U,it/, Tirol.
St. 62.
V Trstu v saboto 4. avgusta 1883.
Tečaj VII
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.

S
• EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako trei« in tabo!« o poludne. Cena za vso leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta \ pld. &0 kr. — Posamezna š> vilke »e dobivajo pri opraviitltvu in v trafikah v Tritt no & kr., v Btrlol in v AjdoviSlnl po ^ kr. — harocnine, reklamacij« in irmerate prejema Opravaiitvt »vi« Zaata 5.«
Vsi depiii ne pošiljajo Uredništvu »vla Torrent*« »Nuova Tipogrufia; • v.sak mora biti frankiran. llnkopisi ore/ posebne vrednosti se ne vračajo, — Jnserati (razne vrste naznanila in ponianii*.«) ae zamftnnijo po pogodbi — prav ceu6; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Italija do Postojne!1
Kakor lansko leto, tako so se tudi letos po cerarjevem potovanji Culi glasi na Italijanskem, da ima Italija svoje naravne meje pri Postojni; italijanska vlada je bila celo primorana, avstrijsko vlado opozoriti, da je Iredenta zopet letos na nogah in da hoče napraviti, če ne kaj hujšega, vsaj nekatere demonstracije. Lanske tržaške demonstracije so imele oči vidni namen protestirati proti 500 letnici; razvidno je torej iz dogodkov, da so ti vrto-glavci Iredentovci letos hoteli prote-stovati celo proti 600 letnici na Kranjskem, in zakaj?
Ker v n i h programu stoji črno na belem »dalle Alpi al mar« in ker so italijanski zemljepisci iznašli, daje naravna meja Italije tam, kder se končajo julijske alpe, torej pri Postojni. Italijanski novejši pisatelji se gledć te teorije naslanjajo na načelo naravnih mej, o katerih so pisali nekateri njih starejši pisatelji in mej njimi tudi imenitni Mamiani, ki je skoraj največ pisal o načelu narodnosti in mej drugim tudi dokazoval, da se čestokrat narodne meje morajo prezirati na korist naravnih mej, ker vsaka država, tudi na narodnostnem načelu sloneča, mora biti le potem dobro zavarovana, ako jo ločijo od druzih držav dobro naravne meje, visoki hribi in reke. Po tej teoriji se torej ne more ozir jemati na fragmente (male dele) narodov, kadar gre za to, da se postavljajo meje kakej narodnej državi. A mi se hočemo ▼pirati uprav na to teorijo laških pisateljev ter na tej podlagi dokazati, da se Italijani zel<5 motijo, da kažejo nrav malo zemljepisnega in etnogra-nčnega znanja, ako iSčejo svoje "naravne meje pri Postojni, in ko to dokažemo, nam bo toliko ložji drugi
Podlistek.
Kontovelj-Mokolđn-Prosek.
(Zgodovinska črtica spisal M. Sila.)
(Dalje.)
Kakor je bilo zgor omenjeno, stila je uže 1. 1335, to se ve, prav majhna kapela sv. Jerumna na Kontovelju, In jeden kapiteljski vikar je prihajal iz trsta včasi maŠavat, ker ni hilo še župnikov v trža-Skej okolici. L. 1466 je zapustila vdova Neža Babič svojo hišo na Opfiinah, da v njo pride stanovat kapiteljski vikar iz Trsta. Hodil je ta vikar tudi na Kontovelj. Še le 1622 se začenjajo matične knjige {poročne, rojstne in mrlične) na Opčinah, v kojih so vpisani tudi Kontovelci in Križani; Pro-sečani pa ne, ker so spadali pod Zgonik in pod žnpnijo Devinsko.
Za stalno so dobili Kontovelci lastnega duhovnika Se le 1. 1766, (Vstanovno pismo 24. aprila 1766) potem ko je bilo s pismom od 22. aprila istega leta dovoljeno, da se sme vedno »svetost« hraniti v cerkvi.
Duhovniki kontoveljski so do 1. 1848 bili kot kapelani, odvisni od župnije opm-ske, a sedaj so kot kurati ali župniki samostojni.
Vrsta provizornih (začasnih) kape-lanov na Kontovelju: 1702—1729 Janez Starec (menda domačin); 1729 Andrej Sto-cha; 1731 Janez Lepinec; 1736 Karol Mi-
dokaz, da Avstrija se niti no inore ozirati na peščico Italijanov živečih v Primorskih deželah in da torej ta narodnost v Avstriji nema po onej teoriji niti najmanjšega prava do uživanja vsega tega, kar Se vedno uživa v Avstriji.
