Izdanje za sredo 1. jimuvarja 1896. (▼ Trst«, v torek srefier dne 81. deeembra 189&.) Tečaj XX. >*" Oflaai m niaa* m tarifa v petit«; sa » <*- aaelov« 1 d«b«liai irkui •• platna »Ivtklh ^^^^ proator, kolikor obte g* navadnih vrati«. ■ ■ ■ ■ ■ |BJ ■ ■ ti■■■ itd- 1.50 ^H ^H ^H I« ■ ^a ^^^^ HI ^H HI Tai dopiai nnj ae poliljajo aradnittva: ■ ^a ■ a ^aa ^^^^ ^a cmru v%*ko Pi.mo ^H ^H B H H ^H kor nefrankovana •• ne Rt uričN ■ m ■ m m a ^h h ■ ■■ ■ t oprava H^H ^^B bbbhbi aaav BBH IH ^^a^^ H^B upravnutv^ ivajo v pro- „olo Mt. u. „aJit. NaioSnino in ogUie po m nrt., j# pi,{eT.t| ]OCO Trat. Odprt« rakl«»a- cife BO proate poitnine. Glasilo slovanskega političnega druilva za Primorsko. ___'„T »Mnošti J. mer*". 156. številka. _______in iihaja po trikrat na tadan danjih ob tovktll, A« m aobouali. Zjutranjt haja ob uri ajutraj, veće uri ve^er. -- Obojno iadi ■a Jedan maiee . f, I.—, izven . aa tri meae« . . . 3 — , aa pol leta . . . 6 — , u trn leto . . . 12.— t Naročnino je platevati napre broi priložena oaraiaiaa ti oslra. Poaamične Številka aa dob daialnio&h tobaka V lr*tu iavcu Trata po 4 d Srečno novo leto! Id tako tečejo leta ođ ustvarjenja sveta pa do današnjega dne in bodo tekla, dokler bode hotela volja Stvarnikov«. Rod s« umika rodu, mirni časi se vrste za viharnimi in viharni za niraimi, ah današnji dan prihaja točno po določenem zakonu: umirajoče leto podaja roko nastopajočemu, predno izgine tj. v velikansko globino in širjavo razumevanje človeškega uma presedajoče večnosti. Kako naj bi govorili v primeri? Časi, ki »o ie prešli pred nami in ki so jih preživeli pred-namski rodovi, časi, k ojih sijajna, sedaj žalostna, sedaj vesela zgodovina napolnjuje velikanske knjige, bo že narasli do velikega jezera. V tem jezeru je vsako leto — kapljica. A kaj pomenja kapljica v jezeru ? Nič! Zgine, padša v vodo, da jej ni več »leda, kakor da je ni bilo nikdar. Tako ginevajo leta in injimi nujo in ustajajo človeški rodovi po Tečnem zakonu Stv&rnikovem. Kar je kapljica v morju, to je jedno leto v veliki dobi celih vekov. In vendar obhaja človeka nocojšnji večer neko, sicer nepoznano mu dvojno jfivstvo: koprneva mu duša v sladkih nadati, ker slu^'u se nadeja boljših časov in milejših dni tam za zastorom nastopajočega leta, ki se ima dvigniti v -bližnjih trenutkih — a zajedno nam je duša nekako potrta in blažja in obhaja nas čut nekake tužne resignacije, nekake skromnosti in pohlevnoHi, kajti morda nobenkrat v vsem letu se ne zavedamo tako živo, kakor ravno današnjega dne, minljivosti vsega, kar se giblje in obstoji na tej zemlji; nikoli nam ne stopa lako živo pred oči obnemoglost in pritlikavost naša nasproti velikim božjim zakonom stvarstva; res ga ni tre-notka v vsem letu, v kojem bi se toli živo spominjali resnice, da smo le romarji na tej zemlji, — od danes do jutri. Veseli in žalostni utisi nam ublažujejo čutstva in silijo nas, da se tesneje oklepamo drug druzega, da v zadnjih hipih malega oddelka velikih neizmernih časov, posegli jeden drugemu v roko, voščimo prijatelju, znancu in morda tudi dosedanjemu — neprijatelju: Srečno novo teto ! Srečno novo leto! Kaj pomenja ta rek? Ali ni to le beseda brez jedra — prazna fraza ? Sreča? Ali je res sreča na tej zemlji ? NI je! DA, ta pojm je le na jeziku ljudem, v resničnem življenju ga ni! Nikar nam ne očitajte, da smo Črnogledi pesimisti, ki hočemo kvariti drugim veselje do življenja. Ne, saj smo sami polni veselja do življenja, ker se v zmislu naukov naše vere radi veselimo ugodnih trenotkov, neizogibnih bojev v tem življenju pa se tndi ne plašimo. Kar smo hoteli reči, je le to, da popolne, absolutne sreče ni na tej zemlji. Kedaj je srečno to burno človeško srce ? Kedar je zadovoljno, popolnoma in brezpogojno. A kedaj je popo.noma zadovoljno ? Nikdar! Ali ni tako, dragi čitatelj ? Ali se ne dogaja tako tudi Tebi ?! Dosegel si, po Čemer si hrepenel morda leta in leta — ali si res srečen potem ?! Ne nisi srečen, kajti uveril si se, da pri onem cilju, po kojem si toli hrepenel in do kojega si se morda dokopal po skrajnih naporih, da pri tem cilju nisi našel onega vabljivega in mamljivega zaklada, kojega imenujemo zadovoljnost in — srečo. Uveril si se, da si se lovil za nedosež-nim idejalom, za blestečo varalico — fato morgauo. A v isti hip se Ti porajajo v duši novo hrepenenje, nove želje, nove nade. In z nova so pričeli Tvoji napori — lov