LETO VIII. ŠT. 23 (361) / TRST, GORICA ČETRTEK, 12. JUNIJA 2003
SETTIMANALE
SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
NOVI
NOVI GLAS J E NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Deželne volitve v Furlaniji-Julijski krajini / Izvoljenih pet slovenskih svetovalcev
Prepričljiva zmaga Illyja in Špacapana!
Zmaga demokracije in slovenstva
Deželne volitve so za nami. Z nami pa je nedvomno res lepa zmaga demokratične liste predsedniškega kandidata Riccarda Illyja. S tem pa tudi že avtomatična izvolitev dveh slovenskih kandidatov, ki sta bila na posebnem Illyjevem seznamu. To sta Mirko Špacapan in Tamara Blažina, ki vsak po svoje predstavljata enega od tradicionalnih slovenskih političnih blokov.
Se posebno nas veseli zmaga kandidata Slovenske skupnosti Mirka Špacapana, kije s tem zopet ponesel lipovo vejico oz. slovensko stranko v deželni svet Furlanije-Julijske krajine, ki po prisotnosti Iva Jevnikarja ob koncu osemdesetih oz. začetku devetdesetih let ni imela več svojega predstavnika na Deželi. No, s tem se je SSk le vrnila v deželni zbor, to je v zakonodajni organ naše dežele, tako pomemben za vse naše ljudi.
Seveda so naši današnji komentariji šele prvi, zato pa toliko bolj pristni. Pri tem nas lahko tudi veseli velik uspeh naših prijateljev stranke Union Valdotaine v Dolini Aosta, ki so tudi zelo prepričljivo zmagali na tamkajšnjih deželnih volitvah. Zato lahko opozorim na medsebojno zadovoljstvo, saj smo prav z večinsko stranko v deželi pod Mont Blancom skupno bojevali razne pomembne volilne boje že pred desetletji in to v skupnem interesu demokracije, manjšin in Evrope.
Vsekakor pa sedanja volilna zmaga prinaša nam Slovencem velike in odgovorne naloge. Spet smo prišli
v	deželno skupščino F-Jk, ki je zelo važen dejavnik za socialno in politično življenje vseh nas, tudi državljanov slovenske narodne skupnosti.
Na teh volitvah je na čelu zmagalo več sestavin. Zmagala je široka demokracija v pravem pojmovanju politike kot dela za javno in splošno dobro (kot učijo razni starejši in novejši filozofi).
Zmaga! je koncept širšega sodelovanja ljudi pri političnem delu, ki more zanimati vse, starejše in mlajše. In vse to lahko še bolj velja v življenju neke narodne manjšine, kot je tu slovenska.
Zmagala je ideja o pravi viziji mednarodnega sodelovanja na tem koščku Evrope. Illy in njegov oz. naš skupni politični program je namreč nakazal pravilne smernice za sodelovanje s Slovenijo, zlasti ob njenem skorajšnjem vstopu v Evropsko unijo. Prav podpora naši matični domovini na tej nelahki poti za Evropo je bila tu vedno jasno prisotna.
Zmagala je odločna politična volja po izvajanju zaščitnega zakona, ki smo ga tako dolgo pričakovali, prejšnje deželne uprave pa niso imele do tega resničnega in odprtega odnosa.
In končno, zmagala je doslej naj večja prisotnost slovenskih izvoljenih svetovalcev v deželni skupščini. To je vsekakor zgovorno znamenje novih časov, ko zato lahko z vse večjim optimizmom gledamo v bodočnost.
In (ne) na koncu: vrnitev v slovenske stranke v deželni svet. S tem se je popravila dolgoletna krivica, ko je bila zaradi takratne deželne zakonodaje bila iz njega izključena.
Zato naša topla voščila našemu novoizvoljenemu deželnemu svetovalcu Mirku Špacapanu, enako pa tudi novemu deželnemu predsedniku Illyju in vsem, ki bodo v novi deželni skupščini delali za splošni blagor.
Andrej Bratu/.
Dr. Mirko Špacapan, novi deželni svetovalec: “Seveda je to odličen rezultat za vso deželo F-Jk, ki se je končno otresla desnice, našega zgodovinskega nasprotnika, in izvolila Riccarda lllyja, pametnega in izkušenega politika, predvsem pa izkušenega upravitelja, ki je že v Trstu kot župan pokazal, kaj velja. Drugič je to izreden rezultat za našo, slovensko narodno manjšino, kije izvolila pet predstavnikov v deželni svet. To je seveda izreden rezultat za našo narodno stranko Slovensko skupnost, kije po desetih letih krivične izločitve iz deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine vnovič zmagovito ter prepričljivo izvolila Slovenca na Deželo in s tem predstavnika celotne narodne skupnosti. Osebno sem tudi zadovoljen, ker bom lahko v deželnem svetu kot predstavnik stranke Slovenska skupnost in vseh Slovencev čim bolje zagovarjal interese naše narodne skupnosti.
Izkoriščam to priložnost, da se iskreno zahvalim vsem volivcem, ki so mi zaupali svoj glas, in tudi Novemu glasu za trajno podporo, brez katere ne bi dosegli tako prodornega uspeha. Hvala vsem!”
Zmaga odlične politike!
V našem uredništvu smo trdno prepričani, da je fotografija novega deželnega svetovalca stranke Slovenska ^ skupnost Mirka Špacapana in novega deželnega predsednika Riccarda lllyja
že sama po sebi dovolj zgovorna in ne Četrtek, potrebuje nobenih komentarjev. Za 12 iuniia kroniko dodamo, da je bila posneta /. 2003 maja letos na Prazniku frtalje v Rupi, kjer sta oba izvoljena predstavnika -takrat še kandidata - nagovorila prisotne, med njimi veliko naših bralcev in somišljenikov stranke Slovenska skupnost.
V uredništvu Novega glasa smo od vedno trdno verjeli v zmago Illyjeve koalicije in smo neprikrito, pošteno, jasno in glasno ter od vedno podpirali držo edine slovenske narodne stranke v Italiji, stranke Slovenska skupnost, ki od nastanka javno zagovarja pravico narodne manjšine do samostojnega političnega nastopa.
V uredništvu Novega glasa zato nismo nikdar ovinkarili in niti držali fige v žepu, ko je šlo za podporo lllyju, njego-
vi	koaliciji in Špacapanu. Neprikrito in javno smo podprli edino sprejemljivo možnost za Slo vence v Italiji, ker vemo, da bomo pripadniki manjšine lahko obstali samo kot dejavni protagonisti v novem evropskem prostoru, ki bo nastal po vstopu naše domovine Slovenije v Evropsko unijo.
Naše cenjene bralke in bralce smo nagovarjali, naj podpro edino možno in za nas sprejemljivo kandidatno listo,
Riccarda Illyja in Mirka Špacapana, naj podpro demokratično, lepšo prihodnost!
To ste, naše bralke in bralci, storili, za kar se vam iskreno zahvaljujemo, ker smo trdno prepričani, da moramo pripadniki narodne manjšine imeti svoje politične predstavnike v deželni upravi.
Skupaj smo opravili našo dolžnost, kar ni malo!
Zato smo veseli zmage, iskreno veseli!	/	stran	3
Jurij Paljk
	TRST	GORICA	VIDEM	TOLMEČ	PORDENON	SKUPNO
ILLY	63,96%	63,01%	48,14%	48,52%	48,79%	53,22%
GUERRA	34,29%	34,54%	46,75%	45,32%	48,71%	43,19%
SARO	1,75%	2,45%	5,12%	6,16%	2,50%	3,59%
Sporočilo: novi številki telefona in faksa
nova telefonska številka UREDNIŠTVA v Gorici:
0481 550330
nova številka faksa UPRAVE v Gorici:
0481 548276
Številka faksa goriškega uredništva ostaja 0481 548808, telefonska številka goriške uprave pa 04H1 533177.
Na Hrvaškem
Sv. oče je na svojem 100. obisku izpostavil vlogo žena in družine, (stran 4>
IZ|AVE, MNENJA IN OCENE VOLILNEGA USPEHA
I Zvone Strubelj
PRVI EKUMENSKI SHOD V BERLINU_______________
I Iva Koršič
ISKRIVA USTVAR)ALNOST SREDNJEŠOLCEV
Peter Rusija / pogovor
JANKO KULMESCH	___________
Peter Špacapan KONČNO ZDRUŽITEV!
CENA 1 €
www.noviglas.it
Aktualno
Odbor za ja ml je želi rešiti ja ml je in Kras pred hitro
železnico, (stran 10)
2
Izjave Sergija Pahorja, Janeza Povšeta in Rudija Pavšiča
Krovni organizaciji o volitvah
Po vrhu Sharon- Abu Mazen v Akabi
Nasilje ne bo ustavilo mirovnega procesa
• Sergij Pahor, predsednik Sveta slovenskih organizacij:
"Ne moremo biti drugače kot zadovoljni z rezultatom, ki gre celo prek najbolj rožnatih želja, vsaj kar zadeva skupno zmago skupnega kandidata. Vsekakor se mi zdi, da je eno izmed možnih branj teh rezultatov dejstvo, da Slovenci nismo več nenormalen element v tej družbi. Če je zmagal kandidat, ki je dal na svoj posebni seznam dva Slovenca na pet, je to še bolj pomenljivo, pomeni, da si je to upal. Jasno je, da si je llly upal to tveganje, ker se je zavedal, da se javno mnenje obrača proč od desnice, vsaj kar zadeva te elemente, ki se ličejo slovenske manjšine. To se pravi, da manjšina ni več tabu, da ni niti več strašilo, in mislim, da smo na najboljši poli za eno normalizacijo, ki bo zadovoljila vse in nas nagradila za vztrajnost.
Mislim, da smo na teh volitvah spoznali, da desnica nazaduje in da je to trend, ki prihaja do izraza na vsedržavni ravni. To ni prehoden pojav,
MU.
ampak sad spoznanja javnega mnenja, da nima opravka z resno generacijo politikov. Mislim - in to dokazujejo mnoge njene geste - da ta dosedanja večinska koalicija ni bila resen sogovornik javnosti, da ni bila zadosti spreten upravitelj, da seje izgubljala za demago-škimi gestami, da ima v skrbi veliko iastnih osebnih interesov in da pozablja na osnovno dolžnost vsakega upravitelja, da dela za skupno dobro, v smislu, da skuša ustvariti znosne pogoje življenja, dela, štu-diranja, zdravja, zabave, športa, poslov in vseh dejavnosti v življenju. Ta koalicija je na to
pozabila in to je zdaj plačala."
• Janez Povše, podpredsednik Sveta slovenskih organizacij: "Izjemno se veselim rezultata teh deželnih volitev. Veselim se tudi zato, ker sem vimenu Sveta slovenskih organizacij s svojimi somišljeniki napravil vse, da bi imeli naši volilci kar največ pravih elementov za svojo odločitev. Da bi čutili ubranost in eno voljo svojih najpomembnejših organizacij ter svoje politike. Res enkratno je, kadar aktivno in prepričano prispevaš svoj delež k tako velikemu uspehu, kot je po teh volitvah skrajno spodbudno predrugačena naša deže-
la. Uspeli smo pred enim letom v Gorici in uspeli smo sedaj v celotni Furlaniji-Julijski krajini in to so prelomni dogodki. Dogodki, ki bodo dali prostor novim pobudam, predvsem pa še bolj prijateljskemu vzdušju med ljudmi. Kot čestitam vsem našim izvoljenim kandidatom, tako gre posebna čestitka Mirku Špacapanu, ki je zares znal povezati naše vrste in postaviti nove temelje za naša prihodnja snovanja."
• Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze: "Izjemno sem vesel, ker je to velika zmaga nove vizije naše dežele zmaga odprtosti in bodočnosti! Ta zmaga prinaša nove poglede naše dežele, ki bo imela izjemno pomembno vlogo v prihodnjem desetletju. Illy predstavlja jamstvo za uveljavljanje naše narodne manjšine. Izredno sem zadovoljen z nepričakovanim uspehom slovenskih kandidatov. Pet izvoljenih slovenskih svetovalcev, ki so odraz pluralnosti naše manjšine, je dokaz, da smo živa skupnost!"
Evropska unija in ustava
Za priznanje jezikovne različnosti v Evropi
V sedanjih petnajstih državah članicah Evropske unije govori manjšinske jezike kakih 40 milijonov ljudi, z vstopom desetih novih članic prihodnjega leta pa naj bi se to število povečalo za nadaljnjih šest milijonov. Iz tega logično izhaja, da tega vprašanja ne bodo mogle spregledati evropske institucije, ki jih bo zaobjela nova ustava, katere oblikovanje je prav v tem času v ospredju splošnega zanimanja. V u-vodnem delu osnutka nove ustave je med cilji Unije o-menjeno le spoštovanje kulturne raznolikosti, potem ko ni bil vključen popravek, po katerem bi se omenjala tako kulturna kot jezikovna raznolikost. Predlagatelji zadevnega popravka so svojo pobudo utemeljili s potrebo po
; zagotovitvi ustrezne pravne podlage v korist številnih evropskih manjših jezikov. Po drugi strani vprašanje jezikovne raznolikosti obravnava tudi listina o temeljnih pravicah Evropske unije, ki izrecno določa, da "Unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost". V evropski konvenciji so tudi že sklenili, da bo omenjena listina postala sestavni del nove evropske ustave in s tem postala obvezujoče načelo, ki pa še ne obvezuje h konkretnemu ukrepanju.
Da bi se manjšinam oz. manjšinskim jezikom zagotovila nova pravna osnova, je ju-žnotirolski evropski poslanec Mic hi Ebner konec maja predstavil v komisiji evropskega parlamenta za kulturo, mladino, šolstvo in sredstva jav-
nega obveščanja osnutek resolucije o jezikovni različnosti ter regionalnih in manjšinskih jezikih, v kateri poziva evropske institucije, naj se stvarno lotijo vprašanja zaščite in promocije manjšinskih jezikov. V tem smislu Ebnerjeva resolicija vsebuje tri predloge.
Prvič, evropska komisija naj bi ustanovila posebno a-gencijo za jezikovno različnost in učenje jezikov, s pomočjo katere naj bi se na tem področju stvarno izvajali prihodnji akcijski načrti. Drugič, potreben je v tem pogledu podoben program, ki bi izrecno vključeval regionalne ali manjšinske jezike in zagotovil tem jezikom pravno osnovo za ukrepanje. Na tej osnovi naj bi se zagotovila specifična sredstva, ki bi bila izrecno namenjena samo manjšinskim jezikom. Tretjič, evropski center za nadzor nad rasizmom in ksenofobijo s sedežem na Dunaju naj bi
svojo dejavnost razširil na področje diskriminacije glede na jezik in zaščito manjšin. Pripadniki jezikovnih manjšin bi tako imeli možnost, da se v primeru diskriminacije glede na jezik neposredno obrnejo na ta center.
Omenjena parlamentarna komisija naj bi Ebnerjevo resolucijo odobrila še ta mesec, septembra pa naj bi prišla na dnevni red evropskega parlamenta.
Alojz Tul
O tem sta prepričana tako izraelski kot palestinski premier, Sharon in Abu Mazen, ki sta si v sredo, 4. junija, segla v roko na vrhu v Akabi v Jordaniji, ob prisotnosti kralja Abdulaha in ameriškega predsednika Busha. Vrh, do katerega je prišlo zaradi pritiska ZDA, so mnogi označili kot zgodovinsko dejanje sprave. Na njem je namreč Izrael priznal pravico Palestincev do lastne države in se obvezal, da bo zamrznil gradnjo izraelskih naselij na palestinskem ozemlju; palestinski premier pa je obljubil, da se bo boril proti palestinskim skrajnežem.
Drugi komentatorji pa o-pozarjajo, da je "Road Map" le poslednji izmed toliko mirovnih načrtov, ki so propadli, in da ZDA niso prvič pokroviteljice vrha med izraelskimi in palestinskimi voditelji. Nedeljski krvavi atentati v Gazi, kjer je umrlo 8 oseb, bi lahko bili dokaz, da so imeli ti komentatorji prav.
Kljub temu pa je le nekaj upanja, da se tokratni poizkusi za uveljavitev mirovnega načrta ne bodo izjalovili. Najprej zato, ker je okvir mednarodnih ravnovesij precej spremenjen po zavezniškem napadu na Irak in padcu Huseinovega režima. Nedavni atentati Al Qaide proti Američanom v Savdski Arabiji pa so zdrznili prestolonaslednika Abdul-laha, ki je menda ustavil pritok finančnih sredstev mnogih arabskih "dobrodelnih" združenj raznim uporniškim ali terorističnim skupinam po svetu (predvsem v Palestini). A-meriški pritisk na Sirijo je tudi imel podobne učinke, saj je menda Assad naročil šefu svojih varnostnih služb, naj umiri
upornike Hezbollah na jugu Libanona. V takih okoliščinah se Sharon očitno čuti pripravljenega, da začne popuščati palestinskim zahtevam in istočasno obljubi svojim volil-cem varnost in stabilnost.
Da ne gre le za prazne besede, se je delno izkazalo že v nedeljo po omenjenih terorističnih napadih. Izraelska vlada ni sprejela običajnih protiukrepov: ni zasedla novih palestinskih mest ali podrla hiše palestinskih aktivistov, pač pa je naročila palestinskemu pre-mieru, naj sam odločno ukrepa proti teroristom. Kljub atentatom je že v ponedeljek popoldne začela uresničevati obljube iz Akabe, in sicer rušenje nezakonitih kolonij na palestinskem ozemlju. Napovedala je tudi, da bo v skladu z načrtom "četverice" zamrznila gradnje novih naselij. Zaradi teh obljub so Sharona izžvižgali na konvenciji lastne stranke Likud. Abu Mazen pa je napovedal, da se bo srečal s predstavniki skrajnih palestinskih skupin in jih prepričal, naj sprejmejo premirje - kar je prvi pogoj, ki jim ga postavljajo Izraelci, zato da se pogajanja nadaljujejo.
Gotovo ima najtežje delo prav palestinski premier, saj se zdijo aktivisti Hamasa, Islamske djihad in Al Fataha neukrotljivi. Poleg tega ne more računati na veliko oporo Arafata, ki je užaljen zaradi izolacije, v katero so ga potisnili ZDA in Izrael. Dejstvo, ki vliva upanje, pa je, da se je Bush spustil v pokroviteljstvo mirovnih pogajanj pred predsedniškimi volitvami, ki bodo v ZDA prihodnje leto. To namreč daje slutiti, da je prepričan v uspeh.
Breda Susič
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO
34170 GORICA, PIAZZA VITTORIA-TRAVNIK 25 TEL. 0481 550 330 FAX 0481 548 808 E-MAII goricah noviglas.it
34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL. 040 365 473 EAX 040 775 419 E-MAIL trst(<»noviglas.it
34170 GORICA,
UPRAVA
P.ZZA VITTORIA-TRAVNIK 25 TEL. 0481 533 177 FAX 0481 548 276 E-MAIL upravaO'»noviglas.it
www.noviglas.it
GLAVNI UREDNIK ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK |URII l’AL|K IZDAJATELJ ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA;
PREDSEDNIK DR. DAMIAN PAULIN,
REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI
IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC
LETNA NAROČNINA ITALIJA 45 EVROV, SLOVENIJA 48 EVROV,
INOZEMSTVO 65 EVROV, PRIORITETNA POŠTA 85 EVROV
POŠTNI TEKOČI RAČUN 106 4749 3
CENA OGLASOV PO DOGOVORU
POVEJMO NA GLAS JANEZ POVSE
Gorica je obsijala vso deželo
Eno leto po volitvah v Gorici se je sedaj v deželi zgodilo popolnoma isto, zgodil se je popolnoma enak srečen dogodek. Zasuk, ki smo ga doživeli v našem obmejnem prostoru z več kot milijon volilci, je enkraten, pomenljiv in ga nihče ni mogel napovedali v vsej njegovi razsežnosti. Zasuk, ki smo siga želeli iz vsega srca in zanj storili vse, kar je bilo mogoče, da bi se zanj odločili volilci. In volilci so se odločili še močneje, kot smo pričakovali. Lahko rečemo, da so izjemno dobro razumeli zmagovito lllyjevo koalicijo, kar pa je še pomembnejše: zmagovita koalicija je izjemno dobro razumela ljudi in to je bistveno. Iskrena politika ljudi razume.
In volilci dežele Furlanije-Julijske krajine so se odločili za zmernost, za kulturnost, za razumevanje med narodi in narodnostnimi skupnostmi. Odločili so se za sodelovanje med vsemi, odločili so se za novo Evropo, odločili so se za resnično zhližanje s Slovenijo in ne nazadnje z vsemi državami, s katerimi bomo čez manj kot eno leto živeli pod skupno streho. Volilci so se odločili, da podprejo zamisel "delati in živeti skupaj z vsemi" v prijetnem in sproščenem odnosu, v odkrivanju nove, zakaj ne lepše prihodnosti, v kateri bo vse manj delitev in zapiranja vase ter vse več približevanja in prisrčnosti.
Zmaga lllyjeve koalicije pomeni zato dobro za vse. Dobro za nas, za našo manjšino, dobro za odnose s Slovenijo, dobro za odnose med posameznimi deželnimi pokrajinami,
dobro za nastajajočo novo Evropo in ne na-| zadnje dobro za Italijo. Le s takšno deželo, kakršna je izšla iz teh volitev, bo lahko Italija stopila do Slovenije in potem do vseh njej podobnih držav tja do Poljske in Rusije. Mirno je v tem smislu mogoče reči, da je Gorica obsijala vso deželo in navdihnila široke prostore z istim svojim duhom, z istim svojim prepričanjem in z isto svojo navdušenostjo. Gorica, ki je v enem letu skupaj z Novo Gorico ustvarila nov oživljen prostor in tako rekoč jutelesila tisto, kar naj bi nova Evropa bila, prizorišče sodelovanja in lepih odnosov. In kar sta ustvarili Gorica in Nova Gorica, to ho lahko sedaj ustvarila celotna dežela: prizorišče sodelovanja in prisrčnih odnosov z vsemi, ki nanjo mejijo in so z njo povezani. Res enkratna in nadvse spodbudna perspektiva.
Seveda pa smo enako in še bolj veseli našega j uspeha, uspeha slovenskih kandidatov in torej uspeha nas kot manjšine. Spet smo dokazali, kako sooblikujemo prostor, v katerem živimo, in to je enkraten dosežek, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Tako velika je naša moč, da smo dosegli več kot prodoren uspeh kljub premalo skupnemu izhodiščnemu dogovoru. Predvolilni čas pa je pokazal, da med ljudmi, med našimi ljudmi, obstaja dosti več bližine, dosti več nenapisanega dogovora, dosti več želje po odpravi delitev, želje po zbliževanju. Slej ko prej je takšna naša skupna želja eden največjih dosežkov teh volitev, dragocenost, ki bo vsekakor ostala in nam utirala prihodnje poti.
DEŽELNE VOLITVE
Izjave, mnenja in ocene
Povedali so nam
• Vittorio Brancati, goriški župan: "Zelo sem vesel, ker
je to uspeh, ki je dejansko posledica dolgega vala uspehov, ki se je začel pred letom dni, ko smo v Gorici premagali desnico! Opravili smo dolgo pot, tlakovano z volilnimi zmagami! Vesel sem, da so ljudje razumeli, da z zmerjanjem ljudi s komunisti in "sla-vocomunisti" ne prideš nikamor. Kot občinska uprava smo pokazali, da je prihodnost v odprtosti, priznavanju pravic narodnim manjšinam, aktivnem sožitju in v tesnem, odprtem sodelovanju z bližnjo Slovenijo. Iskrena hvala vsem volilcem za zaupnje. Zmaga je pomembna in po tej poti moramo nadaljevati, saj gre za našo prihodnost!"
•	Mirko Brulc, novogoriški župan: "lasno je, da sem raz-
skupne zmage vesel! Rekel bom še več: že leta 2005, in ne leta 2006!, bomo z Romanom Prodijem poslali domov tudi Silvia Berlusconija, za vedno! Zmaga je sad dolgotrajnega dela, naših skupnih naporov, preprostega in jasnega, poštenega programa in odličnega predsedniškega kandidata! Zmaga je sad odprtosti in zavzemanja za čezmejno sodelovanje, za demokratično in odprto, sodobno Furlanijo-Julijsko krajino, ki ima svojo prihodnost samo v
pleta volitev izjemno vesel, osebno in kot župan Nove Gorice. Čestitam vam vsem za opravljeno delo! Vem, da ste se vsi trudili! Riccarda II-lyja poznam kot umirjenega in dobrega, pozitivnega in treznega sogovornika, ki ima odličen odnos do Slovenije in seveda vseh nas, kar seveda tudi pomeni, da bo gotovo olajšal bližnji vstop Sloveniji v Evropsko unijo. Vesel sem vaše zmage in vsem Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini čestitam ob zmagi predvsem zato, ker ste strnjeni ponovno dokazali, da je v slogi moč! Dosegli ste odličen rezultat, nadaljujte tako!"
•	Giorgio Brandolin, predsednik goriške pokrajinske uprave: "Jasno, da sem naše
S 1. STRANI
Zmaga odlične politike
Ta volilna zmaga je plod jasne in odlične politike in poraz za Slovencem od vedno sovražno ter preživeto desnico!
To je zmaga za lepšo skupno prihodnost, zmaga demokracije in nove vizije za skupno življenje obmejnih narodov, zmaga, ki široko odpira vrata času, ko krivičnih meja več ne bo!
smo izvolili pet slovenskih deželnih svetovalcev, med katerimi je tudi naš kandidat
tesnem sodelovanju s Slovenijo!"
•	Dr. Drago Štoka, nekdanji dolgoletni deželni svetovalec SSk in sedanji deželni predsednik te stranke: "V svojstvu deželnega predsednika Slovenske skupnosti sem z deželnimi volitvami zelo zadovoljen. Še posebej sem zadovoljen z uveljavitvijo Mirka Špacapana. Naša želja, da bi se Slovenska skupnost po desetih letih odsotnosti iz deželne zbornice vrnila v ta organ, so se torej uresničile. Zahvala za to gre vsem zavednim
slovenskim volivcem na Tržaškem in Goriškem in vsem somišljenikom, ki so nas v tem boju podprli!"
•	Dr. Damijan Terpin, deželni tajnik stranke Slovenska skupnost: "Očitno pri nas ljudje še razmišljajo z lastno glavo! Zmaga Riccarda lllyja je naravnost fantastičen rezultat! Za nas Slovence pomeni dvojno zmago, bodisi zato, ker je zmagala politična opcija, ki je nam naklonjena, in smo premagali naše nasprotnike, desnico, bodisi zato, ker
Veseli smo, da imamo v novem, nam naklonjenem, deželnem svetu F-Jk pet slovenskih svetovalcev. To so: Mirko Špacapan (Slovenska skupnost), Igor Dolenc (Levi demokrati), Tamara Blažina (Levi demokrati), Bruna Zorzini Spetič (Stranka italijanskih komunistov) ter Igor Canciani (Stranka komunistične prenove).
Vsem iskrene čestitke ter obveza, da ostanejo zvesti naši narodni skupnosti!
