Uto Vlil. Ste v. 19.
Poštnina plačana v gotovini.
V Krškem, v nedeljo 9. marca 1924.
Posamezna štev. 1 Din.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le dvakrat ne teden.) Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček. rač. št. 11.959.
Stane mesečno 20 Din, začasno 10 D. ža Inozemstvo 30 Din, začasno 15 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati*)
Oglasi: prostor lx&7 mm 1 Din. Mali oglasi: vsaka beseda 50 p, najmanj 5D.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Nered pri OUZD v Ljubljani.
Bolniške blagajne so bile proti volji kapitalistov ustanovljene. Socialistična ideja samopomoči jih je spravila v življenje. Zato tudi nikomur ni prišlo na misel, da bi bil hotel vzeti delavcem odločilni vpliv v teh delavskih zavodih. Šele jugoslovanska korupcija je vzela te zavode njihovemu namenu in jih vpregla v kapitalistični voz. Kako se je to zgodilo, je še vsem živo v spominu, zato samo par odločilnih potez.
Najprej je bilo treba razbiti delavsko e-notnost. Komunizem je to izvršil hitro in temeljito. Pokaži delavcem, da zahtevajo premalo, pa se bodo med seboj skregali, da jim ne bo treba dati ničesar, pač pa jim boš lahko še tisto vzel, kar so prej imeli.
Poročilo o XV. strankinem zboru.
2. februarja popoldne.
(Nadaljevanje.)
Umek-Globoko: Že med med potjo je hotel dr. Korun vplivat na vse mogoče načine na naju. O s. Baragi so že govorili, da ga je pridobil. Po izvolitvi verifikacijskega odbora je dr. Korun izjavil, da Glavni odbor ne more prevzeti Bernotovih dolgov. Obljubil je, da bodo tudi našo resolucijo objavili, česar pa niso storili. Vojvodinci so delali tudi opo. zidjo. Pereče je bilo vprašanje o .Radničkib No-vinah”, ki so imele v enem letu kot tednik 130 000 Din defidta. Tretji dan je dr. Topalovič res krasno govoril — toda samo govoril Ta človek posnema popolnoma Kavričevo taktiko. In diplomat je ta človek. Med seboj so nekateri govorili o strankinem davku, dr. Topalovič je zastopal mnenje, da bi moral pla-čevati vsak član Glavnemu odboru 3 Din na mesec. Proti temu je bil celo Koren, ker ve, da tukajšnje organizacije ne bi šle na ta lim. Cernu naj bi organizacije zdaj plačevale Glavnemu odboru po 3 Din od vsakega člana? Topalovič je pa izjavil, ko je videl da je to pri nas neizvedljivo, da ni treba članom povedati, da gre od članarine 3 Din za glavni odbor! Na ta način bi bili tisti ljudje zmožni varati svoje lastne člane.
Baraga: Pozabil sem omeniti, da se začenja na jugu tisti položaj, ki smo ga mi tu skoro že prestali. Med Vojvodinci je bila opažati ostra opozicija. Luka Pavičevič je zastopal mnenje, da moramo pridobiti tudi pošteno komunistično delavstvo v naše vrste, Divac je bil pa proti temu, on je odločen nasprotnik komunistov. Na zahtevo zbora je dr. Topalovič začasno opustil odvetniško pisarno in prevzel
strankine tajniške posle.
[S. Jeram je to naknadno popravil češ. da je dr. Topalovič prevzel strankine tajniške posle le mimogrede, dočim je v resnici prevzel tajništvo .Delavske zbornice* v Beogradu in zato začasno opustil odvetniško pisarno. Op. ur.)
Ivan Krušič (Trbovlje): K poročilu obeh predgovornikov o razmerah na jugu bom tudi jaz še poročal kakor sem jih sam preizkusil. Govornika sta podala le sliko s kongresa, iz svoje prakse vam lahko podam še drugo sliko. Pavičevič ni zmagal z zahtevo, naj bi postal dr. Topalovič strankin tajnik. Dr. Topalovič je samo tajnik »Delavskih zbornic*, in sicer je bil imenovan, ne izvoljen. Kot tak ima sijajno plačo. Imenovan je bil zato, ker tam ni organizacij in teh ni zato. ker tamošnji proletariat nima vere v organizacijo. V Brodu so mi pripovedovali, kako So se združili socialistični in komunistični voditelji in zaprosili ministra, naj člane delavskih zbornic le imenuje. Sedaj nam ti vladajo in nam ovirajo pravilne izvolitve, Delegati v Del, zbornice se zato kar iz ministrstva imenujejo Če taki ljudje sedijo v Delavski zbornici, potem ni čuda, da dela Beograd z vsemi silami za to. da se volitve tudi pri nas ne ypi^y?* Bosni m ostalih južnih pokrajinah ni političnih organizacij, ker se niso nikdar jasno opredelile. Isto Je s strokovnimi organizacijami. Na zadnji strokovni konferenci v Sarajevu je bil delegat vsak-
Potem je bilo treba pomagati delavstvu, da je doseglo velike blagajne, ki so vsekakor boljše nego male, raztresene. Tudi to je bilo lahko, male blagajne so izginile in se združile v eno samo, veliko. Napredek je bil to, lep napredek, ki bi dal delavstvu hrbtenico, če bi ne bili kapitalisti bolj razumni nego delavci. \
Delavci so v svoji kratkovidnosti včasih res zelo neumni. Kadar daješ sebi, je neumno, če si skop. Te neumne skoposti je pa pri delavcih zelo veliko. Za svojo blagajno niso hoteli plačati, ampak so zahtevali, naj plačajo podjetniki. Popolnoma so pozabili na kapitalistično načelo, po katerem mora delavec plačati tudi tisto, kar misli, da plačuje
do, ki je imel denar za stroške. Nihče ni bil vprašan. če je organiziran in kje. V Sarajevu živijo vsi voditelji od gostilniških dobičkov Delavskega doma. Zaradi »Obznane* so postali bivši komunistični voditelji socialisti. Delavstvo je pa na ta način izgubilo vso vero v vodstvo in ga ni mogoče organizirati. Sploh vladajo tam tudi drugače strašno razmere. Vsako še tako majhno zborovanje poseti po več žandarjev, detektivov in policistov. Sam sem bil na shodu, kjer je bilo navzočih 7 orožnikov, 2 detektiva in 5 policistov. [Medklici: »Fej!“j Pod takim oblastnim terorjem in brez vere v organizacijo ni čuda. če je tamošnje delavstvo vse zbegano m ne mara verjeti ne socialističnim, ne komunističnim voditeljem. Poleg tega ima delavstvo dokaze in ve o vsakem voditelju kaj nečastnega Zato se tudi mi s takimi voditelji ne bomo nikdar pogajali, da ne bomo vsi korumpirani. Današnji kongres se mora postaviti na to stališče, le delavstvo samo bomo organizirali, ne pa razne doktorje in koritarje. (Odobravanje). Proletariatu moramo pomagati do prepričanja, da mora sam sodelovati in soodločevati, pa ne bomo imeli nikdar nobenih revolucij, ker bo s pomočjo in sodelovanjem vsega organiziranega proletariata mogoče odstraniti nasprotnika prej, predno bo proletarskim vrstam mogel škodovati. — Fraza zelenega omizja je, da nas v Internacionali ne bodo priznali, češ, da ne moreta obstajati v eni državi 2 stranki. Na Češkem sta dve socialistični stranki in obe sta priznani po Internacionali Drugod je tudi tako. Sicer pa, tudi če nas Internacionala ne bo hotela priznati, ne bomo prav nič slabši. Naše delo nam bo ostalo vseeno in s tem delom bomo tudi dosegli, da nas ne bodo mogli pri Internacionali za vedno prezreti. Vse naše delo stoji na interuacionalnem temelju. Zato so vrata odprta vsakemu, ki prizna naš pravilnik in ki hoče po tem tudi delati za uresničenje ciljev razredno zavednega proletariata. Razni doktorji naj pa gredo in naj organizirajo prej svoje kolege doktorje in advokate. Mi na inteligente nič več ne damo, ker smo videli, da jih je bila po prevratu v stranki cela šuma, ki so pa potem skoro vsi odšli, ko so spoznali, da je v organizirani proletarski stranki konec osebnih koristi. Tisti intelligenti pa, ki so še ostali, nosijo socializem v srcu in delajo tudi zanj. Takih hočemo imeti.