za srečo! In tako ti to izmučeno srce ne more priti do miru, dokler ni odbila tudi njegova ura, dokler ni poulednjikrat hrepenelo na današnji Silvestrov večer, dokler tudi njega bitju ni dnšel Silvestrov večer, »lan odhoda. Tako je! In vendar nismo pesimisti. Ne prihaja nam ni na misel, da bi hoteli širiti obup in ma-lodušje ali greniti komu veselje do življenja. Ne, nasprotno: danes, v teli pomembnih trenotkih, ko podajento jedno roko umirajočemu, drugo pa nastopajočemu letu, kličemo iz svojega, vse drugo prej nego fiitalistiškega srca: Veselimo se življenja, tega dragocenega daru božjega! Kar smo hoteli naglasiti poprej,je le to, da na svetu ni brezpogojne, popolne, absolutne sreče. To je tako neoporečna resnica, kakor je neoporečna resnica, da ni nikjer — ni v blestečih palačah, ni med bahato plutokracijo, ni na sijajnih prestolih — popolne, brezpogojne zadovoljil osti. Vzlic temu je pomen bivanja človeka na tej zemlji velik, vzvišen. Kakor je človek sam delo Stvarstva, tako morajo biti božanstvene tudi svrhe in cilji bivanja na tej zemlji. Sreča, absolutna sreča je res nedosežen idejal — a dolžnost naša je, da se v s a j b I i ž a m o t e m u i d e-j a I u Ako tudi ne moremo doseči absolutne sreče, PODLISTEK. Lucijin ženin. (Črtica.) „ ... in prijatelj Valentin najn ki\r hkratu okliče prvič, drugič in tretjič. V nedeljo bo lahko opravljen ves ceremonijel, v ponedeljek ali torek pa odpotujeva na jug ali sever, kamor ti drago. Dopusta si vzamem za štirinajst dni. Tako torej! — Sedaj me pa v slovo še jedenkrat poljubi, saj si danes menda popolnomu zadovoljna z menoj, — mari ne?" Gorak poljub mu je zagorel na ustnah v odgovor, zlatolasa glavica se mu je naslonila na prsi In bela, tina rokica seje ovila okoli njegovega vratu. „Ti moj dragi, dragi Pavel !u — šepetala so njene ustnice, dvoje tauanovišnjevih očij pa je upiralo nepremično sanjav pogled v njegovo možko lice. „Kako bodeva srečna potem, ko hodeva svoja, — vsa in samo svoja!* In zopet mu je položila svoje mokre, rubi-naste ustnice na njegove v tih, dolg — dolg po-Ijubec; nalik detetu sedela mu je na kolenih ter se ga oklepala z obema rokoma. Molčala sta in bila srečna. Večerilo se je že, ko se je vračal doktor Pavel na svoj dom. Sčip je prikazal izza planin svoje topo, zlrttenično lice, zvezda za zvezdo se je ukresula na nebesnem svodu, tam na zahodu pa je bledela rožnatorumena zarja. Lahen veter je pihljal skozi nizko smrečje ob polu in zibal poljske cvetke. Izvestno je muogokatera izmej njih i v sanjali čutila drzne objeme in silovite poljube ter slišala zapeljiva laskanja čarokrilnih metuljcev; marsikatera se je ee!e odpravi novi slovenski gimnazij, njega tovariš dr. Menger pa, <'a noj se isti vsaj preloži iz Celja v kateri koli dru<;i kraj. To smo občutili mi kot izzivanje. V Gradcu so nam nekako skrivno, po noči, to je, brez vednosti namestnika barona Kttbeeka, odvzeli jedinega Slovencem pravičnega deželnega šolskega nadzornika, in na njega mesto so postavili strogo naroduega moža (Seveda nemško-narodnega. Op. ur.) kot bojevitega šolskega nadzornika, ki je na novo razvnel šolski prepir na Stajarskem, o čemer bodem še govoril v podrobni razpravi. Tako je dal na deželne stroške ustanoviti nemško šolo v nekem trgu Spodnje Štajerske za dva — reci dva — nemška otroka, vsi drugi šolski otroci so sramotno ukupaj polovljeni slovenski otroci. (Tako je! — Posl. Foregger: To ni res! Kje ?) To izveste v podrobni razpravi. (Konec prih.) Politiške vesti. V TESTU dne 31. decembra. Deželni zbori. O prvi seji deželnega zbora goriškega nam pišejo iz Gorice dne 29. t. m.: Včeraj se je sešel naš novi deželni zbor. Izmed Italijanov ni bilo .T. B e n a r d e 11 i j a, ki leži bolan v Korminu. Slovenci so bili vsi navzoči. Slovenski poslanci so imeli predpoludne in popoludiie seju, v kateri so sklenili, da sestavijo svoj k 1 u b, ter so koj izvolili načelnika, namestnika in tajnika. Interpelacije, katere so stavili v popoldanski seji, so podpisali vti poslanci, razen dr. A branja, kateri se tudi omenjenih sej ni udeležil; a i/,ju vil je, da hoče postopati solidarno z drugimi slovenskimi poslanci v vseh narodnih in za slovenski narod važnih rečeh, ako se mu sporoči, kako so sklenili drugi poslanci. Dvema odposlancema je izjavil, da ni imel z vlado nikakega opravila in da tudi n i odobraval, ko seje vlada na znani način vtikala v