Mirko Špacapan. Kot deželni tajnik edine slovenske stranke v Italiji, Slovenske skupnosti, sem seveda zadovoljen, da je stranka dosegla uspeh in se bo po več kot desetih letih krivičnega izgona iz deželnega sveta vrnila na Deželo. V širšem smislu pomeni naša zmaga tudi zmago vseh demokratov v Furlaniji-Julijski krajini!"
•	Dr. Peter Močnik, pokrajinski tajnik SSk za Tržaško: "Volitve v deželi F-Jk so dokazale to, kar smo kot slovenska stranka vedno trdili: v slogi je moč! Združena levosredinska koalicija, pa čeprav so
si morali nekateri v njej morda zamašiti nos, je zmagovita v celi deželi, od občine Trst dalje. Slovenci smo morda pr-i vič v svoji zgodovini vsi skupaj, v celi deželi, zagovarjali isto izbiro in nagrada ni izostala, saj imamo lepo število predstavnikov, kot še nikoli doslej, in pa predsednika dežele, ki nas je pripravljen poslušati in z nami konkretno sodelovati, kar je že večkrat tudi pokazal, ko je bil za krmilom tržaške občine. Glede na nove izzive, ki se nam pripravljajo s 1. majem 2004, lahko mirne duše trdimo, da je naša dežela prestala izpit in da je sedaj nared, da ponovno pridobi tisto osrednjo vlogo v novi Evropi, ki jo je imela vsa stoletja pred letom 1920. Slovenci bomo čez manj kot leto dni vsi združeni v istem prostoru in zgodovina nas je sedaj postavila pred odločilno izbiro: ali bomo znali ta trenutek izkoristiti ali bomo o-stali tudi vnaprej drugorazrednega pomena. Prepričan sem, da so naši ljudje delavni, pozorni, bistroumni in da se bodo zato lahko znašli na prvi bojni črti, ko bo treba iz naših krajev prodirati in se uveljavljati v novem celinskem prostoru.
V	imenu Slovenske skupnosti se iz srca zahvaljujem vsem zvestim volilcem, ki so omogočili edini slovenski stranki v Italiji, da se je po desetih letih krivične odsotnosti vrnila v deželni parlament, kjer bo gotovo nosilka slovenskih interesov in pravic. Zah-
valjujem se tudi, ker so naši volilci bogato nagradili kandidata stranke Mirka Špacapana, ki je dokazal, da bi tako ali drugače bil izvoljen v deželni svet, kar bo gotovo vplivalo na njegovo težo v novem zboru. Zato vsi Slovenci s ponosom, in seveda z lllyjem, naprej!"
•	Dr. Drago Legiša, časnikar: "Zelo sem zadovoljen, da je na deželnih volitvah zmagala leva sredina in da bo Ric-cardollly novi predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine. Priznati moram, da nisem pričakoval, da bomo v
njeno, z vedrino in modrostjo. Saj gre v bistvu za to, da se v nekem prostoru ustvarjajo čim boljši življenjski pogoji in da se daje možnost razvoja vsem tistim družbenim silnicam, ki imajo kot skupni imenovalec dostojanstvo posameznika in skupnosti."
•	Marij Maver, predsednik Slovenske prosvete: "Glede na trend, ki poteka, prvi rezultati volitev kažejo, da gre llly-
ve pa so imele naše kulturne ustanove, katerim je Dežela izplačevala državne prispevke z velikimi zamudami. Še najbolj je bil prizadet slovenski tisk. Prepričani smo, da se bodo stvari z novo deželno u-pravo bistveno spremenile in da bomo obravnavani enakovredno z ostalimi. Zmaga leve sredine pomeni tudi krepitev slovenskega predstavništva v deželnem svetu in kot Goričan sem posebno zadovoljen, da je prišel v deželni svet tudi Mirko Špacapan, ki bo znal odlično zagovarjati naše skupne interese!"
•	Prof. Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž,Gorica: "Zmaga kandidata Riccarda lllyja in leve sredine, v kateri se Šlovenci prepoznavamo, je seveda za nas veliko zadovoljstvo in obenem veliko zadoščenje za vso slovensko narodno skupnost v Italiji. Še posebej se seveda veselimo izvolitve našega kandidata Mirka Špacapana, ki je kot predstavnik stranke Slovenska skupnost izvoljen v deželni svet, kar pomeni, da se po več kot desetih letih
novem deželnem svetu imel kar pet svetovalcev, ki pripadajo slovenski narodnostni skupnosti, kar se je zgodilo prvič v 39-letni zgodovini Furlanije-Julijske krajine. Moje veselje pa je naravnost nepopisno, ker se tokrat po desetletni odsotnosti vrača v deželni zbor predstavnik Slovenske skupnosti, ki je bil iz tega izredno važnega zakonodajnega in upravnega telesa izgnan zaradi novih in za celotno našo manjšinsko skupnost krivičnih volilnih predpisov. Ric-cardu lllyju je treba priznati, da je to krivico ne samo razumel, ampak jo je tudi odpravil, ko je na svoj volilni seznam vključil tudi dr. Mirka Špacapana, kandidata iz vrst Slovenske skupnosti. Lepo število preferenčnih glasov, ki jih je dr. Špacapan prejel tudi kot kandidat SSk na listi Marjetice, potrjuje pravilnost izbire, ki jo je naredila Slovenska skupnost. Vsem izvoljenim slovenskim kadidatom in zlasti dr. Mirku Špacapanu iskreno čestitam in sem globoko prepričan, da bodo modro in koristno izkoristili politični in moralni kapital, ki so ga jim zaupali naši volivci."
•	Dr. Damjan Paulin, predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete in Zadruge Goriška Mohorjeva, Gorica: "Zmaga kandidata leve sredine Riccarda lllyja je prav go-
stranka Slovenska skupnost vrača na Deželo kot edina etnična stranka Slovencev v Italiji. Jasno je, da lllyjeva zmaga pomeni izjemno veliko za vse nas, saj bo lllyjeva uprava gotovo imela več posluha za naše potrebe in seveda tudi za kulturne ustanove, kot tudi za izvajanje zaščitnega zakona."
•	Prof. Silvan Kerševan, ravnatelj SCGV Emil Komel: "Pri-
sotnost slovenskega svetovalca v deželnem svetu je razveseljiv dogodek, predvsem če gre za osebo, ki je zrasla v manjšini in od blizu pozna njeno problematiko. Poleg čestitk seveda želje, da bi se nova uprava lotevala manjšinske problematike neobreme-
NOVIM IZVOLJENIM deželnim svetovalcem in še posebej dr. Mirku Špacapanu za odličen uspeh na volitvah iskreno čestitata uredništvo in uprava Novega glasa.
PD PODGORA in pevci vokalne skupine Akord, ki jo vodi novi deželni svetovalec dr.
ju dobro. S tem bo potegnil s sabo tudi oba slovenska kandidata na predsedniškem seznamu, Mirka Špacapana in Tamaro Blažina. S tem volilnim izidom se je nekako po desetih letih zgodil pomemben premik za stranko Slovenske skupnosti, ki se vrača v deželni svet. Kar se pa tiče volitev na splošno, smo lahko zadovoljni, tudi zato, ker je končno zaustavljen pohod desnice, s katero je bilo dejansko nemogoče se sploh dogovarjati, tudi na ravni civilne družbe, tako da je cela vrsta problemov, ki so vezani na zaščitni zakon, ki se še ne izvaja, kar bo verjetno tudi še naprej trajalo glede na to, da bo v Rimu ostala ista vlada. Ampak mi računamo, da bomo imeli vsaj na deželni ravni novo vzdušje in nove sogovornike, s katerimi bomo lahko reševali nekatere odprte probleme."
•	Prof. Tomaž Simčič, šolnik in kulturni delavec: "Veselim se lllyjevega prodora in s tem tudi dejstva, da bo - u-pam - beseda Slovencev, ki
smo nastopili v veliki večini v lllyjevem taboru, v deželnem merilu nekaj več pomenila, tudi z ozirom na izvajanje zaščitnega zakona. Posebno pa se veselim še vrnitve predstavnika Slovenske skupnosti v deželni svet."
(Izjave so zbraliJUP, DD in IŽ)
Špacapan, se veselijo uspeha svojega člana in dirigenta. Ob čestitkah še želja, da bi Podgorcem in kulturnemu delu ostal zvest tudi v prihodnje!
ŠZ0LYMPIA čestita nekdanjemu predsedniku in igralcu Mirku Špacapanu ob življenjskem dosežku, ki je pomemben za vso našo skupnost.
tovo velika pridobitev za vso slovensko narodno skupnost v Italiji, ki je bila v zadnjih mandatnih dobah pri deželni upravi zanemarjena. Dežela F-Jk je namreč delala velike težave pri izvajanju zaščitnega zakona in pri sestavi paritetnega odbora. Največje teža-
3
ČETRTEK, 12. JUNIJA 2003
4
ČETRTEK, 12. JUNIJA
2003
KRISTJANI IN DRUŽBA
Stoto pastirsko potovanje papežajaneza Pavla II.
Sveti oče na Hrvaškem
Spravna slovesnost koprske škofije na Lajšah pri Cerknem
Škofijska spominska slovesnost za vse žrtve okupacije in revolucije na Primorskem pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej bo v nedeljo, 22. junija, na Lajšah pri Cerknem. Pred mašo bo ob 15.15 rožni venec, ob 16. uri pa bo maša, ki jo bo s somašniki daroval koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo molitve za rajne pri breznu in blagoslov.
Naj spravni slovesnosti dajejo ton besede koprskega škofa Metoda Piriha: "Naši bratje in sestre, katerih se danes spominjamo, so stopali po poti trpljenja. Trdno verujemo, da jim je Bog že namenil prelepo plačilo. Naša današnja molitev naj izzveni v gorečo prošnjo: 'Nikoli več vojne, nikoli več revolucije!'"
PapežJanez Pavel II. je v ponedeljek, 9. t.m., končal že svoje stoto pastirsko potovanje in svoj tretji pastoralni obisk na Hrvaškem
Relikvije sv. Tereze Deteta Jezusa v Trstu
Pravi naval vernikov, predvsem mladih
Sveti oče je priletel s spremstvom na Hrvaško na otok Krk v četrtek, 5. t.m., kjer so ga pričakali najvišji državni predstavniki, apostolski nuncij na Hrvaškem msgr. Giu-lio Einaudi in hrvaški škofi, ki jih je vodil zagrebški nadškof msgr. Bozanič.
Takoj po prihodu je papež v hrvaščini po poročanju Slovenske tiskovne agencije izrazil podporo prošnji Hrvaške za vstop v Evropsko u-nijo, državo pa je tudi pozval, naj goji dobre odnose s svojimi sosedami, kljub boleči preteklosti.
Med obiskom na Hrvaškem je papež obiskal Reko, Dubrovnik, Osijek, Djakovo in Zadar, daroval pa je tudi tri svete maše na prostem, ki so jim sledile množice tiso-čev vernikov, med njimi so bili tudi slovenski verniki.
Hrvaški škofje so za papežev tretji obisk na Hrvaškem izbrali geslo Družina -pot Cerkve in naroda.
V petek, 6. t.m., je sveti oče obiskal Dubrovnik, kjer je med mašo razglasil za blaženo hrvaško redovnico Marijo Petkovič s Korčule. Nova hrvaška blažena je pred sto leti ustanovila družbo hčera svetega Frančiška. V slovitem mestu ob Jadranu je slovensko škofovsko konferenco zastopal mariborski škof dr. Franc Kramberger.
Tudi sicer se je slovenska Cerkev udeležila srečanja s papežem, saj so se v nedeljo na Reki s svetim očetom srečali ljubljanski nadškof dr. Franc Rode in pomožni ljubljanski škof msgr. Andrej Glavan ter koprski škof msgr. Metod Pirih in pomožni koprski škof dr. Jurij Bizjak, v ponedeljek pa je bil v Zadru mariborski pomožni škof dr. Anton Stres.
Papež je na Hrvaškem i-mel več odmevnih nagovorov, saj je, recimo, v Dubrov-
niku izrecno izpostavil vlogo ženske v današnji družbi.
"Bliskovit tempo sodobnega življenja lahko vodi k izgubi človeškosti. Zato v našem času, morda bolj kot kdajkoli prej v zgodovini, potrebujemo posebnega duha
ben pogum za spravo in solidarnost!" je vzkliknil papež pred 220.000 verniki na letališču v Osijeku.
V katedrali v Djakovu pa je imel papež zasebni obisk, zbrane vernike pa je pozval k molitvi.
in posebne darove, ki jih imajo ženske," je poudaril sveti oče.
Tudi v Djakovu so papeža pričakale navdušene množice vernikov. Sveti oče Janez Pavel II. je tretji dan obiska na Hrvaškem obiskal Osijek in Djakovo. V Osijeku je med mašo v soboto, 7. t.m., pozval k spravi na območju, ki so ga pretresle nedavne vojne.
"Po težkem času vojne na tem območju so ostale globoke rane, sedaj pa je potre-
Papežev obisk na Hrvaškem je zaznamovala visoka vročina, a tudi neslane šale nekaterih, ki so grozili z bombnimi atentati, kar se je k sreči izkazalo za laž.
Med papeževo mašo v Osijeku so temperature na prizorišču dosegle tudi 38 stopinj Celzija, zaradi česar so trije verniki umrli, večje število pa jih je moralo poiskati zdravniško pomoč.
Poseben pozdrav je papež v Slavoniji, žitnici Hrva-
ške, namenil kmetom. Dejal je, da ve, kako težko je obdelovati zemljo, in da velikokrat plodovi, ki jih vrne zemlja, ne ustrezajo naporu, ki je bil vanjo vložen. Kmete je pozval, naj ne izgubijo zaupanja in naj imajo vedno v mislih, da so s svojim težkim delom vsakodnevno sodelavci Stvaritelja.
Med nedeljsko mašo na Reki je sveti oče imenoval družino temelj družbe. Na binkoštno nedeljo, ki jo je preživel papež prvič zunaj Vatikana, je spodbudil mlade, naj se poročijo, naj si ustvarijo družino ter pomagajo svojim otrokom premagati skušnjave in tako hoditi po "poti, ki vodi do pravega veselja".
Na Reki je bilo tudi veliko slovenskih vernikov s škofi, ki jih je vodil ljubljanski nadškof dr. Franc Rode.
"Ne smemo pozabiti, da s tem, ko pomagamo družinam, pomagamo rešiti tudi druge pomembne težave, kot je nudenje pomoči bolnim in starejšim, ustavitev širjenja kriminala in odkritje sredstva za preprečitev uporabe mamil," je poudaril papež.
Tiste mlade pa, ki živijo skupaj neporočeni, je sveti oče pozval, naj se ne bojijo "vezi, ki je javno izražena in priznana".
Papež je na Binkošti med angelskim češčenjem pozdravil tudi Slovence, pri čemer je spomnil na svoja dva obiska v Sloveniji.
Sveti oče, ki je velik častilec Matere Božje, je v nedeljo odšel tudi na zasebni obisk svetišča Matere Božje na Trsat, kjer je v tišini zbrano molil.
Zadnji papežev dan obiska na Hrvaškem je minil v znamenju obiska Zadra, od koder se je vrnil v Vatikan.
Ulil*)
V četrtek, 5., in v petek, 6. junija, se je v Trstu nahajala skrinja z relikvijami ene od najbolj čaščenih svetnic, sv. Tereze iz Lisieuxa oz. sv. Tereze Deteta Jezusa (na sliki). Relikvije sv. Tereze, ki v tem času romajo po celi Evropi, naj bi v Trst prinesli na posebno prošnjo tržaškega škofa Evgena Ravignani-ja. Sv. Terezi Deteta Jezusa pripisujejo namreč veliko število čudežev, pri čemer je treba vzeti v poštev predvsem tiste, ki se nanašajo na duhovno ozdravljenje ljudi. Duhovno zdravje pa je eden od predpogojev za rojstvo novih duhovnih poklicev, ki zlasti v Trstu beležijo hudo krizo (slovenski verniki to krizo še posebej občutimo, saj tvegamo, da se bo v nekaj letih število naših duhovnikov drastično zmanjšalo).
Relikvije sv. Tereze so v Trst dospele v četrtek, 5. junija, nastanili pa so jih v kar-meličansko cerkev (svetnica je bila namreč članica reda
Karmeličank) Karmelske Matere Božje na Greti. Tam je bilo izjemoma tudi binkoštno bedenje z izredno veliko udeležbo vernikov, predvsem mladih, priložnostno mašo pa je imel škof Ra-vignani. V petek, 6. junija, so relikvije s krajšo procesijo (v tržaški polpretekli zgodovini naj bi bila prva tovrstna procesija) pripeljali v župnijsko cerkev, ki je posvečena sv. Terezi v ul. Manzoni (v bližini Kulturnega doma). Tako procesije kot mašnih obredov, ki jih je najprej za redovnike in redovnice, nato pa še za župnijsko skupnost vodil škof Ravignani, se je udeležila velika množica vernikov, ki so molili ob posmrtnih ostankih male svetnice (sv. Tereza je namreč umrla komaj 24 let stara, leta 1897). Relikvije sv. Tereze Deteta Jezusa so nato zopel prenesli v karmeličansko cerkev na Greto, od koder so jih čez nekaj ur odpeljali iz Trsta proti Rapallu.
SVETO PISEMSKA RAZMIŠLJANJA
OB BOGOSLUŽNIH BERILIH
V	LITURGIČNEM LETU B
ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO
VILJEM ŽERJAL | Sy£TA TROJICA
5 Mz 4,32-34.39-40; Ps33; Rim 8,14-17; Ml 28,16-20
Bog neprestano dela. Jazus pravi: "naj svet spozna, da ljubim Očeta in da delam tako, kakor mi je naročil Oče" (Jn 14,
10.	31; 1 Kor 12, 6). In: "Moj Oče dela do zdaj in tudi jaz delam" (Jn 5, 17). Je gospodar zgodovine. Ni lipov bog. V sebi nosi skrivnostno, a resnično življenje. Je živi Bog: "Jaz sem, ki sem", pravi že Mojzesu (2 Mz 3, 14). Ljudje ga bodo spoznali po mogočnem varstvu pri izhodu iz Egipta in v vsem življenju. "Je Bog, ki dela vse v vseh" (1 Kor 12,6). Ob dovršitvi vsega bo "Bog vse v vsem" (1 Kor 15, 28). Skratka: Bog je življenje (Jn 1, 3 ns. 1 Jn 1, 3 ns).
Bog je samo eden (5 Mz 6,4). Vero v enega samega Boga priznavajo Judje, mi kristjani in muslimani. Toda razodetje Jezusa je spopolnilo naše verovanje. In sicer tako, da nam je Jezus razodel, da so v enem Bogu tri različne osebe: Oče, Sin in Sveti Duh. Kako da imamo Sveto Trojico v Bogu, je največja skrivnost. Verujemo pa, ker nam je o njej spričal Jezus Kristus: "Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil" (Jn 1,18).
Različnost v Bogu je obenem edinost in čudovita povezanost ter vzajemnost med vsemi tremi Božjimi osebami.
Da to ne ostane gola filozofija, pričuje tudi celotna Cerkev s čaščenjem in slavo ter hvalo. Od Jezusa dalje namreč vzklika in poje, moli, blagoslavlja, deli zakramente v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Sinovo ponižanje v "meso", v umiranje in smrt je usmerjeno k Očetu. Njegov, Sinov, in Očetov Duh nas vodi v vso resnico (Jn 16, 12-15). Po Božjem Duhu smo deležni pobožanstvenja in zato kličemo tudi mi Boga za Očeta (Rim 8,15). In to ne samo pri bogoslužju, marveč vedno.
Kakor apostol Filip bi tudi mi radi videli Očeta. Jezus odgovarja Filipu in nam takole: "Toliko časa sem med vami, in me niste spoznali? Kdor je videl mene, je videl Očeta" (Jn 14, 9 nss). In: "Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni" (Jn 14, 9 nss). Končno je le Jezus pot k Očetu. Spopolnitev pa, vse spoznanje in gledanje Boga iz oči v oči bo šele v nebesih. Ne Mojzes (2 Mz 33, 20. 22 ns) ne prerok Izaija (Iz 6, 5) ne kdo drug ga ne more videti, pač pa jim je Bog dal videti oz. srečati, doživeti svojo, t.j. Božjo bližino.
Hrepenenje, žejo po Bogu daje Sveti Duh. Zaradi tega ljudje prosimo, molimo. Jezus govori tudi nam danes: "Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo... Koliko bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dajal dobro tem, ki ga prosijo" (Mt 7, 7. 11). Pri Luku pa o molitvi tako govori: "Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo" (Lk 11,13; Jn 14,13-14).
Spoznanje Boga v treh osebah je torej globoko doživetje Boga. Je prisrčen odnos do Boga. Jezus pravi, da bosta z O-četom prišla k človeku in pri njem, pri nas, prebivala (Jn 14,23).
V	Bogu je popolna zveza in odnos ljubezni. Judje so Jezusu tako nasprotovali, ker so napačno sodili, da se dela enakega Bogu in zato uničuje pravo vero v enega-edinega Boga, saj se postavlja kot Bog poleg enega - edinega Boga (Jn 5, 18). On pa ponavlja, da je Oče večji od njega ter da vse njegovo in Svetega Duha delo je poveličanje Očeta (Jn 14, 28). Večno življenje treh Božjih oseb pa ostane neprodirna skrivnost. Sv. Avguštin je opazoval otroka na morski obali, ki je hotel spraviti vso vodo neizmernega morja v majhno luknjo. Učeni škof ga je opomnil, da to ne bo šlo. Toda otrok ga je presenetil z odgovorom ter poučil, da je popolnoma nemogoče spraviti vso Božjo ljubezen v človeško razumevanje. Praznik Svete Trojice naj nas vsaj malo poglobi v nedoumljivo Božje življenje v treh osebah. A predvsem naj utrdi našo hvaležnost do Boga, ki nas je poklical, da bi ob naši uri bili privzeti v življenje samega troedinega Boga; da bi ga gledali iz oči v oči.
A že zdaj smo si z Bogom domači po Svetem Duhu. Saj mu smemo reči Aba-tata ali kako drugače zaupno po svoji družini in navadi.
Jezus je v trpljenju zdihoval in prosil: "Oče, tata, ata, tebi je vse mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene" (Mr 14, 36). Bil je uslišan, a ne za tiste strašne ure velikega četrtka in petka. Zato bo Oče dal tudi nam prenesti križ življenja, ki pa ga že zdaj nosi z nami in za nas za vstajenje in poveličanje pri Bogu.
Za mnoge zgodovinski preobrat
Prvi ekumenski shod v Berlinu
k-
V	nedeljo, 1. junija, se je v Berlinu s slovesnim ekumenskim bogoslužjem končal prvi ekumenski shod v Nemčiji. Skoraj petsto let je mini-
lo,	odkar se je z Martinom Lutrom zahodna cerkev razcepila v dva tabora: evangeličanskega in katoliškega. U-pravičeno so mnogi opazovalci v teh dneh komentirali, da je šlo za zgodovinski preobrat. Tako množičnega verskega srečanja, kjer so si na številne načine izkazovali pozornost, razumevanje, medsebojno podporo in skupaj gledali v prihodnost katoličani in protestanti, v Nemčiji po Lutru še ni bilo.
Od 200.000 stalnih udeležencev srečanja je bila skoraj tretjina mladih. Izjave mladih ob sklepu zares uspelega množičnega srečanja v znamenju upanja, skupne vere v Kristusa in z željo po boljšem, bolj mirnem in strpnejšem svetu, izražajo pozitivno in ustvarjalno vzdušje, ki je od srede, 27. maja do nedelje, 1. junija napolnilo domala vse kotičke velemesta Berlin. Pa naj zdaj rečejo starejši, da v nas ni nobene vere! Tako je bilo eno od pričevanj mladih, ki so se aktivno udeleževali ne le številnih koncertov, ampak tudi bogoslužij, meditacij, jutranje in večerne molitve, delavnic za liturgični ples in številnih okroglih miz, javnih tribun in mirovnih pobud.
Okoli 3400 prireditev seje zvrstilo v dneh ekumenskega shoda krščanskih cerkva v Berlinu. Omenil bom le nekatere, ki sem se jih tudi osebno udeležil.
Nadvse slovesno je bilo odprtje ekumenskega shoda. Pozitivne in z upanjem prežete besede berlinskega kardinala Sterzinskyega in evangeličanskega deželnega škofa Huberja je podkrepilo prav tako odprto, prijazno in optimistično pozdravno pismo papeža Janeza Pavla II., kjer poudarja, da je ta ekumenski shod velika priložnost za zbližanje krščanskih cerkva. Naslonimo se, tako sveti oče, na to, kar nas združuje, kajti to je veliko močnejše in od-ločilnejše od tistega, kar nas ločuje. Sveto pismo je bilo sprejeto pri načrtovanju ekumenskega shoda kot srce, ki naj daje utrip berlinskim dnem, kot temelj dela za edi-
nost. Da bi bili vsi eno, ta Jezusova goreča prošnja k Očetu, naj vodi prizadevanja za edinost vseh, ki se imenujejo kristjani. Te smernice so navdušile vse, ki smo bili priča slovesnemu odprtju ekumenskih dni. Tega pomembnega trenutka se je po ocenah organizatorjev udeležilo nad 400.000 ljudi.
Tam, kjer je še pred 14 leti S stal berlinski zid in mesto ločeval v dva bloka, je vse dni potekalo druženje, prijateljevanje, glasba, ples, pogovori, koncerti, molitev, celo romanje. Eno od srečanj, ki je za simbol vzelo prav nesrečni berlinski zid, je bilo naslednje. Skupina romarjev, ki je na shod pripotovala peš in na poti obiskala tisočletne spomenike pokristjanjevanja Nemčije, je v petek, 30. maja, ob osmi uri v cerkvi sprave imela najprej ekumensko bogoslužje, nato pa je z romarskim pohodom vodila še druge udeležence po sledeh nekdanjega berlinskega zidu.
■ Med petjem pesmi, branjem | iz Svetega pisma, spomini na številne žrtve, ki so padle pod zidom ločitve, so romarji prispeli k Brandenburškim vratom in v sklepnem programu izrazili želje po razumevanju in miru, po novi solidarnosti, ki jo nakazuje Kristus v evangeliju. Mar ne bo to tudi srce nove Evrope, je ob tem razmišljal eden od romarjev.
Kardinal VValter Kasper, ki v Rimu vodi papeški svet za zedinjenje kristjanov, je v petek popoldne v eno od številnih dvoran berlinskega sejemskega prostora privabil številne poslušalce. V zelo jasnem, klenem in prodornem predavanju je poudaril, da ekumenizem napreduje s pospešenimi koraki. Vsaka od krščanskih cerkva pa mora pri tem zajemati iz globin lastne duhovne tradicije, imeti mora tudi veliko potrpežljivosti in razumevanja do drugačnosti. Ekumenizma se ne da prisiliti. Je proces, ki se mora odvijati. Nobena hitra in zgolj organizacijska akcija ga ne more pospešiti. V bazi, tako kardinal Kasper, je čutiti veliko ekumenskega zagona. Ampak povem vam tudi, je pripomnil, da je papež že veliko dlje od baze same.
