja: »Pri delavcih, ki se priuču-jejo v učni delavnici, sc čas pri-učevanja skrajša za 20 do 30 7» v primerjavi s tistimi, ki se usposabljajo na rednem delovnem mestu« (TAM Maribor). »Kvaliteta dela tistih delavki se sistematično usposab- »Stevilo okvar na strojih in s tem število opravljenih mehanskih popravil se s sistematičnim usposabljanjem zmanjšuje« (Tekstilindus Kranj). »Število nesreč je pri tistih na novo sprejetih delavcih, ki gredo skozi seminar, manjše, kakor pri tistih, ki uvajalnega seminarja niso obiskovali« (MTT Maribor). »Medosebni odnosi so boljši pri tistih, ki so se sistematično izobraževali.« »Tehnološka disciplina je boljša pri tistih, ki so šli skozi izobraževalne akcije, ker se ti pri kasnejšem delu točno držijo tehnološkega postopka, ki so se ga naučili« (Metalna Maribor). Teh nekaj primerov nam pove, da so v nekaterih podjetjih le ugotavljali rezultate izobraževanja. Teh podjetij pa je zelo malo tudi od vseh tistih, ki imajo organizirano izobraževanje. Pri rezultatih, ki jih podjetja imajo, pa prevladujejo bolj splošne ocene in spdbc, kakor pa dokumentirane ugotovitve v številnih pokazovalclh. Splošna mnenja o rezultatih izobraževanja pa niso dovolj prepričljiva, da bi 7. njimi lahko dovolj dobro opravičili potrebo po izobraževanju. Za analizirane delovne organizacije lahko ugotavljamo: — da izračunavajo stroške usposabljanja za praktično delo v zelo majhnem številu podjetij; — da je izračunavanje stroškov za posamezne akcije, predvsem za teoretično izobraževanje že bolj v veljavi (v več kot polovici analiziranih podjetij); — da je zelo majhno število tistih podjetij, ki imajo tudi dokaze o rezultatih sistematičnega izobraževanja. O spremljanju, ugotavljanju rezultatov, stroškov in vrednosti izobraževanja moremo torej reči, da je v analiziranih delovnih organizacijah zelo slabo uveljavljeno in premalo dokumentirano. Prav v tem dejstvu pa je tudi eden izmed glavnih vzrokov za počasno prodiranje sistematične izobraževalne dejavnosti v delovne organizacije. Ugotavljanju stroškov in vrednosti izobraževanja bo treba v bodoče posvečati veliko večjo skrb, saj bo le po taki poti mogoče dokazati, da je izobraževanje sestavni del povečevanja produktivnosti in ustvarjanja večje blaginje zaposlenih. IVAN KEJŽAR Se več glasbe lasbeni vzgoji in izobraževanju posveča domala ves moderni svet veliko skrb. V večini teh dežel je glasbena vzgoja tudi sestavni del splošnega šolstva. Na Slovenskem si je nižje glasbeno šolstvo pridobilo domovinsko pravico Šele po vojni in hkrati z njo več ali manj stalno družbeno podporo. Redke so občine, ki tej dejavnosti odrekajo pomoč. Vedno več pa je tudi občin, kjer terjajo od glasbenih šol, da niso zgolj šolske institucije, temveč vse bolj in bolj tudi središče vsega glasbenega življenja. Do nedavnega so v Zasavju delovale kar štiri glasbene šole: v Litiji, Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Proti koncu lanskega leta so litijsko šolo opustili, namesto nje pa pravkar ustanovili nov glasbeni center. Ali bo novoustanovljeni center kos zahtevam in nalogam, je danes še prezgodaj sklepati. In prav tako, ali je bilo umestno pretrgati skoro desetletno tradicijo ene izmed redkih kulturnih institucij v tej občini. Vzroki, ki so privedli do tega