letošnje volitve. Proti volitvi v Sežani je bil vložen protest, o katerem je poročal deželni odbornik vit. Pajer. Navedel je najprej vse točke obširne pritožbe ter potem argumentoval nekako tako, da volilni zapisniki so redno pisani in podpisani, da iz njih ni razvidna uikaka nepravilnost ali nepostavnost, da pritožba mnogo trdi, pa brez dokazov, da samo ena trditev se dokazuje z dvema pričema, a podpisa sta narejena s tako teško roko, da je dvomiti, ali sta razumela protest. Zato predlaga, naj se volitev potrdi. Na to se je oglasil poslanec dr. G r e g o r č i č za besedo ter pojasnil, da pritožbe so utemeljene in spričane, ker oni, ki so podpisnli, so člani volilne komisije ali možje, ki so videli in slišali, kar se je godilo, ki so torej prave in zadostne priče. Iz posamičnih dogodkov pri prvotnih in pri pravi volitvi je razviduo, da okrajni glavar je uplival na nezakonit način na volilce. Italijane, ki so močnejši, je vlada pustila pri miru. a šibkejšim Slovencem je hotela odvzeti dva moža; a varala seje, kajti moža stojita z drugimi slovenskimi poslanci vred složno za deželne in narodove koristi. Izvoljena poslanca ne moreta biti vladi hvaležna, da ju je hotela spraviti ob dobro ime, češ, kakor bi bila žujo v kaki zvezi. Eden je to odločno zanikal o dani priliki; a oba spričigeta s svojim postopanjem, katero sta zavzela, da hočeta kot svobodna moža zastopati koristi svojih volilcev. Zato bodo slovenski poslanci glasovali za potrditev volitve. Vladni komisar vit. B o s i z i o je zagovarjal svojega stanovskega tovariša sežanskega, ki je „volilce le poučeval, skrbel za red, nadzoroval volilno gibanje ter popolno pravilno postopal, tak6, da ni zaslediti nikake nezakonitosti v njegovem postopanju in { so pritožbe v tem oziru pretirane in neutemeljene. „Po nekaterih besedah viteza Pajerja se je potrdila volitev dr. A b r a m a iu Antona Muhe. V deželni odbor so bili voljeni: dr. T uma, dr. A b r a m, dr, Payer in dr. Verzegnassi; namestniki : Gregorčič, B e r b u č, Maraui in Lovisoni. V deželnem zboru češkem je izjav 1 posl. H e r o I d v razpravi o začasnem proračunu, da Cehi so pripravljeni sodelovati z drugimi strankami za rešenje gmotnih iu duševnih vprašanj v deželi; zahtevajo pa, d a p r i d e kaka druga oseba kot z a v p ni mož v 1 a d e. Grof Thun pa ni taka oseba, da bi mogel biti pri vladi veren tolmač želja naroda. Ako namestnik Thun ljubi domovino umakniti bi se moral, ko vidi, da ni mogoče približanje med njim iu narodo i češkim. Posl. grof SchOnborn je odvrnil, da ta sodba o grofu Thunu prihaja 1« od jedne strauke, s kujo sodbo pa ne soglašajo druge stranke. V deželnem zboru n i ž j e-a v s t r i j s k e m je prišlo do spopada med antisemiti in namestnikom grofom Kielmauseggom. Poslednji ju posebno odvračal očitanje, da je Hanoveranec, in je na-glašal. da so njegovi predniki prelili veliko krvi za Avstrijo. Vsikdar se je čutil avstrijskega uradnika. V deželnem zboru Kranjskem so se slo-veuski poslanci letos razdelili na dva kluba. V klubu narodnih poslancev je 7 mestnih poslancev in oba poslanca trgovinske zbornice. Temu je predsednik ces. svčtnik Ivan M n r n i k. Ko servativnemu klubu so pristopili vsi poslanci kmečkih občin. Gnilav v Turčiji. Iz Carjega grada javljajo : Bivši višji konjuik, divizijski general Izz«t je bil te dni degradovan po vojnem sodišču ter izgnan v Mosul. Proti bivšemu vojaškemu atašeju v Peterburgu, Aziju Beyu, pa je vojuo sodišče za-pričelo preiskavo. Zaprli so mnogo viših uradnikov ter jih poslali v proguanstvo, ker so pripadali nekemu skrivnemu odboru. Po tem seveda ni čuda, da se sultan vedno trese za svoje življenje, ako je taka gnilav ravno v viših vojaških in uradniških krogih! NemSki kancelar knez Holienlohe odpotoval je včeraj z Dunaja v Berolin. Vse časopisje nemško soglaša v meuenju, da je velikanske važnosti ta obisk nemškega kancelarja v prestolnici avstrijski, kajti v svojih pogovorili z našim ministrom za vnanje stvari da so prišla v razgovor vsa važniša vprašanja evropske politike. Različne vesti. Sretno novo leto! Kljubu besnečim viharjem, ki so se dolgo vrsto let porajali proti našemu glasilu, dopolnil je naš list z današnjim dnem XX. loto svojega obstanka. Dvajset dolgih let borili smo se za narodna prava naših sorojakov, koje nam hotć kratiti neizprosni neprijatelji. In ponosno smemo reči, da skromno naše