V	sklopu družbenih in socialnih tem, ki so bile na sho-
du močno zastopane, smo bili navzoči tudi mi Slovenci. Na pomembni javni tribuni o priseljencih v Nemčiji je sodeloval tudi slovenski župnik iz Berlina, Izidor Dori Pečovnik. Orisal je pastoralno in socialno delo s Slovenci in Nemci v župniji sv. Elizabete v Berlinu in naglasil, da že dolgo poteka v ekumenskem duhu in v znamenju nove solidarnosti, ki jo danes svet tako potrebuje. Na isti prireditvi je sodeloval tudi zvezni predsednik Johannes Rau, ki je poleg drugih sodelujočih naglasil, da kristjani lahko zares veliko dajejo družbi in današnjemu človeku, ki tako zbegano išče orientacijo in smisel po brodolomnih izkušnjah sovraštva, rasizma, vojn in diskriminacij. Navzočim slovenskim udeležencem, ki že dolgo živijo v Nemčiji, je bila zlasti všeč njegova izjava, da je ob prevzemu odgovornosti vsem javno povedal, da je predsednik tako tistih, ki imajo nemško državljanstvo, kot tudi vseh, ki ga nimajo.
Se bi lahko našteval in listal po zanimivih, odmevnih in bogatih srečanjih, ki sem se jih udeležil. Za konec naj omenim, da je bila vsako jutro med deveto in deseto uro biblična ura, ki so jo vodili številni priznani biblisti, teologi, družbeni in socialni delavci, karizmatične osebnosti. Trikrat na dan je bila možnost udeležbe pri katoliški sveti maši, petkrat dnevno pa so potekala ekumenska bogoslužja. Zlasti zanimiva so bila liturgična srečanja za posebne skupine: veliko jih je bilo za bolne in invalide, za ostarele, za ločene, za oddaljene
od Cerkve. Med vožnjo s podzemno železnico sem se zaklepetal z gospo, ki se je hotela udeležiti bogoslužja za oddaljene, ki ga je skupaj z evangeličanskim pastorjem iz Frankfurta vodil kardinal Lehman, predsednik nemške škofovske konference. Do cerkve je prišla že eno uro pred začetkom, vendar je bilo že vse polno. To je le eden od konkretnih znakov odmevnosti ekumenskega srečanja. Ko so na prostorih sejmišča govorili duhovni možje in žene, ki nagovorijo dušo in srce današnjim ljudem, so organizatorji | morali večkrat zapreti dvorano in udeležence usmeriti v sosednjo, še večjo dvorano, kjer so lahko sledili programu preko video projekcije. Tudi tisti, ki ne bi znal kaj dosti nemško, bi se v teh dneh zlahka naučil besedo "iiber-fiillt", kar pomeni, prenapolnjeno.
"Postanite blagoslov" je bilo geslo ekumenskega shoda. Biti blagoslov z aktivnim deležem pri oblikovanju družbenega in socialnega življenja. Večina opazovalcev in komentatorjev je bila mnenja, da je bil shod zato tudi velik politični dogodek. Udeležili so se ga številni vodilni politiki, družbeni in socialni delavci. Biti blagoslov s poglabljanjem duhovnega življenja. Najbolj obiskane so bile prireditve z duhovno vsebino. Postati blagoslov z novo kvaliteto življenja, s stilom evangeljske pravičnosti in z držo miru. Ne le Dalaj Lama, ki je privabil veliko množico, tudi številne druge osebnosti, benediktinec in duhovni pisatelj Anselm Griin, Chiara Lu-bich, evangeličanski teolog in predan ekumenski delavec Jorg Zink, Eugen Drevver-mann in mnogi drugi so našli besedo, ki je segala do srca.
Na prvem ekumenskem shodu krščanskih cerkva so na raznih forumih v okviru 2400 prireditev veliko govorili, načrtovali, podpisan je bil važen dokument "Charta oe-kumenica". Veliko pa je bilo tudi molitve, petja, praznovanja. Delajmo to, kar nas druži, bi lahko bil moto in povzetek zgodovinskega srečanja v Berlinu.
Zvone Štrubelj
Priprave na drugo tržaško škofijsko zborovanje
Izzivi tretjega tisočletja: družina, gospodarstvo, mladi
30. in 51. maja je v okviru priprav na drugo tržaško škofijsko zborovanje potekalo še tretje dvodnevno plenarno srečanje sodelavcev.
Priprave na drugo zborovanje tržaške Cerkve se počasi bližajo koncu. V tem obdobju potekajo še zadnje seje posebnih komisij, ki morajo pripraviti sklepna poročila o svojem delovanju. Medtem pa je
30.	in 31. maja potekalo še tretje dvodnevno plenarno srečanje vernikov oz. udele-
žencev zborovanja, ki je bilo posvečeno izzivom tretjega tisočletja, s katerimi se bo morala soočati tržaška Cerkev.
Prvi del srečanja je potekal v petek, 30. maja, v športni palači v ul. Calvola, kjer so po uvodnem pozdravu tržaškega škofa msgr. Evgena Ravi-gnanija prisotnim spregovorili trije strokovnjaki: Alessan-dro Castegnaro z univerze v Padovi, sicer predsednik dru-žbeno-religioznega observatorija Treh Benečij, je spregovoril o prihodnosti družine; ekonomist Saverio Merzliak, svetovalec tržaškega združenja industrijcev, je spregovoril o družbenogospodarskem položaju in perspektivah Trsta, raziskovalec Giovanni Grandi pa je podal referat o pričakovanjih in perspektivah mladih v Trstu.
V	svojem referatu je Castegnaro podčrtal predvsem pomen sedmih izzivov za družino: ti so odločitev za poroko kot taka, zakonska stabilnost, odnosi in vloge v družini sami, rodnost, problem vzgoje, odnos med družino in delom oz. službo ter medgeneracijska solidarnost (pri čemer je predavatelj poudaril pomen oblikovanja nove vloge starejših generacij in izkoriščanje njihovega potenciala). Merzliak je v svojem poročilu opozoril predvsem na pomen, ki ga ima industrijski sektor za tržaško gospodarstvo, saj bi brez tega slednje postalo precej redimenzionirano, kar bi imelo usodne posledice tudi za ostalo tržaško stvarnost. Ob vse prej kot spodbudnih perspektivah, ki se kažejo za tržaško gospodarstvo zaradi svetovnih in državnih trendov, pa je predavatelj opozoril na važnost povezovanja tako na širši kot na krajevni ravni za zagotovitev razvoja. Grandi je v svojem poročilu med drugim dejal, da mladi sicer vedo, kaj hočejo, ne vedo pa, kaj zares potrebujejo. Če se Cerkev želi približati mladim, mora ugotoviti, katere so te potrebe, predvsem pa je treba, da se znotraj Cerkve vsi, in ne samo nekateri, pogovarjajo z mladimi. Udeleženci srečanja so zatem v prostorih škofijskega semenišča razpravljali o teh poročilih v okviru dekanijskih skupin. Iz teh razprav so izšle tri zgoščene obnove, ki so bile prebrane dan kasneje, v soboto,
31.	maja, med priložnostnimi večernicami v stolnici sv. Justa.
(NL)
Dobrodelna pobuda
Kulturagua v župnijski dvorani v Doberdobu
Skupina univerzitetnih študentov je ustanovila pred časom društvo Kulturagua z namenom, da bi pomagali otrokom v Nikaragvi.
O tej srednjeameriški državi vemo malo. Meri 129.500 km2 in ima nekaj nad 4 milijone prebivalcev, ki so pretežno naseljeni v glavnem mestu Managua. Govorijo špansko, ker je bila to španska kolonija. V decembru 1972 je potres do tal porušil glavno mesto Managuo. Samo v mestu je bilo nad 6.000 mrtvih. Poznana je sandinistična revolucija v letu 1970, ki je ter-
jala več življenj. Leta 1980 pa se je država soočala z vojno Contrasov. Tudi Nikaragva je doživela veliko inflacijo in tako je bila pahnjena v veliko revščino.
Kulturni popoldan na začetku maja je imel namen, da se seznanimo z društvom in po naših močeh s prostovoljnimi prispevki podpremo delo univerzitetnih študentov pri društvu Kulturagua. Pripravili so lepo razstavo o državi, videli smo nekaj knjig in seveda narodno nošo ob državni zastavi. O dokumentarnem filmu Cesso di esse-
re indifferente, ki prikazuje akcijo izgradnje javnih stranišč po naseljih in ga je posnela skupina italijanskih univerzitetnih študentov, je naša domačinka Jana Jarc opisala svoja zapažanja in doživetja ob stikih s tamkajšnjim prebivalstvom. Sam film kot tudi pripovedovanje je na vse prisotne naredil izreden vtis.
Večer sta popestrila duo Bramuzzo iz Gorice s pripovedovanjem v goriškem narečju in skupina žena iz Prva-čine z uprizoritvijo drame v domačem narečju o Alek-sandrinkah.
Tudi tokrat nismo pozabi-
li	na ročne spretnosti. Ob skrbno izbrani razstave naše
domačinke smo spoznali načine vezanja, ki so del naše narodnostne kulture. Zahvala gre gospe Magdi Prinčič za organizacijo in župniji, ki je bila pokrovitelj popoldneva.
Društvo Kulturagua se zahvaljuje za prispevke. Z njimi bodo kupili šolske potrebščine in knjige v španščini za tamkajšnje šolarje. V načrtu imajo izgradnjo centra za slepe in gluhoneme otroke v predmestju Manague in Le-j ona. Zelo bi jim prišle prav poletne otroške oblekce do
12	let starosti. Če jih kdo želi darovati, naj jih zapakira in prinese v center Gradina v Doberdob.
Dario Bertinazzi
5
ČETRTEK, 12. JUNIJA 2003
6
ČETRTEK, 12. JUNIJA 2003
Mladinska knjiga / Priročni turistični vodniki
Lahkih nog naokrog: Na pot!
Vedno aktualna
Draga mladih letos že julija!
Tik pred sodobnim preseljevanjem narodov, kar vsekakor poletne počitnice v zahodnem razvitem svetu so, je prav, da pogledamo, kaj je novega na področju vodnikov na slovenskem knjižnem trgu. To poč-nemo radi pri Novem glasu predvsem zato, ker se je v zadnjih desetih letih tudi v Sloveniji prav tržišče za turistične vodnike zelo razmahnilo, saj je znano, da Slovenci zelo radi potujemo. Radi to počnemo predvsem zato, ker je ponudba slovenskih vodnikov iz leta v leto večja in se ni potrebno več zatekati k turističnim vodnikom v tujih jezikih. Zadnja leta je namreč na Slovenskem že toliko slovenskih vodnikov, pa naj gre za prevode tujih ali za izvirne vodnike, da so z njimi lahko zadovoljni še tako izbirčni popotniki.
Tako je letos spomladi založba Mladinska knjiga dala na trg šest novih žepnih vodnikov, ki izhajajo v zbirki Na pot! Barvni vodnik.
Vodniki so izjemno priročnega, žepnega formata, za dobrih 130 strani zajetni, polni fotografij, zemljevidov in prepotrebnih informacij za vsakogar, ki bi rad hitro in predvsem pa razločno zvedel nekaj več o deželi, kamor odhaja na počitnice, izlet, potovanje.
Dalmacija, Istra in Kvarncr, Dunaj, Budimpešta, Benetke, Krf in jonski otoki so naslovi izjemno lepo oblikovanih turističnih vodnikov, ki so sad truda nemških piscev in oblikovalcev in seveda slovenskih prevajalcev, ki so vodnike prelili v slovenski jezik. Radi poudarjamo predvsem slovensko izrazoslovje, na katerega se prevečkrat pozablja, ko odhaja-
mo v tujino in se na potovanju raje poslužujemo tujih vodnikov, kot da bi s seboj jemali slovenske vodnike. Pa je naša materinščina le pomembna in se to najlepše vidi prav v izrazoslovju za mesta, kot so Dunaj, Benetke in Budimpešta, tudi pri izrazih za Dalmacijo in za grške pokrajine! Nič-kolikokrat smo že, a bomo še enkrat ponovili, da je za vse nas iz-jemno pomembno, da se izražamo v svojem, v slovenskem jeziku, kar velja še posebej za izraze, ki jih srečamo na popotovanjih.
Vodniki v zbirki Na pot! so predvsem "hitri" in praktični, saj na zanimiv način nudijo popotniku osnovne informacije. Ponujajo mu deset največjih znamenitosti kraja ali dežele, navodila za prenočišča in gostišča za skoraj vsak žep, kratko zgodovino, opise navad in običajev, vse glavne znamenitosti mesta ali dežele, pokrajine, bogato slikovno in kartografsko gradivo in za nameček še osnovni jezikovni vodnik, kot tudi ogromno navidez nepomembnih informacij, ki pa pridejo na potovanju vedno prav: od nasvetov za dobro pijačo in hrano, do nasvetov za iskanje samotnih, lepih kotičkov, od vremenskih razpredelnic do kratkih, a koristnih namigov in idej za lep izlet, večer, pogled, koristen nakup in še kaj.
Vodniki iz niza Na pot! bodo prišli prav vsakomur, ki hoče imeti v rokah preprost in jasen, kratek ter pregleden vodnik za hitro, dopadljivo branje, nasvet.
Žepno, koristno, hitro in lepo.
Na pot torej!
OIIP)
DRAGA 2002
■ Prali mirovni in barji postavi ne sme ravnali nobena človeška oblast-
A
arhivski pos\hti:k
J ti kol) / k mar
!*!*■
Draga mladih je običajno predstavljala uvod v študijske dneve Draga, ker se je začela tik pred njimi, to se pravi konec avgusta ali začetek septembra. Mladi iz zamejstva in Slovenije, ki so se celo leto srečevali v Ljubljani in pripravljali letošnje že trinajsto izvedbo prireditve, so se odločili za uvedbo nekaterih "revolucionarnih" novosti, ki bodo Dragi mladih dale nov svež izgled in vsebino. Letošnja Draga mladih ne bo več konec poletja (takrat bo le ena okrogla miza), pač pa na njegovem začetku, to je od 10. do 13. julija.
Tudi kraj prireditve je spremenjen. Draga mladih je bila 12 let na Opčinah pri Trstu, od letos naprej pa bo mladinsko srečanje brez meja prvič potekalo v Sloveniji in se bo odslej vsako leto selilo v drugo slovensko mesto (ne samo v Sloveniji). Za prvič so organizatorji izbrali slovensko obalo, in sicer Piran, kar je tudi v skladu z vsebinskimi spremembami programa, ki bo od letos nekoliko bolj počitniško obarvan (kopanje, športne igre, izlet z barko). Kljub temu pa bo raven predavanj, delavnic in kulturnega programa izjemno kvaliteten, kar bo gotovo zagotovilo uspeh prireditve.
Tema letošnjega srečanja je ustvarjalnost mladih. Med okroglimi mizami z uglednimi gosti (Aleš Debeljak, Marko Dvorak, Peter Jambrek, Boštjan Mramor, Rudi Šeligo, Evelina Umek, Boštjan Žekš) in med pogovornimi delavnicami ("Mladi in ustvarjalnost v kulturi", "Mladi med
iskanjem uspeha in vrednotami", "Mladi in njihova bodočnost v EU", "Mladi in ustvarjalnost v medijih") in ustvarjalnimi delavnicami (delavnica hip-hop, filmska, slikarska in in-ternetna delavnica) bodo udeleženci skupaj iskali nove priložnosti uveljavljanja in ustvarjanja mladih v kulturi, medijih, gospodarstvu, politiki in izobraževanju.
Vse se bo začelo v četrtek, 10.7. ob 14.30, ko bo Drago mladih z nagovorom odprl slovenski predsednik lanez Drnovšek.
O podrobnem programu bomo še poročali. Okroglih miz in kulturnih večerov se lahko udeleži kdorkoli, ne da bi se predhodno prijavil (predavanja bodo v Geo collegeu, kulturni program pa v minoritskem samostanu in Cafe' teatru), delavnice in izlet z barko pa so namenjeni le prijavljenim, za katere bodo organizatorji poskrbeli ludi za udobno nastanitev. Vsi, ki bi se radi prijavili na julijski del Drage mladih, naj to storijo čimprej (mesta so letos o-mejena). Informacije bodo dobili na spletni strani www.dragamladib.org ali na sedežu MOSPa, ul. Donizetti 3, Trst (tel. št. 040 370846), razglednice s programom in prijavnico pa bo možno najti tudi na slovenskih višjih šolah, v knjižnici, slovenskih knjigarnah (v Trstu in Gorici), na sedežih nekaterih slovenskih društev in kulturnih centrov ter v lokalih, kjer se zbira slovenska mladina.
Breda Susič
Sedma umetnost v Tolminu
Velik uspeh dokumentarca Amigo
Dimitar Anakijev je širši javnosti bolj znan kot velik poznavalec haiku poezije, nemara eden najboljših v tem delu Evrope, kar so mu ne nazadnje priznali tudi japonski strokovnjaki. Je avtor več zbirk, urednik mnogih knjig in antologij, pisec strokovnih člankov in razprav, organizator svetovnega kongresa haiku poezije, predvsem pa topel človek, ki živi za umetnost. V zadnjem obdobju se je poizkusil tudi kot pisec filmskih scenarijev. Po nedavnem velikem uspehu filma Kruh in mleko Tolminca Jana Cvitkoviča, so se prebudili tudi drugi ljubitelji sedme umetnosti v Tolminu in ustanovili celo Kino društvo "Zvezda". V koprodukciji z Akademskim filmskim centrom iz Beograda je tako Anakiev po izvirni ideji Janeza Lebana napisal scenarij za film Amigo in ga v sodelovanju s Simonom Obleščakom tudi režiral. Gre za kratko zgodbo, 36-minutni dokumentarec o lokalnem posebnežu, ki ga domačini poznajo predvsem po vzdevku Amigo.
Film, zatrjuje Anakiev, tematizira idejo Dostojevskega o "človeku podzemlja", posamezniku z roba
Junak filma Amigo
družbe, ki kljub nenehnemu kršenju veljavnega družbenega ustroja sledi svoji lastni volji, svoji popolnoma zasebni iluziji pravičnega sveta. Na tej poti individualne "rasti" zanj ni ovir, kot izhodišče pa si je izbral pravičniško pozo, pravzaprav boj proti zlu. Amigo je krajevni heroj ali "heroj", kakor ga kdo pač želi videti, nekakšen Robin Hood, ki si je ustvaril lastna merila poštenosti in etike, zato pogosto deluje uporniško, v slogu "sam proti vsem". Okolje se mu kaže kot krivična oblika skupnosti, kjer ni ne pravega reda niti prave poštenosti. Ker ne zaupa institucijam, skrb za pravico vzame v svoje roke ter se tako pogosto znajde v
Režiser Dimitar Anakiev
vlogi "redarja", pravičnika, ki rešuje ... tudi s pestmi. Zase sam pravi, da je "pošten lopov". Pravzaprav v tej vlogi ni velike izvirnosti, saj takih ljudi, ki bi najraje reševali svet po svoji meri in podobi, nikoli ne zmanjka, je pa lik fascinanten zato, ker je v vseh ozirih popolnoma dosleden svoji ideologiji, na poti do uresničitve ideje pa ne pozna ovir. Nekakšna zasebna "kozmogonija", nekakšen prostor svobode znotraj največjega uporništva in realno gledano - pogoste nesvobode. Življenje v zaporu, kjer je Amigo preživel že lepo število let, je nekakšna "nagrada" za njegov boj, nekakšen dokaz, da je na pravi poti...
Dimitar Anakiev je film posnel z občutljivega zornega kota junakove pripovedi/izpovedi. Ničesar ne komentira, ničesar ne olepšuje ali spreminja, le Amigu dopušča, da pove vse, kar želi. Prav v tem elementu se zdi ta dokumentarec najmočnejši, v tej radikalni drži "ob strani" in z veliko mero objektivizacije samega lika. Takega, seveda, kot se vidi sam, in kot sam želi, da ga vidijo drugi. Obenem je film tudi lep zgodovinski dokument nekega časa, saj Amigo naj-polneje živi prav v času tranzieje, po razpadu Jugoslavije, ki je njegov drugi vrednostni adut. Domača publika je film sprejela z velikim zanimanjem, do tega trenutka pa je bil prikazan v uradnem programu jubilejnega 50. Festivala filma v Beogradu ter na XII. festivalu "Zlati vitez" v Moskvi, kjer je med več kot 200 filmi iz 34 držav prejel nagrado za "visok umetniški dosežek". Povejmo še, da je na tem istem festivalu veliko nagrado (Grand Prix) prejel znameniti režiser Nikita Mihalkov. Nadaljnja usoda Amiga zelo ekspresivne filmske zgodbe se bo v prihodnjih dneh in mesecih izrisala še na domačem festivalu v Celju, v Solunu in kasneje tudi v Yamagati na Japonskem.
Jože Štucin
NAPOVEDNIK
RADIO SPAZIO 103, SLOVENSKE ODDAJE (OD 13.6. DO 19.6.2003)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško
RADIOSPAZK)
103
RADIO
OGNJIŠČE
97.5, 91.9, 90.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,103.6 Mhz). Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah, od 20. do 21. ure. Spored:
- Petek, 13. junija (v studiu Danilo Cotar): - Svetnik tedna: sv. Vid. -Prisluhnimo zborovski glasbi. - Za prijeten konec tedna: lahka glasba.
- Sobota, 14. junija (v studiu Andrej Baucon): Domače in tuje popevke. - Obvestila.
- Ponedeljek, 16. junija (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni lističi z Andrejem: zanimivosti in informacije.
- Torek, 17. junija (v studiu Matjaž Pintar): - Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjažem.
- Sreda, 18. junija: (v studiu Danilo Čotar)- Pogled v dušo in svet: Kako so razporejene rastline. - Izbor melodij.
- Četrtek, 19. junija: (v studiu Niko Klanjšček).... - Žvočni zapis. -Glasba iz studia 2.
RADIO OGNJIŠČE
Minilo je 9 let od tistega junija 1995, ko so v kletnih prostorih cerkve sv. Marka na Markovcu blagoslovili prostore in se je oglasil Radio Ognjišče. To je bil za Slovenijo nedvomno pomemben in svojevrsten dogodek. Ni bilo lahko, pa vendar z božjo pomočjo in ekipo ljudi je steklo. Glavni steber vsega je neutrudljivi direktor oče Franc Bole, za kar smo mu sodelavci in poslušalci neizmerno hvaležni. Počasi, z leti se je glas Radia Ognjišče širil po vsej Sloveniji in izven njenih meja še posebno s prenosom preko interneta, ko naš Radio lahko poslušajo tudi naši zdomci po svetu. Vsak se po lastnih močeh trudi, da bi bil program RO všeč čim širšemu krogu poslušalcev, kajti brez vas, dragi poslušalci, tudi nas ne bi bilo. Zato iz srca hvala vam. Da nas poslušate, nas podpirate, da smo tako kot ena velika družina zbrana okoli Ognjišča. Ostanite še naprej z nami in prijazno pozdravljeni.
Vidljivost naše slovenske televizije
28. maja letos sem končno videl Heleno Jovanovič. Sicer Heleno poznam že vrsto let. Toda ta dan sem jo prvič videl na ekranu, in sicer ob 20.30. Kje je problem? Problem je v tem, da sem ta dan prvič videl v Na-brežini-Kamnolomi naše slovenske televizijske programe. In še večji problem je v tem, da sem zato moral odšteti nekaj manj kot 550 evrov. Mar nam niso vlada, dežela, Rai in morda še kdo ohlubili vidljivost naših programov po vsej deželi? Komu naj pošljem račun?
Lep pozdrav
Nabrežinec
OBVESTILA
(iRAD KROMBERK bo za obiskovalce v poletnem času ob nedeljah in praznikih odprt od 13. do 19. ure.
NA GRADU Dobrovo bo do 28. septembra letos na ogled razstava slikarja Roberta Faganela.
ZARADI PRENOVE prostorov in muzejske zibrke je začasno zaprta razstava Soške fronte na Sveti Gori.
kultu«*- - J_	UITI 1 R A
Predstavitev knjige “Jugoslovanske vojne” v Kopru
Zgodba ima veliko večje razsežnosti, kot si mislimo
V torek, 3■ ju n ija, so v knjižnici ZKS v Kopru predstavili slovenski prevod knjige Jožeta Pirjevca Jugoslovanske vojne
Zgodba o vojni, ki je divjala na področju bivše Jugoslavije od lela 1991 do 1999, in nato še druga politična dogajanja do leta 2001 imajo veliko večje razsežnosti, kot si sploh mislimo. V bistvu je šlo za napoved tistega, kar se je kasneje zgodilo na Bližnjem in Srednjem Vzhodu: odpoved evropskih in svetovnih organizacij in unilateralni posegi Združenih držav Amerike. Že v 90. letih je torej na Balkanu divjala nekakšna "skrita svetovna vojna", iz katere je vsaj za zdaj Amerika izšla kot zmagovalka.
To je osnovno spoznanje, do katerega se je pri preučevanju gradiva in pri pisanju	Egon	Pelikan,	Jože	Pirjevec	in	Tine Logar na predstavitvi knjige
slovenske izdaie kniisie luno-	Jugoslovanske vojne v knjižnici /RS v Kopru. Fotografski posnetek
,	.	,	,	,	nam	prijazno	posredovali	organizatorji (/RS Koper)
slovanske vojne dokopal tržaški zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Knjiga je v italijanskem izvirniku (naslov je bil Le guerre jugoslave) izšla že leta 2001 pri prestižni italijanski založbi Einaudi. Takrat je zaradi velikega zanimanja kmalu pošla in jo je bilo treba ponatisnili. Dopolnjena slovenska izdaja (v poštev je vzeto tudi obdobje od leta 1999 do 2001, medtem ko se je italijanska izdaja končala pri letu 1999) je izšla pred kratkim pri Cankarjevi založbi, katere urednik Tine Logar je na torkovi predstavitvi dejal, da gre za enega od najpomembnejših projektov na področju zgodovine v Sloveniji. Tako Logar kot zgodovinar dr. Egon Pelikan sta v svojih posegih posebej poudarila odliko Pirjevčevega dela, ki zaradi načina podajanja snovi pritegne tako strokovnjaka kot navadnega bralca. Gre torej za tekoče branje, v katerem je opisano dogajanje okoli osamosvojitve Slovenije leta 1991, nato vojne in zločinov na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini (1992-1995), vojne proti Zvezni republiki Jugoslaviji zaradi razmer na Kosovu (1999), spopadov v Makedoniji do delovanja haaškega sodišča za vojne zločine v bivši Jugosla-
Priložnost za nova spoznanja o starih dogodkih
Stalna zbirka v Tolminskem muzeju
“Naplavine obsoške zgodovine ”/Prisoten Janez Drnovšek
V nekdanji graščini grofa Coroninija, sedanjem Tolminskem muzeju, kjer že petdeset let zbirajo premičnine posoške zgodovine, je v petek popoldne predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek odprl stalno muzejsko zbirko pod naslovom Naplavine obsoške zgodovine.
Poleg gostitelja, tolminskega župana Ernesta Kem-perla, so se kulturne slovesnosti udeležili še dr. Pavle Gantar, minister za informacijsko družbo, mag. Radovan Tavzes, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, prostor in tehnologijo, Ivan Božič, poslanec v DZ, Silvester Gaberšček, podsekretar na Ministrstvu za kulturo in delegacija slovenske skupnosti iz videmske pokrajine, ki sta jo vodila predsednik SSO Giorgio Ban-chig in SKGZ Jole Namor.