koraka, so že morali biti tako tehtni, da so ustaljeno kulturno ustanovo zamenjali z novo. Zato pa ni nič manj primerno vprašanje, ali bodo litijski otroci tudi v novih razmerah imeli vsestranske možnosti za glasbeno udejstvovanje ? Če ugotavljamo, da zasavska družbena skupnost ceni delovanje glasbenih ustanov, pa se to ne odraža dovolj v organizirani podpori šolam. Nižje glasbene šole imajo precejšnje težave, bodisi s prostori, ki so pretesni, neakustič-ni, bodisi glede, nakupa glasbil in ostalih učnih pripomočkov. Proračuni občinskih šolskih skladov pa so letos res napeti tako. kot najbolj napete strune kakega glasbila. Od njih glasbene šole ne morejo pričakovati večje podpore. Zato bi kazalo potrkati na vrata nekaterih drugih virov, tako skladov za pospeševanje kulturne oziroma društvene dejavnosti, pa na nekatere sklade za izobraževanje v delovnih organizacijah oziroma njihove sklade skupne porabe. Do takšne podpore bi bile zasavske nižje glasbene šole upravičene tudi zavoljo tega, ker zlasti v Trbovljah, pa v Hrastniku, niso le ozke izobraževalne ustanove, temveč že vključujejo širše glasbeno udejstvovanje občanov. Trboveljska glasbena šola je znana po tem, da ima stalni simfonični mladinski orkester, da goji vokalno otroško petje, da pospešuje resno, deloma pa tudi zabavno glasbo. Prav tako tudi v Hrastniku, medtem ko v Zagorju kadruje iz te šole rudarska godba, premalo pa so še aktivni v ostalem glasbenem življenju občanov. Glasbeno šolstvo ima torej širše kulturne naloge. Le-te bi družba morala podpreti. Sicer se nam lahko zgodi, da bomo jutri iskali vzroke za pomanjkljivo srčno kulturo mladega rodu in mu naprtili vse naglavne grehe tega in onega sveta, pozabili pa bomo na lastne grehe, ker jim nismo omogočili tudi tovrstne vzgoje. Danes pošilja okrog 600 staršev svoje otroke v zasavske glasbene šole; njim bi sc radi pridružili še mnogi drugi, pa čeprav so zadnji dve leti stroški tega šolanja nekoliko bolj prizadeli tudi njihove žepe. Sole bi rade svojo dejavnost in vpliv na glasbeno življenje razširile, a zavoljo naštetih razlogov jim to uspeva počasi. Glasbeni pedagogi imajo vsekakor večje skrbi kot njihovi kolegi v osnovnem šolstvu in ni jih tako malo, ki se jim delovni dan razpenja od dopoldneva do trde noči. Pravijo, in ni razloga da jim tega ne bi verjeli, da to zdrže le ljudje, ki imajo radi svoj poklic in še rajši otroke, ki so jim zaupani, da jih uvajajo v svet glasbe, ki je bila še do nedavna rezervirana samo za izbrance,.. MILAN VIDIC Zaradi vsega tega niso prišla do veljave tudi zelo konstruktivna mnenja oziroma predlogi in so različnim forumom, predvsem svetom za kulturo in prosveto, prepuščali, da so sami sprejemali vse pomembnejše odločitve« Tudi samo formiranje kulturne politike je dobilo s tem povsem forumski značaj. Kadarkoli bi bilo treba nekaj odločiti, so posamezni organi ali družbeni forumi zbirali okoli sebe zainteresirane in sklepali z njimi, ali pa tudi mimo njih. V nekaterih mestih že prihaja do rebalansa letošnjih proračunov in sodeč po sedanjih podatkih, se planirana sredstva za potrebe kulture znatno zmanjšujejo. Ne glede na razlage občinskih skupščin so samoupravni organi tistih institucij, ki so jih ti rebalansi prizadeli, zahtevali od zborov volivcev, da