delovanje ni bilo brezvspešno. To moiilno zadoščenje daje nam poguma, da vstra-jamo na predčrtani si poti, korakajoči dalje do vzvišenega svojega cilja, ue glede ni na desno, ni na levo. A baš naše pravicoljublje pomnožilo je poslednji čas število naših prijateljev. Zaupno torej gledamo v bodočnost. Na pragu novega leta, stopajoči v XXI. letnik, prosimo dosedanje naše prijatelje, da nam ostanejo zvesti gmotni podpiratelji i nadalje iu da naui pridobč v krogih svojih znancev novih somišljenikov. Naše načelo bode tudi v bodočnosti strogo resuicoljubje in stvarnost. Možato se bodemo potezali tudi v naprej za naša prava, a žigosali bodemo brez ozira na osebo in stan slehernega, ki zasluži očitift graje. Čestitim našiiu uarofiuikom pa bodeir/'po-čenši z novim letnikom ustrezati tem bolj, ker smo razmeruo silnimi žrtvami povečali obliko listu, torej bodemo v vsaki številki prinašali več gladiva, nego doslej. Osvedočeni, da najdemo na trnovem svojem svojem potu vsestranske gmotne, a oft strani s!o venske inteligencije tudi duševne podpore, želimo vsem svojim prijateljem in podpirateljem veselo novo le t ol Naiim čitateljem. Zaradi prazuika odpade jutrišnje izda nje našega lista. Prihodnja številka izide torej dnć 9. t. m. (v četrtek) zvečer. Povišanje. Geometer I. razreda Vaclav Na-1 e z i n e k povišan je v višega geometra z evidenco v Gorici. Imenovanje. Komisar fiuančue straže v Trstu, Karol F e c h t n e r imenovan je višiin komisarjem linančne straže v IX. pl. razreda. Cesar na lovu. Njeg. Vel. naš cesar odpotuje jutri v Štajersko na lov na gorsko divjačino. V spremstvu Nj. Vel. bodeta vojvoda Toskanski iu nadvojvoda Pran Salvator. Za božićnico so nadalje darovali: G. poslanec Ivan Vatovec lu kron, č. g. Furlan And. 5 kron, g. Hvala 80 stot. g.a Antonija Pakiž 2 kroni. Iz Alilkine pušice 16 kron, iz Ivanove pušice 12 kron. Doneski za moško podružnico ov. Cirila In Metoda v Trstu Dober bilijardist je priigral 3 krone 48 stot. iu temu znesku je dodal še boljši uiavsler 52 siot., da dobi družba 4 krone. — G. Anton Pižou je nabral v namen, da postane društvo Velesila pokroviteljem med Velesilaši iu prijatelji pri društveni zabavi v gostilni g. Antona Saucina na rojstvo 12 kron 20 stot., kateremu znesku so dodali še gg. Josip Sanciu - Drejač 2 kroai, Ivan Goditi«, Figne 1 krono, Jukob Bizjak in Ivan Obad I krono, M. Barakoš 40 stot., Klego, Toč, Guš iu Barakoš po 20 stot. in Ivan Skomadre 6o stot., na cesti najdenih 5 stot., skupaj torej 18 krou 5 stot. — Vesela družba pri g. Srečko Bartelju na božični večer je nabrala 6 krou. — Gostije zbrani dne 26. decembra pri „Burštanskem konsuumem društvu" so nabrali 3 krone 22 stot, —- g. H. C. je daroval 6 kron, ker je bil obdarovan knjižico) .Ouvajino svoje prastarine!" .•u»v*ntko podružnica sv. Cir. in Met. «, se je ▼ veseli dražbi „Narodnega Doma" pri sv. Ivann dne 25. decembra 1895. 1 gld. 10 nč., da ista postane pokroviteljica. Žid v katoliški cerkvi. Ni se še prav posu* šilo pero, s kojim smo bili v večernem izdanju od ninole sobote ožigosali nesramnost židovskih urednikov, ki neverojetno drzuos'jo silijo v našo katoliško cerkev, je že zopet zagrešil slično nesramnost vsikdar nesramni ,11 Piccolo". Sedaj bi to drzno bitje hotelo narekovati, koga naj imenujejo naslednikom veleč. g. župnika Thalerju v Rojanu. Župnik rojanski mora biti seveda Italijan, kajti po „Piccolu" je ogromna večina rojanskih žnpljanov italijanske krvi. V dokaz temu sklicuje se na številke zadnjega ljudskega štetja, katere številke kažejo baje, da je v Rojanu 4.800 Italijanov in 1600 Slovencev. Kdor se je le količkaj ozrl po našem Rojanu, smejal Be bode seveda od srca tej .Piccolovi" trditvi. Značilno pa je vendar-le, kako hitro se sklicujejo ti Ijndje na vspehe ljudskega štetja tam, kjer so ti vspehi njim po godu, kako pa modro molče o istih vspehih tam, kjer jim niso po godu. V Rojanu jim je ljudsko štetje evangelij, glede na vspehe ljudskega štetja po Istri, oziroma na narodnostne odnošaje v tej pokrigini, pa so nčmi kakor grob. V Rojanu naj bi odločilo načelo »večine", v Istri ni to načelo vreduo ni piškavega groša — tam naj zopet odločujeta iuteligeuctja in kapital. Čudna je res doslednost italijanska, ni malo pa niso čudna pota, po katerih so mestni organi na — papirju došli do italijanske .večine" v slovenskem Rojanu. Slovenski prek in prek, ako odštejemo