Kedor pozna Primorsko in Kranjsko, posebno pa Notranjsko, ta predobro ve, da bi bil reberi(Abdacbung) alp pri Postojni prav slaba naravna meja za Italijo, ker za Posto no je Se vse odprto in bi vsak Italiji enako ali primerno enako močan sovražnik mogel spodbiti jo brez velikih uaravnih težav iz položaja pri Postojni ter planiti na Kras in v Vipavsko dolino, katera se razprostira skoraj do SoČe. Ta meja ne bi torej bila po nikakem prava naravna meja Italije. Da bi hotela Italija pravo naravno mejo imeti, ki ima vendar v prvej vrsti namen uže naravnega varstva proti sosednej državi, (dobre strategične črte) morala bi iti Se nekoliko dalje ter priti skoraj v srce, avstrijskih dežel. Dokler Italijani go-vorć omeji na reki Soči, ima to Se nekaj zmisla gledć načela naravnih mej, a, Italija v obče ne bode imela nikdar tako naravno zavarovanih, v strate-gičnem pogledu dobrih mej proti severu, da ne bi bila naravno v večej opreznosti proti mejašem na severu, nego pa severni mejaši proti njej. Toga ne dokazuje nam le geografiČna lega, temveč tudi zgodovina, po katerej je znano, da so od nekdaj severna in iztočna ljudstva z največo lehkoto prodirala v italijanske planjave in to še celo za časa svetovnih gospodarjev Rimljanov. Narava sama je tako ustvarjena, in tega ne spremeni italijanski neodreŠenci. O dobrih, popolnoma na vsej Črti zavarovanih naravnih mejah torej Italijanom proti Avstriji še sanjati ni. Prav zato pa bi bilo za Ita-
lost; 1744 Matej L*on; 1751 Ivan Č»hovin. Stalni kapelani: 1767 Ivan Ž b^rn (Sibern). 1784 Andrej Starec: 1788—1830 Tomaž FiŠer; 1830 Josip Sancin; 1^39 Matija Brauhar; 1840 Josip Kutnar; 1846Nikolnj Dolinar; 1848 Josip Lampe, prvi neodvisni kurat (župnik); in od 1876 selajni župnik Anton Nadrah.
Kontoveljci so od nekdaj živeli se z ribarjenjem, a še več z vinarstvom In oljem. Veliko prepirov, nasprotovanja, p-avd in zlobnega poSkodovanja in prft»on«=tva so morali trpeti Kontoveljci. Prosečani in Križani, dokler so dobili pravico, da smejo trto saditi. Tržačanl, ki so v starih časih največ dohodkov imevali od vinskega daca, niso dopuščali, da bi njih »podložni« okoličani smeli po svojej volji vinograda na-prav)jati in novih trt saditi. Kakih 50 listin hrani župniškl arhiv v Prošeku v zadevi vinarske srednjeveška pravde »treh občin« (i 1re comuni) Kontovelj, Prosek in sv. Križ z »veličanstveno« (magniflca) občino tržaško. Te listine je veleučeni g. dr. Loser lepo vredil, ter kratek posnetek pridal. Iz pogodbe (»concordio«) od 26. dne marcija 1545 je razvidno, da je takrat na Konto-veln bivalo le 10 gospodarjev: vsi gospodarji in očetje Kontovelski (omnes pni res fa-milias Contouelli): »Jakob Brischia (BriŠča), Križman Sonze (Sonce), Martin Starez (Starec). Mihel Cbergne (Ornje?), Anton Daniel (zdaj: D;ineu), Jakob Sanco (Sanko), Gregor Furlanich (Furlanič), Micouil Reia
lijo jako neprevidno, ako bi v resnici svoje meje preložila po iredentovskih nasvetih, in ako bi to tudi začasno mogla. Kedor pa pozna narodopisje ali etnografijo avstrijskega Primorja (pustimo Kranjsko, o katerej niti Ireden-tarji ne dvomijo, da je skoz in skoz s1 o venska) potem se nam pokaže poželenje nekaterih italjanskih prenape-tnežev in veda nekaterih ital. učenjakov v Se temnejše j luči; po domače bi so reklo, da so se ti ljudje ali kar sprli s pametjo, ali pa da nemajo niti pojma o tukajšnjih razmerah.