Tolminski župan Kemperle se je kot gostitelj zahvalil vsem, ki so se pol stoletja prizadevali in vztrajali, da je muzej obstal. Sedanji generaciji je zaželel srečno in delavno roko, saj se z odprtjem državnih meja ljudem z obeh strani odpirajo ne le nekdanje možnosti, ampak tudi popolnoma nove, ki jih prinašajo izzivi tega časa. V tej odprtosti pomeni tudi kulturna ponudba zelo pomembno priložnost. Izrazil je upanje, da bo
državna oblast muzeju dodelila enakopraven položaj z drugimi slovenskimi muzeji.
Tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek je izrazil zadovoljstvo, ker so ga povabili na tako prijeten dogodek v Tolmin, ki ima za seboj zelo staro in razgibano zgodovino. Ta pa je bila tudi zelo krvava. Vse vojne se nam danes, gledano iz zgodovinske perspektive, zdijo nesmiselne. To je tudi sporočilo - želja za naprej, da se tako zgodovina ne bi več ponavljala in bo muzej beležil lepše dogodke... Nove evropske povezave naj bodo zagotovilo trdne zgradbe, da je ne bo zamajalo v spopade, kakršni so se v
preteklosti kar vrstili. Slovenci bomo k temu želenemu razvoju prispevali svoje. Domačinom je še zaželel, da bi z vsemi v državi našli dovolj izzivov za dostojno življenje za vsakogar tudi v bodoče, v prizadevanjih za novo kvaliteto skupnega življenja znotraj združene Evrope.
Roke je stisnil vsem v delegaciji, ki sta jo vodila predstavnika obeh krovnih organizacij zamejskih Slovencev iz videmske pokrajine Jole Namor (SKGZ), Giorgio Ban-chig (SSO), Bruni Dorbolo', županji Občine Špietar in Mihu Obitu, predsedniku Društva Ivan Trinko.
(MM)
Na Gradu Kromberk 2. junija
Večer ob izidu knjige Goriški politiki
Na Gradu Kromberk pri Novi Gorici je bil v ponedeljek, 2. t.m., pogovor o politiki ob izidu knjige Branka Marušiča Goriški politiki, ki je izšla v knjižni zbirki Prešernove družbe za leto 2003. Pogovor je vodil zgodovinar Stane Granda, udeležilili pa so se ga vidni politiki in zgodovinarji. Zamejske Slovence sta zastopala zgodovinar Jože Pirjevec in zastopnik Slovenske skupnosti Bernard Špacapan.
Številna publika je z zanimanjem spremljala vprašanja, ki so bila večkrat tudi osebna in provokativna. Dušan Šinigoj, zadnji predsednik vlade bivše socialistične republike Slovenije, je izjavil, da se je že njegova vlada pripravljala na osamosvojitev in da sploh ni prejemal ukazov s strani komunistične partije: to izjavo je publika sprejela z neodobravanjem. Borut Pahor, predsednik Državnega zbora, je odkri-
to odgovarjal na vprašanja v zvezi s polemikami v njegovi strani, kjer mnogi zahtevajo večjo pozornost za socialna vprašanja. Poslanec Ivan Božič in drugi pa so govorili predvsem o Primorski univerzi in o razočaranju severne Primorske zaradi odločitve, da bo sedež univerze v Kopru. Med pogovorom je bilo več zaskrbljenih izjav glede prihodnosti Nove Gorice in pomanjkanja močnih ustanov, ki bodo zelo potrebne, ko ne bo več državne meje. Predstavnika iz zamejstva sta odgovorila na vprašanja v zvezi z vlogo slovenske narodne skupnosti v preteklosti in sedanjosti. Med pogovorom so bila omenjena številna vprašanja, ki bi zahtevala širšo obravnavo. Po eni strani so še odprta zgodovinska vprašanja v zvezi z zadnjim obdobjem prejšnje Jugoslavije in z vlogo slovenskih politikov v tistem obdobju. Po drugi strani pa bi bilo treba analizirati, kaj se bo zgodilo na slovenski zahodni meji v novi evropski ureditvi. Ne gre samo za gospodarska vprašanja, ampak ludi za narodnostno mejo in za nove oblike sodelovanja z italijanskimi ustanovami. (BŠ)
viji (2001). Avtor se posveča lako delovanju t.i. "visoke politike" in vojaškim operacijam kot tudi zgodbam navadnih ljudi "na terenu", pri čemer bralcu postreže z bogato anekdotiko. To daje delu človeško dimenzijo, ki je pri slovenskem zgodovinopisju večinoma nismo vajeni. Zelo obsežna je tudi literatura, iz katere je Pirjevec črpal snov in ki obsega okoli sto strani njegove knjige.
Kot je številnemu občinstvu (še posebej številni so bili mlajši poslušalci) dejal prof. Pirjevec, temelji knjiga na treh velikih poglavjih: prvo poglavje obsega osamosvojitev Slovenije. Nanjo smo se Slovenci zelo dobro pripravili, saj smo vedeli, s kom imamo opravka in kakšna je miselnost nasprotnika (v tem primeru Jugoslovanske ljudske armade). Drugo poglavje je posvečeno poskusu oblikovanja Velike Srbije na škodo Hrvaške in BiH. Za to obdobje sta značilni koordina-| cija med srbskimi paravojaškimi silami in jugoslovansko redno vojsko ter uporaba vseh vrst orožja (po nekaterih podatkih tudi strupenih plinov) in terorja. Tretje poglavje obsega dogajanje na Kosovu: tu smo priča vojaški
akciji, ki jasno kaže na tisto, kar se je potem v naslednjih letih dogajalo na Srednjem vzhodu, se pravi na unilate-ralistično politiko ZDA, ki ruši ustaljeni svetovni red. Sicer je glede prihodnosti Balkana avtor precej pesimist, saj so po njegovih besedah nove stvarnosti še vedno krhke in nezmožne se naučili lekcij, ki jim jih je nudila zgodovina.
Dogodki na Balkanu so tudi razkrili nemoč velikih sil ter evropskih in svetovnih organizacij, ki so vse po vrsti odpovedale razen ZDA. Med Evropejci pa je izšla kot edina zmagovalka nemška diplomacija, ki ji je uspelo dokazati, da je Nemčija zopet tudi politična in ne samo e-konomska velesila. Sicer je treba jugoslovanske vojne, kot že rečeno, vključiti v precej širši kontekst tektonskih premikov, ki so doleteli Evropo in svet in ki so privedli do tega, da so ZDA trenutno edina velesila in se tako tudi obnašajo, zlasti po nastopu Busheve administracije. Do take situacije pa so tako avtor kot večina prisotnih na torkovi predstavitvi (vsaj tako je kazalo) zelo kritični in zaskrbljeni.
Ivan Žerjal
Lepi uspehi
Bronasta Cankarjeva priznanja za naše dijake
Preteklega 28. maja je bilo v dvorani Iga Grudna v Nabrežini slovesno podeljevanje bronastih Cankarjevih priznanj najboljšim dijakom na šolskem tekmovanju za leto 2003. Bronasto priznanje dobi, kdor doseže nad 65 točk: v Gorici si je letos prislužilo bronasta priznanja 25 dijakov, v Trstu pa kar trideset. Tekmovanje organizira vsako leto Slavistično društvo Trst-Gorica-Vi-dem in zato je na slovesnosti najprej pozdravila nagrajence in druge goste predsedni-
ca prof. Lojzka Bratuž. Predstavnici novogoriškega Slavističnega društva, Ksenija Černigoj in Marija Mercina, sta prinesli v dar za vse osnovne in srednje šole knjigo Pogovori srca, to je zbornik predavanj o Ljubki Šorli ob njeni 90-let-nici. Častni gost večera pa je bil pisatelj Boris Pahor, letošnji jubilant, kot je sam dejal, najstarejši med slovenskimi pisatelji. Izpostavil je misel, da lahko slovenski narod ponudi Evropi samo svoj jezik in svojo kulturo in da smo za Evro-
po lahko zanimivi samo po svoji identiteti. Zato je pohvalil mlade, ki obvladajo jezik kot orodje izražanja, in jim je priporočil, naj še naprej poglabljajo in širijo znanje kot pomemben del svojega življenja.
O letošnjem tekmovanju je spregovorila koordinatorka in pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji prof. Andreja Duhovnik Antoni. Posredovala je zavidljive rezultate, saj se je letošnjega tekmovanja udeležilo 84 dijakov, od katerih se jih je kar 57 uvrstilo med bronaste nagrajence. Od teh se jih je 34 udeležilo vseslovenskega tekmovanja v Ljubljani in tudi tam jih je šest osvojilo zlato
priznanje. Posebno je treba pohvaliti Tomaža Pahorja za I. stopnjo, Dano Čandek in Terezo Pertot za 3. stopnjo ter Aljo Šturman, Milja Oblaka in Jeleno Šaina za 4. stopnjo.
Sledilo je nagrajevanje. Vsak nagrajenec je poleg priznanja prejel knjižni dar, ki so ga prispevale slovenske založbe Mohorjeva družba Gorica, Mladika in Založništvo tržaškega tiska. Prisrčno prireditev so povezovale tri glasbene točke; ob začetku in na koncu je zaigral dijaški kvartet flavt, ki jih je pripravila prof. Tamara Tretjak, pred nagrajevanjem pa je nastopila še mlada pianistka Veronika Grassi.
Predstavitev v Tolminu
Tolminske pesmi Ljubke Šorli
V Tolminskem muzeju bodo v petek, 13. t.m., ob 19.30 predstavili pesniško zbirko nepozabne goriške pesnice Ljubke Šorli s preprostim, a zelo povednim naslovom: Tolminske pesmi.
V pesniški zbirki, ki je izšla pri založbi Branko iz Nove Gorice, so zbrane pesmi, ki jih je goriška pesnica posvetila rodnima Tolminu in Tolminski. O pesniški zbirki bo-
do na svečani predstavitvi v Tolminskem muzeju spregovorili prof. Lojzka Bratuž, prof. Marta Filli in založnik Branko Lušina.
Vljudno in toplo vabljeni!
7
ČETRTEK, 12. JUNIJA 2003
8
ČETRTEK, 12. JUNIJA
2003
Nova številka revije
Mladika številka 4
Med bralce je prejšnji teden prišla nova številka tržaške revije Mladika
Platnica je posvečena le-
tošnjemu dobitniku nagrade Vstajenje, koroškemu pisatelju Jožetu Blajsu, uvodnik pa nedavnim volitvam v deželni svet (Mladika je izšla le nekaj dni pred volitvami, v uvodniku pa je poziv k podpori levosredinskemu zavezništvu in predvsem kandidatu Slovenske skupnosti Mirku Špacapanu-sicer revija objavlja tudi intervju, ki ga je s slednjim opravila Breda Susič). Pred kratkim je založba Mladika izdala knjigo črtic Eveline Umek Mandrija in druge zgodbe, avtorico pa je počastila tudi istoimenska revija s krajšim intervjujem, ki ga je prispevala Nadia Roncelli. V nadaljevanju si lahko preberemo novelo We-ekend avtorice Alenke Bezlaj, ki je prejela drugo nagrado za prozo na literarnem natečaju Mladike za leto 2002. Sklop, posvečen literaturi, se končuje z 11. poglavjem romana v nadaljevanjih Čaro' dejke, katerega avtorica je M. Žitnik.
Zgodovinski del revije se začenja s 27. nadaljevanjem spominov na starše izpod peresa Petra Merkuja, nadaljuje pa z zapisom o pevskem zboru t.i. Gardnega bataljona jugoslovanske kraljeve vojske v Palestini. Avtor zapisa je primorski rojak Radislav Kosovel, nekdanji pripadnik Gardnega bataljona, kasneje pa član Prekomorskih brigad in upokojeni častnik nekdanje jugoslovanske vojske.
Mladika se je 90-letnice rojstva prof. Martina Jevnikar-ja spomnila s posebno jubilejno prilogo, v katero so svoje zapise prispevali Zora Tavčar, Jože Velikonja (sicer tudi sam jubilant-80-letnik, ki se ga Mladika sicer spominja s krajšim zapisom), Robert
MLADIKA
Petaros, Lojzka Bratuž, Janko Moder, luigi Michieletto, Ester Sferco, Lida Turk in Jev-nikarjevi bivši študentje z videmske univerze.
Uredniki Mladike nadaljujejo z objavljanjem gradiva o gibanju tako imenovane prenove slovenske katoliške skupnosti na Tržaškem, ki je bilo dejavno v 80. letih, sicer pa bralec naleti tudi na tradicionalni rubriki Antena in Mogoče bi vas zanimalo zvedeti, da... Čisto na koncu je zapis o 20-letnici Knjižnice Dušana Černeta.
Skupaj z Mladiko je tudi tokrat izšla njena mladinska priloga Rast z uvodnima zapisoma Katje Vončina in Primoža Šturmana, dalje s poročilom Eve Sancin o velikonočnem seminarju mladih manjšincev na Koroškem, pogovor Mattea Feruglia z Matjažem Jakličem o 6. Zamejskem rock festivalu ter napoved o letošnji Dragi mladih, ki se predstavlja v nadvse prenovljeni obleki (med drugim je napovedano, da jo bo z nagovorom otvoril slovenski predsednik Janez Drnovšek). Na koncu je Peter Verč prispeval nekaj svojih dnevniških zapisov.
(NI.)
Festival Nei Suoni dei Luoghi
Koncerti v Sloveniji, Hrvaški in F-Jk
Združenje Progetto mušica prireja v sodelovanju z deželno upravo Furlanije-Julijske krajine že peto izdajo mednarodnega glasbenega festivala Nei Suoni dei Luoghi2003. Gre za pobudo, ki vključuje kar 41 koncertov najrazličnejših skupin vseh velikosti ih obsegov v času od 24. junija do 12. septembra v raznih krajih v F-Jk, Sloveniji in na Hrvaškem. Organizatorji letos poudarjajo prav mednarodni in medkulturni značaj pobude, to pa bo tudi njena najbolj razpoznavna značilnost v prihodnosti.
V okviru petega mednarodnega festivala Nei Suoni dei Luoghi bodo nastopili tako že mednarodno uveljavljeni in priznani umetniki kot obetajoči mladi glasbeniki. Na Tržaškem bodo na sporedu trije koncerti: 3. julija bo v cerkvici sv. Martina v Dolini na-
stopil Zagrebški kvartet saksofonov, 14. avgusta bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Re-pentabru koncert italijanske harfistke Marije Gamboz, 24. avgusta pa bo v cerkvi sv. Roka v Nabrežini koncert, ki ga bo oblikoval slovenski duo Katja Konvalinka-sopran in Igor Vicentič-klavir. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 21.15.
Obenem je treba omeniti, da festivalu daje dodatni mednarodni pomen pobuda z naslovom Koncert za Evropo. Gre za turnejo orkestra Karmelos orchestra, nastalega leta 1998 v Tržiču, ki se je začela 10. junija in ki bo do 24. junija obiskala nekaj prestolnic srednje in vzhodne Evrope: tako so predvideni koncerti na Dunaju, v Pragi, Budimpešti, Zagrebu, Ljubljani in Tirani, zadnji koncert pa bo 24. junija na goriškem gradu ob 21.15.
i
Sesljan/Je “neskončne zgodbe” zares konec?
Varianta o zalivu sprejeta, dežela prodala zemljišča
Devinsko-nabrežinski občinski svet je sprejel varianto o Sesljanskem zalivu, dežela pa je prodala zemljišča
Devinsko-nabrežinski občinski svet je torej na predzadnji dan maja po dolgotrajni razpravi vendarle odobril varianto regulacijskega načrta, ki zadeva preureditev Sesljanskega zaliva in s tem prižgala zeleno luč za začetek del v zalivu. Za tak sklep so glasovali svetovalci desnosredinske večine in Oljke, proti pa sta bila predstavnika liste Ždruženi Viktor Tanze in Slovenske skupnosti Edvin Forčič. Kmalu zatem pa je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine prodala zemljišča, ki jih je imela v svoji lasti, lastniku zaliva. Nasprotniki načrta za preureditev, ki je v prejšnjih mesecih in letih dvignil precej prahu, so sicer že pred omenjenima sklepoma napovedali priziv na Deželno upravno sodišče.
Zadeva je odmevala tudi v rimskem parlamentu, kjer je poslanka Zelenih Luana Za-nella vložila poslansko vprašanje.
V zvezi s prodajo zemljišč v lasti dežele F-Jk pa smo prejeli tudi stališče kandidata SSk na deželnih volitvah Mirka Spazzapana, ki se takole glasi:
"Nezaslišano je, kar se dogaja s Sesljanskim zalivom, da iztekajoča se deželna vlada razprodaja dragocena zemljišča po smešno nizki ceni.
Očitno se boji, da ji odslej naprej ne bo šlo tako lahko od rok in da se jim izteka manevrski prostor, istočasno pa hoče svoji planetarni nabre-žinski upravi zagotoviti ne-
moteno nadaljevanje posega v naravni biser obale, ne glede na pritožbe in nasprotovanja občanov in naravovarstvenih organizacij.
Zdaj bo treba še bolj slediti načrtom, da bomo vsaj v nadaljevanju vsi enotno zavarovali naravno in etnično ravnotežje Nabrežini."
Obvestilo kmetovalcem
tlevinsko-nabrežinske
občine
V zvezi s kmetijsko varianto regulacijskega načrta občine Devin-Nabrežina smo od Kmečke zveze prejeli to obvestilo:
"Kmečka zveza obvešča svoje člane v devinsko-nabrežinski občini, da je v občinski sejni dvorani do 25. junija na ogled nova kmetijska varianta občinskega regulacijskega načrta, in sicer ob torkih, četrtkih in petkih od 8.30 do 9.30 ter ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 15.30. Obenem jih opozarja, naj se čimprej seznanijo z varianto in jih v primeru, da slednja ne zadošča njihovim potrebam, vabi, da predstavijo ustrezen ugovor na občino do 25. junija 2003. Kmečka zveza je svojim članom kmetovalcem na razpolago za morebitno strokovno pomoč pri sestavi ugovora s prošnjo, da se v primeru potrebe čimprej javijo v njenih uradih.
Tajništvo Kmečke zveze
Volitve so bile 1. in 2. junija
Novi vodstveni in nadzorni organi časnikarskega sindikata F-Jk
V nedeljo, 1., in v ponedeljek, 2. junija, so potekale volitve, na katerih so časnikarji iz Furlanije-Julijske krajine obnovili vodstvene in nadzorne organe deželnega Združenja časnikarjev (se pravi časnikarskega sindikata) za obdobje 2003-2006. Novo deželno vodstvo tako sestavljajo poklicni časnikarji Ciro Esposito, Breda Pahor, An-drea Vardanega, Fabio Erco-lessi, Carlo Muscatello, Ful-vio Sabo, Giovanni B. Mar-tellozzo, Clemente Borando,
Cesare Gerosa in Giuseppe Cordioli, medtem ko sta člana suplenta Andrea Covre in Kenka Lekovič. V deželno vodstvo sta bila izvoljena tudi časnikarja sodelavca Maria Rita Branca in Roberto Cannalire, medtem ko je član suplent Eriča Culiat.
Vodstvo dopolnjujejo tudi sindikalni zaupniki po pokrajinah: Giovanni Montene-ro (Trst), Claudio Cojutti (Videm), Pietro Angelillo (Por-denon) in Marko Marinčič (Gorica), njihovi namestniki
pa so Fulvio Buonfrate (Trst), Silvano Bertossi (Videm), Cristina Turchet (Pordenon) in Aleš VValtritsch (Gorica).
Razsodišče sestavljajo poklicni časnikarji Pierpaolo Dobrilla, Rosanna Ferfoglia, Fulvio Fumis, Ugo Salvini, Igor Devetak, Giuseppe Bol-lis in Valerio Morelli ter časnikarji sodelavci Ennio Ahate in VValter Grandis. Nadzorni odbor pa sestavljajo poklicna časnikarja Arrigo Ricci in Pier Paolo Garofalo ter časnikar sodelavec Mario D'Arrigo.
Nabrežina / Na praznik Vnebohoda kar dve slovesnosti
Prvo sveto obhajilo in redovniške zaobljube domače misijonarke
V nabrežinski župnijski cerkvi sta na praznik Vnebohoda, 1. junija, potekali kar dve slovesnosti:prvo obhajilo in redovniške zaobljube mlade domačinke
Potem ko je predpoldne devet otrok prejelo prvo sveto obhajilo, kar je za otroke in starše razlog sreče in veselja, je v poznih popoldanskih urah potekala posebna slovesnost redovniških obljub domačinke Lucije Catalano.
V nabito polni cerkvi, ob prisotnosti treh škofov, gori-škega De Antonija, bivšega goriškega Bommarca in gosta iz Burkine Faso ter goriškega duhovnega vodje reda misijonark Brezmadežne patra Kolbeja, njihove prednice s sestrami misijonarkami in končno gostov iz Bolivije, kjer je Catalanova že delovala kot pripravnica in kamor se bo vrnila, se je začela sugestivna slovesnost redovniških obljub. Obred je vodil goriški nadškof in je potekal večjezično z branjem berila tudi v slovenščini, prošenj v angleščini, slovenščini, španščini, francoščini in italijanščini; na
koru pa so peli v latinščini, španščini in slovenščini z zaključno pesmijo Lepa si lepa roža Marija.
Kdo je pravzaprav Lucija? To je domačinka slovenske matere in italijanskega očeta, ki pa je že pravi domačin, saj spada med tiste družine železničarjev, ki so se najprej udomačile. Kot je sama redov-
nica povedala, je že pred leti čutila posebno privlačnost do dela za najrevnejše, katerim naj bi pomagala in jim prinašala božjo besedo. Prav zato si je za moto izbrala "Poklical si me! Da, za vedno!" Odločila se je, da bo odšla v Bolivijo in tam delovala s svojimi bodočimi sestrami, da preveri, ali je njena odločitev
dovolj trdna. Po šestih letih "noviciata" se je odločila za ta korak, ki ne dopušča več vrnitve. Ko je prebrala razloge za odločitev in obljubo, da se odpove vsem dobrinam in sprejme nase vse obveznosti, ki ji jih nalaga nov stan, se je marsikomu orosilo oko, ko smo bili priča, kako se mlado dekle dobrih Irideset let danes, v tem zmaterializiranem svetu, odloči, da bo odslej živela izključno za druge, in obenem izbriše zvezo z družino, vasjo, okoljem, v katerem je živela, saj bo odslej njena družina najrevnejši sloj po svetu.
Na koncu se je Lucija zahvalila vsem za prisrčen sprejem ter za podporo v molitvi, ki ji bo najbolj potrebna, nakar so se prisotni skupno s cerkvenimi in posvetnimi oblastmi zadržali še dolgo ob bogati zakuski, ki so jo pripravili domači.
(NK)
TRŽAŠKA KRONIKA
Prosek / dva pomembna kulturna dogodka
Zaključek šmarnic in binkoštni koncert
Vproseški cerkvi je bil 31. maja koncert ŽPZ Prosek Kontovel, 8. junija pa Binkoštni koncert OPZ Friderik Baraga in gojencev orgelskega tečaja ZCPZ
Letošnji zaključek šmarnic je bil na Proseku še posebej doživet in občuten. V domači cerkvi sv. Martina je namreč nastopil z vencem Marijinih pesmi Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel pod vodstvom Marka Stoke. V drugem delu celovečernega koncerta pa se je na orglah predstavil domači organist Davorin Starec.
Zenski pevski zbor je po nekajletnem premoru spet zaživel na pobudo konto-velskih in proseških cerkvenih pevk septembra leta 2000. Tako je oživela dolgoletna pevska tradicija, ki je pred kakim desetletjem zamrla in pustila za sabo globoko vrzel.
Vlogo zborovodje je od vsega začetka požrtvovalno sprejel prof. Marko Štoka, s
katerim zbor stalno raste in sega tudi v zahtevnejši repertoar umetniških pesmi. In tak je bil tudi sobotni koncert na Proseku. Zbor je za to priložnost naštudiral vrsto novih pesmi predvsem domačih skladateljev (Franca Rapotca, Vinka Vodopivca, Alojza Mihelčiča...) in z dolgim programom dokazal, da je na pravi poli rasti in uspehov.
Koncert, ki ga je na orgle | spremljal Davorin Starec, je bil v celoti posvečen Materi Božji. In prav vsak se je lahko prepričal, da imamo Slovenci zelo veliko Marijinih pesmi, kar gotovo ni slučaj, saj je bilo in je čaščenje Matere Božje med nami zelo prisotno. Prav šmarnične pobožnosti so dokaz te navezanosti in zau-
panja, ki ga naš človek ima do Brezmadežne. Marijine pesmi so nekakšna sinteza teološke misli in globokih čustev, ki se izražajo s petjem.
Zaključni del programa pa je bil zaupan organistu Davorinu Starcu, ki je s polurnim ubranim igranjem še enkrat prepričal občinstvo
0 moči prenovljenih orgel in o tem, da Prosek ter Kon-
I tovel premoreta marljivega j in perspektivnega organista.
Župnija Prosek in Zveza cerkvenih pevskih zborov pa sta na prejšnjo nedeljo priredila Binkoštni pevski in orgelski koncert. Najprej se je predstavil domači otroški zbor Friderik Baraga, ki ga uspešno vodi s. Angelina
1 Sterbenc, nato pa so se pred-
stavili gojenci orgelskih te-| čajev, ki jih že nekaj let prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. Mentorica teh tečajev in gostja nedeljskega koncerta je bila prof. Angela Tomanič. Nada Peta-ros, Davorin Starec, Marija Kerže in Tomaž Simčič so potegnili iz proseških orgel vse najlepše zvoke, za slovesni zaključek pa je zaigrala prof. Tomanič. Slavni skladatelj Nicolo' Porpora iz Neaplja je nekoč tako izrazil mnenje o nekem organistu: "Brez dvoma je izborno podkovan v Svetem pismu, kajti njegova levica resnično ne ve, kaj dela desnica." Po Binkoštnem koncertu sodeč vodi brez dvoma pedagoško delo prof. Angele Tomanič v pravo smer.
Matjaž Rustja
Bazovica / trije pomembni dogodki v župnijskem življenju
Prvo obhajilo, procesija in izlet
ležili izleta, ki nas je tokrat peljal najprej v Cerkno, kjer smo se pri sv. maši spomnili vseh žrtev vojne. Lepo nas je sprejel domači župnik, g. |a-nez Kobal. Nato smo si ogledali skoraj svetovno znano bolnico iz druge svetovne vojne, Franjo. Vodička nam je na lep in prisrčen način pokazala in razložila, kaj vse so bolničarji dobrega naredili v tem spomeniku srčne kulture in humanosti, saj so v dobrem letu in pol rešili oz. ozdravili skoraj tisoč ranjencev. Kosilo smo imeli v Novakih. Po kosilu pa smo jo mahnili čez Poljansko dolino in skozi Škofjo Loko v Naklo, kjer smo pokusili in uživali ob domačem pivu in dobrih slaščicah. Vsi smo se malo pred deseto uro zvečer veseli vrnili domov in že veselo načrtovali smer novega župnijskega izleta, ki bo tam na jesen na svete Višarje. Z otroki pa bomo obiskali Cerknico in okolico.