košček Belvederja. Domačini zatrjajo, da v župniji rojanski je, ako debelo računamo, k ve-čemu 7 do 800 Italijanov — vso drugo je slovensko. Temu najbolji dokaz je okolnost, da slovenske razred« v Rojanu obiskuje 245 otrok, v italijanske razrede pa zahaja — vsled poznane agitacije — 157 otrok, kojim se isto tako pretaka po žilah slovenska kri. Italijanski razredi v Rojanu bi bili malone prazni, da ni tiste agitacije, podprte z grožnjami in podkupovanjem. In da ni med nami tudi takih n<> .ačajnežev, ki ne vedo, ali bi se ^ fapjsali Bogu ali peklenšček >, v Rojanu ne bi na-šteliViti 400 Lahov med blizo 7000 duš. .11 Piccolo" se pač sklici^je na vspehe ljudskega štetja, molči pa o tem, kako so izvestni organi .korigirali italijansko srečo' v tej statistiki, kako se je ttaočem slovenskih duš natvezil italijanski občevalni jezik — nekoliko vsled nemarnosti in nezavednosti teh poslednjih, največ pa samovoljno in pomočjo zvijače. To so gola dejstva — a kaj se zmenijo ljudje „Piccolove" vrste za resnico! Niti tega ue bi hoteli trditi, da je „II Piccolu* res kaj do tega, da bi ono malo italijanskih anov slušalo besedo božjo v svojem jeziku, ampak njega tišči vse kaj druzega: bodoči župnik naj bi bil slepo orodje poita-1 i j a n č e v a n j a l! Ljudi „Piccolove" vrste je peklo dosedanje soglasje med župljani in duhovščino, zato bi si želel, da bodoči župnik nastopi proti duševnim koristim i u pij anov. To je jedro, vse drugo so — besede!! „Piccolo" je tem drzueji v svojih zahtevanih, ker ve, da je takrat municipij na vrsti, da stavi predloge. Tein nujniša potreba je za kurijo, da je previdna in da ue posluša — Žida v katoliški cerkvi! Kajti o tem ni dvomiti, da škoda ne bi bila n a strani liberalcev, ako se uresničijo željo ,11 Piccola". Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 10. novembra do 28. decembra 1805. poslali: Podružnica na Greti 8 gld. 52 nč.; g. Iv. Oater na Dunaju 1 gld.; g. A. Tauzig v Krški Vasi je nabral 6 gld.; podružnica v Konjicah 28 gld. 50 nč.; vesela družba pri Maroku v Kostanjevici 2 gld. 60 nč.; šenklavško • frančiškanska ženska podružnic* v Ljubljani 79 gld. 9 nč.: gospa Matilda bebenikar na Rakeku iz nabiralnika 12 gld. 50 nč.; slavna posojilnica v Šoštanju 10 gld.; ženska podružnica v Prvačini iz nabiralnika 2 gld.; g. Pran Krasovec v Gradcu nabranih 15 gld.; iz nabiralnika v gostilni „pri belem volku" v LJubljani 5 gld. 14 nč.; č. g. Ivan Sakser, župnik v Hote-dršiči 2 gld.; Mohorjani v ljubljanskem bogoslovnem semenišču 13 gld.; vipavski volilni možje o zmagi dne SI. nov. 10 gld. 2<) nč.; podružnica za Laški Trg in okolico 35 gld.; podružnica za Št. Kancijan in ok. na Koroškem 26 gld.; Mohorjani v Koprivi pri Dntovljah 1 gld. 50 nč.; Mohorjani v pris. delavnici v Ljubljani 1 gld. 30 nč.; ženska podružnica v Št. Juriju ob južni železnici 82 gld.; g. K. Prelesnig iz Stahovce pri Kamniku 10 gld.; č. g. župnik I. Vrhovnik v Ljubljani 1 gld.; č. g. dr. Manring, kapelan v Št. Vidu na Dol., 2 gld.; iz nabiralnika „Slov. bralnega društva" v Škofiji Loki l gld. 45 nč.; moška podružnica v Idriji udnine in drugih nabirkov 8!> gld. 52 nč.; ženska podružnica v Dolenjem Logatcu 50 gld. 80 nč.; trnovsko ilirsko-bistriški narodnjaki kot Miklavžev dar 2 gld.; vipavska podružnica iz nabiralnika pri g. Perhavcu 2 gld. 2 nč. ; podiuž-nica na Greti 13 gld. 70 nvč.; Mohorjani v Sežani 1 gld.; moška podružnica v Tolminu 34 gld.; g. Jos. Zirovnik v Gorjah pri Bledu nabral ob otvorjenju nove šole v Zasipu 5 gld.; iz nabiralnika v gostilni g. Peternela na Bledu 4 gld. 5 nč.; gospa Erna Oman, učiteljica v Begunjah na Gor., nabrala 2 gld. 50 nč.; vesela družim v gostilni „pri črnem orlu" v Idriji 2 gld. 50 nvč.; Mohorjani v Gorjah pri Bledu 3 gld ; Mohorjani na Breznici 3 gld. 50 nč.; podružnica na Rečici v Sav. Dolini 36 gld.; podružnica v Trbovljah 57 gld.; ženska podružnica v Kobaiidu 42 gld. 30 nč.; izvenakad. podružnica v Gradcu 36 gld.; tržaška podružnica 200 gld.; ženska šentpeterska podružnica v Ljubljani 90 gld. udnine in 50 gld 20 nč. odkupnine od novoletnih voščil; podružnica za Kotmaro Ves in okolico 25 gld.; moška podružnica v Ajdovščiui 40 gld., podružnica za Žužemberk in ok. 4 gd. 1 nč.; Mohorjani v Dornbergu 4 gd. 15 nvč.; iz nabiralnika ,pri pošti" v Št. Juriju ob Taboru 5 gld. 12 nč.; Mohorjani pri sv. Bol-fanku v Slov. Goricah 3 gld.; ženska