Leop. Majdič, Trbovlje: To kar sta nam povedala oba delegata z beograjskega kongresa o u-sodi naše resolucije, je zelo značilno. Korunu tega ne moremo odpustiti, ker pozna potek kongresov. Hoteli so nas kratkomalo prezreti in mi bomo imeli za to vedno dokaz v rokah: resolucijo! — Dobro je, da smo mi način kongresa spremenili. Dolge referate smo opustili, ker nič ne koristijo delavstvu. Paziti moramo, da pridejo vse važne stvari na vrsto, pa na kratko. Kongresi naj se vodijo mirno, toda odločno. Tudi v bodoče ne bodo smeli naši kongresi imeti dolgih referatov. [Medklici: To naj se še posebe podčrta v zapisniku!) Saj ne gre za zabavo delegatom, temveč za sklepe o vsem za vse. — Kar se tiče Internacionale: internacionalni smo mi vedno bili. Mogoče so v Internacionali ljudje, ki doktorjem več verjamejo, pa za trajuo nas ne bodo mogli nikoli prezreti.
[Dalje prihodnjič.)
podjetnik: podjetnik prevali vsa bremena na delavčeve rame.
To delavsko neumnost so organizirani kapitalisti zelo spretno porabili in skrpucali zakon, po katerem podjetniki na videz res veliko prispevajo za bolniško in drugo zavarovanje svojega delavstva, toda zato so pa dobili pariteto v vodstvu, to se pravi polovico odločilne moči, kako naj se v bolniških blagajnah gospodari. Ta pariteta pa ni navidezna kakor njih plačevanje, ampak je resnična in še več ko resnična: polovica moči, ki pripada kapitalistom, je vselej enotna, kapitalistična organizacija posluje točno; delavska polovica moči je pa razbita na drobce, ker gredo nezavedni delavci tako radi kapitalistom na limanice: eni bezljajo za vero, drugi za narodnostjo, tretji za kakšnim doktorjem, četrti za arhivarjem itd. — zelo malo jih pa je, ki gredo zavestno za svojo pametjo. Zastopniki vere in preroki narodnosti so seveda zakrinkani kapitalisti prav tako kakor g. doktor in g. arhivar, v odločilnem momentu gredo s kapitalisti. Seveda ne sami, to bi jim vzelo njih krinke, ampak nevedne svoje backe pošljejo. Na ta način pomeni pariteta v bolniški blagajni nič več in nič manj ko neomejeno gospodarstvo kapitalistov.
Združenje malih blagajn v eno veliko je pa državni kapitalizem porabil tudi za še večje »združenje", ki ni več združenje, ampak razbitje. Vzel je bolniške blagajne in dal državni urad: Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Ta urad posluje seveda enako, kakor drugi državni uradi, ki jim je blagor ljudstva deveta briga, ker jahajo konja, zanje zelo dobrega konja, ki se imenuje uradni konjiček in ki ima tudi svojega svetnika v nebesih, namreč sv. Birokracija. Ta svetnik prosi mater božjo in tudi vse belgrajske gospode za tiste uradnike, ki ga spoštujejo in napolnijo jasli uradnemu konjičku vsak dan s svežimi formularji in drugim papirjem. Taki uradniki dobe lepše službe in še posebne nagrade po vrhu.
Ko je to birokratizirale izvršeno, je kapitalizem že popolnoma gotov svoje zmage. Prispevki se jako zvišajo, da se izplača zanimanje zanje; in res se zanimajo zanje vsi verski in narodni preroki, vsi doktorji in arhivarji, samo delavstvo ne; na drugi strani pa se vsi ti nič ne zanimajo za to, kako težko delavci te prispeyke plačujejo, za to se zanimajo zopet delavci. Na ta način se zgodi, da ljubijo delavsko zavarovanje vsi kapitalisti, da ga pa sovražijo vsi delavci, to pa tem bolj, ker jim v slučaju bolezni niti tistega ne nudi, kar so jim nudile nekdanje male blagajne. (Da ne bo prerekanja, moramo povedati, da bolni delavec ni kakor uradni konj, on potrebuje hitre pomoči, ne pa vsak dan svežih formularjev.)
To je trenutek, v katerem pravijo kapitalisti, da jim gre pšenica v klasje. Pa ne samo nabrani milijoni, tudi drugačna pšenica jim zori. Politična pšenica, ki pomeni milijarde, ne le milijone. In to politično pšenico žanjejo že dolgo, dolgo, in jo pridno spravljajo v svoje kozolce, ki bi bili drugače prazni, da bi jih še pes ne povohal.
Nekdanje bolniške blagajne so vodili socialisti. Pri jaslih so ti začeli moliti sv. Birokracija in pod vplivom nagrad so delali vse,
kar so kapitalisti hoteli. Zdaj hodijo kapitalisti okrog in razlagajo, da je bolniške blagajne uničil socializem. Nezavednih ljudi je veliko, ker je treba mnogo čitati, če hočeš dandanes kaj vedeti. Korupcije je povsod ve-in kdor se je hoče rešiti, jo mora poznati, ne gre drugače. Kdor je ne pozna, jo še podpira. Koliko nevednežev je že nasedlo celjskemu Bizjaku, ki hodi po navodilih jutrov-skega kapitala po Slovenskem ščuvat proti socializmu in mu očitat grehe, ki jih je zagrešilo „Jutro“ »Narodni dnevnik" in za njima stoječi velekapital, ki mu služijo birokrati okoli OUZD prav tako, kakor Kristan in njegovi trabanti in kakor g. Bizjak sam. Res je, da so se vsi ti nekdaj imenovali socialiste, tudi g. Bizjak, toda socializem ni kakor trak za klobukom tega ali onega posameznika, socializem je v združenju, v organizacijah. Organizacije pa bijejo že leta boj proti Kocmurju in Kristanu, enako kakor proti Bizjaku, ker ne sodijo po besedah, ampak po dejanju. Odkar so se te organizacije naslonile samo na zavedne delavce, odkar so odvrnile od sebe vsako napačno sramežljivost in začele obravnavati svoje bolečine javno, od takrat nimajo ne Bizjaki ne Kristani, ne Kocmurji, ne kaki drugi posamezniki nobenega vpliva več nanje. Zato se tudi nič več ne boje javno povedati, da OUZD nima ničesar skupnega s pravim delavskim zavarovanjem, da ne spada v pravo socialno zaščito, ampak da pomeni samo zaščito kapitalizma in njegovih hlapcev, enako kakor komunalna politika sedanjih občin (predvsem Ljubljane pod „ socialističnim" županom!) nima prav nič skupnega s komunizmom, čeprav jo vodijo komunisti in Jezusovi namestniki. Zato naše zavedne organizacije niso niti s prstom ganile za obrambo »socialne zaščite" in »socialnega ministrstva", ki ga kadarkoli lahko vzame vrag, čeprav se še vedno najdejo »razredni borci", ki smatrajo obrambo »socialnega ministrstva" za najvažnejši del »nepomirljivega razrednega boja."