Žarko Škerlj
V tem zapisu želim vse bralce spomniti na tri pomembne dogodke zadnjih tednov. PRVO SV. OBHAJILO Najprej je tu naše prvo sv. obhajilo, ki smo ga slavili v Bazovici v nedeljo, 25. maja. Vsi župljani smo namreč znova doživeli lepoto Jezusove navzočnosti med nami v podobi kruha in vina. Šest otrok Ga je tudi prvič prejelo v svetem obhajilu. Ob sodelovanju vse verske skupnosti in ne le otrok in njihovih staršev, smo skušali ta lepi dogodek kar se da čim lepše obeležiti. Pela sta oba naša pevska zbora, in sicer mešani zbor Lipa in otroški zbor Slomšek. Bog daj, da bi otroci in vsi odrasli znali ceniti pomen te verske resnice in Jezusa še naprej prejemali s čistim srcem in pravim namenom.
PROCESIJA V GROPADI Drugi dogodek je bila Marijina maša in procesija po Cropadi na zadnji dan Marijinega meseca maja. Vsako leto se ob tej priložnosti zbere
i
zares veliko število ljudi in tako je bilo tudi letos. Vsa čast vrlim Gropajcem za pripravo in lep obisk ter za sodelovanje pri maši in procesiji. Pel je otroški zbor Slomšek pod budnim vodstvom gospe Zdenke Križmančič. Nagrajeni so bili tudi otroci, ki so bolj ali manj redno obiskovali šmarnice. Najbolj pridni štirje so prejeli lep športni pokal. Domačini in vsi gostje (pred-
vsem iz Bazovice) so bili počaščeni tudi s prisrčno zakusko, za kar vsako leto poskrbita gospe Marta in Olga. Vsi smo se radi zadržali kar nekaj časa ob mizah in si zaželeli ponovno videnje drugo leto.
IZLET V CERKNO
In še tretji dogodek velja tu vsaj na kratko obeležiti. Vseh naših šest vasi, tja od Gročane do Gropade, smo se v ponedeljek, 2. junija ude-
Zaključek sezone MePZ Mačkolje
V petek bo v starih Mačkoljah zadonela Pesem na vasi
MePZ Mačkolje bo sklenil letošnjo sezono s koncertom na dvorišču “Pri Kovačevih” v petek, 1 3. junija, ob 20.30
V petek, 13. junija zvečer, bo zadonela pesem v starem mačkoljanskem vaškem jedru, na dvorišču "pri Kovačevih" ali "u Kdvačeve kur) rte" kot mu pravijo domačini. Pevke in pevci MePZ Mačkolje s pevovodjo prof. Ivanom Lešnikom so se odločili, da letošnjo pevsko sezono sklenejo s celovečernim koncertom na prostem. Pobudo je z navdušenjem sprejelo Slovensko prosvetno društvo Mačkolje, ki bo poskrbelo, da bodo obi-
skovalci doživeli prijeten pevski in družabni večer. "Pesem na vasi" sledi zamisli številnih podobnih prireditev z željo, da bi se kulturna dejavnost spojila z oživljanjem vaških prostorov kot krajev srečevanja. In prav pevsko poustvarjanje predstavlja pomemben trenutek druženja. Koncert pod junijskim nebom, med starimi kamnitimi zidovi, ki lahko pri starejših zbudi spomine na čas mladostnih vasovanj, je predvsem priložnost
za pristno glasbeno srečanje v krogu domačinov in vseh ljubiteljev slovenske pesmi. Temu primeren bo tudi program nastopa z izborom ljudskih, narodnih in ponarodelih skladb. Kako do prizorišča? Kdor se bo v Mačkolje pripeljal z avtomobilom, ga lahko parkira na trgu "Pod lipo" ali ob cerkvi, nato pa naj sledi smerokazom. V primeru, da bi vreme ponagajalo, bo prireditev v dvorani Šrenjske hiše. Nasvidenje v Mačkoljah!
Trije mladi umetniki na srečanju Repen v kamnu
Občina Repentabor je v sodelovanju s krajevnimi kulturnimi društvi organizirala simpozij kiparstva z naslovom Repen v kamnu: tak naslov istočasno priklicuje ime glavne vasi v občini in vrsto kamna, ki je za ta teritorij tipičen, obenem pa poudarja bistvenost tega materiala v starodavni kmečki kulturi. Srečanja so se udeležili trije uspešni mladi umetniki, Marco Lapel, Marco Milcovich in Robin Soave, ka terih stvaritve so odkrili 7. junija v okviru občinskega praznika. Dokončana dela bodo postavljena zraven treh značilnih točk: repenske lipe, kapelice na Fernetičih in cerkve naTabru.
OBVESTILA
ROMANJE NA Sv. Višarje pripravlja župnija Sv. Križa v soboto, 14. junija t.l. Avtobus bo odpeljal z Ober-dankovega trga ob 6.30, se ustavil v Sv. Križu in nadaljeval pot. V avtobusu je še nekaj prostih mest. Morebitni interesenti naj se javijo v večernih urah po tel. štev. 040 220332.
DOLINSKA SEKCIJA Slovenske skupnosti priredi v nedeljo, 15. junija, avtobusni izlet v Ribnico in pobrateno občino Kočevje. Prijave za izlet pri članih odbora ali na telefonskih številkah 347 4879766 (Sergio Mahnič) in 040 2231975 (Branko Slavec).
ŠC MELANIE Klein prireja poletni center Pikapolonica
od 7. julija do 8. avgusta v prostorih otroškega vrtca v Bazovici. Središče je namenjeno otrokom od 2. do 10. leta starosti, vpisovanje pa je odprto do 20. junija. Za informacije in prijave kličite 328 4559414 ali se zglasite v društvenih uradih na ul. Donizetti 3 ob ponedeljkih od 10. do 13. ure in ob petkih od 16. do 19. ure. Prijave sprejema tudi Slovenska prosveta vsak dan od 9. do 17. ure.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja v ponedeljek, 30. junija, izlet po Koroški. Obiskali bomo Gospo Sveto, Celovec in Vrbsko Mater Božjo. Vpisovanje do 21. junija na telefonski številki 040 225468 in 040 43194 v večernih urah. Vabljeni!
OPZ LADJICA IZ DEVINA
vabi na zaključno prireditev z uprizoritvijo glasbene igrice
KDO JE KRALJICA GLASBIL?
ki bo v petek, 13. junija, ob 19. uri
na sedežu devinskih zborov.
VROČI DNEVI, PRIJETNI VEČERI...
Fantje izpod Grmade
vabimo na družabni večer s petjem,
ki bo na sedežu zbora v Devinu, v soboto, 14. junija, ob 20.30.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IN ŽUPNIJA SV. JERNEJA V MAČKOLJAH
vabita na prireditev
POJO, POJO ZVONOVI
v nedeljo, 15. junija, ob 19. uri v cerkvi v Mačkoljah. Nastopajo MePZ Mačkolje (vodi Ivo Lešnik), predavatelj Franc Rupnik, recitator Aleksij Pregare ter pritrkovalci iz Doline, Dornberka, s Kontovela in iz Mačkolj. Spored bo povezoval Niko Tul.
SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST PRI SV. IVANU
vabi na
KONCERT OB GODU FARNEGA ZAVETNIKA
v petek, 20. junija, ob 20.30
v Marijinem domu pri Sv. Ivanu.
Nastopila bosta Vokalna skupina Sraka iz Štandreža pod vodstvom Bogdana Kralja in harmonikar Adam Selj.
Sv. Ivan / Praznik zavetnika
Versko in kulturno dogajanje
Župnijska skupnost pri Sv. Ivanu je tudi letos poskrbela za bogato versko in kulturno dogajanje ob prazniku svojega zavetnika sv. Janeza Krstnika. Kot vedno bodo Svetoivan-čani tudi tokrat počastili god sv. Janeza s slovesno procesijo in mašo, ki bo letos izjemoma pred praznikom samim, se pravi na nedeljo sv. Rešnjega Telesa 22. junija. Procesija bo krenila ob 9. uri iz župnijske cerkve po svetoivanskih ulicah in se bo končala zopet v cerkvi, kjer bo zaključni blagoslov. Slednjemu bo ob 10. uri
sledila slovesna sv. maša v slovenščini. Seveda so tudi letos zaželjene številne narodne noše. Tradicionalna slovenska maša v stari cerkvici sv. Janeza in Pelagija pa bo na vigilijo praznika sv. Janeza Krstnika v ponedeljek, 23. junija, ob 20. uri. Domačini so tudi tokrat poskrbeli za kulturno obogatitev praznika. Tako bo v petek, 20. junija, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu ob 20.30 koncert, ki ga bosta oblikovala vokalna skupina Sraka iz Štandreža (vodi Bogdan Kralj) in harmonikar Adam Selj.
9
ČETRTEK, 12. JUNIJA 2003
NOVI GLAS / ŠT. 23 2003
1' i'? ES***!’'*,
oti*.« aV-fa:»! iMN/Sm
10
ČETRTEK, 12. JUNIJA 2003
Od 16. do 22. junija
Umetniški
simpozij
mladih
kiparjev
Pozitivna izkušnja in izredno zanimanje, ki sta nastala oh prireditvi SKULTURA 2001, pri kateri je na Jeremitišču sodelovalo deset kiparskih mojstrov in s svojimi deli ovrednotilo Štandrež z okolico, sta organizatorjem - Rajonskemu svetu Štandrež in vaškim društvom ter Ohčini Šempeter-Vrtojba -dala nov zagon in veselje pri razvijanju začetnega projekta, ki je bil obogaten z novimi pobudami. Med temi je potrebno omeniti simpozij, ki je namenjen študentom prestižnih zavodov, in sicer: Akademije likovne umetnosti iz Benetk, Šole mozaikov iz Spilimberga in Srednje Lesarske šole iz Nove Gorice. Junija bodo mladi umetniki preselili svoje ateljeje na Jeremitišče, kjer bodo imeli možnost ustvarjati v kamnu, lesu oz. s tehniko mozaika. U-metniški simpozij bo imel nalogo, da ovrednoti območje med mejnima prehodoma v Štan-drežu in Vrtojbi vzdolž meje, ki bo predvidoma izginila v enem letu. Dela bodo namreč dokončno postavljena v "nikogaršnji zemlji". Študentje, ki bodo nastanjeni na obeh straneh meje, bodo imeli možnost spoznati Goriško, se srečati z ljudmi in odkriti kulturno in umetniško dediščino na Jere-mitišču in v Štandrežu.
Prepričani smo, da se bodo mladi dobro počutili in da bo pobuda dobila značaj pristnega srečanja ljudi in umetnosti. Mladi imajo nalogo, da obogatijo našo skupno bodočnost in te kraje brez meja.
Umetniki bodo ustvarjali vsak dan od 10. do 12.30 in od 14. do 18. ure na Jeremitišču.
Program: v soboto, 21. t.m., bo na Jeremitišču ob 10. uri srečanje s predstavniki institucij, ob 20.30 bo kulturni program z razstavo slik in gledališko predstavo, ob 22. uri pa prižig kresa.
V nedeljo, 22. t.m., ob 20.30 na trgu sv. Andreja v Štandrežu bo zaključno praznovanje, na katerem bo igrala skupina Zuf de Žur. Poskrbljeno bo za prigrizek, na voljo bo jedača in pijača.
Dne 1. junija je prosvetno društvo Rupa-Peč organiziralo za otroški in mešani zbor izlet v Gardaland. Zjutraj ob 5.45 smo se zbrali v Rupi, kjer nas je čakal dvonadstropni avtobus, in ob 6. uri odpotovali proti Veroni. Vreme je bilo muhasto, zato smo bili malo zaskrbljeni. Cesta je bila dolga in proti koncu smo žal dobili vijugasto pločevinasto kolono avtomobilov. Po dolgi vožnji in toploti smo končno dospeli v Gardaland. Na srečo se je vreme izboljšalo,
postalo je sončno in vroče. V tem krasnem parku je tako prišla ura odhoda. Vsi trudni, zagoreli od sonca, a veseli smo odšli proti restavraciji. Ob Gardskem jezeru nas je čakala okusna in slastna večerja. Po večerji sta Bruno in Mirjam začela prepevati slovenske narodne pesmi. Vsi ostali smo se jima veselo pridružili. Končno je prišla ura odhoda proti domu. Veseli, a zelo utrujeni smo opolnoči prispeli v Rupo.
(DA.D.)
Mešani zbor Štandrež v Kranju
Od Sv. Kancijana do Lavrencije
Na Prazniku špargljev v Štandrežu
Bogat kulturni nedeljski popoldan
ARHI VSKI ros M: 1 EK
Na tradicionalnem Prazniku špargljev v prostornem župnijskem parku med lipami v Štandrežu je prejšnji konec tedna nudil veliko prijetne in razposajene družabnosti. V soboto so se navzoči lahko zabavali ob zvokih ansambla Oasi, v nedeljo pa je bilo popoldne srečanje pritrkovalcev iz vseh vetrov, ki vzbuja vedno več zanimanja in nagrajevanje malih likovnih umetnikov, ki so sodelovali na ex-temporu. Nastopil je tudi mešani zbor Rupa-Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka, k plesu pa so vabili zvoki ansambla Kraški kvintet. Na voljo so bili šparglji, po katerih so naši Štandrežci znani daleč naokrog, pa tudi bogat srečolov. Kdor je želel, si je lahko ogledal tudi razstavo del domačinke Sonje Maligoj, ki je s svojimi umetninami prijetno presenetila obiskovalce lepega vaškega praznika.
V bogatem kulturnem programu je tudi letos našel primeren prostor dramski trenutek. Tega sta kot vedno bleščeče ustvarila žlahtna člana ITramskega odseka PD Štandrež, ljuba, "stara" znanca Majda Zavadlav in Božidar Tabaj, ki sta z režiserjem Janezom Starino, odličnim igralcem PDG in gledališkim mentorjem, po neki dramski predlogi napisala povsem novo besedilo z naslovom
Čau čau, Rcx!, po znani policijski nadaljevanki, ga opremila z aktualno temo boja proti alkoholizmu v Sloveniji in zabelila z nekaterimi kosmatimi izrazi, ki so podžgali njuno, kot vselej, pristno, realistično in nadvse zabavno igro. Komedijsko enodejanko je zelo umestno uvedla pesem Beštija igralca in kantav-torja Iztoka Mlakarja, ki slikovito poje, kaj se zgodi s človekom, ko se ga preveč nalo-ka. Igra sama pa je spregovorila o tem, kako se počuti pijandura naslednjega dne. Protagonista Luko obupno boli glava in še marsikaj drugega po praznovanju, na katerem se ga je čez mero napil. Ko mu žena pripoveduje, kakšne bedarije je počenjal v pijanosti, se ne spominja prav ničesar. Nazadnje mu še razkrije, da je svojemu direktorju predlagal zamenjavo žen, in tako Angelca veselo odide na Havaje z moževim predstojnikom. Mož pa se naenkrat počuti boljše!
V tokratni kratki predstavi se za hip pojavi na odru tudi šepetalka Marinka Leban, nepogrešljiva spremljevalka štandreške skupine.
Tudi s tem najnovejšim komedijskim nastopom sta Majda in Božo popolnoma omrežila gledalce, da so za kratek čas pozabili na skrbi in se prešerno nasmejali.
Prosvetno društvo Rupa-Peč
Izlet v Gardaland
Skoraj poletno sonce je spremljalo člane in sotrudnike pevskega zbora Štandrež, ki so se v nedeljo, 25. maja, odpravili v Kranj. Dopoldan je potekal v bolj počasnem tempu. Glavno nalogo je zbor opravil v cerkvi sv. Kancijana, ki sodi med bisere poznogotske arhitekture na Slovenskem, ko je pod vodstvom Davida Bandellija in z orgelsko spremljavo Silvana Zavadlava oblikoval liturgijo glavne nedeljske maše.
Po res obilnem kosilu smo si izletniki peš ogledali stari Kranj v spremstvu organistke in dirigentke zbora Jacobus
Praznik volivcev na Travniku v Gorici
Odbor zajamlje priredil javni shod
Skupno rešimo Jamlje in Kras!
koncertu na notranjem dvorišču doma, kjer smo z domačini skupno prepevali - vključno obvezno Zdravljico - in predvsem smo sklenili obisk s poskočno Lavrcncijo, ki bo vsem - o tem smo trdno prepričani - ostala v trajnem spominu.
(SQ)
Nova pomlad zelena...
Sladki zvoki lepe slovenske narodne pesmi so v ponedeljek, 9. junija zvečer, združili veliko ljudi iz vse Goriške pri vodometu na Travniku v Gorici.
Lepa množica navdušencev se je zbrala okrog novega deželnega svetovalca dr.
Mirka Špacapana, da bi skupno nazdravili volilni zmagi, ki pomeni velik dosežek ne le za vse Slovence, ki živijo v Furlaniji-Ju-liijski krajini, ampak tudi za ves slovenski prostor, ki se odpira skupnim, širšim obzorjem.
Na slavju na glavnem gori-škem trgu so se proti večeru zbrali številni volivci iz mesta in okoliških vasi. Prisotna sta bi-
; la goriški župan Vittorio Bran-cati in novogoriški župan Mirko Brulc, pa še predsednik po-
krajinske uprave Giorgio Bran-dolin, več občinskih svetovalcev iz Gorice in okoliških vasi. Zastopniki našega organiziranega življenja in preprosti ljudje vseh starosti so prišli, ker so
hoteli nazdraviti ob dogodku. Šlo je za še en praznik vseh Goričanov, podoben tistemu, ki smo ga doživeli lani prav v istem času, ko je levosredinska koalicija postavila na čelo goriške občine župana Brancatija in s tem obrnila stran v zgodovini našega mesta. Spet so ljudje - tokrat pod taktirko dirigenta dr. Mirka Špacapana - peli (ob zvokih harmonike Marka Černiča) slovenske, furlanske in italijanske pesmi ter enodušno potrdili pripadnost edini pravi goriški kulturi in istovetnosti: Gorica je Gorica, če v njej mirno in plodno sobivajo različni jeziki in kulture. Stojimo na pragu "nove pomladi zelene", ki je po desetih letih pognala nov cvet.
Kot strela z jasnega se je prejšnji teden izvedelo, da predvideva načrt trase hitre železnice v sklopu Petega koridorja grob poseg, ki lahko iznakaže del Krasa in zlasti Jamlje, saj bi prav v ob tej vasi predvidoma tekla 800 m dolga trasa železnice. Takoj se je osnoval Odbor za Jamlje, katerega člani so nemudoma sklicali občane, ker se zavedajo, da je treba nujno ukrepati, če se hočejo izogniti nepopravljivi škodi.
Lepo število vaščanov in predstavnikov krajevnih uprav ter naših organizacij se je v četrtek, 5. t.m., zbralo v večnamenskem centru v Jamljah,
kamor so prišli na povabilo o-menjenega Odbora tudi nekateri slovenski kandidati za deželne volitve. Ker krajevne občinske uprave nimajo besede pri odločanju o tako pomembnem projektu, kakršen je Peti koridor, ki naj bi povezoval Zahod z Vzhodom z železnico od Lizbone do Kijeva, in lahko pri osrednji državni vladi posreduje le deželna uprava, so prireditelji večera želeli slišati mnenja kandidatov, tako da bi imeli tudi volivci jasnejšo sliko, koga naj volijo oz. kdo ščiti njihove interese. Bruna Zorzini, Elizabeta Tomšič, Mirko Špacapan in Karlo Čenic so enoglasno obsodili
brezobziren poseg v kraški ekosistem in življenjski prostor jameljskih občanov ter svoja stališča tako ali drugače tudi utemeljili. Vsem je bilo jasno, da je sicer projekt Petega koridorja daljnoročen in sam po sebi zapleten. Tudi člani Odbora za Jamlje se dobro zavedajo dejstva, da se mu ne morejo postavljati proti; kljub vsemu želijo rešiti vas, ki bi jo trasa razdelila na dva dela. Med drugim gre za delikatno območje, saj je Kras tudi za strokovnjake še neznanka: vrtanje vanj bi lahko bilo s hidrogeo-loškega vidika nevarno. Šlož-no in enotno želi Odbor vodili ta boj, je povedal Oskar Pavletič v imenu Odbora, da se spremeni trasa ali vsekakor najde alternativna rešitev. Pomembno je združevati moči in delovati skladno z bližnjimi občinami in odbori občanov, ki ugovarjajo projektu, je povedal navzoči doberdobski župan Mario Lavrenčič in izrazil željo, da bi nova deželna uprava bila spoštljiv sogovornik v reševanju problemov naših ljudi, ki imajo pravico do dostojnega življenjskega okolja.
Gallus Angele Tomanič, ki nas je neutrudno in navdušeno vodila mimo naselka Huje do reke Kokre, ki si je pod mestom izdolbla globoko sotesko in iz katere seje osončena pot vila po bregu navzgor do starega mesta. Naporno pot je os-mišljal lik Prešerna. Poetu smo se najprej poklonili ob nagrobnem spomeniku, nato pa smo si v samem zgodovinskem središču ogledali stanovanje, kjer je "jezični dohtar" preživel zadnji leti življenja. Kot nam je vedela povedati oskrbnica muzeja, je bil Prešeren sploh prvi advokat v Kranju, kjer ni izgubil ene same pravde.
Res topel sprejem pa je zbor doživel na večernem koncertu v polni dvorani župnijskega doma, kjer so se prijetno pletli zvoki narodnih pesmi, ki so jih pevci podali samozavestno in tudi dovolj občuteno. Dan pa ne bi mogel imeti lepšega zaključka od družabnosti, ki je sledila
Skupščina v Devinu
Priznanje ZSŠDI prof. Krannerju
Združenje slovensk ih š|K»rt nih društev v Italiji je pred kratkim podelilo priznanje priznanemu goriškemu šolniku in športnemu delavcu prof. Martinu Krannerju za življenjsko delo na športnem področju.
Pravzaprav bi bil moral prof. Kranner prejeti odličje že pred časom v Jamljah, a se takratne slovesnosti ni mogel udeležiti, zato so mu priznanje podelili na nedavni skupščini društev, ki je potekala 29. maja na sedežu pevskih zborov v Devinu, posvečena pa je bila vprašanju programiranja mladinske dejavnosti (k tej temi se bomo še vrnili).
Prof. Kranner je rojak iz Kanalske doline, točneje doma iz Žabnic. V mladih letih pred drugo svetovno vojno je živel v Ljubljani kot študent in že takrat se je ze-
lo	uspešno ukvarjal z atletiko in odbojko. Po vojni je živel v Gorici, kjer je veliko let poučeval telesno vzgojo na slovenskih srednjih šolah. Izkazal se je kot odličen športni pedagog, trener in organizator, saj so v tistem obdobju na Goriškem zacvetele nekatere športne panoge, zlasti odbojka, ki je še danes ena od glavnih panog, pa tudi atletika in smučanje. Prof. Kranner je bil tudi glavnijaobudnik za ustanovitev Športnega združenja Olympia, kjer je bil tudi dolga leta športni vodja. Dejaven je bil tudi v raznih vsedržavnih športnih zvezah (npr. y Smučarski zvezi, komisiji za Mladinske igre in mednarodni zvezi Pa-nathlon), njegova glavna skrb pa je vsekakor bila, da mlade ljudi vzgoji ne le v dobre športnike, ampak predvsem v zavedne Slovence.
Ob prejetju pomembnega priznanja ZSŠDI čestitajo prof. Martinu Krannerju tudi člani uredništva našega časopisa.
V Kulturnem domu / Prireditev SŠ Ivan Trinko
Iskriva ustvarjalnost goriških srednješolcev
Naj bo takoj na začetku zapisano, da je bilo letošnje slovo srednješolcev od učnih klopi izredno dinamično, šegavo in kljub pestri raznolikosti prikazano v homogeni vsebinski obliki.
Med raznimi obšolskimi dejavnostmi, ki so dopolnjevale in bogatile šolsko delo, sta med šolskim letom našli veliko navdušenih privržencev dramska in plesna delavnica, ki so ju vodili neugnana gledališka mentorica Vesna Tomšič in plesna učitelja Franci Vaupotič ter Danijela Simčič. S sodelovanjem vseh vztrajnih obiskovalcev, s pomočjo profesorice likovne vzgoje Magde Samec, ki je bila dragocena mentorica pri izdelavi scene in kostumov, in seveda ravnateljice Nadje Nanut, ki je poskrbela za organizacijo skupnih vaj, sta nastali dve gledališki predstavi, ena celo s pridihom musicala. Obe sta prijetno presenetili gledalce v veliki dvorani Kulturnega doma, v petek, 6. t. m., in bili srčika zaključne akademije, ki je ponudila tudi nekaj razgibanih samostojnih plesnih točk sodobnih ritmov v izvedbi pridnih plesalk in še tako rekoč brezhiben nastop aerobike z gibčnimi dekleti, ki so pod vodstvom prof. Aleksandra Kodriča nastopile v Laciju na vsedržavnem tekmovanju.
Ker so gledališko delavnico obiskovali tudi nekateri učenci četrtega in petegn razreda OŠ O. Zupančič iz Gorice in F. Erjavec iz Štandreža, so tudi ti sooblikovali igrico Repa velikanka A. Tolstoja, ki jo je Vesna dokaj humorno dramatizirala in zrežirala ter zasedla vlogi dedka z deklico in babice z dečkom. Z domišljijo posejano igrico so v lepo izdelanih pisanih kostumih prisrčno odigrali Mateja Zavadlav, Jannis Para-schos, Simon Peter Leban, Saša Butkovič, Luka Dellisanti, Noemi Cuzzuccoli, Martina Drosghig, Simon Cej, Elinor Tasca Lizuka in Romina Cijan.
Povodnega moža... in še kaj pa so v Vesnini režiji in glasbenem izboru podali učenci višjih razredov, Loredana in Pamela Perdec, Marco Gregori, Ma-
FOTO l»U MI»A< A
teja Fajt, Alenka Tomšič, Irene Costariol, Mitja Juretič, Harjet Antonič, Marija Černič, Denis Corsi, Romina Cijan, Aleš Kodrič, Aljaž Srebrnič, Karin Mar-son, Martin Persoglia in Niko-las Juretič. Poleg njih so sodelovali še kopica plesalk in izvajalcev scenskih efektov ter instrumentalni kvartet pod vodstvom prof. Štefana Joba, ki je igral na veselici ob Ljubljanici, kot veleva Prešernova pesem. Posrečeno je Vesna postavila v ospredje odra tri reci-tatorke-pripovedovalke, oblečene v kmečka oblačila, v sredini pa se je odvijal plesni pri-: zor v bogatih kostumih in seveda divje vrtenje Urške in Povodnega moža. Prešernovi baladi je Vesna pridala svojevrsten šegavo ironičen epilog in ga predstavila v učinkovitem moderno zasnovanem režijsko konceptualnem slogu. Izvajalci so doživeto in gladko izvedli svoje vloge in pri tem izrazili navdušenje do gledališkega ustvarjanja. Obe igrici sta spremljala mikavna gledališka lističa, ki so ju zasnovali in izdelali obiskovalci dramske delavnice.