podružnica v Celju 60 gld. 30 nč.; podružnica v Radovljici 34 gld. 72 nč.; g. Fran Konšek, c. kr. poštar na Trojanah 1 gld. 50 nč. odkupnine od novoletnih voščil, g. V Legat v Celovcu 274 gld. 30 nč. nabranih in izkazanih v „Mir ti" štev. 30—34.; g. Luka Knific v drugič 2 gld. — S ponosom gleda družba na I. 1895., v katerem je kupila hišo v Trstu in sezidala krasno šolsko poslopje pri Veli-kovcu. Veselo in srečno bodi tudi novo leto .naši družbi" in njenim blagosrčnim podpornikom ! BltigajniStvo družbe sv. Cirila in Metoda. Vabilo k plesnemu venčku katerega priredi Plesni odsek „Delniškega podp. društva* v n e-deljo dne 5. jantivarja 1896, v telovadnici „Tržaškega Sokola" (ulica Farneto na vogalu ulice Ainalia). Pri plesu svira orkestralni kvartet. Začetek ob 87, uri zvečer. Med časom odmora predstavljala se bode burka v enem dejanju .Pomota v .naznanilih*. Ustopnina: za gospođe 40 nč., za gospodične 30 nvč. — K obilni vdeležbi vabi uljudno Plemi odsek , Delalakega podp. društva". Bralno društvo v Sv. Krilu na Vipavskem vabi s tem svoje ude k letnemu občnemu zboru dne 5. januvarja 1896. ob 3 i pol ure popoldne z navadnim vsporedom. — Ob jednem se opozarja, da naj stori vsak ud svojo dolžnost do društva s tem, da plača do konca tega leta zaostale mesečnine. Dosedanji udje naj ostanejo zvesti ter naj delujejo na to, da pridobtfo še novih udov jedinemu narodnemu društvu v obširni občini. Po zborovanju svobodna zabava. Iz Bojana nam pišejo z ozirom na „Picco-lovo" sklicevanje na vspeln« ijudskega štetja v Rojanu : Naše velespoštovane zastopnike Nabergoja, Spinčiča iu Laginjo prosim > že sedaj, da nam za bodoče ljudsko štetje pridobe pravico in zagotovilo, da se bodemo sami v p so val i v dotične pole, kakor se vrši štetev v mestu. Jednake dolžnosti, jednake pravice! Saj plačujemo tudi mi državne in občinske davke, Nikakor se ne bode smelo dogajati več, kakor je bilo pri zadnjem štetiu, da so organi uiagistratni hodili po hišah med tednom — ko nI bilo m žkih doma — in so izpraševali neizkušene in nevedne ženske ali pa celč otroke : ali znajo laški ali ne ? ! Ker so vprašane ali vprašani navadno pritrdili temu vprašanju, hop! pa so zapisali mod Italijanu vso družino! In to so sedaj tiati papirnati Italijani! Glede prihodujega župnika pa se nadejamo, da ne dobimo rabina, ampak k a t o 1 i S k r g a duhovnika. Prosim torej židovsko sinagogo, da naj se nikar ne meša med krščene. Kakor vse kaže, da bi želel „II Piccolo" v Rojan veleč. g. Mionija. No, mi menim > sicer, da temu gospodu roje sedaj še druge misli po glavi — saj se razumemo f —, vendar pa, ako ves misli na našo župnijo, svetovali bi mu, naj v poprej priuči slovenskemu jeziku; sicer t.i se izrestno kesal, da je prišel v slovensko župnijo sv. M a h n r j a in F o r t u n a t a. Z Nabreiine nam pišejo: Dovolite mi, da v Vašem cenjenem listu spregovorim nekoliko bese-dij. — Dne 29. t. m bil sam v Nabrežini pri sv. maši. Dasir.ivno je zunaj bril mrzel krivec, vendar zagorel sem ves, ko sem slišal med službo božjo petje naših domačih deklic, — pel je dekliški zbor, in to prvikrat v Nabrežini, o-lkar se zavedam. Ves ginjeu sem poslušal milo doneče glasove iz nežnih grl mladih deklic, posebno milo so se mi glasile one divne pesmice, ki izražajo srčno veselje, da se je porodil .Mesija v tej noči*, ter malo je manjkalo, da se ni slehernemu vrinila misel, da prepevajo angelji na visočitiah, •t/.nanujofii pastirjem rojstvo našega Zveličarja. Po vsej cerkvi je vladala med mašo popolna tišinu, le nekatere odrasle vrstnice so hotele spremljati pe\ke na koru, toda ni jim šlo in umolknile so. Nerad sem se ločil iz cerkve po končani sv. ina-i, ko je potihnil« milo petje dekliškega zbora. To je častno ne le za dotične pevke, da s tem poveiičujejo cerkveno slavje, proslavljajoče rojstvo Gospodovo, temveč tudi za učitelju, ki se je potrudil v prostih urah, da je izuril deklice prav dobro v sv. pesmih, ki, milo glaseče se, vlivajo slehernemu verniku globoko v.srce rajsko zadovoljuost. In to, da se hčere domovine slovenske vzbujajo iz mladih nog v cerkvenem petju, ne ostane brezvspešno; s tem se jiiu vzbudi v nežnem srcu vztrajna ljubezen do Bogn, v prvem pogledu; a ne le v verskem oziru napreduje njih razum, temveč vname se jiin goreča ljubezen do mile naše domovine, matere Slovenije, ter njenih udanih sinov iu hčera. Ako se ozremo v sosednje vasi, videli bodeuio. da so v narodnem oziru nekoliko zaostale in — zakaj ? Zato, ker jim nedostaje prave, resne volje in dostojnih sre lstev, s katerimi bi si uavžili polagoma narodnega duha, kar smo dosegli mi že davno. Predno se poslovim, izrečem naj svojo popolno zadovoljuost s petjem v obče, osobito pa s petjem dekliškega zbora, ki se je n t nedeljo pred novim letom pri službi božji posebno odlikoval v narodni Nabrežini, iu želiui pevkam in njih učitelju, da se njih trud vsikdar in dobro sponese, kar ostane v čast Nabrežini. Nihče pa naj ne opeša pri težavnem delu ! Torej pogum ! Poskušen samomor. 