se takšni praksi in takšnim sklepom postavijo po robu. Od občanov ne terjajo le odgovora, v kakšni meri posamezne ustanove zadovoljujejo potrebe mesta, temveč tudi odgovor o tem, ali so sploh potrebne. In če so po-, t.rebne, jim je treba zagotoviti vse pogoje1 za razvoj oziroma resnično uveljavitev. V nekaterih občinskih skupščinah, predvsem pa v njihovih strokovnih službah, je opaziti odpor proti takšnim pobudam. Slišati je mnenja, da je . nedopustno, da kulturne ustanove na ta način izvajajo pritisk na svoje ustanovitelje. Na drugi strani pa med kulturnimi in javnimi delavci prevladuje prepričanje. da pomembne odločitve, kot je zmanjševanje pomoči že kulturno afirmiranim kolektivom ali mehanična integracija raznolikih ustanov, ne morejo biti prepuščene samim občinskim skupščinam. Se celo ne zato, ker so odborniki enostransko informirani le s strani strokovnih služb, ne pa tudi s strani' delovnih kolektivov kulturnih institucij. Kakorkoli, ti referendumi so imeli velik odmev v javnosti, kajti s tem vprašanje sredstev in kulturne politike prebije okvire posameznih forumov in kulturnih ustanov in postaja predmet interesa in odločitev vseh poklicanih. (Po »Društveni delatnosti«) ......... .. ...................................im**«.. I ODER MLADIH V KOPRU esta premiera »Odra j4* mladih« v Kopru, ki ^ deluje dve leti, je bila J. P. Sartra drama »Zaprta vrata«. Minulo soboto je bila druga ponovitev te uprizoritve za dijake gimnazije in srednje ekonomske šole. Mlada publika je lepo sprejela predstavo. Kot zanimivost naj povemo, da so na gimnaziji v literarnih krožkih ves teden pred predstavo dijake na to uprizoritev vsestransko pripravljali. »Oder mladih«, v katerem sodeluje mladina srednjih in osnovnih šol ter mladi Koprčani, ki so že študentje visokih šol, je v dveh letih imel 37 predstav za približno 11.000 gledalcev. Poleg nastopov v koprskem gledališču so gostovali tudi že v Izoli in Piranu. V Piranu z vsemi uprizoritvami. Kot zanimivost naj povemo, da ima »Oder mladih« isto publiko in enako množičen obisk, kot poklicni gledališči iz Trsta in Ljubljane, kadar gostujeta. V letošnji kulturni sezoni so obnovili Jeana Giraudouxa »Amfi-trion 38«, uprizorili so Go-liovo »Sneguljčico«, za proslavo slovenskega kulturnega praznika pa so naštudirali recital Franceta Prešerna »Krst pri Savici«. S predstavo J. P. Sartra »Zaprta vrata« v režiji Marka Marina konkurira skupina za IX. srečanje dramskih skupin Slovenije. »Oder mladih« v Kopru izpolnjuje s svojimi predstavami gledališko življenje Kopra, pa tudi Pirana in Izole. Poleg njihovih predstav so si namreč ljudje v teh krajih v tej kulturni sezoni že ogledali pet predstav od štiridesetih, ki jih bodo pokazala poklicna gledališča. Doslej je na Koprskem gostovalo le Tržaško gledališče. V kratkem pa bosta Tržaško in Mestno gledališče ljubljansko gostovali še s šestimi predstavami. Republiški sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti je za ta gostovanja primaknil 3 milijone starih dinarjev, 6 milijonov pa bodo v te namene dali iz lokalnih sredstev. Gledališko življenje na Koprskem je torej zelo živahno. S. G. Na sliki desno spodaj: Milena Zupančičeva, študentka Igralske akademije kot Estelle In Vladimir Sav, prav tako študent Igralske akademije, kot