Zavedamo se pa, da se s svojim nastopom ne moremo prikupiti gospodom birokratom. Ne le zavedamo, tudi čutimo. Samo da so nam vsi birokratski udarci le bolj v zabavo, nego pa da bi zaradi njih zlezli pod klop! Pred par meseci so nas rubili — ali so g. Bizjaka že kdaj rubili? Plačilne naloge pošiljajo, kadar se jim zljubi, tako n. pr. smo prejeli plačilni nalog za g. R. Čebularja dne 7. marca 1924 za dobo od 21. febr. do 10. julija 1923, torej 3četrt leta pozneje. Skoro sočasno so nas pa prišli rubit za skoro 3.000 Din, čeprav ne vemo za kaj. Ker pravijo tam neki gospodje, da spadamo »Na-prejevci" na Studenec, zato nam pošiljajo zmešane, plačilne naloge, bojijo se, da bi pametnih ne razumeli! Bili smo v svoji »norosti" prisiljeni pisati jim takole:
4460-23, LA V Krškem, dne 30. decemb. 1923. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Turjaški trg 4. Ugotovili smo, da ste zaračunali bolniško zavarovalnino za g. Kocjančiča trikrat, in si> cer: 1.] v plačilnem nalogu po katastrski številki 2014 za čas od 1. VIL do 30. IX., 2.] v plačilnem nalogu po katastrski številki 2201 za čas od 1. VII. do 16. VIII. 1923. in v plačilnem nalogu po katastrski številki 1322 za čas od 17. VIII. do 30. IX. 1923. Prosimo Vas. d8 nam odpišete preveč predpisano zavarovalnino ter da vodite njegov račun nadalje samo pod katastrsko številko 1322. Sploh ne vemo, kako to pride, da imate za Pokrajinsko tajništvo Socialistične stranke Jugoslavije tri katastrske številke, in sicer 3243, 2201 in 1322. Pod vsemi tremi številkami smo prejeli plačilne naloge za čas od 1. VIL do 30. IX. 1923. V plačilnem na-št. 2201 je specifikacija za čas od 1. julija do 16. avgusta. Poleg tega so pa zavarovanci: Zv. Bnrnot, Iza Prijateljeva in Franjo Klopčar tudi še zaračunani za vse tretje četrtletje v plačilnem nalogu št. 3243, tako da so tudi za te bolniške zavarovalnine dvakrat zaračunane. Prosimo torej, da odpišete tudi te preveč predpisane zavarovalnine in da vodite tudi za te tri zavarovance račun samo pod katastrsko št. 1322. Istotako smo tudi prejeli opomin št. 502 in 744, kjer so zavarovalnine za mesec maj in junij dvakrat upoštevane. Prosimo Vas, da vodite končno za našo pisarno samo en račun, ker je po dosedanjem stanju, kakor vidite, nemogoče voditi točno evidenco.
Namesto odgovora pošljejo ti gospodje tretji mesec eksekutorja, najbrž zato, ker so BnaŠi", kajne g. Bizjak? No, to pot smo se
jih otresli, ker v svojem nagradarsko požrtvovalnem delu naslova ne znajo prav napisati. In tako so zmešani, da nam pošiljajo plač. naloge za Korenovega tajnika Čebularja še zdaj, čeprav imamo v rokah dopis, da so ga z našega računa izbrisali in pripisali »Strokovni komisiji v Celju“. Zdi se nam pa, da se bo ta tudi pritožila. ..
Sv. Birokracij, za nas boga prosi!
Pa ne samo boga, tudi Kocmurja, Pa-šiča, Bizjaka in druge božičke! Pa lepo na glas jih prosi, ker zdaj, ko imajo na skrbi razne volitve, le bolj slabo slišijo!
Kamenarovič — A. Kristan.
Spor med F, Uratnikom in A. Kristanom je past na nezavedno delavstvo, ne pa na razne Doberške, ki se v ,Socialistu" navidezno kregajo z Uratnikom, kakor da bi Uratnikove očitke šele prvič slišali, in zahtevajo sodnijsko razčiščenje. Uratnik tudi v istem listu odgovarja Doberšku in se čudi da Kristan še zdaj ni vložil tožbe proti njemu. Pa se čudi po nepotrebnem. Kristan ne bo tožil, kakor ni tožil Uratnik, ne vemo kolikokrat [samo to vemo. da za razne Doberške še premalenkost] je .Naprej" povedal javno, da so se 1920.1. v Kons, cr. za Slov. delali črni fondi in da je iz teh fondov dobila takratna naša še bolna stranka [korupcija je huda bolezen!] četrt milijona, [kakor lahko dokažemo) in več (kakor si lahko mislimo]. S tem denarjem bi bilo takrat Konsumno društvo lahko ustanovilo lastno produkcijo, kakor so zahtevali »osli“, ki sede zdaj v uredništvu .Napreja"; pa je ni ustanovilo, ampak je s tern denarjem korumpiralo stranko in njene zaupnike. Člani Konsumnega društva tega niso hoteli, ampak je to storilo načelstvo samo in sicer skrivaj kakor se vrši skrivaj vsaka korupcija. Ravnatelj je bil takrat Anton Kristan, podravnatelj F. Uratnik. uradniki pa listu ki sede še zdaj v direktoriju. Vsi ti so govorili, da je to obrekovanje, da je »Naprej" lažniv list, ki ga je treba ugonobiti, pred sodišče pa niso šli, čeprav so povsod s tem grozili in tudi Uratnikovci so grozili v ..Socialistu* [8. nov. 1923), da bodo „od sedaj prisiljeni pisce člankov Napreje-vega stila tja izročati, kamor se izroča vse obrekovalce in falote, ki kradejo zavestno poštenje in do-bro ime", Kakor je g. jurist slabo premislil slovenščino, tako je preudaril nesramnost in zavil »obrekovalce" in .falote" v tako obliko, da se ni mogel pred sodiščem nihče braniti. Ta nesramnost je bila napisana pod nalovom »Dostojnost* od ljudi, ki so ustanovili .Socialista" zato ker .Naprej" preveč zmerja! Od takrat so minuli 4 meseci in .Naprej" je še dalje pisal, krivci pa še zdaj niso tožili. Predobro poznajo .Naprejevce”, da bi bila gnila poravnava z njimi nemogoča in da torej ne smejo nastopiti tiste poti, na kateri je njih kompanjon Prepeluh iztaknil, kar je iskal. Zato pa je mogoče, da vloži Kristan res tožbo proti Uratniku — samo da bo ta tožba potekla tako. kakor med Kristanom in Kamensrovičem: dve leti ni bilo slišali nič, prav nič. ko smo pa začeli drezati, kako je kaj z bančnim škandalom, smo čitali v buržujskih listih, da sta se Kristan in Kamenarovič — poravnala. .Jutro* in .Slovenski Narod' sta se tudi poravnala, sedaj pišeta složno — ne verjamemo pa. da se bodo poravnali tudi delegati na občnem zboru, čeprav sta se poravnala gg. Lajovic in Patik. ki sta podpisala, da sta mnenja, da je izključeno, »da bi dobivali nakupovalci kake ugodnosti oziroma nagrade." Delegati se s tem ne bodo zadovoljili, ampak bodo vprašali, odkod je vzelo načelstvo 1/i milijona, če ga ni vzelo iz provizij za — predrage nakupe. Posamezni obrtnik ima pravico igrati .dobrotnika' in lahko tudi v Savinjo zmeče, kar je skupaj nagrabil, zadruga pa ne sme svojih prebitkov razmetavati, ker mora biti kakor poslopje iz stekla. In tudi če takoj vložite tožbo in če pridobite večino delegatov na svojo stran, vsi se vam ne bodo dali! Za tako stvar je pa dovolj tudi en sam!
Razno.