Narodnost te ali druge dežele ni vtemeljena v materijalnih odnošajih, ampak v zavesti ljudstva. — Kedo je gospodar gora in rek v našej deželi ? Gotovo le tisti, ki je ustvaril naravo. Hanibal je prekoračil meje alp, prekoračili so jih mnogi drugi rimljanski vojskovodje ; tudi Napoleon L jih je, in njegovi prvi vojaki so prišli, v Razdrto in Postojno, ne po Rebernicah, ampak kar po robu Nanosa so udarili proti Pivki, vsi ti vojskovodje so s tem dokazali, da so pač državne meje pogojne. To je dokazal tudi kralj Alboin, kadar se je na Čelu Longobardov in Slovanov pomikal v Italijanske planjave, na vrhu Nanosa zasadil svojo zastavo in od tam zrl v daljno rovan ter vskliknol: »m.ija je ta Italija«. A vse to še ne dokazuje narodnosti dotičnih dežel, po katerih so pustošili ti osvo-jevalci. — Narodnosti ene ali druge dežele ne določujejo taki zmagovalci, ki so le prepotovali te dežele, ampak narodnost določuje tisto ljudstvo, ki v teh deželah stalno prebiva; narodnosti ne določujejo tisti, ki so prišli prvi ali zadnji, ampak le tisti, ki še vedno v velikej veČini prebivajo v deželi in kateri so v prvej vrsti navezani na obdelovanje teh dežel. Tisti narod, kateri je v večini, daje tudi
(Mihovil Rej.), Juriu* Cligna (Jurij Klinja). in Matija Ceresgner (Črešnjar).« Torej je bilo jako m ilo stanovnikov. Saj še jired sto leti, t. j. 4182. je po nekem popisu, hranjenem v onenskem arhivu, na Konto-velu bilo 81 hiš in 383 duš. a po zadnjem ljudskem popisu 1. 1880 šteje Ko itovel 897 duš.
Priimki Starec, Daneu, Sonce. Reja so s« ohranili do denašnjega dne; BrilČa se je menda izselil v Brišče (Briščeki), malo vasico, ki v duhovskih zadevah spada pod Prosek, a ni po i tržaškim teritoritorijera. ampak pod Zvonikom v c. k. sežanskem okraji.
Pozneje so nriŠli na Kontovel še Ra-genti, Grlanci, Puntarji, PraSeli, Stoki. Ci-jaki in drugi priimki. Pokojnemu dr. Kan-dler-ju se je i m* Daneu (staro : Daniel, Danieu, D mel, žensko : Danielka in D a-nielica) zdelo — rumunsko 1 češ, da končnica eu je mmunska. A mož se je o tej stvari, kakor o mnoeo druzih jako motil. Prvotno so bivali Danieli v Kontovelu in od onde so prišli tudi na Opčine, k ler jih je še več d in denes, nego na Kontovelju.
Gl«de Regentov (Argent, Ragent, Regent, Reghent) je omeniti, da po onej listini iz 1. 1545 soliti, takrat ni jih še bilo na Kontovelj'!. Iz druge listine 1. 1673 po snemam, da so Talijani pisali: Argent — Argento, (kakor niši ljudje pravijo: RaSa = Arsia, rakatet = arhitekt, rabota = ar-beit), — ki je bila slavna rodbina tržaških
značaj deželi, proti temu načelu ne po-mugajo ne stari pargamenti, ne Kand-lerji,ne Carducciji, ne deželni in mestni zbori, posebno kadar so izraz manjšine, ki zatira deues večino, da jutri propade zasluženej osodi zatiranja po legitimnoj večini. Primorske dežele, to je Trst, Goriško, Istra, so slovansko dežele; od Idrijce pa do kvarnerskih otokov je to slovanska zemlja. To dokazuje ogromna večina prebivalcev, ki govorć slovansko; to dobro znajo vsi avstrijski Slovani, in dobro ve Ru*ka in celo Nemška, ki bi v slučaju, da bi Italijani hoteli poseči po teh deželah, če tudi morda ne branile Avstrije, a na vsak način pognale italijanske navale nazaj čez Idri-jico; kajti nobena severna vlast ne bi, iz čisto naravnih razlogov, dopustila, da bi Romanizem prestopil svoje sedanje meje in da bi se severnim ljudstvom zaprlo jadransko morje.