Garcin v drami »Zaprta vrata«. Levo spodaj — prizor iz iste drame, v katerem nastopa tudi Jože Mahne kot sobar in Danica Filipčič kot Ines. cev,___________ ljajo, je za 40 % boljša od tiki ne gredo to pot« (Metalna Maribor). »Potrebni čas za normalno doseganje 100 % proizvodnih rezultatov se je s sistematičnim izobraževanjem tkalskih mojstrov skrajšal od 3 na pol leta« (Tekstilindus Kranj). »Pri 60 delovnih mestih, za katera so se delavci sistematično usposabljali, je 10 7e nesreč, pri drugih, ki se niso tako usposabljali, pa 13 %.« VISOKOŠOLSKI ZAVODI POD DROBNOGLEDOM EKONOMIKE eiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«^^ Glas, da imamo preveč visokošolskih zavodov in premalo denarja zanje, 1 zlasti pa za nepotrebne, je iz univerzitetnih hodnikov, kabinetov in sejnih sob | po ovinkih prodrl do republiške skupščine. Posebna strokovna komisija že po | njenem pooblastilu postavlja na sito smotrnost in družbeno upravičenost vseh 1 visokošolskih institucij. Ker želimo, da bi po tem sejanju za dalj časa zadovoljivo postavili kretni-j§ ce visokega šolstva in da bi pri prestavljanju sodelovalo čimveč šolskih in go-1 spodarskih strokovnjakov, odstopamo v našem listu prostor vsem dobrohotnim fl kritikom, kritikam, pobudam in predlogom. Ta prispevek naj bi torej bil samo | uvod v široko polemiko. llllllllllllllllllllllEllllllllElllllllllllllllllllllllllllllli llllllllllllllllliilllllllllll Napisano po razgovoril z Ludvikom Zajcem, pomočnikom republiškega sekretarja za prosveto m kulturo, z Mirkom Tuškom, predsednikom UO sklada SRS za šolstvo in s člani taistega sklada: dr. mg. Dragom Ocepkom, Tilko Blaha in Zdravkom Troho Slovenci najbolj skoparimo pri šolstvu. Kljub vsem podražitvam so visokošolski zavodi dobili lani komaj 14 ®/o več sredstev kot predlanskim. Zahtevali so (po specialnih, toda realnih merilih) 59 %> več, odobreno je bilo 32®/o, po dveh rebalansih republiškega proračuna naj bi se zadovoljili s 24°/o, dejansko pa so jim izplačali samo 14 %> ... Letos bo Sklad SRS za šolstvo zanesljivo samo za 1 % večji, nadaljnjih 8 ”/o pa bo odvisno od realizacije učnih zavodov ... Profesorji so lani iz lastnih žepov plačevali elektriko, vodo, dimnikarja in ščetke. Sicer ne neposredno, pač pa so jim vodstva priškrnila prejemke, da so poravnala povečane materialne stroške... To je ena stran medalje. Druga je popolnoma drugačna. Namesto revščine kaže razsipnost. KOMU LABODJI SPEV? Kaže, da je v široko razpredeni mreži visokošolskih zavodov precej črnik pik. Največja je na Višji gospodinjski šoli v Grobljah. Šolski kolektiv šteje 70 članov, slušateljic pa je samo 45. Sito ekonomičnosti najbrž ne bo presejalo te šole, zlasti ker se je v višjih razredih osemletk zreduciral gospodinjski pouk na eno uro tedensko. Predmetne učiteljice niso več primerno zaposlene, za drug pouk pa niso usposobljene, pre-nekatera poskuša svojo zaposlitev na šoli opravičiti s tem, da kuha kavo... Kako se pri takem dokazovanju svoje gospodinjske strokovnosti moralno počuti, ne pove. Slej ko prej jo bodo začeli drugi prosvetni delavci po strani gledati, kajti šole dobivajo sredstva po številu učnih ur. Po vsej verjetnosti bo v prihodnje razpisanih še manj mest prvostopenjski študij na fakulteti dn seveda, kvalifikacijsko