V	ubrani izvedbi vokalnega kvarteta iz 3. A. smo poslušali še eno Prešernovo pesem v modernem glasbenem aranžmaju ob spremljavi prof. Joba.
Ravnateljica Nanutova je predstavila vse zaslužne zmagovalce različnih tekmovanj, katerih nasmejani obrazi so se zvrstili na projekcijskem platnu. Predstavnica Slovenskega šolskega sindikata Sonja Klanjšček pa je izročila letošnjo študijsko nagrado v spomin na
prof. Ivana Sirka Tomažu Pahorju iz 3. B.
Razgibano srečanje, ki sta ga s hudomušnim besedilom prof. Lučane Budal povezovala Luka Sancin in Gregor Černič, se je sklenilo z družabnostjo v mali dvorani, kjer so otroci in starši vedro nazdravili počitnicam.
Istega dne zjutraj so se srednješolci zahvalili Bogu za vse lepo v tem šolskem letu pri šolski maši v cerkvi sv. Ivana, ki jo je daroval njihov veroučni profesor Marjan Markežič.
Po obredu so se preselili v župnijsko dvorano F. Močnika in tam prisluhnili gostu, pisatelju in novinarju Ivanu Sivcu, doma iz Most pri Komendi, ki jim je več kot eno uro govoril o svojem otroštvu, prvih stikih z literaturo, in seveda o svojem pisateljevanju, ki je zelo plodno, j saj pri 51 letih lahko našteje že 41 knjig-16za mladino-zraz-ličnimi tematikami, več kot dva tisoč besedil za glasbo in veliko radijskih reportaž. Povsem, kar je zanimivega povedal, je, ob ravnateljici, ki je poimensko poklicala pridne bralce določene-! ga števila knjig, še prijateljsko podal roke vsem tistim bralcem, ki so krepko presegli to število in prejeli knjižni dar. Gostu se je prof. L. Budal zahvalila za o-bisk s knjigo Gor/za 7007-200/, pedagoški svetovalki Ministrstva za šolstvo RS za Slovence v zamejstvu, prof. Andreji Duhovnik, pa je s šopkom izrekla zahvalo za vse, kar je storila v letošnjem letu za naše dijake, in tega je bilo kar precej.
Iva Koršič
Prijeten pomladni dan
Romanje vernikov iz Laškega
Dne 18. maja je lepo število ljudi poromalo na pobudo ženskega pevskega zbora in društva Jadro iz Ronk v Kamnik. Zjutraj so se ustavili v Zalah in v bližnji Gramozni jami, kjer so se spomnili ljubljanskih talcev, žrtev okupatorjev. V Kamniku so imeli maso v samostanki cerkvi, posvečeni sv. Jakobu. V samostanu sta Plečnikova kapela in zelo zanimiva knjižnica s starimi slovenskimi knjigami. Po ogledu mesta so se izletniki podali k izviru Kamniške Bistrice in v park Volčji potok. Ob vrnitvi so si romarji ogledali še lepi ljubljanski grad, ki kraljuje nad slovensko prestolnico.
Omenimo, da sta se med- ščine za odrasle (začetniški in tem končala tečaja sloven- nadaljevalni) in tradicionalni
tečaj kleklanja, ki jih prireja društvo Jadro.
OBVESTILA
01) 9. JllNUA do 5. septembra stopi v veljavo poletni urnik goriškega sedeža SSO. Urad bo odprt od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
SZSO-GO vabi člane, prijatelje in starše na zahvalno sveto mašo ob zaključku skavtskega leta, ki bo v župnijskih prostorih v Štandrežu v soboto, 14. junija.
ŠIRŠI ODBOR Zveze slovenske katoliške prosvete se bo sestal v četrtek, 12. junija, ob 20.30.
KULTURNO DRUŠTVO So-vodnje vabi na premiero predstave Žarka Petana Obtoženi volk v režiji Vesne Tomšič. Kulturni dom Sovo-dnje, sobota, 14. junija, ob 20.30.
DRUŠTVO SLOVENSKIH upokojencev za Goriško sporoča udeležencem izleta v Poa-dižje, da bo avtobus odpeljal 13. junija ob 6.30 iz Sovodenj izpred cerkve in nato lekarne ter s postankoma v Štandrežu pred cerkvijo in v Gorici pri gostilni Primožič.
SLOVESNOST SV. Rešnjega Telesa s procesijo bo v Ga-brjah 19. junija ob 20.30, na Peči pa 22. junija ob 9. uri.
V	GALERIJI Ars nad Katoliško knjigarno razstavlja Andrej Kosič. Razstava je odprta po urniku uradov do 30.6.
DAROVI
ZA MISIJON p. Kosa: N.N. iz Rupe 75,00; Ana Ferlat 10,00 0’.
ZA CERKEV na Peči: sestrična Bernarda Novak Malič namesto cvetja na grob Gabrijele Batistič Fajt 30,00 €.
ZA CERKEV na Vrhu: ob poroki Viljene in Markota ženinovi starši 70,00, priči z Vrha 30,00, nona Rožica 20,00, nona Letizia 20,00 €.
ZA ŠKOFUSKO gimnazijo v Vipavi: A.Š. 200.00 €.
ČESTITKE
Dne 3. junija je na univerzi v Ljubljani diplomirala za profesorja defektologije naša Mateja Elersič. Čestitamo ji in želimo veliko uspeha vsi iz družine Marussi.
SKPD F.B. SEDEJ
vabi na
ZAKLJUČNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA
petek, 13. junija 2003, ob 21. uri
med Borovci v Števerjanu
POD POKROVITEL/STVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
KULTURNI DOM - GORICA KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZSKD ZSKP
KONCERT NA GORIŠKEM GRADU S SKUPINO ROMSKE GLASBE
ŠUKAR
Sreda, 25. junija 2003, ob 20.45
PREDPRODAJA VSTOPNIC: urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481 33288)
VSTOPNINA 10,00 6' (znižani 7,00 €)
Skupina romske glasbe Šukar
Čezmejni koncert na goriškem gradu
V	sredo, 25. junija, bo pod šotorom na Goriškem gradu v okviru poletne scene glasbenega festivala Across the border nastopila prvič v Gorici slovenska skupina romske glasbe Šukar iz Ljubljane. "Šukarji" sodijo med osrednje skupine rom na evropski sceni. Redno sodelujejo z legendarnim romskim pevcem Sabanom Bajma-rovičem, kraljem romske glasbe, in drugimi znanimi umetniki tovrstne glasbe. Številni so njihovi nastopi po Sloveniji in evropskih državah.
Glasbeniki, ki sestavljajo skupino Šukar, so pozorni in marljivi raziskovalci bogate romke glasbene izraznosti. V desetih letih delovanja so uspeli ustvariti visoko kakovosten in hkrati prijeten repertoar tako z melodičnega kakor tudi z zvočnega vidika. Kljub dobremu odzivu publike in kritike je skupina uspela ohraniti izvirno svojskost, ki izhaja iz duhovne
večplastnosti in izjemne vitalnosti romskega ljudstva.
Skupina Sukar je tambura-ška zasedba in šteje pet članov (Igor Misdaris, Štefan Uranjek, Nenad Ljubotina, Miha Švent, Nenad Kokovič).
Čezmejni koncert prirejajo Kulturni dom Gorica, Kulturni center L. Bratuž, Zveza slovenske katoliške prosvete, Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Kulturnim domom iz Nove Gorice, Primorskim dnevnikom, Novim glasom, TVVitelom, TV Primorko, časopisom Oko, Radiom Robin. Pokroviteljstvo nad pobudo so prevzele: goriška občina in pokrajina, Slovensko kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Predprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma v Gorici, ul. I. Brass 20, tel. (0039) 0481 33288, in v Kulturnem centru L. Bratuž, Drevored 20. septembra, tel. 0481 531445.
1 1
ČETRTEK, 12. JUNIJA 2003
12
ČETRTEK, 12. JUNIJA
2003
Pogovor/Janko Kulmesch, glavni urednik NT
“Naš tednik je bil vse prej kot zgodba o neuspehu”
Odločitev Zbora narodnih predstavnikov, naj tudi Naš tednik preneha izhajati, pomeni epohalno spremembo na področju medijske oskrbe slovenske manjšine na Koroškem. Časopis bo izšel zadnjič v petek, 13.6.2003. O sami simboliki datuma izida zadnje številke se z Jankom Kulmeschem, zadnjim glavnim urednikom Našega tednika, nisva pogovarjala. Pogovor sva začela sproščeno ob kavici, prav tako neposredno pa sem ga na začetku vprašal, s katerimi občutki je ustvarjal zadnjo številko Našega tednika (NT).
Kulmesch: Težko bi odgovoril... z mešanimi občutki... Naš tednik je bil zame časopis, v katerega sem vložil polovico svojega dosedanjega življenja. Lahko rečem, da se je časopis kljub raznim težavam vsa leta uveljavil kot kulturnopolitično glasilo, ki je nagovarjalo širok del slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Sedaj se mora NT umakniti v interesu skupnega časopisa, kar je načelno dobra zamisel, ker tako lahko ustva-
rimo še kvalitetnejši, obsežnejši in pestrejši časopis.
Zal pa rojstvo skupnega časopisa ni bilo takšno, kot bi si želel. Lahko samo upam, da bo vendarle uspelo popraviti dosedanje napake in zamude. Kaj pomeni ukinitev Našega tednika in Slovenskega vestnika, to je obeh dosedanjih političnih tednikov, za medijsko oskrbo koroških Slovencev ? Ukinitev obeh tednikov pomeni po eni strani izgubo medijske pluralnosti. Moje načelno mnenje je, da je manjšina resnično enakopravna, če ima na razpolago iste standarde kot večina. Medijski pluralizem je nepogrešljiv standard za vsako razvito družbo: drugače bi tudi večinski narodi imeli le en časopis. Zavedam se, da pomanjkanje finančnih sredstev onemogoča tako medijsko pluralnost in zato sem od samega začetka pojmoval poskus skupnega časopisa kot priložnost za boljši časnikarski izdelek. Zal do tega doslej ni prišlo. Obstoj drugega tednika je
zame pomenil izziv, vendar ta izziv ni onemogočal dobrega sodelovanja s kolegi Slovenskega vestnika kot z ostalimi kolegi tako večinskih kot manjšinskih medijev. Udejanjali smo tisto, kar naj bi časnikarstvo bilo: pluralizem in upoštevanje raznolikosti.
Kako bi opisal svoje
dosedanje delo pri
Našem tedniku?
Pri NT sem začel poklicno delati leta 1981. Tedaj je prišlo do nekaterih sprememb in do posodobitve samega časopisa. Trudili smo se, da bi upoštevali novinarska načela, kar je za razvito družbo samoumevno. Naši bralci so to pozitivno sprejeli, kar dokazuje tudi dejstvo, da smo z novim pristopom znali pridobiti tudi nove, mlajše bralce in s tem omilili fiziološko izgubljanje bralcev.
Takrat smo uvedli tudi širše poročanje o športu in se posvečali v večji meri tudi občinskemu dogajanju na južnem Koroškem.
Poleg zgleda starejših kolegov in uspešnih časnikarjev iz nemškogovorečega sveta je na moje časnikarsko delo vplival zgled dr. Draga Legiše. Spoznala sva se in cenil sem ga kot časnikarja in osebo, saj je po eni strani obvladal časnikarsko orodje, po drugi strani pa je znal to orodje pravilno in primerno uporabljati za potrebe narodne skupnosti.
Slovenski časnikar na Koroškem, ki ustvarja za slovenske medije, nima lahkega življenja. Po eni strani je vzrok za to finančne narave, saj se okvirni pogoji ne dajo primerjati z okvirnimi pogoji, ki jih nudijo nemški mediji, po drugi strani pa sem večkrat imel občutek,
da se časnikarsko delo podcenjuje tudi v vrstah manjšine.
V	zadnjem času so bila poročila o slovenski narodni skupnosti v koroških nemških medijih bolj upoštevana kot naše delo. Kljub temu pa mi je to delo všeč, saj sem tako rekoč od blizu in neposredno spremljal najvažnejše dogajanje tako v matici kot pri nas, od osamosvajanja Slovenije do sedanje razprave o demokratičnem zastopstvu znotraj naše narodne skupnosti. Zadnje številke NT so izhajale tako rekoč
v	nemogočih pogojih, brez lastnega uredništva. Zakaj ste še vztrajali?
Šlo je za sklep Zbora narodnih predstavnikov (ZNP), to je najvišjega gremija NSKS. ZNP je na seji 28.3.2003 odločil, da naj se preloži izid skupnega časopisa za dva meseca. V tem času naj bi se razrešila še odprta vprašanja. Kot se je kasneje izkazalo, je bil sklep utemeljen, saj Novice niso bile pripravljene za uspešen štart.
Kaj pa bo v ospredju zadnje številke NT.?
V	ospredju zadnje številke, ki bo izšla na štiriindvajsetih straneh, ne bodo aktualne teme, temveč pregled na več kot petdesetletno izhajanje časopisa. Zadnja številka naj bi bila neke vrste bilanca o-
pravljenega dela in naj bi priklicala v spomin delo in pomen, ki ga je opravljal NT v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Gre za poslovilno številko, ki bi naj pokazala, da je bil NT vse prej kot zgodba o neuspehu.
Kaj pa bodočnost Janka
Kulmescha?
Obstajajo konkretni načrti, o katerih ne morem še javno spregovoriti. Vsekakor lahko povem, da bom ostal zvest svojemu dosedanjemu poklicu. Časnikarstvo je zame več kot delo: zame je to prizadevanje za narodno skupnost z dušo in telesom.
Peter Kustja
BENEŠKA SLOVENIJA
Otroški zbor iz Vrtojbe in Šempetra v Bardu
Nepozabno srečanje
lin,,! vHIHIMii
I
Otroški zbor se pripravlja na sveto mašo
Dne 1. junija so pevci cerkvenega otroškega zbora iz Vrtojbe in Šempetra s svojimi starši obiskali vas Bardo (Lusevero) v Gornji Terski dolini.
Mladi pevci pod vodstvom Mojce Maver-Podbersič in s sodelovanjem Tjaše Rotar so peli pri sv. maši, ki jo je vodil domači župnik, dr. Renzo
Calligaro. Pri bogoslužju so nastopili tudi nekateri instrumentalisti.
Po sveti daritvi so nam domačimi pripravili prijazen sprejem s pogostitvijo in prof. Viljem Černo nam je povedal zanimivosti iz zgodovine iz življenja terskih Slovencev. Po tem živahnem, prijetnem srečanju smo si ogledali še do-
mači etnografski muzej.
Srečanje bo ostalo za vse nepozabno. Mladi pevci in instrumentalisti so nastopali z zanosom, kot da morajo opraviti svoje poslanstvo, o-greti srca z lepim slovenskim petjem.
Med bogoslužjem nas je presenetilo mašno berilo v zanimivem posebnem terskem narečju in navdušile so nas prepričljive besede g. župnika
o	enakopravnosti narodov in jezikov in o pravi ekumenski ljubezni in sožitju tudi med različnimi ljudstvi, toliko bolj pa med brati. Kot da so besede padle na plodna tla in segle v dno duše, se je v prijateljskem srečanju razvnel živahen pogovor in zadonele so cerkvene in posvetne pesmi vseh prisotnih, te so zvenele tako usklajeno, kot da bi že dolgo prepevali skupaj.
Ob slovesu je bila pri vseh le ena skupna misel: hvaležnost za tako lep dan in želja po ponovnem srečanju.
MC
GLOSA |URI) PAL)K
0 zlatu
Že takoj na začetku moram povedati, da ne mislim ničesar novega napisati o zlatu, tej žlahtni in sončno svetleči kovini, ki je bila v zgodovini človeštva tako predmet neizmernega občudovanja kot tudi vzrok za huda dejanja in zločine.
Zla to je na mreč v zgodovini postalo tista kovina, ki ji je človek pripisal izjemno vrednost, in je zato postalo tako cenjeno, dragoceno, vedno je imelo velikansko vrednost, ki je kovina sama na sebi seveda nima, čeprav iz šolskih klopi vemo, da je zelo redka.
Za pričujoči zapis o zlatu je krivo poletje, pravzaprav neznosna vročina in sopara teh dni, ki ima za posledico tudi to, da se med nami, in še posebej v obmorskih letoviščarskih krajih, pojavijo odprte zlatarne, kot bi lahko poimenovali ženske in seveda, ter na žalost!, predvsem nekatere moške, ki nosijo na sebi toliko zlata, kot ga povprečna zlatarna v naših krajih nikdar nima na zalogi.
Saj veste, na katere moške mislim: na tiste, ki hodijo v vročih dneh okrog z odprtimi, o-bičajno belimi ali črnimi sraj-
i	cami in imajo okrog vratu od pet do deset debelih zlatih verižic <povprečna teža od pol kilograma do dveh) z velikimi križi (povprečna teža od dvajset do petdeset dekagramov), rogljiči, medaljami in drugimi priveski, ki so seveda vsi iz zlata. Na zapestju imajo take vrste tiči seveda še obvezne zapestnice, kaj zapestnice, prave verige imajo!, in tudi iz teh običajno kaj visi, da je izgled boljši. Vse je seveda v zlatu, svetlečem, običajno rumenem zlatu!
Prstani, ki jih nosijo na sebi ti možje, za katere sem nekje bral, da jih v anglosaškem svetu zajedljivo imenujejo tudi "latino macho man", so nekaj posebnega, saj so takih dimenzij, da je dobro, da jih nosijo zataknjene na prstih, ker bi sicer v primeru padca gotovo lastniku poškodovali nogo. Zapestna ura, običajno svetleča zlata ura, je velikih dimenzij, blešči se v soncu, v temi in v senci, vidna je na daleč, predvsem pa tehta pol kilograma, da je celostni učinek večji, globalni izgled pa enkraten. Skratka: prave odprte zlatarne so ti možje, take odprte
zlatarne, kakršne vidite samo na tržnici v Istamhulu. Za Konstantinopel pa že itak vemo, da je od nekdaj cenil svetleče in zlate, bogate stvari.
Tako pojavo sem minuli teden zagledal nekega soparnega večera, ko sem z družino v avtomobilu iskal parkirišče v središču Cradeža. Mimogrede: nisem ga našel in smo zato po zamudnem kroženju v središču Gradeža jedli sladoled
v	veliko bolj mirnem Ogleju.
Od daleč sem ga zagledal, pa čeprav je bilo pritlikavemu, a izjemno mišičastemu možu srednjih let kar težko nositi na sebi vso težo zlata, ogrlic, ure, zapestnic in še česa.
Po pločniku v središču Gradeža je pri "portiču" snel z ramen še belo srajco - jakno, da je lahko z golimi in seveda z od sonca že zelo potemnelimi prsmi lepše pokazal zla tarsko ponudbo ter svoje, od trdega garanja v telovadnici, izjemno "izdelane" mišice.
Odveč je seveda še poda-
tek, da je mišičasti možicelj, ki je zase vidno menil, da je najlepši v mestu, nosil tesno oprijete bele hlače z dvema gumboma v pasu, ki nista stala na naravnem mestu.
Z napol odprtimi hlačami je tako odprta zlatarna korakala, da je bilo veselje!
Sredi gruče pretežno avstrijskih in nemških turistov, ki imajo tudi sami zelo radi zlato, je deloval kot pojava zase, taka pojava, da nisem mogel molčati in sem zato v avtu na glas rekel: "Ti, Tina, glej ga tipa, ves svet je njegov! "
A sem seveda takoj še dodal: "Problem je samo v tem, da svet ne ve, da je njegov..."
Zena je samo utrujeno rekla: "Ma, /urij!"
Hčerki sta se zahihitali in začeli šteti verižice in zapestnice, ugotovili sta zelo hitro, da ročna ura ni prava in potem je Tina rekla: "To je nekaj nemogočega!"
In smo v avtu ugibali, če mu je ime Tullio ali Salvatore
in je žena rekla, da sem nesramen, ker da zaradi takega zabavljanja slabo vplivam na otroke.
Dodala je še to, da se mora vse ljudi spoštovati.
S to njeno ugotovitvijo sem se seveda globoko in vsestransko strinjal, le da sem še dodal polglasno: "Že zaradi zlata ga moraš spoštovati!"
Iz zadnjega sedeža je prišel samo še naveličan vzdih in skupaj smo pred prehodom za pešce lahko iz ustavljenega avta zvedavo opazovali odprto zlatarno, kako si je z roko segla v lase, da se je zlato na prsih še bolj zatreslo.
Veličasten, nezamenljiv pogled, enkratno!
Mišičasti možicelj v belih hlačah, ki je imel na sebi več zlata, kot ga bo naša razširjena družina kdajkoli imela (pod razširjena mislim stare starše, brate, sestre in vse njih-govo potomstvo!), jo je mahnil proti središčnemu drevoredu v Gradežu, kjer se je gotovo kar trlo podobnih, a tudi takih, ki se ob pogledu na zlato viseče bogastvo neizmerno zabavajo.
Stari Latinci, ki so vedeli, kako gredo stvari, če se hoče, da gredo dobro, so imeli navado reči, da je srednja pot tudi zlata pot, se pravi, da je v življenju potrebno imeti mero za vsako stvar.
Tudi za zlato torej, saj je znano, da postane še tako dragocena stvar precej banalna, če je je preveč in je povsod.
Zlato je seveda v naši bogati družbi izgubilo tisti čar in tudi tisto vrednost, ki jo je imelo nekoč, ko je bilo kot vrednost tudi podlaga za vrednost neke denarne valute.
Če so naši stari starši in predniki kupovali zla to, so ga skoraj vedno kupili tudi zato, ker so vedeli, da kupijo stvar, ki nekaj velja, in skoraj vsaka družina iz naših krajev pozna zgodbe, ko so v stiski naši predniki zlato tudi prodali, da so preživeli.
Naši predniki, ki so bili zvečine mali kmetje, so imeli svoje dostojanstvo in so vedeli, kajjezlato. Zato nikdar niso hodili z zla tom okrašeni v hlev, ker bi se govedo zagotovo ustrašilo in zato, ker so vede-
li,	kaj je zlato!
paljk@noviglas. it
Zbiranje podpisov za dva referenduma
Politične stranke že začele priprave na volitve
Opozicija zavrača tudi novi predlog zakona o vojnih grobiščih
Stanje in probleme v slovenski politiki, družbi in drža-
vi	stranke uporabljajo za svoje potrebe in strategijo v predvolilni kampanji, ki se je že pričela. Gre za dvoje pomembnih volilnih preizkušenj. V pr-
vi	polovici leta 2004 bomo v Sloveniji prvič izvolili sedem poslancev v evropski parlament, o kandidatih pa v političnih strankah že dalj časa potekajo ostre razprave in tudi spori. Naslednje leto pa bodo v Sloveniji tudi nove državnozborske volitve.
Že zdaj napovedujejo možnost, da bi bila poražena na njih sedanja vladna in parlamentarna večina, predvsem za-radi oslabljene LDS, največje stranke koalicije. Večina glasov naj bi pripadla opoziciji. V njej sta seveda najpomembnejši SDS, ki jo vodi Janez Janša, in Nova Slo venija, krščanska ljudska stranka, s predsednikom dr. Andrejem Bajukom (na sliki). Seveda pa je treba upoštevati, da je politika tudi v Sloveniji zelo gibljiva in nepredvidljiva znanost, zaradi česar je tudi predvidevanja o možnih zmagovalcih parlamentarnih volitev mogoče upoštevati zgolj kot domnevo ali možnost.
Z vidika oblikovanja predvolilne strategije sta največji stranki opozicije zadovoljni s sporazumom o neposrednih televizijskih prenosih sej državnega zbora, ki bodo potekale v juniju in juliju, torej pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami. Poslanci iz SDS in Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke bodo zaradi prenosa prekinili bojkot v delovanju državnega zbora, ki so ga izvajali že nekaj časa. O-menjamo, da bo seje parlamenta brezplačno prenašala zasebna TV 3, pozneje pa naj bi prenose nemara zagotavljala tudi javna TV Slovenija.
Na izide prihodnjih državnozborskih volitev utegneta vplivati tudi dve novosti na po-litčnem prizorišču. Pred krat-
kim ustanovljeni Forum za levico, ki se aktivno vključuje v slovensko politiko, je kritičen zlasti do LOS in ZLSD, kar utegne povzročiti zmanjšanje števila njunih glasov. Verjetno postaja, da se bo Forum za levico preoblikoval v politično
stranko, ki bi samostojno nastopila na volitvah leta 2004. Novost in veliko zanimanje politične javnosti vzbujajo sestanki zastopnikov nestrankarskih list v mestnih občinah, ki so se na zadnjih lokalnih volitvah zelo uveljavile. Prejele so skupaj kar 24% vseh glasov, najbolj očiten uspeh pa je dosegla lista Koper je naš. Njen kondidat Boris Popovič je bil izvoljen za župana mestne občine Koper, kar je povzročilo borne odmeve, povezane s strahom v tradicionalnih političnih strankah. Krajevne neodvisne liste bi utegnile združiti svoje moči in poenotiti svoje programe, tako da bi z enotno listo nastopile na volitvah. Po mnenju Iva Hvalice, ki je bil poslanec v dveh mandatih, zdaj pa je svetnik mestne občine Nova Gorica, izvoljen na svoji listi, "bi bil nastop enotne liste lokalnih neodvisnih list edina stvarna alternativa sedanjim razmerjem moči v parlamentu. Pomembno je, da se na sestanku v Vačah nismo v ničemer razhajali, obstaja zelo širok skupni imenovalec in zlasti spoznanje,
da je politika ideoloških skrajnosti preživela. Razpravljamo o imenu skupne liste. K sodelovanju so povabljene vse neodvisne lokalne liste, ne le tiste v mestnih občinah. Pričakujemo najrazličnejše odmeve in reakcije. V Ljubljani sem že zaznal nervozo".
ZAKON, KI BI LAHKO BIL IZHODIŠČE ZA SLOVENSKO SPRAVO
Državni zbor bo v tem mesecu opravil drugo obravnavo novega predloga zakona o vojnih grobiščih, ki je v Sloveniji že nekaj let predmet različnih mnenj, tolmačenj in žolčnih polemik. Z njim naj bi vsem, ki so med vojno ali po njej padli ali bili umorjeni, na obeh vojskujočih straneh, vrnili človekovo dostojanstvo in pravico do groba. Zakon bi bil lahko primerno izhodišče za narodno spravo in skupen sporazum o preteklosti. Vendar kaže, da tudi novi predlog zakona ne bo dobil podpore večine poslancev, ker domobrancem ne priznava statusa vojakov narodne vojske, v njem pa tudi ne priznavajo obstoja revolucije. Že na seji odbora državnega zbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide, kjer so predlog zakona o vojnih grobiščih pripravili za obravnavo v parlamentu, se je še enkrat pokazalo, da med poslanci pri tolmačenju zgodovinskih dejstev iz medvojnega in povojnega obdobja ni mogoče doseči soglasja. Pri tem gre za občutljivo in pomembno tematiko, ki bo imela velik pomen za prihodnji razvoj slovenskega naroda in države. V Sloveniji poteka zbiranje podpisov kar za dva referenduma, namreč o obratovalnem času trgovin, ki naj bi bile ob nedeljah in praznikih pretežno zaprte, ter o novem in občutljivem vprašanju, ki zadeva prostitucijo. Državni zbor je namreč nedavno z novelo zakona o pre-
krških zoper javni red in mir sklenil, da vdajanje prostituciji ni več kaznivo dejanje. Z omenjeno novelo zakona o prekrških zoper javni red in mir se ne strinjajo Aleš Primc in skupina volilcev, zaradi tega predlagajo javno opredelitev na referendumu. Zbiranje podpisov zanj, potrebnih jih je štirideset tisoč, se je začelo 9. t.m., in bo trajalo do 8. julija. Če bodo pobudniki za oba referenduma zbrali dovolj podpisov, bodo Slovenci na pragu letošnje jeseni spet odšli na volišča. Pri tem omenjamo, da vsak referendum - ti pa so precej pogosti - stane državo najmanj 500 milijonov tolarjev.