Državniki italijanski in sploh vsi dobro podučeni in ne fanatični Italijani to dobro znajo, in prav je, da znajo; tistim Italijanom pa, kateri tega še ne umejo, kličemo: »Najnevarnejše je, ako druge napada tak, ki stanuje v hiši brez vrat«. Da pa svojo trditev še boljše podpremo, navajamo najprej besede moža, katerega imajo Italijani, posebno pa Iredentarji, poleg Cavourja za največjega italijanskega politikarja in poslušajmo besede v imenu najpametnejših Italijanov tudi enega prvih, Če ne najžemjalnejšega vojskovodje, katerega so imeli kedaj Italijani; prvi je Mazzini, drugi je general La Mar-mora. Mazzini je bil velik sovražnik Avstriji, še veči pa Slovanom; ali kratko pred svojo smrtjo je pisal blizo tako-le: »Meja, katero ja dala narava Italiji, je na Soči, do Soče Še govore in uraejo ljudje italijansko, da bi pa Italijani prestopili to mojo, do tega
patricijev, ena iz onih 13 plemenitašev star« korenike, zapisanih v starej listini iz 1. 1246. imevali so posetva v okol ci i-žaškej. Iz te rodbine so se proslavili: Just Arpent tajnik cesarja Ferdinanda I., ki je 1. 1048 bil cesarski poslanec v Carigradu, zato povzdignen v grofovski stan. — Jarnej Argento, grof palatinskl, cesarski tajnik, cesarski namestnik v Trstu. Peter Argento konec XVII. veka, vladni svetovalec v Gradcu, kapitan na Reki, biron. V novejšem času je neki Ferdinand deli' Argento bil načelnik mestnemu magistratu, predsednik deželne sodnije. Germanik A. pesnik na dvoru cesarja Ferdinan ia II. in Peter Pavel A. latinski pesnik. Dika duhovskenm stanu sta bila: Janez Jakob Argento, cesarski vikar v Ogleju, korar stolne cerkve tržaške, ribniški arhidijakon. in I. l(Jb8pi-čanski škof (Pedena). — Vinc^ncij baron d' Argento dekan stolne cerkve sv. Justa 1. 1792, potem prošt 1797, in ves čas, ko je bila škofova stolica izpraznena t. j. od
I. 1803-1818 škofov vikar (namestnik) v Trstu. Ta veleč estiti gospod je bil poslednji potomec plemenite rodbine Argen-tov. Kontoveljski Argenti -o se najprej pisali Ragent, pozneje Regent (tal. Reghent") in neki. ki so se v Trst preselili, pišejo se: Heggente.
Kako so različno pisali priimke, in da j* torej nespamet uradno zahtevati le en jelini pravopis priimkov, to je razvidno iz unena: Grlanec. Ta priimek je nastal go-
E D I
N O S T.
nemajo nobene pravice«. Ali tudi ta mož je s tem dokazal, da ne ve ali noče znati, da tudi mej Idrijco in Sočo živć Slovani, ki 6e razprostirajo na sevorni zapad po gorah gor do nemške meje. In general la Marmora jo pisal po zadnjej avstrijsko-italijan-skej vojni, torej pod vtiskom veliko-italijanske ideje: »Jaz nisem nikoli mislil na Trst, ne takrat (1866), ne pozneje, kajti recimo, da bi bil tudi Trst glede jezika in šeg bolj italijanski, nego nemški, interesi tega mesta, v prvej vrsti trgovski, popolnoma ga vežejo na Avstrijo in Nemško. Kar je pa še bolj odločilno, to je, da je Trst obdan od slovanskega ljudstva, ki noče imeti posla z italijanskim ljudstvom, razen v trgovskem pogledu, kar koristi enim in drugim, ne da bi iz tega nastala kaka vzajemnost interesov, kateri so in ostanejo vedno različni. Ako bi pa slučajno Trst prišel nod Italijo, bilo bi to posestvo za naše (Italijansko) kraljestvo vir mnogih težav in še večjih nevarnosti«.
Ta izvrstni general in ob enem tudi diplomat je torej dobro spoznal to, kar je čisto naravno, da Italijani nemajo ničesa iskati v Trstu in sploh na Primorskem, in da so vse enake težnje Italiji ne le neprikladno, temuč celo nevarne. Trst toraj ne, kaj pa še le Postojna !
Kakor v obče znano, in ne morejo oporekati niti resni italijanski pisci, je le na Primorskem od okolo 600.000 prebivalcev, nad a/3 Slovanov; Italijanov, Nemcev in drugih narodnosti vseh skupaj pa še ni in če natanko izizkujemo, najdemo, da tudi od te italijanske manjšine je večina slovansko korenine, kar nam dokazuje na posebno sijajni način vsem znana okoliščina, da imajo vsi kolovodje skrajne lahonske stranke na Primorskem slovanska imena. Vidi se tudi iz tega, da narodni kvas v Primorskej je slovanski, in dokazali smo mi uže večkrat, da tukaj ni po naravi narastel italijanski živelj, nego gojili so ga na prav umetni način oni krogi, kateri so laščino na Primorskem proklicali za oficijalni ali uradni in sploh obče-valni jezik. Dokazali smo torej, da Italija do Postojne je v geografiČDem in etnografičnem pomenu največja nesmisel, in da mora Italija biti zadovoljna, da si more sploh zavarovati in ohraniti svoje sedanje meje, katere bi bile prav gotovo v velikej nevarnosti, ako bi jih Italija le za ped prekoračila.