izenačitev njihovih in naših študentov ... Potem so postavili zahtevo po priznanju druge stopnje. S preraščanjem v fakulteto se ta šola izneverja svojemu prvotnemu konceptu. Ljubljanska univerza vzgoji dovolj inženirjev, posebnih elek-tro-kemičnih strokovnjakov, ki naj bi bili mariborska specialnost, pa se za TGA Kidričevo in Tovarno dušika Ruše ne splača vzgajati. Po mojem je ta šola problematična tudi z ekonomske plati. Več kot polovica slušateljev Sdgiffi^u£<3£ S £ plačuretkEoSovS: na tej šoli se bo zmanjšal, če- prav bi vodstvo razširilo učni načrt na gostinstvo in turizem. Cernu bi dekleta hodila v Groblje, ko pa imamo v miltav-nejših krajih specializirane šole za gostinske in turistične delavce? Gospodinjske učiteljice bi nam lahko vzgajala Pedagoška akademija, kjer bi samostojen oddelek precej manj stal kakor samostojna šola v Grobe! nem. Na seznamu kandidatov za labodji spev pa je še nekaj višjih šol. Med drugim Višja tehniška šola v Mariboru. Dr. ing. Ocepek, redni univerzitetni profesor in strokovnjak mednarodnega slovesa, ki jo je označil s črno piko, meni: »Ta šola se mi zdi z dveh vidikov sporna. Po prvotni zamisli naj bi vzgajala strokovnjake neposredno za proizvodnjo, in sicer tako dolgo, dokler bi jih industrija potrebovala. Takoj po ustanovitvi pa je vodstvo zahtevalo učne načrte za »Menim, da bi morali pri presoji višjih šol upoštevati predvsem, kako se diplomanti obnesejo v praksi. Industrija je na primer sprejela vse diplomante Višje tehniške šole. Samo 5 ”/o jih je odšlo naprej na fakulteto, tako da osnovni koncept tega zavoda ni spremenjen: vzgaja za delovna mesta in daje zaključeno izobrazbo. Prav tako se mi zdi, da imata višja pravna in upravna šola še nekajletne perspektive. V državni upravi je še preveč delavcev brez ustrezne izobrazbe, pri mladih je moč še ob sprejemu zaostriti strokovne kriterije.« Vendar je tov. Zajec priznal, da imamo nekaj višjih šol, ki smo jih odprli zavoljo botrov, ne zavoljo potreb, in se pri tem skrivnostno smehljal... O botrih, ki niso jemali v mar naše tanke šolske listnice, pa sem že poprej slišala iz ust drugih intervjuvancev. Ker so večinoma upravljavci Sklada SRS za šolstvo in zato soodgovorni za izkoriščanje namenskih sredstev, naj v njihovo opravičilo dodam, da delijo samo denar, o ustanavljanju šol pa odloča republiška skupščina. Prvi boter, dobro sestavljen predlog — in roke poslancev _se »POLOVIČNIH PRAVNIKOV^ NE POTREBUJEMO VEC« Na črni listi sta še mariborska višja pravna in ljubljanska višja upravna šola. Mnenje na univerzi in nekaterih intervjuvancev: Potrebovali smo ju, dobro sta odigrali svojo vlogo __ veliko delavcev iz državne uprave si je dopolnilo strokovnost — toda čas postavlja pred občinske tajnike in druge vodilne ljudi večje zahteve. Vasji pravnik ni seznanjen z vso za- mnre^zas ton atTTro j ust ano- predlog - in roKe poslancev se Povsod poučujejo isti profesor- tem, da je univerza zaradi niz- ve Občinske skupščine izda- dvignejo Vsa reč se :^ovo^ofo ji’ verietno je podobna tudi ob- kih zaslužkov prisiljena spreje. ja jo ‘nezakonite odloke, spreje- le takrat, ko jejreba novo som majo nezakonite sklepe... Po- nam bodo hvaležni, za dobre delavce in za investicije vanje... Če se ne bi zaposlili, bi se dvignil prah