Grozno barbarstvo nad žensko. Uradne vesti iz Poljske so te dni poročale, da se je v zaporih državne policije v Lvovu obesila 35 letna »komunistična špijonka" Olga Besarabova. Tudi poljski bur-žujski list je tako poročal. Sedaj pa razkriva ukrajinsko žensko društvo na Dunaju zločin, kakor jih ne zagrešijo mnogo niti najbolj teroristični režimi. Olga Besarabova, ki je dobila priznanje po svojem medvojnem delovanju kot sestra »Rdečega križa" in članica mednarodne ženske lige za mir in svobodo. je bila 9. febr. letos ix nepojasnjenega vzroka aretirana. Kmalu na to so se začele po LvOvu razširjati vesti, da se je v zaporu obesila. Nje brat je je šel na policijo vprašat, če so te govorice resnične. Po dolgem izgovarjanju so mu končno razodeli, da je temu res tako, da so jo že pred petimi dnevi pokopali. Brat je nato zahteval, naj mu pokažejo nje grob in naj mu pokažejo raztelesbena iz-ve.stja. Prvega kakor drugega so se na vseh oblasteh hranili. Tedaj je postalo jasno, da tiči za stvarjo nekaj manj nedolžnega, nego je bilo pripovedovanje o samomoru. Vršile so se interpelacije v sejmu [poslanski zbornici] — vlada ni dala nobenega odgo-
vora. Sorodniki so biti obveščeni po zdravniku, ki je raztelesenje vodil, da je bilo Ea truplu vse Dolno znakov o silnosti in udarcev — vlada se ni hotela zganiti, policija pa je komandirala buržujskim listom po vsej državi, naj še bolj gonijo tisto o veleizda-jalki-samomorilki! In tako jo tudi gonijo. Poljske javnosti se pa polsšča razdraženost in zato zahteva naj se stvar razčisti javno! Nič čudnega: vsi dokazi so za to, da je bila neka ženska iz neznanih motivov na naravnost blazen način umorjena z batinami in sicer ob sodelovanju visokih državnih funkcionarjev — vlada pa se brani odrediti novo raztelesbo in krivce spraviti na zatožno klop! Take kulturne sramote menda še ni nobena moderna vlada jemala na svojo vest, kvečjemu kaka boljševiška. ki ji bur-žoazija očita najgnusnejše zločine. Kako bo stvar končala, o tem bojno še poročali. Jasno pa je že danes eno: Diktatorji nad tem povojnim človeštvom izvršujejo zločine, kakor jih zgodovina ne zapisuje, niti iz najbolj barbarskih časov in krajev. Na Polj. skem je sedaj na tapetu zopet podobna afera kakor z Olgo Besarabovo in sicer z zadevi nekega židovskega trgovca, ki j'? v ječi na istotako skrivnosten način »izvršil samomor". Izgleda. da se vlada brani dajati odgovor, ker bi prišle na dan stvari, kakor smo jih bili doslej vajeni samo iz istotako katoliške Madjarske.
Vrednost denarja: 1 dolar 798 Din, 1 italj. lira 3*46, 100 avstr, kron 11 para. V Curihu velja 1 Din 7-18 švic. centimov.
Stavbena in gostilniška zadruga »Delavski dom" na Glincah pri Ljubljani bo imela v soboto 22. t. m. redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. [Velja za člane kot vabilo,)
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 27-— Lekarna Evg. V. Feller, Stublca Donja, Elzatrg št. 252. Hrvatska.
Iz stranke.
Nihče ne morg postati član »Sloge", če ni član SSJ, člani SSJ naj pa pristopijo k .Slogi" vsi, bodisi takoj s polnim deležem 50 Din, ali pa na obroke. Polne deleže so vplačali že: 74 mož in 4 žene, skupaj 78. Hranilnih vlog je že Din 15.467-50. — Predvsem priporočamo oddelek za čevlje. Samo prvovrstno blago. Vsak član lahko pošlje bodisi številko svoje noge, ali pa mero. Kdor ima vloženo primerno hranilno vlogo, dobi čevlje na račun, drugim se pošljejo po povzetju.
Celje. V sredo, 12. marca 1924. ob 7 zvečer se bo vršil sestanek za člane SSJ v dvorani pri Janžeku [Vstop dovoljen za one člane' ki se niso od stranke SSJ odcepili in za somišljenike]. Dnev* ni red: 1. Občinska politika in zadružništvo. 2. Razno. — Odbor SSJ v Celju.
Zg. Šiška. Članski sestanek SSJ in KDZ se bo vršil v nedeljo, dne 16. marca ob 14. pri Sojerju, ne kakor prvotno nameravano 2. marca. Pridite vsi. Člane in čitatelje v Zg. Šiški opozarjamo na dopis iz Zg. Šiške objavljen v »Napreju" št. 17. Kdor ni naročnik »Napreja*. naj kupi to številko pri blagajniku s. Matevžu Žebavcu ali predsedniku s. Ivanu Marjekn.
KONGRES UNIJE STAVBINSKIH DELAVCEV ZA SLOVENIJO
se je vršil 24. febr. v Celju. Kongres je otvoril predsednik s. Lebič ter podal poročilo o delovanju organizacije v letu 1923. Do zastopstva na kongresu je bilo upravičenih 8 podružnic, delegate jih je poslalo 7, in ti so bili za: Maribor: Simon Kramberger, Franc Sterbal [stavb, delavci]. Celje: Franc Jelen, Franc Resnik, [stavb. del.]. Pečovnik pri Celju: Julij Janežič [kamnolomci]. Litija; Ivan Petje, Karol Sajovic, Viktor Kokalj in Jože Knez [stavb, del.]. Liboje: Leopold Cilenšek, Franjo Dosedla [keramična stroka]. Gotovlje: Josip Skraber [ker. str.). Štore: Ivan Vaš [šamotna stroka] Kot gost se je udeležil tajnik .Saveza gradjev. radnika Jugoslavije" s. Ivan Tomanič iz Zagreba, Strokovno komisijo za Slovenijo je zastopal Filip Uratnik iz Ljubljane. Nadalje so bili navzoči sledeči člani in članice: Tončka Vaševa. Pavla Skraberjeva iz Gotovelj, Marija Hla-čerjeva in Ivan Zupan iz Liboj.
Iz tajniškega poročila je bilo razvidno sledeče gibanje članstva: januar 91, februar 99. marc 127. april 158, maj 119. junij 275. julij 333, avgust 404, september 599, oktober 699, november 666, decem-ber 555, redno plačujočih članov je bilo mesečno povprečno 592. Na novo je pristopilo v letu 608 članov, tako. da šteje sedaj .Unija" 611 članov v zimskih mesecih. V začetku leta 1923 je štela 3 podružnice. ob kongresu 8 podružnic, ustanavljanje novih nadaljnjih podružnic je v najlepšem teku. Tajništvo je izvršilo 6 mezdnih gibanj, in sicer 3 s po-polnim, ostalo z delnim uspehom. Izporov smo imeli za 4 sodruge. Shodov je bilo 60, predavanj 7, ob-čnih zborov 11. intervencij 34, posredovanje dela smo izvršili v nad 160 slučajih, polovičnih toženj smo izstavili 14, dopisov in odpisov je imela centrala nad 350. Poleg vsega tega je centrala ustanovila v preteklem letu svojo lastno .Splošno gradbeno produktivno zadrugo", o čemer bo danes kongres sklepal. Centrala je v preteklem letu imela bude boje zlasti pri sklepanju kolektivne pogodbe pri Zvezi industrijcev, v to svrho so se dvakrat izdali letaki. Tajniško poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje.
Za tajniškim poročilom je sledilo poročilo blagajnika. katero je objavljeno v .Delavcu- št, 8. z dne 21. februarja 1924. V imenu kontrole je s. Gojkovič predlagal absolutorij. Poročila kakor absolu-torij so bila soglasno sprejeta.
Po malih debatah je poročal sodrug Leskošek o zedinjenju stavbinskih organizacij v Jugoslaviji ter o akciji in taktiki v mezdnem boju. Po izčrpnem referatu je predložil kongresu resolucijo, ki je bila objavljena v ..Delavcu" št. 7. K debati so se oglasili ss. Janežič, Kramberger in Tomanič. Vsi govorniki so soglašali z resolucijo, vendar so bili proti temu, da bi se ne vršile večje stavke, kakor je v resoluciji zamišljeno. Sodrug Uratnik je nato stavil predlog, da se točka o stavkah opusti, da bi imela organizacija prosto roko napovedati stavke, kjer so potrebne. Referent je resolucijo v smislu predloga spremenil, nakar je bila soglasno sprejeta. Resolucija o zedinjenju je bila sprejeta v celoti, kakor je objavljena v »Delavcu" štev. 7., z dostavkom, da se centralni odbor „ Unij e" pooblašča, stopiti v stik s .Savezom gradjev. radnika Jugoslavije". Za zedinjenje so govorili ss. Petje, Litija; zastopnik »Sa-veza gradjev. radnika Jugoslavije" iz Zagreba s. Tomanič in razni drugi delegati. K obema resolucijama je kongres sklenil, da smatra ..Splošno gradbeno produktivno zadrugo” organizacija stavb. del. za svojo zadrugo.