Še lože pa je dokazati, da se Avstrija niti ne more ozirati na italijansko narodnost v Avstriji. Mi go-
tovo za one stanovnike, ki so iz brežnega «grla» (Knorren-protuberanza-punta) uli •Grlanan (Grignano) došli v Kontovelj in se razpasli dalje po drugih selih po Krasu. Nh ugaja toliko razlaganje od «grlo» (Kehle-gola). Pisano pa je to ime po listinah in terkvenih maticah: Garlanuz, Garlianaz, Garlanet, (iarhaniz, Gorlianaz, Gorlianz, Garlianz, Gerlianz, Gherlanz, Geilanaz. Uorianez, Grilianiz, Grigianez, Grinianiz lirignanez, Grignanaz, Gerlaniz, Gerlanec.
Od vseh teh 18 načinov vendar se-dajnemu času, ko se pravilno ima pisati edino le: Grlanec, nijeden ni več primereu.
Cerkev sv. Jerumna (Hieronima) v K on to vel j u je uže stala s početka 14. veka, kajti je uže v zapisniku 1. 1335.
L. 1634 je škof tržaški grof Pompej Ooronini posvetil popravljeno in menda povekšano cerkev,kakor kaže napis, vdollien v kainnu nad glavnimi vratmi, a 1. 1829 jo bila podaljšana, kakoršna je dandenes.
Zvonik je bil nekdaj viši, a koje strela vanj udarila in mu odbila gornjo stelmo, znižali so ga in z opeko pokrili. V župnijskem arhivu na Opčinah je pisano: «V
4. dan julija 1680 je umrl Jakob Znuder (Cuder) mežnar, 25 letni mladenič, ko je ponoči v zvoniku (turnu) oblakom zvonil, in je vanj treščilo«. Uže takrat so torej navadno zvonili ob budej uri. L. 1784 pa je došla ostra prepoved, da nikakor se več ne sme zvoniti oblakom oh hudej uri. (Ga-bernialdecret 30. Juli 1784).
(Dalje prihodnjič.)
tovo nismo za zatiranje katerega koli naroda, a tako ne mislijo oni Italijani, kateri oklicujejo Italijo do Postojne ; oni hočejo v imenu načela naravnih mej šiloma poitalijančiti nad pol milijona Slovanov, kakor to dela uže zdaj oficijelna Italija z Beneškimi Slovenci. Ako pa je dokazano, da naravne meje Italije niso pri Postojni, mora biti tudi dokazano, da Avstrija, oziroma Slovenci in Hrvatje imajo svoje naravne mejo (bolj naravne pač ne morejo biti) na jadranskem morju, na Idrijci in ob gorah, kder gre zdaj pontebska železnica, in ako bi Slovenci in Hrvatje, ako bi Avstrija uže ne imela teh mej, morala bi se na živenje in smrt boriti za-nje, osobito pa za ono na jadranskem morju ki ne po-incnja le varnosti proti sosednej državi, temuč pomenja tudi gmotno srečo naroda, ki živi za tem morjem in obstoj Avstrije kot velevlast. Ako pa italijanski politiki a la Carducci trdć, da se mora u mak noti narodnost, če to terjajo naravne meje, po tem načelu bi morala reči tudi Avstrija: Na Primorskem so mojega slovenskega, oziroma Hrvatskega naroda naravne meje na bregovih Adrije. ob Idrijci in ob gorah, ki se potezajo iz Furlanije na Koroško tja do Pontebe; ne morem in ne smem se ozirati na narodnost manjšine prebivalcev, kateri so pomešani s6 Slovenci in Hrvati na Primorskem, temveč moram z njimi tako postopati, kakor postopa Italija z onimi Slovenci, kateri so jej bili priklopljeni tudi k ljubu narodnostnega in načela naravnih mej. In ako bi Avstrija tako govorila, ali bi jej mogli oni zameriti, ki hočejo Italijo do Postojne? Ne! Oni sami Avstrijo učć, kako bi morala postopati, da si še boljše zavaruje naravne svoje meje proti jugu. Mi ponavljamo, da nočemo govoriti besede zatiranju, ali kder govori interes vse države, tam je Avstriji prav tisto dopuščeno in odpustljivo, kar je Italiji dopuščeno in odpustljivo. Ako bi gospod e italijanski učenjald vse to dobro promozgali, gotovo bi precej popravili nekatere zemljevide in zemljepisne knjige. Naj hodijo naši sosedje le pridno ob-iskavat postonjsko vilenico, ki je nenavadno božje čudo, kot goste jih bomo vedno prijazno sprejemali, ali naj zapamtijo dobro rek Pivčanov: »luknja je naša!«
Politični pregled.