o brezposelnosti fakultetnih izobražencev, govorili bi o socialnih problemih, ki pa korenini j o v našem — me-galomanstvu. Slišala sem, da se na biotehniški fakulteti več kot 800 študentov specializira za kmetijstvo, v Logatcu pa diplomirana veterinarka že leto dni ne dobi službe ... Na državnih posestvih ne sprejemajo več agronomov, ker že pride na vsakega tehnika po en inženir, evropska norma pa je 4:1... Kaj nam pomagajo najvišji specialisti za zelenice, agro-urbanisti, specialisti za melioracije, če jih ne bomo mogli zaposliti? Ce jih niti ne potrebujemo, vsaj trenutno še ne. In še nekaj časa zatem ne, ker so bogate notranje rezerve v »splošnih« specialistih. ŠTIRINAJST ČRNIH PIK... Privoščili pa smo si še tole: bodoči pedagogi so včasih študirali biologijo in kemijo na filozofski fakulteti, kasneje so v iste namene odprli na biotehniški fakulteti 2 oddelka biologije in kemije, na naravoslovni pa oddelek za kemijo in biologijo. Povsod poučujejo isti profesor- ravnava, stroški pa se potroje. In zaslužki profesorjev. Redno predavajo samo na eni fakulteti. Kratek, a zgovoren podatek o gospodarnosti na univerzi: 14 kateder ima od 1 do 4 slušatelje. V šolskem letu 1964/65 smo za štiri študente vzdrževali katedro za srbohrvatski jezik. V poldrugi uri pa je avtobus v Zagrebu, univerzitetnem mestu, kjer bi se ti študentje radi ali neradi od jutra do večera jezikovno specializirali. DVOUMEN ZAGOVOR Večinoma so to še stari »grehi«, zadnje čase botrstvo ne pomaga nikomur več na docentski stol. Mnoge izmed teh ^kateder so namreč odprte zato, ker se je nekaj ljudi dovolj gnalo zanje. Glede na majhno število slušateljev oziroma na majhen interes, ekonomsko niso upravičene, marveč — osebno. Koliko stane njihovo vzdrževanje, ne morem povedati, ker podatki fakultet niso podrobno razčlenjeni. Želimo si jih, hkrati pa upamo, da bodo univerzitetni profesorji sami dali pobude za racionalizacijo našega najvišjega šolstva. Slišati je, da se temu rahlo izmikajo, češ kdor je odprl nepotrebne šole in oddelke, naj jih še ukine. Zgovorne besede in zgovoren dokaz o stopnji družbenega upravljanja v šolstvu! Ugledni profesorji so odsvetovali popoln farmacevtski študij, zmagalo je nekaj zagovornikov iz prakse, ki zdaj novim diplomantom zapirajo vrata. Profesorji so odsvetovali reorganizacijo pedagoškega študija kemije in biologije, prav tako so vnaprej vedeli, da za slovensko kmetijstvo ne potrebujemo samostojne fakultete. Njihovih nasvetov pa odločujoči niso upoštevali. Užaljenost je razumljiva. Vendar — ali je ta užaljenost več vredna kot denar, ki ga razmetu jemo za nesmotrn študij, namesto da bi ga dajali dobrim in potrebnim zavodom za vzdrževanje in za nagrajevanje profesorjev? Morda je le kakšna zveza med tistim asistentom, ki v epruveti prikazuje proizvodnjo žveplene kisline, zato da sploh lahko prikaže ta kemični proces — in molkom iz užaljenosti? In med domala praznimi novimi prostori fakultete za elektrotehniko in razsipnostjo? In med tem, da je univerza zaradi niz- lovičnih pravnikov ne potrebujemo več, že v Kersnikovih in Tavčarjevih časih je bil tajnik ljubljanske občine jurist... STRPNEJŠI KRITIK Govori pomočnik republiške- financirati in potem, ko diplomanti iščejo službo. Čemu preprosto, Ce JE LAHKO ZAPLETENO? Zgornja pripomba ne' velja samo za višje in visoke šole. Razsipnost se v še bolj grotesk- VjrOVOil puiliuuiiirv icjjuuuanu- £\,člž.bipiiudu v o-~—— ga sekretarja za prosveto in kul- nih oblikah kaže na univerzi, j.