K točki 6. dnevnega reda se je sklenil z večino pristop k svetovni poklicni internacionali v Hamburgu, Sodr. Leskošek je povdarjal važnost internacionalne združitve z ozirom na internacionalno reakcijo, ter je prečital dosedanjo korespondenco za pristop k internacionali,
Poleg prej že omenjenih resolucij je kongres sprejel še resolucijo o socialni zakonodaji, ki se glasi:
II. redna skupščina .Unije stavb, delavcev' v Celju ugotavlja:
1. Da k zakonu o zaščiti delavcev še do danes ni izšla izvršilna naredba in da se radi tega ta zakon deloma ne izvršuje. Zlasti se ne izvršuje za delavstvo važna določba o delavskih zaupnikih. Tudi delavske zbornice se ne morejo prav razviti in vršiti v zakonu določenega delokroga, ker se jim zanje po zakonu določena denarna sredstva še vedno ne predkazujejo. Določbe o delavskih borzah se izvršujejo tako, da se ukinjajo borze dela v času brezposelnosti.
2. Da je potreben zakon o zavarovanju delavcev spremembe v tem smislu, da dobijo zavarovalni zavodi pravo avtonomijo in da zadobi delavstvo večji vpliv.
Da je posvečati vso pažnjo tema, da se izvede v zakonito določenem roku starostno zavarovanje in da je zlasti za to zavarovanje potrebno, da ga delavstvo samo opravlja.
3. Da je potrebno posvečati za bodoče čim največjo pažnjo stanovanjski socialni zakonodaji.
Z ozirom na to zahteva: *
1. Da se povojni socialni politični zakoni dejansko izvedejo.
2. Da se uvede poseben davek za gradnjo stanovanj. Glavni vir dohodkov za ta davek naj tvorijo razlike med predvojnimi in sedanjimi najemninami. Za vse onč, ki brez gospodarskih razlogov ne dobivajo polnih predvojnih realnih plač, naj plačajo to razliko v višini razlike med predvojnimi in povojnimi realnimi plačami njih delodajalci.
3. Da se odkažejo tako dobijeni fondi za gradnjo stanovanj občinam, ki naj stavijo hiše potom gradbenih produktivnih zadrug, te naj imajo pri teh stavbah prednost.
4. Denar socialnih zavodov, v kolikor se mora nalagati po svoji naravi dolgoletno, naj se uporablja za stavbene kredite.
K točki 8. dnevn. reda sprememba pravil in pravilnika so se sprejeli soglasno sledeči predlogi: Pravila dosedanje organizacije .Unije stavbinskih delavcev' se spremene za .Splošno delavsko unijo' gradbenih strok, ter so se stroke že v § 2. glavnih pravil navedle. Pri spremembi pravilnika je nastala debata, v katero so posegli razni sodrugi zlasti pri točki o vplačevanju prispevkov progresivno (po vzorcu organizacije Saveza metalskih radnika Jugoslavije]. H koncu je kongres tudi pravilnik v celoti sprejel z določbo, da sme centralni odbor Maniram ki ne zaslužijo do 3 Din dnevno, prispevek znižati na tisti znesek, ki ga na uro v tednu zaslužijo. Soglasno sprejeto.
Volitev centralnega odbora in nadzorstva, Izvoljeni so: Valentin Lebič, Franc Resnik, Alojzij Leskošek, Ivan Vrečer. Ivan Vaš, ožji odbor. Simon Kramberger. Maribor, Karol Sajovic, Zagorje [Litija]. Jos. Skraber. Gotovlje, Julij Janežič. Pečovnik in Franc Dosedla, Liboje, širši odbor. V nadzorstvo so “voljeni: Franc Sterbal, Maribor, Jernej Koštomaj, Celje. Ivan Gojkovič, Celje [sedaj Litija].
K točki .Razno" je s. Stembal iz Maribora posredoval radi lončarjev in prosil za storniranje prispevkov za nekatere sodruge. Predlogu je kongres ugodil.
Nato je s. Lebič kongres zaključil.
Delavci morajo sami odločevati!
Ker po dveh letih strankine neodvisnosti od posameznikov n,smo mogli privesti .vStoe do tega, da bi začela objavljati strankine sklepe ii
m
strankin statut tudi za nemške sodruge, je začela stranka izdajati svoj lis4 nVorwžlrtsa. Pri tem pa naša stranka BVolksstimme“ ni bojkotirala, marveč je tudi v „Vorwartsu“ svetovala delavstvu, naj čita oba lista in naj se vsak sam odloči' za ali proti. »Volksstimme" pa tega ni dovolila, sicer bi morala sama tudi začeti pametno pisati. Njeni zaupniki v posameznih krajih so skušali spraviti „Vorwarts“ izpred delavskih oči, da bi delavcem ne bilo mogoče spoznati načelo javnosti, ampak da bi ostali še vedno v krempljih kapitalističnega samoodloče-vanja posameznikov. Tako se je zgodilo na Muti, kjer je Jurij Srebotnik odločil, da za „Vorwarts“ na Muti ni prostora. Naše tajništvo pozna razmere na Muti bolj slabo, zato je temu kovinarskemu zaupniku pisalo, kakor se vidi iz sledečega članka v »Volksstimme" z 20. dec. 1923:
»Kje je tu javnost? Kakor znano, nam je »stranka" gospoda Bčrnota očitala, da smo proti javnosti, da ne poznamo organizacij, temveč le o-sebe, na katere se obračamo itd. Sodrugi na Muti, ki so vsi kompaktno v Socialistični partiji Jugoslavije. so nam poslali sledeče pismo, ki naj služi za dokaz, da zna Bernot še dobro intrigirati, da si izbira posamezne sodruge, ki naj bi intrigirali po njegovem načinu v organizacijah daljfe (natanko, kakor komunisti!), Bernot ima mnogo denarja in je torej tudi na Muto lahko poslal 160 izvodov svoje »Vorw3rtske“ demagogije. Sodrugi na Muti so pa | takoj kakor en mož časopise vrnili, tako da je mo-| rala pošta napraviti sveženj in napisala nanj opom-i bo: .Stranke ne sprejmejo* — in sveženj je romal j nazaj v Krško. Taka odločnost je pa generalisima razočarala. Poskusil je svojo strategično srečo: Št. 4948-23, 1. A. Krško, 7. novembra 1923. Sodru-gu Juriju Srebotniku na Muti. Tamošnja pošta nam je vrnila skoro vse izvode »VorvvSrtsa" v skupnem ovitku z opombo „nazaj — stranke ne sprejemajo". In to še tako naglo, da se nam ne zdi mogoče, da bi bila pošta vse tako hitro raznesla. Po vsem sumimo, da je tu kak hudoben namen vmes, zlasti ker nam je bil vrnjen tudi Vaš izvod, ki vemo, da, četudi morebiti še niste popolnoma prepričani, kdo ima prav, ali „Vorwarts“ in »Naprej", ali .Volksstimme" in »Socialist”, vendar ne bi vrnili našega lista, ker se toliko za stvar zanimate, da bi hoteli, hoteč priti do končnega prepričanja, vendarle slišati oba zvona. V upanju, da se v tem našem mnenju ne motimo, prosimo, da nam pomagate izslediti krivce zgoraj navedenega slučaja. (Uredništvo .Volksstimme1 dodaja: dozdevno zlobnega dejanja. Op. uredništva ,Napreia‘.) S sodružnim pozdravom, ,Vor-w&rts‘, Pokraj. tajništvo itd. Bernot. — Delavci na Muti, to se pravi njihova organizacija sporoča g. Bernotu, naj je v prihodnje nič več ne nadleguje. Vsi že dolgo vedo, kdo je Bernot in po čem hrepeni. Rajši naj svojim redkim čitalcem pove, odkod dobiva sredstva za brezplačno razdeljevanje časopisja in iz katerega vrela črpa mesečne desettisočake kron zase in za svoj generalni štab. Njegovi izkazi dokazujejo, da živi iz mesečnih deficitov. Z ljudmi njegove vrste smo že davno obračunali. Razumeli, gospod oficir?* —