V	politiških krogih je nastala popolna tihota, toliko bolj pa se govori o koleri v Egiptu in groznem potresu na otoku Iscnia.
Odsek za volilno predrugačbo češkega delelnego zbora so je 30. julija konstituiral. Ko je Šlo za volitev predsedstva, odbili so Nemci vsak kompromis, zato so Čehi in veliki posestniki izvolili kneza Karola Schwar-zecberga načelnikom in dr. Herbsta njegovim namestnikom, zapisnikarjema pa sta bila izvoljena dr. Funke in Koran. — Poročevalec bode dr. Rieger.
V	gališkem deželnem zboru se je zadne dni obravnavalo o tem, kako bi se kmetje oteli iz krempljev gališke rustikalne banke, ki kmetska posestva na boben spravlja. Poročal je o tem poslanec Zotta v imenu dotičnega odseka ter predlagal, naj bi deželni zbor najel okoli 200.000 gld. z deželnim poroštvom in ž njimi ustanovil deželni kreditni zavod. S tem denarjem bi se kmetski dolgovi konvertirali; sklonolo se je tudi, naj bi se tako izposojeni denar, ako se ni vrnol o določenem času, iztirjeval po političnih oblastni-jah tako, kakor davki. Če bo deželnemu odboru mogoče še letos dobiti potrebni denar, delati mu jo na to, da
se dovoli izvenredno zasedanje deželnega zbora, ki o tej stvari vse potrebno ukrene.
Nenadno zatvorjenje dalmatinskega deželnega zbora daje časnikom mnogo gradiva; vsaka stranka obrača vodo na svoj mlin. «Narodni List» popisuje strmenje, katero je obudilo povsod. Se nikoli se ni zgodilo, da bi se bil deželni zbor tako nanagloma zaprl, da o tem nobeden ni vedel, in da se celo zapisnik zadnje seje ni mogel poveriti. Pripoveduje se, da so deželni poslanci prašali deželnega namestnika za uzrok in da je ta odgovoril: «Vem, ljudje bodo govorili, da sem tega jaz kriv, a to jo storilo ministerstvo». — Vendar meni «Nar. List», da je deželni namestnik, baron IvanoviČ, ukazal deželni zbor zapreti. — Brez uzroka gotovo «Nar. List» tega ne trdi, nam je lo toliko znano, da se jo baron Ivanović uže na odpotovanje iz Zadra pripravljal in tudi dan odpotovanja določil, ko jo deželni zbor Še zboroval.
Nyieregihazha dolgotrajna in ves svet zanimajoča pravda je končana; včeraj je sodnija naznanila sodbo, da so vsi zatoženci za nekrive spoznani in oproščeni.
Uže v četrtek zvečer je ljudstvo v Nyieregijhazi razbilo okna hišo trgovca Sterna, kder so bili na večerji zagovorniki zarad umora Ester Solj-mosi toženih židov in pa državni pravdnik Szeiffert. Bati se jo še ve-čih demonstracij po vsem Ogerskem vsled oproščenja omenjenih Židov in v Požunu je ljudstvo v Četrtek uže začelo tako močno razsajati, da so bili vojaki v vojašnicah pripravljeni, ker je policija komaj mogla umiriti ljudstvo. Bati so je še večih nerodnosti.
Vnanje dežele.
V Turinu je 28. julija umrl admiral Persano, bivši glavni vodja italijanskega brodo\ja pod Visom. Učakal je 77 let in bil je rodom Pie-montez. Znano je, da je bil iz službe odstavljen, ker je bitko pod Visom zgubil. Od takrat se ni več pečal z javnimi zadevami.
Francoski senat je sprejel člen 15. zakona o sodnijskej prevredbi. Po tem členu so nekoliko odpravi neod-stavljivost sodnikov; odstaviti se po tem Členu sme toliko sodnikov, kolikor služb se opusti, in pa tisti, ki ne bi hoteli dovoliti v premešČenje in bi se zarad tega sami službi odpovedali.
Dopisi.
Tolutin, 31. julija.
Iz Tolmina nekdo poroča v »Sočo«, da je gosp. Baldini tudi pri nas predaval o kmetijstvu, in sicer se dopisnik posebno spotika ob tem, da gospod ni poprej naznanil, da pride in da je prišei v času največjega poljskega dela; a prišel da je gotovo le zato, ker v poletnem času je na Tolminskem lepo hladno, v Trstu pa peklensko vroče. Gled6 uzroka utegne do-pi-nik po vsem prav imeti; toda glede naznanila se jaz prav nič ne ujemam ž njim. Meni se zdi Še bolj primerno, da se taka popolnoma nerazumljiva predavanja ne naznanjajo, ker vsakemu, ltedor hi prišel na to predavanje, .iti bi mu bilo za Čas in povrh vsega tega 1>1 se moral še jeziti, ko hi se prepričal, da denar strani mečejo za taka posilna predavanja. Po mojem inenenju je najbolje, da povsod, koder hode hodil predavat g. B., posnemajo vrle Rojančane, ki so pustili gosp B. da je predaval zidom in nekemu go . spodu L)i ej u, ki mora biti v resnici Čuden svetnik, po tem soditi, kar smo uže o njem »lepeea« čitali.