___ rp„ ,a0 loiroiiini inženirii o turo Ludvik Zajec: DOLORES - elastičen Lycra nedrček - želja vsake žene Cena N. din 37,20 PRODAJNI SERVIS LJUBLJANA- MARIBOR To, da tekstilni inženirji odpirajo po Ljubljani kemične čistilnice, ni še nič. Tovarne po gospodarski reformi varčujejo na nepravem koncu. . Cc imajo države z močno razvito tekstilno industrijo po 60 do 90 inženirjev na 1000 delavcev, najbrž naših 17 tudi še ni dovolj. Stari stroji in tehnološki postopki? Da, manjka pa novo možgansko kolesje modernizacije... (Ne velja samo za tekstilno industrijo!) , , Prešteti pa bi vendarle kazalo tekstilne oddelke po jugoslovanskih univerzah, pregledati njihove zmogljivosti, potem pa razvojni program tekstilne industrije. Morda smo se kje uračunaii. Vsi skupaj. Zlahka pa si pridemo na čisto, da 117 farmacevtov, ki jih zdaj šolamo v Ljubljani, ne bomo spravili h kruhu, četudi odpremo še nekaj lekarn. Morali si ga bodo služiti z drugim delom ali pa oditi v tujino. Tujci ti predavatelje, ki po strokovnosti in znanstvenem delu ne sodijo tja, in odvečnimi katedrami, oddelki ter višjimi in visokimi šolami? PRVE LASTOVKE... Moji zapiski bi se zaključili s temi retoričnimi vprašanji, če ne bi tov. Zajec prispeval še nekaj razveseljivejših podatkov. Prav biotehniška fakulteta* ki bo verjetno najstrože presejana in prerešetana, predlaga, naj bi organizirali matične katedre, ki bi na primer osnove kemije, biologije ali ekonomij® posredovale vsem študentom, n® glede na fakulteto, kjer so vpi* sani, če je le predmet obvezen-Tako bi nastala nekakšna zveza matičnih kateder, podobno kot je univerza zveza fakultet. Pouk bi bil smotrnejši in veliko cenejši. V malem poskušajo predlagatelji to izvesti na svoji fakulteti. Vsa osnovna predavanja iz matematike, biologije in ekonomije naj bi bila skupna za živinorejski, za živilsko-teh-nološki in splošni veterinarski-oddelek. Z RAMEN NA RAME... Zlahka te najnovejše reorganizacije ne bomo izvod 1 i. Računati moramo s sebičnostjo ifl slavohlepjem, ki se utegneta braniti z izgovorom: ne vamft kako se bodo razvijale pos3' mezne gospodarske panoge, na' mesto da bi prav ti strokovnja* ki opozarjali planerje, v katet-0 smer naj se razvija naše gospo* darstvo in za kaj ima dejanski ne samo v glavah rojenih jasno* vidcev, največ pogojev. Na dejstvo, da diplomira s3' mo 35”/« študentov, se tudi Ji® smemo več sklicevati. Kvečje* mu se lahko obsojamo, da dopuščamo polovičarsko šolanje & da še nismo »pogruntali« pd* mernih ukrepov, s katerimi " bila na fakultetah elitna mia' dina, ne glede na socialno stanje in ne glede na to, ali 3 zrasla v pasivnih ali aktivni*1 industrijsko razvitih krajih. Strokovnjakov s fakulteto izobrazbo imamo še veliko malo. Komaj 2,8 °/o jih je me® slovenskim prebivalstvom, ve^ kot polovica Slovencev pa ir^g samo popolno osnovnošols^ izobrazbo. In še med 2,8 °/o * kultetnih izobražencev mnogi ^ opravljajo poklica, za katereS so se usposobili. To da vsaj }. liko misliti, kakor tistih št1* najst kateder z enim do štiv slušateljev. MARIOLA KOBAL \