Ko smo to poučljivo notico v .Volksstimme* prečitali, smo vprašali poštno direkcijo, kaj in kako je s to zadevo, in to je bilo neprijetno. Dva meseca je vse molčalo in šele 12. febr. 1924 smo do-bili od poštnega ravnateljstva naslednji odgovor: Upravništvu lista »Vorwarts“ v Krškem. — Na Vašo vlogo štev. 4031 od 17. decembra 1923 cen j. upravo obveščamo: Naslovniki lista „Vorwarts“ na Muti so delavci. Dostava se vrši v delavnico. Ker so naslovniki že itak večkrat zavrnili prejem lista s predpisano zabeležko, so se tokrat branili zavrnitev lastnoročno potrditi, češ. da jih to pri delu zadržuje. Zato je pošta časopise po neuspešni dostavi z omenjeno pripombo vrnila predatelju. V pregibu predlagamo potrdilo prizadetih naslovnikov, ki z lastno-ročnim podpisom potrjujejo, da so pooblastili pismonošo pošte Muta, da zavrne na njih naslovljene izvode lista »Vorwarts“. Za oblastnega direktorja: [podpis nečitljiv.] Priloženo pa je bilo sledeče:
Potrdilo. Podpisani potrjujemo, da smo prvi dve poslani številki „Vorwartsa“ sprejeli in smo pismonoši Tomažu Durntalerju naročili, da naj nam tretje številke imenovanega Usta ne dostavi. Mi o-menjenega ne sprejmemo oziroma naj ga takoj sam zavrne. G. Srebotnik. V. Porta. Alex Hudi. Josef Ott Heinrich Pirka. Karl Gross. Thomas Goseh, Sachornik, Hartman, Peter Arnik, Josef Gerold, Franc Pogatsch, Ignaz Ternek, Willi Puschnig, Leo n h ar d Putschnig, Ferdinand Gašper, IvanLipuš, Franc Praprotnik, Ivan Sachornig, GeorgPaternusch, Mihael Smodiš, Avgust Werdnik. Anton Šavc, Gregor Peruš. Miha Peruš, Ferd. Sachornig, Avgust Preglau, Vinko Poderschan. I. Wankmuller, Josef Wirtnig, Jakob Gellin, Mirko Gerhold, Rudolf Josef. Anton Werdnik. Gašper Černy. Vincenc Ferk. Andrej Sušeč, Franc Goričan, Franc Hude, Hermann Krautber-ger, Franz Černy, Friedrich Skutnik, Konrad Urmuht, Ivan Mory, Jernej Ulčnik, Mihael Gallin, Spochmo-z er, Ivan Wirtnik, Ludvik Goseh. Franz Miklavžina, Franz Werdnik, Ivan Cvetko. Franc Gigerl. Ignaz Dab ima. Franz Luschnig, [ta podpis je nečitljiv in tudi ni bil med naslovniki, izgleda pa. da ga je Srebotnik ujel cd kakega inteligente, da jih j« več!], Alois Podpečan. Ferdinand Moser.
Zdi se nam, da se niti g. Srebotniku niti slavni pošti ni posrečilo dokazati pravilnost svojega početja. Delavstvo, ki je „Vorwfirt»“ vrnilo »kakor en
mož", izgleda v praksi .kakor 2 moža": Srebotnik in pismonoša.
V pojasnilo dodamo še, da razprto tiskana imena v našem starem članskem imeniku, po katerem smo pisali naslove, sploh niso bila vpisana. Torej niso dobili „Vorwartsa“ in ga niso mogli vrniti: izmed teh 58 podpisov jih torej 16 ne velja, ampak je le 42 veljavnih, kje je pa drugih 118, ki so .kakor en moi" vrnili list?
Današnji številki prilagamo položnice. Na* ročniki, storite svojo dolžnost! — Uprava.
Dopisi.
Dopis iz Hrastnika. .Ali še ni hudič ,Na-preja* vzel ?“ tako mi je začudeno zaklical neki železničar pred nekaj dnevi, ko sem ravno stopil s pošte, v rokah držeč svoj .Naprej*, katerega sem bil ravno prejel. .Ne. prijatelj, ni ga še. pa ga tudi ne bo." Ponudil sem mu .Naprej' da se sam prepriča, da še živi. Vzame ga v roke in pogleda zadnjo stran, z nekakim studom mi ga vrne nazaj in prav zaničljivo zakliče: „Aaa . . Bernooot, pa saj bo tudi Bernot kmalu popihal k radikalom." — »Prijatelj železničar. ali misliš, da je Bernot kak Koren, Nachtigal ali pa Stefanovič? Motiš se. pa če bi jo prav Bernot odrinil k radikalom, kar ne verujem, radi tega pa .Napreja' tudi ne bo hudič vzel. Veš, prijatelj, .Naprej' je glasilo Socialistične stranke Jugoslavije." — .To so pa socialpatrioti", mi jo zabrusi. .Ali veš, kdo so socialpatrioti," ga vprašam. .O ja, Kristan. Kopač itd." — ..Dobro si jo pogodil, železničar, jaz ti bom pa povedal, kje se danes ti patriotje nahajajo: ti so danes združeni v tesnem objemu s komunisti v enotni fronti delavnega ljudstva in v ljubljanskem občinskem svetu s klerikalci, uprizoritelji Zaloške ceste." Tega pa ne veruje, tega mu pač ni povedal Makuc ali pa Žorga. Samo to sta mu povedala, da sta železničarsko organizacijo razbila Kristan in Kopač, tega pa ne, da so leta 1919. komunisti: Petrič, Vencajz, Žorga takrat kompaktno razredno železničarsko organizacijo zapeljali v komunistični tabor in da so jo komunisti izrabljali v svoje politične avanture, in da so dali buržuazni vladi povod, da je stegnila svojo dolgo roko po njih in hkrati razbila tudi železničarsko organizacijo. Tisto ve. da je Kristan bil nagrajen za svoje socialpatriot-stvo, ne ve pa, da je takratni demokratski minister Pribičevič dal komunistom 40.000 dinarjev v neke .vzvišene" namene [dokaz: afera Pribičevič. Herci-gonja. Cicvaričj. Tega tudi ne ve. da so komunisti iz Moskve dobili precejšnje število dolarjev, [dokaz; afera Ilija Milkič in Sima Markovič]. »Prijatelj železničar, jaz pa mislim, da je enako grdo dobivati plačilo za izdajstvo proletariata s strani jugoslovanske vlade, ali če ga dobiš iz Moskve, najgrši pa je. kdor jemlje plačilo od obeh."
Na vprašanje, če ve, kaj pomeni beseda komunizem in kaj socializem, tudi ni vedel odgovora, pa čujte in strmite: on še tega ne ve. da strokovna organizacija in politična stranka ni eno in isto! On samo to ve. da bo .Naprej* hudič vzel, le to se mu čudno zdi. da ga ni že takrat, ko ga je on odpovedal, to je bilo pa leta 1920. »Koliko bolje bi bilo. prijatelj železničar, če bi bil ti vztrajal pri ,Na-preju*, čeprav je bil takrat malomeščanski! Danes bi vsaj toliko vedel, kaj je komunizem in kaj je socializem. kaj so socialpatrioti in kaj enotnofrontarji! Poznal bi tudi program Socialistične stranke Jugoslavije in nje pravilnik, z mirno vestjo bi danes lahko stopil v Socialistično stranko, vedoč, da si na pravi poti, Tako pa tavaš v temi nevednosti za raznimi frazerskimi voditelji, ki izkoriščajo tvojo nevednost v svoje osebne koristi. Ko boš to nekoč spozm.1, takrat ne boš premišljeval, da si tega mogoče sam kriv, takrat boš pa kričal, kakor kriči danes že več tvojih tovarišev: Vse stranke so zanič, vse organizacije so zanič, samo dr. Korošec, ta je tič! Takrat, ko je bil on železniški minister, smo železničarji vsaj nekaj pridobili, pa ne mislijo mogoče na Zaloško cesto, zato so ga lansko leto tudi kompaktno volili. Ja, ja, nevednost, to je tisti bič, ki nas proletarce tako kruto tepe. tepel nas pa bo še toliko časa, dokler se ne bomo sami zavedali, da se moramo strniti v eno vrsto, združiti na en program in pod en prapor. Ko bomo izvršili to. takrat se bo izvršila tudi tista revolucija, ki jo tako željno pričakujemo, ne krvava, ki jo oznanjajo komunisti, ampak duševna, za katero stremimo socialisti. Takrat bo dobil tudi tisti rudar, ki je 17. IL* na socialističnem shodu v Hrastniku zaklical: »Dosti je besed — kruha nam dajte!" — večji kos kruha! Pa ne misli, prijatelj rudar, da ti bo Svetek ali pa Bernot dal kruha, sam si ga boš moral priboriti, roko v roki s svojimi sotrpini. Zato pa prijatelj: čitaj, premišljuj, spoznavaj! Ne pusti, da bodo drugi zate mislili kakor dosedaj. Ko boš sam spoznal, takrat boš tudi ti našel pot k na m. ki smo uverjeni, da bo le duha meč razbil robstva moč " Resnici nn ljubo, naj bo povedano. da zgoraj omenjeni železničar ni Hrastničan, ampak iz prestolice enotne fronte. Sicer se tudi hrast-niški železničarji, v kolikor niso pri radikalih, nahajajo v enotni fronti, pa tudi te bo enkrat pamet srečala. — Hudomušnež.