25 letna Kornelija Ga-legno, stanujoča v ulici Torrente liSt. 34, hotela si je včeraj končati mlado svoje življenje, izpivša kozarec špirita, pomešanega z vodo, v kateri brozgi je bila razstopila nekoliko fosfornih glavic žeplje-nic. Ker njo nežni želodček seveda ni mogel prebaviti tega, njemu nenavadnega „krepila", počutila se gospa strašno zlo. Pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, ki ji je izpral želodček in s tein odklonil vso daljno nevarnost. Vzroka temu posknšanemu samomoru ne znamo, bržkone pa ga je iskati v .nervoznosti" — katera Ženska dandanes ni .nervozna"? Hudobi jeziki pa trdijo, da je bila gospodična Kornelija strašno ljubosumna na svojega izvoljenca, nekega po-streščka v gostilni .Alla Stella* in da si je iz ljubosumnosti hotela končati življenje. Dovolj brez-pametno! Sodnijsko. (Obsojen slepar.) Koncem julija meseca t. I. nastanil se jo v tukajšnjem hotelu .Evropa* 32 letni bivši knjigovodja Rudolf Jeati iz Bukarešte. Ta mladi mož živel je prav po gosposko, jedel in pil, kar je bilo v kuhinji in kleti najboljšega, toda plačal ni nikoli niti novčića. Lastniku hdtela .Evropa", Lohru, presedalo je konečno rediti svojega gosposkega gosta in stavi! ga je jednostavno na ulico. Toda vrli Jean ni si vzel tega temeljitega ukrepa posebno !< srcu, kajti odslej romal je iz gostilne v gostilno, živel kakor „bubek v loju", toda predno je poravnal račun, je vselej pravočasno izginil iz dotinie gostilne. Na ta način je oškodoval natakarja restavraci pod občinskim gledališčem, .Giardinetto14, .Pihen", pri staii borzi. „Tamburino*, „Due Geinelli", .Buon pastore", „Bonavia" in druge še, ki se niso prijavili sodišču. Slednjič je zadela tega finega gospod« v restavraciji .Bonavia" nemila oaoda : ko se je hotel izmuzniti po povžiti večerji, dau ga je natakar zapreti. Ta slepar oškodoval jo razne natakarje, kolikor se jih je namreč prijavilo, ta 11 gl. 19 nč., lastnika h&tela .Evropa* pa za 169 gl. 53 nč. Sodišče ga j« obsodilo v včerajšnji razpravi na 10 mesecev teške, poostrene ječe in na izgon po prestani kazni. .Tean govori razven romunščlne tu>'i popolnoma nemško, antrleško in franeozko. Potres v Spodnji Avstriji. Iz Dunajskega Novega mesta javljajo dne 30. t. m., da je bil prejšno noč ob 2. uri občutiti rahel potres. Slišati bilo je tudi podzemsko buč. nje. 0 izseljevanju v Ameriko. Nekdo, ki mu je pogostoma prilika govoriti z izseljenci iz Galicije nam piše : V sedanjem državnozborskem zasedanju priobčili so nekateri poljski poslanci zakonski načrt pioti izseljevanju v Ameriko. Ti poslanci gotovo ne poznajo ali nočejo poznati vzroka temu izseljevanju. Prašajmo le te uboge trpine same, da sli-šimo iz njih ust, kaj jib sili v to, da zapuščajo svojo domovino in odhajajo iskat negotovega kruha V daljni Ameriki. Beda je postala v nekaterih krajih Gališke med n'žimi sloji neznosna, provzro-čena po neusmiljenih izsesevalcih in izkoriščevalcih delalskih močij. Poljska žlahta, aristokrati, v družbi tamošnjih Židov, silijo s svojim postopanjem te moderne sužnje, da zapuščajo svoj rojstni kraj, s prepričanjem, da se ne bode nikjer na svetu sla-beje postopalo žnjimi, kakor ravno v Galiciji. Za dnevne plače 15 do 20 nč. morajo ves dan delati in kadar nema sumljivi njih gospod za nje več posla, posodi jih 100 ali še več svojemu sosedu. Pri takih krivicah ni čudo, da se izseljujejo in zapuščajo nehvaležno svojo domovino. Poljska žlahta pa in Židi, v skrbeh za svoje delalske močij po tako nizkih cenah, ali bolje za svoje sužnje, hočejo, da jih zakon varuje škode. Le v ta namen, nikakor pa ne iz človekoljubnosti, predložili so omenjeni zakonski načrt. Videli bodeiuo, v koliko je vlada p; i volji podpirati želje poljske žlahte in Židov in kaj porečejo k timu drugi zastopniki kmetskih občin v državni zbornici. Koledar. Jutri (1. januvarja 1896.): Novo leto. Obrezovanje Gospoda. — V četrtek (2.): Makarij, opat; Konkordij, m učenec. — V petek (3.): Geiioveta, devica ; An ter, papež. — Polna luna. — Sol lice izide ob 7. uri 46 min., zatoui ob 4. uri 21 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri /jutraj 2 5 stop., ob 2 pop. 7 stop. C. Najnovejie vesti. Kriko, 31 Josip Čuček v Trstu imenovan je na našo občo zadovoljuost stalnim učiteljem za Svibno. Dunaj 31. „VVieuer Ztg.