Na tak način bodo morala nehati ona predavanja sama po sebi in deželna vlada se tudi prepriča, da denar zametuje.
Popotovalni učitelj bi moral ne lo slovensko znati, temuč moral hi tudi biti dober popularni govornik, kakor so gospodje Dolenec in Povše, kateri govore popolnoma po domače. — Če Še ti z domačo govorico in praktično učbo prav težavno dosezajo svoj namen, kako ga še le človek doseže, ki nema niti pojma v slovenskem jeziku. — Vlado pa prosimo,
ako nam uže hoče koristiti, naj nam za božjo voljo ne smeši pred kmetom najlepših namenov. Jaz gotovo nisem kak pre-„ napetnež; a stvari, ki piesezajo meje, tudi mene zgrejejo. — Litali smo uie enkrat v Edinosti nasvet, naj se rajši popotni učitelj odpravi in dež učiteljem da nalogar da predavajo, kakor so uže. — Takrat je bilo boljše, in da se en človek spravi h kruhu, vendar ne sme trpeti vsa Primorska.	T—a.
Iz materije 29. julija.
Materijski kmetovalci se jako veselimo, ker poljski pridelek nam obeča veliko dobička do sedaj. Okoli našega polja je toča napravila precej škode, nas pa se je ognola, Češ, nismo vredni, da nas Bog kaznuje.
Z ito smo letošnje opasilo, katero je bilo 22 t. m. praznovali prav veselo. Imeli smo godbo, kakor je navadno vsako leto.
Godbeni glas pa se je letos vsacemu prijetniši zdel, nego druga leta. Veselo je bilo gledati, kako se je mladina sukala v narodnej obleki. Mi priletniši pa smo oi daleč gledali veselo našo mladino. Sploh
£a moram reči, do je bilo letošnje opasilo olj veselo, nego dru#a leta.
27 t. m. smo slišali tudi godbo. A ta glas ni bil tako vesel, kakor prvi, ampak jako Žalosten. Spremljala je namreč "odba osemnajstletnega mladeniča Frarija Siško-viča k pogrebu, kateri je po 18. mesečnej belezni izdahnol dušo. Sprevoda so se vdeležili dično opravljeni vaščanski mladeniči in mladenke, obilo pljuteljev in rodbina i Štirje bratje in sestra, kateri so> prišli iz oddaljenih krajev in žalujejo za rajnkim z roditelji vred. Bil je dober mladenič, up in veselje svojih roditeljev, mnoga so od njega pričakovali, a »Človek obrača, Bog obrne«. Lahka naj mu bo le zeinljal
Iz Brezovice dne 30. julija.
Dobro je še znano, kako »moško« je ravnal naš župan pri razdelitvi od občinskega glavarstva prejetih drevesi c. Takrat smo rekli, da »delo <ia možu iin>«l Kako ime m«i je dala ona razdelitev, to si lehko vsakedo misli. Župan sam in vsa vas je vedela — in tudi vsak kedor čita »Edinost« — da naš vaški župan takrat ni prav ravnal.