Posojilo se vračila veseli. Celjski Čebular, ki je svoječasno tako ostro nastopal proti napadom na »velezaslužne* sodruge, je začel v »Socialistu" kar povprek udrihati na vse. Morebiti vsaj zdaj ne bo več proti napadom. V 8. štev. »Socialista" seje
loti! našega sodruga Franca jelena, kateremu očita lažnjivost v zadevi nekih očitkov, naperjenih na Čebularja. Gosp. Čebular zahteva dokazov. Damo mu jih, vendar se čudimo, da se ni poslužil za dokazovanje svoje biserne čistosti boljšega pota, nego ja list, n. pr. kako razsodišče ali meščansko sodišče. Ker torej tega ni storil, ga vprašamo in mu odgovarjamo sledeče:
1. Ali je res, da se je g. Čebular kot kontrolor bolniške blagajne maščeval nad s. Hrastnikom, delavcem v Westnovi tovarni in županom v okoliški občini, ker je ta pod Jelenovim predsedstvom glasoval proti Čebularjevi pisavi v zadevi okoliškega občinskega sveta, ki je grozila povzročiti razpustitev tega sveta in postaviti občino pod komando klerikalnega gerenta? Glede te pisave naj se Čebular nikar ne krije za „Naprejevim“ uredništvom, ki o stvari ni moglo biti točno poučeno, kakor smo bili mi v Celju, o čemer pa bomo še pisali, če bo
S Čebular na tem obstal. Glede maščevanja nad s. rastnikom pa nam je ta sam pripovedoval, kako da se je moral pred zdravnikom pošteno opravičevati, da ni izgubil podpore, ker ga je bil Čebular ovadil, da ga je v bolnem stanu našel pri umivanju, ne pa v postelji.
2. Ali je res, da se je g. Čebular maščeval nad delavko Berglesovo, ker je menda govorila, da to ni prav, če je g. Čebular ob neki priliki pustil zvečer svoje bolna otroka sama in šel z ženo v gostilno ? Berglesova je takrat izgubila boln. podporo, priče pa so na razpolago, ki so slišale, da je ga. Čebularjeva zažugala, da se bo nje mož kot bol-niškoblagajniški kontrolor maščeval nad Berglesovo.
3. G. Čebular, ki je torej mnenja, da Koren na seji radi odtoka vode pri Westnu ni pogorel, naj si kar prešteje glasove oz. govornike, ki so bili za njegovo idejo. Res je to, da se je komisija šele nato izvolila in na tej je zopet poudarjal, da mora občina popraviti kanalizacijo za Westna, proti čemur pa je nastopil s. Jelen, ki je trdil, da občina tega niti ne sme, ker mora tovarnar sam svojo nesnažno vodo odstraniti.
4. Da pa g. Čebular očita s. Jelenu indirektno podpiranje klerikalnega predloga o 10.000 K za zvo-nove, to daje priliko pokazati lažnivost g. Čebularja v vsej njeni goloti. Na dotični seji je bilo navzočih 16 meščanskih odbornikov, samo 8 pa socialistov, ki so vsi glasovali proti predlogu. Torej je 16 meščanov lahko zmagalo, pa čeprav brez Če-bularjeve pomoči, ki na seji ni bil navzoč, ker se ne zaveda svojih dolžnosti. Kdo je torej podprl klerikalce? Ali ni, g. Čebular, za vas nevarno govoriti o tej stvari?
5. Ali bi nam znal g. Čebular razložiti tudi to, kam je obračunal tisti denar, ki mu ga je s. Jelen za agitacijski list pri lanskih volitvah in za knjige (»Socializem in vera", »Pot k socializmu") obračunal v znesku 110 Din ravno pred Frazarinčevo hišo na cesti, žal, ne da bi zahteval potrdilo, ki ga sploh zlepa ni dobiti? Od Pirca, zidarja na Dolgem polju, je Čebular tudi prejel 18 Din, Pirc pa še danes ni dobil „Napreja“, za kar je bil denar izročil.
6. Ta g. Čebular je sposoben in zmožen sploh za vse, lanskega leta je bil pa izvoljen za blagajnika celjske prodajalne Kons. društva za Slov., pa še do danes ni prevzel blagajne. Ker je tako zmožen, bi bil lahko zabranil primanjkljaj. Če bi svojo dolžnost storil, bi vsaj delavskih žrtev ne bilo. Žohar ima pač smolo in je radi delavskih pravic vedno na cesti: enkrat ga vrže kapitalist, drugič pa »socialist" na cesto. Od nesposobnosti to gotovo ne prihaja, da ga nihče ne mara.
Iz Zabukovce. V 9. štev, .Pravice” imamo čast čitati, kake podlo klerikalni farizeji lažejo. Ni res. da smo imeli 17. II. 1924 igro z veselico, ampak le z neprisiljeno prosto zabavo v kar nas pa rame oko* liščine silijo. Niso člani .Svobode* rajali celo noč. ampak večina od njih je šla že ob 9. zvečer mirno domov, le trije so ostali še nadalje, ti pa so še samci in radi tega svojih žen ne morejo. Dotični
nemirneii niso bili naši člani, niti naše igre posetili niso. temveč so hoteli napraviti društvu le slabo ime, kakor znate delati tudi vi, kajti eden^vaših pristašev je proti koncu igre v dvorani zavpil .aufbiks' (ime na razp. Op, por,], kar je napravilo na gledalce jako slab utis. Tega pa člankar seveda noče vedeti, ker vaše ovčice so vedno pridne, čeprav sta se dva pri cerkvi in med veliko množico ljudstva stepla in potem tudi tožarila. Vi lažnivci in hinavci, z resnico na dan in javnost bo takrat zvedela, da tičite do vratu v gnoju, ker vi še nikoli niste skidali v svojih vrstah! Dopisniku svetujem, naj se bolj dobro ogleda in videl bo, kako teče maslo po njegovi črni obleki. Vam .Svobodaši' pa kličem: Delajmo in izobražujmo se. da bomo prej rešeni klerikalnega nasilja. Na svidenje kmalu zopet! • Veren .Svobodaš*.
ZAPISKI MIMOGREDE.
Govornik (po slabo obiskanem shodu): Tako se socializem v vašem kraju seveda ne bo razširil, če ne pridejo na shod niti sodrugi, ki pravijo, da so zavedni. Toda posledice za nemarnost bodo le sami nosili na lastnih plečih. Kapitalizem zčlo rad vidi, če se ljudstvo ne zanima niti za takšne prireditve, na katerih bi se poučilo o svojih resničnih težavah in se prepojilo z zaupanjem v zmago.
Zaupnik: Resnično je to, vendar mi zaupniki ne moremo storiti ničesar, kar gre čez človeške moči. Objaviš dan in kraj shoda, povabiš še vsakega posebe, naj se ga zagotovo udeleži, ko pa pride ura. ni navzočih niti 10% vseh, ki so ti obljubili, da pridejo. Ljudje so postali leni, mrtvi so in se ne brigajo za nič več. Človek bi obupal.