Poslanec LDS Roman Jakič, ki je bil najbolj dejaven pri pripravi omenjene novele zakona o prekrških, ki določa, da v Sloveniji ukvarjanje s prostitucijo ni več kaznivo dejanje, je v posebni izjavi pozdravil moralno držo in odnos katoliške Cerkve do celotne zadeve. Dejal je, "da se Cerkev zaveda svojega poslanstva, kamor sodi tudi pomoč ljudem v stiski. Cerkev ve, da je treba ljudem, ki se za prostitucijo odločijo zaradi svojega težkega socialnega položaja ali pa so vanjo prisiljeni pomagati, ne pa jih kazensko preganjati ali moralno ob-sojevati".
Iz kronike političnih dogodkov v Sloveniji poročamo, da se enajst vojakov iz specialne enote pripravlja na odhod v Afganistan, kjer bodo do marca prihodnje leto sodelovali v mirovni operaciji, imenovani ISAF-4. Izbrani so bili izključno prostovoljci. Stroški sodelovanja slovenskih vojakov bodo predvidoma znašali 200 milijonov tolarjev, poravnala pa jih bo država iz svojega propraču-na. Slovenija je že pred časom v Afganistan poslala večji količini starega orožja in streliva v skupni vrednosti 278 milijonov tolarjev, v ameriškem centralnem poveljstvu v Afganistanu pa ima Slovenija tudi enega častnika.
Marjan Drobež
Za naravo in okolje naj skrbijo tudi obiskovalci, največ jih je iz Italije
Na Trnovski in Banjški planoti odpravili divja odlagališča odpadkov
V prihodnje tudi ekološki akciji za sanacijo divjih odlagališč odpadkov na Sabotinu in v Panovcu
Štab za civilno zaščito, ki deluje v okviru mestne občine Nova Gorica, je zasnoval in uspešno izvedel akcijo za odpravo (sanacijo) divjih odlagališč odpadkov na območju Trnovske in Banjške planote. Sodelovalo je 121 gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, jamarjev, potapljačev, uradnikov iz uprave mestne občine, planincev in drugih občanov, tudi iz Ajdovščine. Dejanje je bilo sad
ekološkega osveščanja javnosti, ki je zaskrbljena zaradi pogostih neprimernih posegov v naravo in okolje.
Na omenjenih planotah so odpravili sedem divjih odlagališč odpadkov, skupaj okrog 50 m ' najrazličnejših odpadkov pa so odpeljali na deponijo v Staro goro. Med odpadki je bilo veliko predmetov iz plastike, izrabljenih baterij oz. akumulatorjev in ostankov salonitnih plošč, ki
so še posebno nevarni za zdravje. Planinci in krajani so v okviru omenjene akcije označili tudi pot okoli naselja Lokve ter pregledali in očistili prostore v Trnovskem gozdu, ki jih obiskovalci uporabljajo za počitek, sprostitev in družabnost.
Seveda pa je stanje narave in okolja posebej v Trnovskem gozdu odvisno tudi, nemara celo predvsem, od obiskovalcev. Teh je največ
iz Gorice, Trsta in drugih krajev v sosednjem zamejstvu v Italiji. Zlasti nekateri nabiralci gob se obnašajo neodgovorno in brezobzirno do narave. Pri nabiranju gob namreč trgajo oziroma uničujejo tudi njihovo rastje, lomijo mlada drevesa, bili pa so tudi primeri, da so odnašali skale ali kamne iz ograd v gozdu.
Na časnikarski konferenci 27. maja so predstavniki štaba za civilno zaščito povedali, da bodo akcijo za zavarovanje narave in okolja pripravili tudi na Sabotinu in v Panovcu, ki je nekakšen naravni park ob robu Nove Gorice.
(M.)
Novi diplomanti visokošolskega zavoda v Novi Gorici
Na Politehniki skupaj 495 študentov
Visokošolski izobraževalni in znanstvenoraziskovalni zavod Politehnika v Novi Gorici je na slovesnosti v gradu Dobrovo v Goriških Brdih, 4. t.m., podelil nove diplome študentom. Prejelo jih je 18 slušateljev, ki so končali študij programa Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov. Ta študijski program, ki gaje Politehnika pričela izvajati v študijskem letu 1998/1999, predstavlja novost v slovenskem univerzitetnem prostoru. Študentje med študijem spoznavajo moderna znanja s področij inženirskih in gospodarskih ved. Diplomanti na ta način lažje komunicirajo s tehnologi in vodstvi v večjih proizvodnih družbah, v manjših podjetijh pa lahko
izvajajo vlogo tehnologa in poslovneža v eni osebi. Del študija (en semester) je namenjen praktičnemu usposabljanju, ki ga študentje opravijo v podjetjih na Goriškem.
Na slovesnosti v gradu Dobrovo so opravili tudi promocijo novega doktorja znanosti s Šole za znanosti o o-kolju. Ta znanstveni naslov si je pridobil Gregor Drago Zupančič iz Maribora.
Iz službe Politehnike za stike z javnostmi so medtem sporočili, da fakultete in druge visoke šole tega zavoda v letošnjem akademskem letu obiskuje skupaj 495 rednih ali izrednih študentov. V jeseni bodo zanje odprli prvi študentski dom v Novi Gorici.
(M.)
Velik odziv na natečaj z motivi o češnjah
Učenci osnovnih šol poslali 500 likovnih del
Češnje odslej tudi predstavitvena podoba OŠ na Dobro vem v Brdih
Tradicionalni praznik češenj v Goriških Brdih je tudi letos uspel, to največjo družabno in turistično prireditev pa si je ogledalo več tisoč ljudi iz vse Slovenije in tudi iz sosednjega zamejstva v Italiji. Na voljo je bilo dovolj češenj po ugodnejših cenah od tistih na tržnicah in v trgovinah drugod v Sloveniji. Ob tem pa je bil pridelek tega prvega sadja v letu kar za okrog 30% manjši od običajnega oz. pričakovanega. Iz obsežnega programa letošnjega praznika, ki je trajal od 31. maja do 8. junija, omenjamo velik uspeh likovnega natečaja na temo Češnje, od cveta do...,
Prireditev imenovana Ajdovščina v maju
V objektu ob starem mlinu odprli dom krajanov
V	Ajdovščini so mesec maj namenili različnim kulturnim, družabnim in drugim prireditvam, zato so celoten sklop prireditev in nekaterih vzporednih dogodkov imenovali Ajdovščina v maju. Toda dogodki se vrstijo tudi v mesecu juniju, kar kaže, da je Ajdovščina čedalje bolj živo in privlačno središče Zgornje Vipavske doline. Največjega pomena je zagotovo bila otvoritev doma krajanov Ajdovščine, ki so ga uredili v obnovljenem vzhodnem delu t.i. objekta ob starem mlinu. V stavbi je Krajevna skupnost pridobila nove prostore. V nadstropju je večji večnamenski prostor. Uporabljali ga bodo za prirejanje raznih razstav, glasbenih in gledaliških prireditev za manjše število prebivalcev, sestanke, predavanja, delovanje plesnih, igralskih in drugih skupin in za druge najrazličnejše namene. Dom je povezan z
13
ČETRTEK, 12. JUNIJA 200 3
ki ga je razpisala Osnovna šola na Dobrovem. Odzvali so se učenci iz sedemindvajsetih osnovnih šol v vsej Sloveniji, ki so na natečaj posla-
li	500 slik oz. likovnih del z motiviko češenj. Komisija je 51 najboljših del nagradila, drugih 73 slik pa je prejelo priznanja. Ravnatelj osnovne šole na Dobrovem prof. Peter Stres je povedal, da se bo odslej šola s podobo češenj predstavljala na vseh svojih dokumentih in listinah, namenjenih javnosti. Češnje bodo postale nekakšna blagovna znamka osnovne šole v središču Goriških Brd.
(M.)
muzejskim delom objekta ob starem mlinu, v katerem je na ogled stalna zbirka fosilov domačega raziskovalca in bibliofila Staneta Bačarja, v njem pa bosta Občina in Goriški muzej kmalu uredila tudi stalno muzejsko zbirko o stari Ajdovščini, zgodovinsko pomembni Castri. V Dom krajanov vabijo vse posameznike, društva, skupine in organizacije, ki potrebujejo prostor za delo, ustvarjanje, sestankovanje, predstavljanje ali razstavljanje, iz Ajdovščine ali iz drugih krajev v Vipavski dolini. Pravzaprav gre za manjši kulturni center, ki ga bodo s posebno dvižno ploščadjo lahko obiskovali tudi invalidi.
Ureditev Doma krajanov ter nakup opreme sta stala okrog 50 milijonov tolarjev. Sredstva sta prispevali Občina in Krajevna skupnost v Ajdovščini.
(M.)
14
ČETRTEK, 12. JUNIJA 2003
DAVČNI KOTIČEK
Mara Petaros
Maša sodelavka dr. Mara Petaros odgovarja na vprašanja o davčnih prijavah. Vsi, ki imate dvome ali želite kakšno pojasnilo v zvezi s to problematiko, ste vabljeni, da nam pošljete vprašanja po l’axu (0481 548808) ali e-mailu (gorica@noviglas.it) ali po tradicionalni pošti.
Nasveti varčevalcem
Naši vrtovi
Investicijski skladi (3) Izrazoslovje
Obrezovanje ocvetelih okrasnih grmovnic
Obrtnik oz. podjetje, ki kaj prispeva za kulturo ali sponzorizira kakšno kultur no dejavnost, ima možnost kakšnih odbitkov ali olajšav?
Člen 65 enotnega besedila, ki ureja davek na dohodek (testo unico imposte sul reddito, D.P.R. št. 917 z dne 22.12.1986 z vsakoletnimi dopolnili) točno določa, kateri prispevki so odbitni in v kolikšni meri. Če obrtnik ali podjetnik prispeva za kako izmed navedenih dejavnosti, lahko te prispevke odbije od letnega dohodka in seveda plača nižje davke. Vsekakor pa je višina odbitka odvisna tudi od dohodka podjetja, ki ga podjetnik prijavlja, saj zakon določa, da lahko podjetnik odbije prispevek v višini 2% prijavljenega dohodka.
Med odbitne prispevke spadajo:
- prispevki ustanovam, ki imajo izključno vzgojne, izobraževalne, socialnoskrb-stvene, zdravstvene ali verske cilje. Tako bi podjetnik lahko odbil prispevek, ki ga je namenil kaki državni šoli, da lahko izvede določene projekte v sklopu šolske vz-gojnoizobraževalne ponudbe;
- prispevki priznanim, nevladnim organizacijam, ki pripravljajo in vodijo razvojne načrte v državah v razvoju;
- prispevki pravnim osebam, ki imajo sedež na jugu Italije in skrbijo izključno za raziskovalne dejavnosti;
- prispevki univerzam in drugim univerzitetnim ustanovam;
- prispevki ustanovam, katerih cilj ni dobiček, ki izvajajo izključno kulturno dejavnost, npr. operna hiša, Beneški bienale ipd. V tem primeru pa moramo paziti, saj mora biti ustanova pravno priznana;
- prispevki (do največ 1.032,91 evrov letno) športnim društvom, ki združujejo zgolj ljubitelje.
Zakon predvideva tudi popolno odbitnost, brez omejitve, v primeru prostovoljnih prispevkov državi in javnim ustanovam, ki skrbijo za vzdrževanje kulturne dediščine. Ravno tako predvideva zakon popolno odbitnost v primeru prostovoljnih prispevkov državi in javnim ustanovam za zdravstvo in raziskovalno dejavnost.
Podjetja pa lahko tudi sponzorizirajo kako športno društvo, ki goji ljubiteljsko športno dejavnost predvsem v korist mladine. Da lahko podjetje prispevek tudi odbije, mora biti dru-: štvo včlanjeno v pristojno športno zvezo, npr. FIPAV, FIHP ali kaj podobnega. Na lak način pridobi podjetje na ugledu v okolju, v katerem deluje. Obenem pa postane podjetje bolj poznano. Vsi ti izdatki spadajo v t.i. stroške reklame, ki jih ureja člen 74 omenjenega enotnega besedila. V tem primeru lahko podjetnik podari športnemu društvu denar ali dobrine (npr. trenerke, žoge in drugo opremo) do največ 200.000 evrov letno.
Uporaba tujk iz agloame-riškega sveta je v finančnem svetu razumljivo pogosta. Varčevalec, ki vlaga svoje prihranke v investicijske sklade, zaradi tega pogostoma srečuje izraze, za katere ne pozna točnega pomena.
Svvitch. S tem izrazom definiramo prehod iz določenega tipa investicijskega sklada v drugega. Dejansko varčevalec istočasno likvidira naložbo in vloži kapital v drugo vrsto investicijskega sklada. Vmesni in dragi prehodi kapitala preko tekočega računa v tem primeru odpadejo. Te operacije so možne med skladi, ki pripadajo istemu upravitelju (it.: societa' di gestione), in so ponavadi brezplačne. Upravitelji prav zaradi tega večkrat postavijo meje številu prehodov med skladi. Včasih pa vlagatelja bremeni plačilo manjše provizije. Sicer te operacije so smiselne samo v nekaterih okoliščinah. Npr.: dober donos na delniškem skladu vlagatelj lahko utrdi, tako da preide na obvezniški sklad, na katerega zelo malo vplivajo nihanja borznih tečajev.
No load. Ta beseda označuje tiste investicijske sklade, za katere vlagatelj ne plačuje vstopnih provizij. V takih primerih so pa stroški za upravljanje sklada nekoliko večji, kar negativno vpliva na vrednost kvote. Poleg tega nekatere banke zahtevajo ob podpisu sklada "no load" odprtje tekočega računa.
Benchmark. S tem izrazom označujemo indekse, ki nam kažejo srednjo donosnost različnih kategorij investicijskih skladov v določenem časovnem razmahu. Varčevalec ima tako na razpolago
parameter, ki ga lahko primerja z donosom svojega investicijskega sklada. Npr.: varčevalec, ki je vstopil preko inve-stijskega sklada na italijansko delniško tržišče, lahko primerja donos svoje naložbe z italijanskim borznim indeksom Comit. Za vlagatelja, ki se je odločil za ameriško delniško tržišče, pride v poštev ameriški borzni indeks Standar&-Poor. Boljša srednja donosnost v primerjavi z "benchmark" pomeni, da upravitelj sklada dobro opravlja svoje delo in je zaradi tega vreden zaupanja. Za obvezniško tržišče so najbolj znani "benchmark" ameriških investicijskh bank |P Morgan in Salamon Smith Barney (npr.: Global Bond lndex ali VVorld Global Bond lndex). Vse indekse pripravljajo specializirane finančne družbe in so redno objavljeni v gospodarskih dnevnikih ter gospodarskih revijah. V vsakem primeru "Pravilnik Sklada", ki ga varčevalec dobi ob podpisu pogodbe, navaja "benchmark", ker to narekuje zakonodaja.
PIC in PAC Ti dve kratici iz italijanskega finančnega sveta označujeta dve različni obliki vlaganja v investicijske sklade. V prvi opciji se varčevalec odloči za enkratni polog (vsaj 500,00 evrov), kateremu lahko sledijo občasni in neobvezni dodatni pologi. V drugem primeru se vlagatelj odloči za mesečno vlaganje zelo nizkih vsot (mesečno vsaj 50,00 evrov). Tako obliko varčevalnega programa, ki traja več let, lahko varčevalec prekine v kateremkoli trenutku brez nikakršnih bremeni-
tev.
Stojan Pahor
Nekatere okrasne grmovnice, ki cvetijo zgodaj spomladi, kot so zimski jasmin (Ja-sminum nudiflorum), kalikant (Chalicantum praecox), zimzeleni nepravi lovor (Vibur-num tinus), ražne vrste forsiti-je (Forsythia), spomladi cvetoče medvejke (Spiraea x argu-ta ali Spiraea x vanhouttei), a tudi deucije, mahonije, kamelije, nekatere vrste magnolij in druge, ki jih bolj ali manj pogosto opažamo po vrtovih v naši okolici, moramo po cvetenju primerno obrezati. Na ta način bomo ohranili obliko okrasnih grmovnic in si zagotovili, da bodo cvetele tudi prihodnjo pomlad.
To velja zlasti za forsitije, medvejke ali spireje, zimski jasmin, japonsko mahonijo in deucije. Pogosto se namreč godi, da postane neobrezana okrasna grmovnica preveč gosta in se zato njene notranje veje prepletajo in ošibijo. Vedeti moramo, da omenjene okrasne grmovnice razvijejo največ cvetja na poganjkih, ki so zrasli prejšnje leto, cvetijo sicer tudi starejši poganjki, a bistveno manj. Če torej po cvetenju ne obrežemo grma, se zgodi, da se enoletni poganjki pomikajo vedno bolj na rob, kar pa ni zaželjeno. S časom bi namreč na vrtu ne imeli več primerno gostih, pol-nocvetočih grmov, ki so najlepši okras vrta, ampak razpotegnjene in previsoke grme, ki bi cveteli samo na vrhovih vej, kjer bi bil pač lanski les.
Če torej nismo še obrezali teh grmovnic, bomo to čim prej naredili. Najprej bomo odstranili star in odmirajoči les, tako da ga bomo odrezali ali odžagali že pri tleh. Tako drastično odstranimo pet ali
več let stare poganjke. Drugače pa bomo veje prikrajšali na zaželeno višino, tako da jo bomo odrezali za debelino Škarij nad izbranim mladim poganjkom. Odstranili bomo zato tiste veje, ki silijo v notranjost, in tiste, ki grmu kvarijo obliko. Tako ravnamo pri for-zicijah, zimskem jasminu, deu-cijah itd. Načeloma pa pustimo prosto rasti liste mladike, ki so pognale iz korenin, saj jih bomo uporabili za pomladitev okrasnih grmovnic. Odrežemo jih le v primeru, da jih je preveč in bi zato ovirali pravilno obraščenost grma, ki bi se preveč zgostil, kar pa ni zaželeno. Pri medvejkah ali spire-ah pa moramo ločiti spomladi cvetoče od poletnih vrst. Prve cvetijo na lanskih torej enoletnih poganjkih in jih zato obrezujemo v sedanjem času. Druge pa cvetijo na letošnjih mladikah in jih zato obrezujemo pozimi, ko les počiva.
Magnolija potrebuje malo obrezovanja. Pravi čas pa je mesec julij. Obliko grmičastih sort vzdržujemo z odstranjevanjem starih, poškodovanih ali rogovilastih vej. Podobno velja za japonsko mahonijo. To rastlino je treba le prva leta z ustrezno rezjo spodbujati, da se dobro razveja. Nato jo obrezujemo vedno manj in ji le vzdržujemo obliko ali odstranimo kako polomljeno vejo.
Vsakega obrezovanja se lotimo z dobro nabrušenimi vrtnimi škarjami, da je rez čim bolj gladka. Pri debelejših vejah bomo mogoče potrebovali vrtnarsko žago in cepilni ali obrezovalni nož, s katerim gladko obrežemo večje rane, ki jih nato po potrebi premažemo s cepilno smolo.
Prodor na srbski trg
Novogoriški Meblo uspešno zakorakal na srbski trg
S svečano otvoritvijo Galerije pohištva na Kolarčevi ulici v središču Beograda se je v četrtek tudi uradno začelo poslovno-tehnično sodelovanje med skupino Meblo iz Nove Gorice in trgovskim podjetjem Yugoexport iz Beograda. Pred kratkim ustanovljena družba Meblo Yu-goexport Beograd, ki je v stoodstotni lasti družbe Meblo Poslovne storitve iz Nove Gorice, ima v Srbiji trenutno sedem salonov, katerih skupne prodajne in skladiščne površine znašajo več kot 5500 kvadratnih metrov. Poleg slovesno odprte trinadstropne Galerije pohištva na Kolarčevi ulici, ki velja za prestižno lokacijo, bodo v kratkem v Beogradu odprli še tri salone, po enega pa v No-
vem Sadu, Nišu in Kragujevcu.
Cilj pogodbe o sodelovanju med Meblom in Yugoexpor-tom, ki je po besedah direktorja Mebla Holding Franka Stoklja sad dvoletnih prizadevanj in dogovorov, je čim učinkovitejša prodaja pohištvenih
izdelkov visoke kakovosti in čim boljše izkoriščanje kapacitet, kadrov in poslovnega prostora, kakor tudi skorajšnji prenos tehnologije in selitev
proizvodnje v Srbijo, ki bo Meblu poleg boljših pogojev za prodajo na trgih Državne skupnosti Srbije in Črne gore omogočila tudi hitrejši prodor na mikavni Ruski trg.
Na svečani otvoritvi Galerije pohištva, ki so se je poleg najvišjih predstavnikov novogoriškega Mebla udeležili tudi predsednik Združenja industrialcev Srbije in Črne gore Bogoljub ). Karič, slovenski veleposlanik v Beogradu Borut Šuklje, direktor nove družbe Meblo Yugoexport Milutin Jovanovič in številni drugi visoki gostje iz vrst slovenskega, predvsem pa srbskega gospodarstva, je bilo med drugim povedano, da je dobil Yugo-export s pridobitvijo Mebla kot strateškega partnerja mož-
nost polnega angažiranja svojih prodajnih objektov in zaposlenih delavcev. V novem podjetju Meblo Yugoexport je trenutno zaposlenih 51 delavcev trgovske in višje strokovne usposobljenosti, z odpiranjem novih salonov in širitvijo dejavnosti pa se bo število zaposlenih še povečevalo.
Franko Stokelj, direktor Mebla Holding, ki pod svojim okriljem združuje že 14 družb, v katerih je zaposlenih preko 700 ljudi, pa je zbranim na otvoritvi povedal, da je Meblo v Yugoexportu našel renovi-ranega partnerja, ekskluzivni prodajni prostor in kvalificirano delovno silo, kar bo novogoriškemu podjetju omogočilo zadovoljiti ambicije resnega nastopa na tržišču Državne skupnosti Srbije in Črne gore. Poudaril je, da bodo v salonih družbe Meblo Yugo-export poleg proizvodov grupacije Meblo ponujali tudi programe ostalih slovenskih in srbskih ter italijanskih proizvajalcev pohištva. Izrazil je ludi prepričanje, da bo sodelovanje obrodilo rezultate, ki bodo v korist obeh parlner-jev, koristilo pa bo tudi trži-
šču, na katerem se bodo znašli proizvodi najboljših proizvajalcev, in ne nazadnje delavcem, ki jim bo zaposlitev o-mogočala dostojno življenje.
Potem ko je Štokelj skupaj z Bogoljubom Karičem, trenutno enim najprodornejših in najbogatejših srbskih gospodarstvenikov, slovesno prerezal trak novega salona s 1400 kvadratnimi metri površin v treh etažah, je povedal še, da bodo v Meblu še naprej vlagali v Srbski trg, kjer bodo že v naslednjih tednih odprli še salone v Novem Sadu, Nišu in Kragujevcu, predvsem pa si prizadevajo za to, da bi v Srbijo preselili tudi proizvodnjo, ki se na obrobju Nove Gorice zaradi ostrih pritiskov okoljevarstvenikov ne more več razvijati v načrtovanem obsegu. Povedal je še, da razmišljajo o lokaciji nekje v Vojvodini in da v kratkem pričakujejo tudi vrnitev nekdanjega Meblove-ga salona v Novem Beogradu, v velikosti 1400 kvadratnih metrov. Gre za nepremičnino, ki je bila podjetju odtujena ob osamosvojitvi Slovenije.
Predsednik industrialcev Srbije in Črne gore Bogoljub Ka-
rič, ki je skupaj z bratom ludi lastnik najbolj gledane komercialne televizije v Beogradu, je v pogovoru z novinarji po otvoritvi Galerije pohištva povedal, da je Srbija, kar se gospodarskih razmer tiče, 50 let za Evropo in da potrebujejo tako rekoč vse, zato so vsi zunanji partnerji dobrodošli, srbsko gospodarstvo pa je odprto za vsakršna podobna sodelovanja. Poudaril je, da se tuji kapital v Beograd že vrača, potrebnega pa bo še veliko dela in naporov, da si bo Srbija, kjer znaša bruto dohodek na prebivalca trenutno le 3000 ameriških dolarjev, spet opomogla.
300 povabljencev na otvoritev prestižnega salona v središču Beograda si je lahko po uradni otvoritvi ogledalo razstavljeno pohištvo v dveh etažah in oddelek družbe Meblo Jogi v kletnih prostorih, kjer se je dan kasneje kar trlo ljudi, saj so na prvi delovni dan salona pripravili posebne popuste za cenjene jogi vzmetnice, tako da je bila pred vrati Galerije pohištva na Kolarčevi u-lici vrsta že ob petih zjutraj.
Nace Novak
bi za moštvo predstavljal izredno trdo oporo. Še vedno ovito v meglo pa je stanje Simona Černiča, ki ima zaradi študija v Ljubljani kar nekaj težav s treniranjem v Gorici. Gotovo bi z Alešem Ferijem na krilu in Simonom Černičem v vlogi podajača bila
Odbojka / 01ympia, Val, Soča, Sloga in Naš prapor
Končno združitev?
V zadnjem tednu je v krogih zamejske moške odbojke prišlo do zgodovinske odločitve! 01ympia, Val, Soča, Sloga in Naš prapor, to se pravi vsa zamejska društva, so se namreč odločila, da bodo /.družila moči in tako vlagala vse energije v enotne in skupne cilje. S tem korakom se za slovensko odbojko v Italiji začenja pisati novo poglavje, poleg tega pa se dokončno zaključuje obdobje kreganj in sporov med zamejskimi društvi, ki so že nekaj let doživljala krizo, tako s finančne plati kot tudi z vidika rezultatov.
Val se je moral lani odpovedati B1 ligi, letošnja sezona pa je bila za vsa moštva precej neuspešna (z izjemo mladih Slogašev v D ligi).
Olympii ni uspela uvrstitev v play-off, kar je sicer uspelo Valu, ki pa je bil takoj izločen iz boja za napredovanje (v katero so v Valovem taboru vsi skrito upali...). Povrhu tega pa je Soča celo izpadla iz C lige. Nesmiselno je bilo torej vztrajati na taki poti, ki ni nikomur prinesla zaželenih sadov.