* objavlja proračunski provizorij do konca marca. Stry 3o. Shod občinskih predstojnikov tega gališkega ckraja je sklenil odposlali deputacijo k namestniku knezu Sanguszki in h kardinalu Sem-bratoviczu z izjavo, da ne odobrujejo odposlanja velike deputacije Malorusov na Dunaj. (Vprašanje je le, da-li je ta sklep res izšel iz popolnoma svobodne volje županov? Op. uredn.) Berolin 31. cesarski ukaz na državnega kancelarja odreja, da se bode spominska slavnost novega ustanovljenja države vršila dne 18. januvarja v „beli dvorani" kraljevske palače. Vraiishva 3i. V/. Wuldenburga javljajo: V Wmiglovem rovu (rudniku) dogodila se je velika nesreča. Doslej so izvlekli iz rudnika 21 mrtvili in 12 ranjenih. Rim 31. Zasebne vesti iz selu Cicciano javljajo, da je bil dne 28. decembra tam močan potres. Bilo je tudi nekoliko mrtvih in ranjenih. Oum^Jakai boraa 31. daoambra 1HBS včeraj dauaa l)ria»ni dolg v papirju . . U'J-75 9'J.HO , » v M'obru . . . 99 75 99 80 Avstrijska renta v zluiu . . . 190.75 ® K V kronah yj 90 99 Uu Kreditno akoij« ..,.,,. I6U .75 859.25 London 10 Lat........ lil 20 191 80 Mapoiooni......... 9.61'/ »•2 JfU mark ....... 11.19 11.88 100 italj. lir ....... 44.05 44 05 5- n~l. O »M MIH v Trt: In Con c»"< T»|ovln«ke bvaoj»vh«. Bnd!»^a#ta. Pionir« •• j«*on 7.S4 TJ* Planira an a pomlad 189« 7.00 -.— do 7.04. Ovan aa jeaan --Klan ipomlad 0 94 t.SO Koruanaa oktober — .— —.— maj-j uni IBM 4.51-4*2 Planica nova od 78 kil. f. «95- 705 od 7t H. ■*. 7_.-7.10.. od 80 kil. f. 7.05—715 od Ol.kH. f. 7.15 -7-25. od «9 kil. for. T.SS-TJC. - te*i»an 5'6C-8-2»; proao 5-40— 5 7» rl novn 6-808.10 Pianion atalna, prodaja 80000 mat. dralja. Vraira: »rilo. Praga. Nitralinirani »UJkor f. 11.80. —.—, maj 14.40. OktobeMerember. 18.90 Praga. Centrifugi i. i, poii»»fljen carino vred odpoiiljatov precej f, 8150 . 89 95 99-60 Četvorni 33 25 33.10. V glavah (aodili) 83.-- 33.50 jako atalno Bavra. Kava Sat:.o* gotd uverage januvar 88'— *a maj 84.75. Hamburj flauto* good av«ra»{e »e januvar —.— aa april 70.75 juni «».— Cena mirna. ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. a) Jušna Aelascnloa (Postaja južne ieleznice.) Od dnt 1. dictmbra 1895. ODHOD: brzovlak na D'inaj, zveza z Reko. bnavlak v Nabrežino, Henetke. Rim. omnibus \ Nabr»2ino, Videm, llem-tke in Vcrono. poitni vlak n^ Dunaj, zveza a 1'eito in Zagrebom, omnibus v Kormin. omnibua v Nubrežino, Videin, Him. goatni vlak na Dunaj, zveza z Reko. r.ovlak na Dunaj, zveza a Pelto, Reko — Gorico in Kormiiioni. mešani vlak do Miirzzuschlapa mešani vluk v Nabrežino, Videm, Rim. DOHOD: mešani vlak ii Miimuschlaga, Beljaka, itd. mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. b.zovlak iz Kormina. brzovlak z Dunaj i. t>oštni vin k r. Dunaja, zveza z Reko. »rzuvluk iz Rimn, Benetk, omnibus iz Kima, Benetk, Nnbrežine. poštni vlak z Dunaja, omnibus iz Vorone, Kormina, Nabreiine. brzovlak iz Milane, Benetk, Vidma, Nabrežine; — z Dunaja zvoza i Reko, vna ialannloa. (Postaja pri av. Andreju) Od dni /5. hepitmhra lSUCt, ODHOD: predp. v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak. „ v Herpeljc, Rinvaiii<« f'iinko. Blago pjšilja proti puv olju in 0*/, »konta. i—5 j <š) /j} i ) t n teti C otičeoa. 'r itfa sitim f*i*jai*{/fm i jHanctm Fran Polić i obitelj. a Liniment. Capsici comp. • aidrom iz Richterjeve lekarne v Pn.gi. pripoanano izvratno, bolečin« blai«'č« mazilo; dolu«» ih pit 40 ii v o., 70 nvč. in 1 gld. po vaeli le> kartiah.Zahtevo naj ne blauoviiljiio t<> aploAno priljubljenu domače s r «■ d «t v o ta kratko kot . Ricktep liniment s „sitom" ter u:ij -h providnom no tnprojmojo 1» take (t< Ule* Uioe kot priatne, ki imajo ziihiiu varatvono znjiuko aaidrou. Kichterjeva lekarna h Pri zlatem levu" v Pragi. Lastnik politično druitva wn«»iti•. lasdavatal| in odgAvrtrni iii-eilnik . Julij Miknta. — Piakarna llolnm: v 1'rau.