Govornik: I seveda, če pa vse dela en sam, drugi pa pri tem roke križem držijo. Zakaj pa imate organizacijo in odbor? Organizacije niso za to tukaj, da bi eden v njih blestel, vsi drugi pa da mu služijo kot žarki blestenja. Organizacija je koncentracija dela, organizacija je tisto solnce, iz ka* terega naj so razlije luč na vse v temi tavajoče ljudstvo okoli sebe. V vašem kraju pa je tudi to solnce mrtvo. Še s centralo niste v nobenih stikih, že dolgo je tega, kar ste zadnjič obračunali. Ali ne veste, da brez izvrševanja organizacijskih dolžnosti na vaši strani tudi centrala ne more izvrševati svoje dolžnosti na vse strani?
Zaupnik: Saj bi obračunali, toda premalo nas je zavednih in sram nas je pokazati, kako nas je malo. Svojčas nas je bilo toliko! Ta prekleti razkol nam je vse zastrupil. Vi pa objavljate stanje vsake organizacije s številkami!
Govornik: Napačna sramežljivost! Ravno zato, ker nas je malo, moramo pokazati, da nas je volja delati, da počasi, toda gotovo napredujemo. Ali pa se ti zdi, da je boljše, če niti tistih par vaših zavednih ni izkazanih v naših organizacijskih objavah? Ali nimajo nasprotniki potem Še več razloga misliti, da vas sploh nič ni ? Pa tudi somišljeniki v vašem kraju ne morejo vedeti, da obstaja sredi med njimi neka organizirana skupina, ki se ji je treba samo priključiti, da bo mogla uspešno posegati v njih krajevne zadeve.
Zaupnik: Proti temu ne morem ničesar odgovoriti. Res smo morda napačno delali, da smo se radi pičlega števila sramovali biti izkazani med drugimi organizacijami. Vendar ti moram še nekaj razodeti: Za organizacijo bi nas bilo v začetku morda kakih deset, ampak to je. — ljudje so strašno trdi zaradi tistih por dinarčkov članskih prispevkov. Če le morejo, pozabijo na plačilo ob pravem času. ostajajo zamudniki, potem smo pa zopet pri starem. V takih razmerah preide pa še rednemu človeku volja do dela,
Govornik: Lrrifari, Na take ljudi, ki ne čutijo v sebi odgovornosti za red v stranki, se ni treba ozirati. Mi se nnnje ne oziramo in nismo zato nič r,a slabše«, nego hi bili, če bi vsakemu takemu Čakovcu pošiljali osebno goreča pismo, da naj svojo dolžnost vendarle izpolni, češ, da stranka brez nje-
ga ne more živeti, S takšnimi ljudmi stranka ne bo nikoli napredovala, še manj pa zmagala. Le pomisli, koliko so nam škodovale nezavedne množice, ki so kričale, da so ie 30 let za socializem živele, delale in žrtvovale, ko pa je prišla težka ura preizkušnje, so bile socializmu samo v napoto, pozneje so šle še celo med nasprotnike, to pa samo zato, ker so se tudi njih voditelji samo bahali, da so 30 let delali, njih dela pa ni nikjer videti. Zdaj je članov sodelavcev mnogo manj, pa vidiš nekaj uspeha, in veš. da so ga dosegli tisti, ki se ne boje pokazati čeprav jih je malo. Čakavci odslej ne bodo mogli več govoriti, da so 30 let sodelovali. Svoje lenobe naj nihče ne skriva za lenobo čakavcev. Kdor meni, da je boljši, naj najprvo nase pogleda. Drugi ljudje cincajo, dobro, jaz pa tebe vprašam: ali boš ti tudi še cincal, ali boš pozneje tudi ti hodil od fofta do časa .za odpočitek* med čakavce?
Zaupnik: O jaz pa ne! Jaz bi že bil reden.
Govornik: Torej — potem pa kar začni izvrševati! In vsakega, ki se izgovarja na cincavce, tako vprašaj, kakor sem jaz tebe. Izvršuj v začetku, pa čeprav sam. Zato imamo organizacijo Centralo, v kateri se zbirajo posamezniki iz krajev, kjer so organizacije mrtve. Počasi se bodo okrog tebe zbirali ljudje, ki nočejo biti imenovani za cincavce, ker. veruj mi. če vsakega potiplješ za to žilico, pa ne bo hotel veljati za slabšega, nego si ti. S časom vas bo za organizacijo dovolj. Če vas bo v začetku malo, boste mogli vsaj z mirno vestjo reči, da ste nekaj vredni in boste drugim dajali vzgled. Nikoli pa ne boš na nikogar vplival, če mu sam ne boš za vzgled.
Zaupnik: Dobro torej. Začel bom pri sebi. čeprav sam.
Govornik: Stori, kakor si rekel.
(Op. ur.: Dotični zaupnik še do danes ni orga-ziran, čas pa kar beži. Torej izgleda, da hoče drugim biti rajši za vzgled cincavosti. Ali naj bi nad takimi ljudmi obupali? Ne: mirno pojdemo dalje. Take ljudi pa. kakor je tisti zaupnik, bodo lastne besede o zavednosti tako pekle, da se bodo končno le odločili stopiti med druge, ki bodo prišli brez obljub preje nego oni z obljubami. Če jih ne bodo pekle, pa socializem žnjimi itak nič izgubil ni.)
*
Da delujemo .Naprejevci" proti zedinjenju, ču-jemo od vsepovsod. Permejkuš, naj nam le kdo dokaže, da se niso baš zaradi naše taktike združili v eno fronto bratci, ki so se nekoč kar najbolj sovražili med seboj: Tone Kristan. Prepeluh, Fabjančič, Perič. Lemež. Golouh, Čobal, Kocmur, Uratnik, Svetek pa Korun, Koren . . .1? Te enotne fronte bi brez »Napreja” nikoli ne bilo. Še buržoazija se je potom nje zedinila s »proletariatom!	_____
izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Beraot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) Tiskarna bratov Rumpret v Krškem.
1200
Primite
in izkoristite u-godno priliko kadar greste v Celje in nakupite si v ve-letrgovini R. Ster-meoki, Celje SUKMA
in hamgarna s« moike, volne ■■
Jenske, platna, ce-tira, hlačevine in druge manufaktur-ne robe. Zaloga velikanska.
Cene čudovito nizke, ter st radi (ega ogromno denarja prihranite. — Trgovci engros cene. Cenik zastonj I
SLOGA«
nakup, in prod. zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani je začela zopet poslovati. Po sklepu novega načelstva se sprejmejo za člane samo člani 55J in KDZ.
Stdniil, pristopajte!
Delež znaša 50 Din. pristopnina 2 50 Din. Delež se vplača lahko tudi na obroke, toda polne zadružne pravice daje le polno vplačani delež.
Prodajajte iti Mte
vse samo pri Sloji*'. Naslov:
Ljubljana, poštni predal 168 ali pa ..Naprej" v Krškem.
Varajte! Svoje prihranke pa vlagajte edino le pri ..Slojr, ki jih obrestuje po to*/,. Hranilne vlo je se izplačujejo kadarkoli, za slučaj kakih zahrbtnih napadov so pa vezane na 3-mesečno odpoved,
k
Točasno načelstvo »Sloge:
ZVONIMIR BERNOT, pokr. tajnik SSJ in KDZ.
JOSIP PASTOREK, blagajnik ljubljanske kraj. org. SSJ in odbornik
H ubij. podr. Saveza grafičnih delavcev.
SOVEC, železničar, član načelstva SSJ In KDZ.
Za hranilne vloge jamči »Sloga1* v smislu zakona z dne 9. aprila 1873 z vsem svojim Imetjem. Če ne bi zadoščal opravilni dobiček tekočega teta, rezervni zakladi in zadružno imetje, se zasežejo zadružni deleži. Če pa še
Točasno nadzorstvo .Sloge" :
IVAN BARAGA, {železničar, član načelstva SSJ in KDZ. PRANC WARLETZ, član pokr. odbora SSJ in KDZ. MARTIN UMEK, član nadzorstva SSJ in KDZ.
to ne bt pokrilo zavez zadruge, se razdelijo daljša zadružnike v razmerju števila in visokosti vplačanih deležev, veza neha (§ 8 pravil).
plačila na posamezne Potem se za-
A