Sedaj pa je pred vrati nova in sveža ekipa, v kateri bo nastopalo 12 najboljših in najbolj perspektivnih slovenskih zamejskih igralcev. Ekipa bo po vsej verjetnosti nastopala pod imenom Vala (čeprav ni še izključena možnost novega imena), ni pa še znano, v kateri telovadnici bo nastopala. Edina gotovost je, da bo ekipo vodil dosedanji Valov trener Marchesini, Ri je nedvomno eden od najboljših trenerjev v deželi. Na sporedu sta že bila dva treninga, na katerih se je zbralo kakih 15 igralcev. Trener Marchesini je jasno povedal, da namerava do konca junija izbrati 12 igralcev, ki bodo v naslednji sezoni nastopali v novi ekipi v C ligi, z jasnim ciljem napredovanja v B2 ligo. Na prvih treningih si je Marchesini lahko ogledal skoraj vse igralce, ki so mu na razpolago. Ti so: Nikolaj Pintar, Boris Šfilogoj, Cristian in Rayan Gravnar (Olympia),
Francesco Masi, Artim Baj-dak, Danijel Radetič, Gian-carlo Populini (Val), David Mucci, Simon Černič (Soča) in Igor Veljak (Sloga). Najbolj odmevni so glasovi o morebitni vrnitvi Aleša Ferija, ki bi bil za C ligo pravi luksuz in
sezona te nove ekipe zelo olajšana in bi bilo napredovanje v B2 ligo veliko lažje dosegljivo. Na prvih treningih so manjkali tudi Edi Božič (Sloga), Igor Florenin (Val) in še nekaj igralcev iz vrst Soče. Marchesini pa je gotov, da bo lahko kmalu računal tudi nanje.
Odbornik Olympie Martin Komjanc je o tej novi ekipi povedal sledeče: "Z združitvijo sem res zelo zadovoljen! V torek sem prisostvoval prvemu treningu in všeč mi je bil Marchesinijev pristop do igralcev, saj jim je kot prvi pogoj postavil resnost pri treniranju. Pravi problem pa so mladi igralci, saj bodo razen Masija vsi težko igrali v tako izkušeni ekipi. V pretekli sezoni sem kot spremljevalec združene mladinske ekipe U20 videl, da se je med mladimi ustvarilo res dobro vzdušje, in mislim, da bi bilo lepo, če bi tista ekipa lahko v
naslednji sezoni nastopala v D ali C ligi.
Ivo Devetak, podpredsednik pokrajinske FIPAV, pravi: "Že pred leti sem bil izredno vesel združitve na mladinskem področju in sem sedaj prav tako vesel s to novo odločitvijo zamejskih društev. Mladih ni več veliko in samo s skupnimi močmi lahko ustvarimo nekaj lepega in trdnega. Truditi se bomo morali, da bo ta ekipa pritegnila čimveč gledalcev in zanimanja nasploh in da ne bo z leti upadlo sedanje začetno navdušenje. Ne smemo dovoliti, da bo ta nova združena ekipa propadla, kot se je zgodilo s košarkarskim Jadranom."
Diego Poletto, trener mladinskih ekip Vala: "Prav je, da so se društva odločila za ta pomembni korak. Če gledamo dolgoročno, je to edina rešitev za nadalnji obstoj slovenske odbojke v zamejstvu. Prisotnost take ekipe ni pomembna le za odbojkarske kroge, temveč za ves manjšinski šporl. Pri sestavi ekipe pa bo posebno pozornost treba posvečati mladim: cilji ekipe bodo morali biti že od vsega začetka jasni. Grdo bi bilo, če bi mladi bili vključeni v ekipo, a bi med sezono nikoli ne igrali!"
Prvi odzivi glede združitve zamejskih društev so torej polni navdušenja. Sedaj je vse v rokah odbornikov naših društev in pa seveda igralcev. Če bo ta angažiranost še naprej na višku, bomo prav gotovo kmalu videli prve pozitivne rezultate te ekipe. Predvsem pa bomo lahko končno z optimizmom gledali na prihodnost zamejske odbojke!
Peter Špacapan
Italijanski nogomet
Milan-Juventus? No, mister, raje v kinodvorano (2)
V Juventusovi enajsterici je bilo takoj začutiti dve pomanjkljivosti. Prva, izredno velika, je bila seveda odsotnost Ned-veda (na sliki), ki ga Camora-nesi nikakor ni mogel nadomestiti. Juventusu je na desni strani primanjkovalo napadalnega zagona, ki ga nerazpoloženi Italo-Argentinec ni mogel zagotoviti. Breme tekanja po desnem boku si je na svoje rame moral prevzeti branilec Thuram, ki se zaradi tega ni mogel ustrezno posvečati bra-nilskim poslom. Milan je tako v prvem polčasu z dokajšnjo lahkoto prodiral po Juventuso-vem desnem boku in skoraj nemoteno prihajal do kazenskega prostora. Za zelo nesrečno potezo se je izkazala tudi postavitev Montera na levi bok. Urugvajec je sicer odličen stopper, ne more pa igrati na boku, ker je prepočasen in ga povprečno hitri nogometaši brez težav v dirjanju po bokih preigrajo. Milan je v prvem polčasu pokazal več od nasprotnikov, a ne zaradi vrhunske igre. Rdeče-črni so samo spretno izrabljali Lippijeve napake in Ševčenkove dobre
poteze: prodirali so po nasprotnikovi desni (zaradi Thu-ramove prezaposlenoti v grajenju igre) in levi (izredno hitri Ševčenko je brez težav preigraval počasnega Montera) strani. Tako so si ustvarili tudi obe resnejši priložnosti: Ševčenkov razveljavljeni zadetek zaradi nedovoljenega položaja Rui Coste in Inzaghijev udarec z glavo, ki ga je Buffon čudežno ubranil. Tudor-jeva poškodba je sredi prvega polčasa omogočila Lippiju, da popravi napake: namesto Hrvata je vstopil bočni branilec Birindelli, ki je prevzel mesto
Atletika
Lep športni podvig Mateja Krannerja
Matej Kranner - sin Marka, dolgoletnega in uspešnega odbojkarja ŠZ Olympie in vnuk prof. Martina Krannerja - je te dni dosegel nov lep športni uspeh. Udejstvuje se in tekmuje predvsem v lahki atletiki. Potem ko je jeseni lani kot "junior" postal državni prvak v deseteroboju (de-katlon) in nabral 6.389 točk, je letos znatno napredoval. Na državnem prvenstvu v zaprtem prostoru (indoor) februarja v Genovi je v sektorju mnogoboja kot "senior" postal državni prvak v sedme-roboju (eptallon: 60 m, dalji-
na, krogla: 13.40 m, višina, 60 m zapreke: 8"48, skok s palico: 4'50 m, 1.000 m), kar je 3. absolutno mesto v Italiji. Pred kratkim pa je v Rimu v deseteroboju "prekoračil" mejo 7.000 točk: dosegel je 7001 točko in za več kot 600 točk izboljšal lanski rezultat. Nista mu šla od rok suvanje krogle (navadno vedno čez 13 m) in met kopja (navadno okrog 50 m), tako bi bil njegov rezultat boljši še za ca. 300 točk!
Trenutno je - formalno -pri vojakih, in sicer v Športnem odseku aeronavtike.
(MK)
na levem boku, Montero pa je ponovno prevzel svojo naravno vlogo stopperja. Branjenje Ševčenkovih prodorov je bilo s hitrim Birindellijem dosti bolj učinkovito. Nerazpoloženega Camoranesija je med polčasom Lippi zamenjal z veteranom Contejem, ki je odigral dober drugi polčas: dve minuti | igre sta mu zadostovali, da je fuventusu priigral drugo od dveh resnih priložnosti (prvo je zamudil Ferrara po odličnem posredovanju Neste v prvem polčasu) in z odličnim udarcem z glavo zatresel prečko Didovih vrat. Contejev vstop v igro in njegov doprinos ekipi je bil zelo pomemben, ker je omogočil Thura-mu, da se je bolj posvetil obrambi in preprečil Milanove pohode po desnem črnobe-lem boku. S to potezo se je tekma dokončno umirila in postala prava uspavanka (kamere so v drugem polčasu posve-tile kader gospe, ki je zaspala kar na stopniščih stadiona) vse do stodvajsete minute, dokler se Britanci niso vrnili iz kina in si ogledali najzanimivejši del tekme, enajstmetrovke.
Streli iz bele točke so zelo kruta obsodba in kot je po tekmi dejal Juventusov trener Lip-I pi, niso kazatelji tehnične kakovosti nogometašev, ampak kvečjemu njihove zmožnosti koncentracije pod pritiskom, luventusovi nogometaši so podlegli preplahu in z izjemo Birindellija in Del Piera zelo nerodno zastreljali enajstmetrovke. Milanovi strelci so bili za odtenek boljši. Ševčenko, ki je odločilno enajstmetrovko zelo hladnokrvno spravil za Buffonov hrbet, je skupaj z vratarjem Dido, ki je ubranil tri enajstmetrovke, postal glavni junak dolge manchesterske noči, ki je pred televizijskimi ekrani začarala 22 milijonov Italijanov, veliko večino Britancev (in ostalih Evropejcev) pa spravila v kinodvorane.
/ konec Andrej Černič
15
ČETRTEK, 12. JUNIJA
2003
POTOPIS
Od Nove Gorice do Santiaga (31)
CAMIN0 FRANCES
Nace Novak
Zavetišče v Calvorju je bilo svojevrstna posebnost. Stalo )<-» ob krožnem križišču "in ther middle of novvhere", daleč naokrog pa ni bilo nobene druge hiše ali poslopja. V dvonadstropni stavbi smo našli skupino starejših holandskih romarjev, oskrbnika ali oskrbnice pa ni bilo. Prišli smo utrujeni in sestradani, pa še brez zalog hrane in cigaret.
"Kaj zdaj, jebemti?" nam je krožilo po glavah, ko smo se odločili, da smo preveč zma-trani za nadaljevanje do pet kilometrov oddaljenega mesta Sarria. Na oglasni deski pri vho llu smo našli listek s telefon-
sko številko podjetja za dostavo pic iz bližnje Sarrie, in ker nismo imeli s seboj res nič, smo po telefonu naročili šest pic, pijačo in cigarete.
Emilia, ki je govorila z uslužbencem, je povedala, da bodo zaradi gneče pošiljko dostavili šele čez debelo uro, kar nas je sesulo. Še bolj pa nas je sesul predviden račun, ki je znašal kar 93 evrov. Da bi prišli malo k sebi, smo šli "spu-cat" sebe in opremo, med pripravami na skok pod mrzlo prho pa sem se skoraj zjokal, ko sem zagledal, v kakšnem stanju je leva noga. Šele ko sem sezul pohodniške čevlje,
sem namreč spoznal, da je šel gleženj v Iri kraste. Zatečen je bil kot balon in nezdrave barve. Companeros so samo zmajali z glavami, ko sem jim pokazal grdo poškodovano nogo. Leda, s katerim bi vsaj za silo zaustavil zatekanje noge, v skromno opremljenem zavetišču seveda ni bilo, zato sem si polenu podobno nogo "naflaj-sal" s painkillerjem oziroma kremo proti bolečini in neko drugo pasto, ki mi jo je ponudil Chris rekoč, da jo uporabljajo pri boksu za zaustavljanje zatekanja obraza ob številnih udarcih, ki jih prejemajo borci. Kljub temu je noga še naprej otekala in bila vse bolj grozljivo napihnjena.
Zaradi hude sestradanosti ob prihodu sem zase naročil
dve družinski zelenjavni pici. Če bi jih dostavili dovolj hitro, bi ju, v to sem prepričan, brez večjih težav snedel, ker pa pošiljke ni in ni bilo, nas je začela med čakanjem v skupinski sobi obdelovati vse
hujša utrujenost. Kmalu smo bili tako utrujeni, da lakota ni bila več tako prisotna. Najraje bi se odvlekli gor v postelje in zaspali. Pokonci nas je držala predvsem potreba po cigaretah.
Pice in vse ostalo so nam dostavili šele okrog enajstih zvečer, ko o apetitu ni bilo več ne duha ne sluha. Ko sem dobil predse dve družinski zelenjavni pici, se mi je kar malo milo storilo ob misli na vse tiste sestradane črnčke v Afriki. Bog ve kolikim bi tak zalogaj hrane za nekaj dni podaljšal življenje? Vedel sem, da obeh ne bom mogel pojesti, saj sem bil preutrujen tudi za žvečenje in požiranje. Z ostalimi je bilo podobno, a so naročili vsaj vsak le po eno. Silil sem se in spravil v želodec tri četrt družinske pice, potem pa kapituliral. Ostali so pojedli še manj.
Čeprav sem bil res utrujen in potreben spanca, zaradi zvitega gležnja še dolgo nisem
mogel zaspati. Ležal sem, buljil v strop in tuhtal o tem, kako naprej. Do Santiaga meje ločilo le še dobrih 110 kilometrov in najmanj sem si želel, da bi moral s potjo prekiniti tam, tako rekoč tik pred ciljem.
Dejstva, da je pešačenja konec, sprva nisem hotel sprejeti, obenem pa sem se zavedal, da moram vendarle prisluhniti tudi sporočilom nog, če hočem še kdaj teči in sproščeno skakati ter hoditi, kar mi v življenju veliko pomeni.
V	iskanju kompromisne rešitve sem šel tako daleč, da sem resno razmišljal tudi o tem, da bi do Santiaga priskakljal po eni nogi, na koncu pa sem se odločil, da bom skušal naslednji dan v Sarrii najti kakšen bicikel iz druge roke in se sprijaznil s tem, da je, potem ko sem v 23 dneh premagal več kot 650 kilometrov Camina, pešačenja konec.
/ dalje
AKTUALNO
16
ČETRTEK, 12. JUNIJA 2003
Izlet z Novim glasom
Potovanje v Provanso in Andoro
CAMARGUE
Sobotno jutro je bilo oblačno in natrpano z oblaki, bilo je tudi nekaj dežja, a prijetnega razpoloženja ni motilo, ko smo se odpravili na pohod v narodni park Camargue. Imeli smo srečo, da smo videli in slikali neke vrste štorkelj, ki se hranijo z živalica-mi, katere živijo v pesku, ki ga preplavlja morska voda. Te štorklje so na visokih nogah rdeče barve z belim perjem in rdečim kljunom; zdijo se kot baletne plesalke. Obiskali smo mesto, ki se imenuje po treh Marijah iz evangelija (Les-Saintes-Ma-ries-de-la-Mer). Po Jezusovem vstajenju naj bi sem pribežale Marija Klopajeva, Marija Jakobova in Lazarjeva sestra Marija ter sužnja Sara. Tem ženam na čast so zgradili že v 6. stoletju prvo cerkev, ki so jo pozneje pred vdori Saracenov spremenili v nekakšno trdnjavo. Zato je tudi danes tako mogočna zgradba. Notranjost cerkve je gotska umetnina. V njej smo imeli tudi sveto mašo.
Po legendi naj bi s tremi ženami prispeli še drugi Jezusovi učenci in učenke: Lazarjeva sestra Marta naj bi ponesla evangelij v Tarascon, Lazar je postal apostol Marseilla, Marija Magdalena je spokorno živela v ardeških
jamah, Maksim in Sidonij sta oznanjala evangelij v pokrajini Aix-de-Provence, tri Marije in Sara pa so ostale v Camargue. To so bili kraji nekdanje
ga plimovanja. Na tem neobljudenem kraju je mestece oz. najprej stolp dal zgradili kralj S. Ludvik IX., od koder naj bi križarji šli na svoje po-
tlilM* hi -
Camargue
rimske province, po kateri se imenuje Provansa (Provin-cia=Provence) in kjer je krščanska vera pognala svoje korenine že v prvih stoletjih po Kristusu. Francoska revolucija pa je skoro vse nasilno zatrla in uničila, kar se pozna še danes. Po nakupih ali shoppingu smo se ustavili v restavraciji, kjer so nas pogostili s krajevnimi ribjimi specialitetami.
Popoldne smo namenili obisku obzidanega mesteca Aigues-Mortes. Mestece je dobilo ime po močvirnatem območju oz. mrtvih vodah, ker so slane zaradi morske-
hode. Med tako imenovano stoletno vojno v 15. stoletju so mestece nenadoma zavzeli francoski vojaki iz Borgo-gnome in se nastanili v stolpu. Toda skupina domačih vojakov je presenetila speče vojake in jih pobila; ker jih je bilo veliko in jih niso mogli pokopati, so jih zasuli s soljo, od tod pregovor "slani bor-gonjoni". V okolici so še danes soline.
CARCASSON
V nedeljo smo se poslovili od hotela in Provanse ter se usmerili po deželi "jezika-doc" mimo Narbonne v Car-casson. Peljali smo se po po-
krajini, ki je posejana z nizkim grmičevjem, brnistrami in zelo nizkimi trtnimi nasadi. Tu je bila nekoč domovina katarov oz. protestanske ločine "čistih". Že na avtocesti smo od daleč zagledali na vzpetini nekdanjo trdnjavo in stolno cerkev nad sedanjim mestom Carcasson. Utrjeno mestece je iz 12. stoletja z baziliko, kjer smo imeli nedeljsko sv. mašo. Tokrat je bila cerkev zaprta za turiste. Slikovite ulice, može in žene v srednjeveški noši so popestrili turistično ponudbo.
ANDORA
Popoldne smo se odpeljali proti zaželjenemu srečanju z Andoro. Bil je prekrasen sončen popoldan, ki je obetal veliko lepih doživetij. Ko smo se vzpenjali na gorski prelaz Pas de la Casa na višini 2.440 m, smo občudovali zasnežene vrhove; pozimi in v spomladanskem času so tu velika smučišča. Potem smo se spustili do središča Andore, glavnega mesta An-dorra la Vella, ki leži na višini 1.600 m. Andora je kneževina, a ustavna republika, oblast si delita francoski državni predsednik in škof španskega mesta Urgell.Toje predvsem dežela turizma, zimskega športa in brezcarinska cona. Tu živi okrog 35.000 ljudi, predvsem Špancev, na ozemlju, ki obsega 464 km2, pravih Andorcev je okrog
9.500. Opremili smo se za zimski čas, doživeli pa sončen dan in 20 stopinj toplote, kar nam je omogočilo sprehod po mestu in nakupovanje. V središču mesta je tudi cerkev sv. Petra v poznem romanskem slogu.
ARDEŠ
Naslednji dan smo po kosilu zapustili Andoro in se preko Španije vrnili v Francijo, v Narbonne. Od tod smo se na predzadnji dan v Provansi odpeljali do ardeških gričev, lahko jih primerjamo kraškemu področju s številnimi jamami; obiskali smo Magdalenino jamo. Do-
kosilo. Še prej smo občudovali pokrajino, ki jo je izoblikovala reka Ardeš. Pot nas je vodila po dolini reke Ro-dana in Isere do Grenobla, ki je že v francoskih Alpah. Od tod smo pa zadnji dan krenili skozi predor Frejus v Italijo. V Santhia' blizu Turina smo imeli poslovilno kosilo. Vodiču Sandru smo izrazili zahvalo za lepo in vsebinsko bogato vodenje ter z našim šoferjem Tulliom nadaljevali pot do Padove, kjer ga je zamenjal drugi šofer in nas peljal do naših krajev. Prevozili smo okrog 3.750 km.
Carcasson
bila je ime po sv. Magdaleni, ki naj bi tu spokorno živela. Jama se spušča v globino 65 m in je bogata s kapniki, stalaktiti in stalagmiti ter t.i. stenskimi preprogami ali zavesami. V St. Martinu d'Ardeche smo se ustavili za
Potovanje je bilo zares lepo in prijetno, ker smo se vsi zdravi in zadovoljni vrnili domov. Agenciji IOT, ki je poskrbela za lep potek devetdnevnega potovanja iskrena zahvala.
/konec UM)
Intervju / David Štrajn, načelnik alpinističnega odseka SPDT
“V alpinizmu je najvažnejši dejavnik glava”
V toplih mesecih se mnogi ljudje radi podajo v gore. Nekateri gredo v hribe zgolj za rekreacijo, drugi pa se posvetijo tudi pravim alpinističnim turam. Pri Slovenskem planinskem društvu Trst deluje alpinistični odsek, katerega člani so prav v tem času zaposleni s tečajem plezanja, ki mu sledi sedem udeležencev. 0 značilnostih, privlačnosti in tudi nevarnostih alpinizma smo se pogovorili z načelnikom odseka Davidom Štrajnom.
Katera je razlika med planinstvom in alpinizmom:11 Ko sem se pogovarjal z nekim legendarnim slovenskim alpinistom o alpinizmu, mi je ta odgovoril, da, če bi vprašali dvesto alpinistov, kako definirati alpinizem, bi dobili dvesto različnih odgovorov. Moje mnenje je, da ni večjih razlik, dober planinec je lahko tudi dober alpinist, le da alpinist si zastavi težje cilje, a je za te cilje tudi bolj treniran in izurjen. Oba pa na isti način uživata v naravi.
V	Zbornikih slovenskega športa v Italiji so poročila o delovanju vašega odseka še kako laskava, narašča pa tudi število mladih, kijih zanima alpinizem. Kje so vzroki za tako zanimanje in koliko tečajnikov imate letos?
Lep del laskavosti poročil o delovanju alpinističnega odseka pri Slovenskem planinskem društvu Trst je zasluga podvigov člana odseka Erika Švaba. Ze vrsto let se bavi z alpinizmom prav v vseh njegovih panogah na profesionalni ravni. Kar se pa tiče organizacije te-
čajev in drugih nič manj važnih podvigov, so to sad aktivne skupinice navdušenih plezalcev in turnih smučarjev, ki deluje, več ali manj organizi-
rano čisto na prijateljski ravni. Letno, če nam uspe, organiziramo tečaj spoznavanja plezalnih veščin, plezanja večraz-tezanih smeri, hoje po ledenikih in turnega smučanja. Ni nam še uspelo izpeljati tečaja o plezanju po ledenih slapovih, a ni rečeno, da nam ne bo to uspelo v bodoče. Res, med mladimi narašča zanimanje za plezanje na stene, ki so že opremljene in so zato varne, plezanje po tradicionalnih alpinističnih smereh v gore pa ni deležno istega uspeha. Me-
nim, da je vzrok za takšen uspeh tečaja plezanja prav v tem, da so dosegljivejši in varnejši kot v preteklosti. Letos imamo sedem perspektivnih tečajnikov.
Kaj potrebuje oseba, ki se odloči, da se bo ukvarjala z alpinizmom'!1 Na kaj je treba bili pripravljeni oz. pozorni!1
Najprej toplo predlagam, da se udeleži kakega tečaja v okviru kakega planinskega društva. Važno je, da razume, da to ni le šport, ampak je s to aktivnostjo povezanih nešteto dejavnikov. Pri naših tečajih plezanja učimo poleg tehnike premikanja na skali tudi vremenoslovje in govorimo tudi o nevarnosti v gorah. Ob plezanju tečajnika opazujemo in mu svetujemo previdnost v primeru, da bi ta ob preveliki navdušenosti prezrl nevarnosti. Naj še povem, da je pri vseh alpinističnih panogah najvažnejši dejavnik glava oz. volja in šele potem fizična pripravljenost. Upam si trditi, da se lahko vsaj s plezanjem v vrtcih oz. v opremljenih plezališčih res lahko ukvarja vsakdo. Katere pa so težavnostne stopnje•?
Vsaka alpinistična panoga ima svojo težavnostno stopnjo. Stopnje za smeri v plezališčih ne veljajo za smeri v gorskih stenah, ki so opremljene s klini. Večkrat se godi, da še neizurjen plezalec zmore težjo smer v urejenem plezališču blizu doma, ko pa gre v hribe ni zmožen preplezati niti smeri nižje stopnje, ker je ta neopremljena. Preden se podamo na katerokoli turo v še nepoznan kraj, je bolje, da se o tej na čim boljši način informiramo.
V prvi polovici letošnjega leta so nekateri člani odseka že dosegli zavidljive uspehe.
Kaj načrtujete v drugi polovici? Delovanje odseka je malo tudi prepuščeno posameznim navezam, večkrat se godi, da se načrtuje mnogo, se pa potem uresniči bolj malo. Tečaji so vsekakor trenutek, ko se dobimo in skupaj gremo na izlet v kako bolj oddaljeno steno. Rad prisluhnem željam članov odseka in skupaj pripravimo zanimivejše predavanje ali tečaj s kakšnim gorskim vodičem ali spust s kakega zasneženega vrha. Trenutno se resneje pripravljamo tudi na stoletnico društva, ki bo prihodnje leto. Poleg plezanja v raznorazna plezališča se del naših tudi aktivneje udeležuje tekem v balvaniranju v sklopu dežele Furlanije-Julijske krajine. Skoraj vsa deželna društva skupaj prirejajo letno pet tekem, ki so dobro obiskane in privlačijo res številno publiko. Načrtov, volje in možnosti uspeha je res dosti.
Ivan Žerjal
V Kulturnem domu v Sovodnjah
Pokažimo, kar znamo!
In koliko znajo! bi zgornjemu naslovu prireditve, ki je bila v sredo, 4. t.m., v Kulturnem domu v Sovodnjah, lahko dodali številni gledalci, ki so z radovednostjo prihiteli v dvorano, da bi se z malčki iz vrtca in njihovimi starši ter starši prvošolčkov poveselili ob skorajšnjem slovesu šolskega leta. Po pozdravnih besedah učiteljice Vere Češčut, ki je s kolegico Anico Graunar pripravila o-troke za pester nastop, se je 25 dekletc in fantičev predstavilo z dvema ljudskima pesmima. Za njimi je dvanajst najmlajših pogumno zrecitiralo tri pesmice, potem pa so se s pesmijo in gibi oglasili Murenčki. Šest srednjih otrok je s svojimi ugankami preizkusilo gledalce. Po znani Terezinki so se cicibani peljali okoli sveta s plesnim vlakom in na postajah vsakič zaplesali ples, značilen za tisti kraj. Kako se račke smešno zibljejo, pa so prikazali skupaj z mamicami. Sedem največjih otrok, ki letos zapušča ustvarjalne, a tudi brezskrbne dni, preživete v toplini vrtca, in se z veselim, upajočim korakom usmerja v svet učenosti, je zaigralo na orff instrumente in odpelo nekaj izštevank ter se poslovilo s pesmico.
V	drugem delu večera pa so, kot lansko leto, mamice pozabavale otroke in publiko s plesom in prizorčkom pod vodstvom mentorice Vesne
Tomšič (na sliki), ki neustavljivo stresa iz rokava svoje odrske domislice. Fludomu-šna pesmica Če bi živeli v pradavnini je bila podlaga za šegav prikaz plesnih in razpoloženjskih občutkov naših daljnih prednikov in je sprožila val smeha in ploskanja. Potem so se mamice prelevile v igralke in s pravljico o Repi velikanki, ki jo je dramatizirala in priredila Vesna, popeljale gledalce na kmetijo, ki sta jo upravljala s svojimi ljubčki-domačimi živalicami dedek Lojze in babica Ade-la. Učeni pujsek je s svojimi kemijskimi formulami pomagal, da je na vrtu bujno zrasla povrtnina in med njo ogromna repa, ki so jo izpulili šele s pomočjo miške. Igrico, prežeto s humornimi iskricami, so mamice, oblečene v pisane kostume, poudarjajoče lastnosti prikazanih živali, lepo izpeljali ter dokaza-
li,	da jim je bil nastop ob vloženem trudu tudi v veliko zabavo in razvedrilo.
Iva Koršič