Človek bi mislil, da se bode župan spametoval ter od takrat gledal, da bo vsem pravičen, da ne bode ravnal več po reku: »kedor prej pride, prej melje« ter da ne hode več *obraial vod« na svoj in tvojih privržencev mlin«, marveč da bode spolnjeval svojo dolžnost, ter da bode vsem jednako pravičen. A. z taj imamo zopet jeden slučaj, koji slika našega vaškega župana, kojega, se ve da, toplo priporočamo pri prihodnjih volitvah 1
Evo ga: Dne 21. t. m. je bila pri slavnej c. kr. okraj nej sodniji Polgradom dražba lova. Pri nas je še precej divjačine; lov pa je šel do zdaj na dražbi vedno po nizkej ceni, tako da se je nam — trem brezoviškim poljedelcem — smililo, da drugi po našem svetu love divjačino, koja dela nam na polju mnogo ŠKode; pri tem pa nema niti občina, niti koji vaščan kaj koristi, ker lov se je oddal po najnižjej ceni. Zato smo hoteli sami imeti lov. Hotel je jeden nas iti k dražbi, a župan, tudi lovec, nam je rekel, da nam ni treba delati poti ter zgubljati časa, da uže on za nas opravi. Rekli smo mu, kar nam je tudi zatrdil, da na dražbi naj rase za naš lov do 10 gl., za kar smo mu dali vsak po jedan gl. predplačila. A glejte, kako se je vedel nas župan pri dražbi; kako moško je držal dano besedo! Na našo prošnjo in nam dano njegovo besedo se še zinMil ni ter je lov prepustil onemu, koji ga je do sedaj imel — le da je sam župan ostal v njegovej družbi. To delo d& našemu županu zopet imć, kojega je po vsej pravici vreden. Srečni smo, dokler imamo tucega župana, kojemu je toliko mari za blagostanje svojih sovaščanov, kakor za lanski sneg 1
Še nekaj, naš žnpan nam kar nič ne javi, kakšna oznanila dobiva od občinskega glavarstva, kur pa je vsej vasi in občini sploh v škodo. Tako je tu U pri tein slučaju dražbe lova. Ako bi pred časom za dražiio znali, vzeli bi lov mi, ali pa še drugi, koji bi ga plaćali mnogo dražje, nego je sedaj ostal in to bi bilo za nas in vso občino boljše. Narasli bi se naši mali občinski dohoiki.
Ko orno našega župana vprašali, kako je z našo dražbo, izgovarjal se je mož — na vsh načine, celo da »ni vedel, kde je bil takrat«, ko je prevzel županov posel, da hode za nas lov dražil. Tako je! Našemu županu tudi priporočamo, naj si zapomni, da morajo ženska držati jezik za zobmi ter ostati pri svojej kuhalnici, a ne se vtikati v občinske in Županske reči, koje njim ne spadajo.
Ako župan sam ni zmožen županiti ter potrebuje ženskega jezika, tedaj naj se odpove županovanju !
Hvala Bogu in vs^m svetnikom, da bode županova doba kmalu pri kraji ter nadejamo se, da občinski glavar si izvoli tacega župana, koji bode znal izpolnjevati svoje dolžnosti ter bode tako skrbel za naše blagostanje 1	Sk—v.
Cerkno« 1. avgusta.
Užo sem bil skoraj pozabil zinago-nosnega »censorja« Borodinovega, kateri
EDINOST.
je brezobzirno Švigal p0 »Soči» nad našim cerkljanskim cestnim odborom glede črte od pelina pa do kranjske meje, kar me nehoie zbudi dopis v 59. Štev. cenjene »Edinosti«, kder nam je nek dopisnik v skromnih potezah, a resnično povedal o tej cesti ter uredovanji v našej c. k. okraj, sodniji s lede jezika, s čim se tudi pisatelj teh vrstic popolnem strinja. Prepustivši pa nerešeno kritično razpravo g. dopisniku in Borodinovemu, ker vem, da slednji bo Se raztezal svoja krila, uže zaradi značajnosti, kakor nam je obečal nekda v »Soči« in ker je tudi »lustrum« cenitve minol, da se je treba spustiti na kritiČtio polje, — preidem toraj k drugej točki, katera se mi zelo važna dozdeva v pojasnilo, namreč k našej »čitalnic'«. Zares dično je ime čitalnica, a v srce me speče, ko pomislim, v kakošiiih odnošajih je prav cerkljanska čitalnica v takem času in kraju, k ier nismo od nobene strani nadlegovanj, kakor u. pr. naši bratje na jugu po iredenti, ali na severu po prmanskem življu, kar bi nas utegnolo v narodnem napredku zadrževati. Vsega tega pri nas ni in vendar pri vsem tem spi tako rekoč naša čitalnica smrtno spanje. Kaj pa je temu vzrok, hočem tu v kratkem pojasniti.
1.	Naša čitalnica ima prepičlo Število udov. če se pomisli, da ima samo vas Cerkno nad 980 duš. V čitalnično društvo bi se pa lahko vpisalo še precejšnje število zavednejšiti mož in mladeničev, sta-nujočih v bližini (okolici) Gerkna.
Da pa se neče nikdo vpisati v čitalnico, namreč iz okolice, mislim, da je to uzrok, ker ona ne pozna ali pa noČa poznati svojega namena. Namen čitalnice ni samo golo abstraktno Čitanje političnih časopisov, temuČ tudi od časa do časa priobčevati različne zabavno-podučne veselice (besede), kojih naj bi se vdeleževalo ljudstvo brez razločka, iz katerih veselic bi bilo mogoče spoznati našemu ljudstvu krasoto in moč mile nam materinščine ter na ta način vzbudilo bi se splošno veselje do jednakih društev. Kaj je družilo Grke v nerazrušljiv narod? Gotovo sama zbirališča, kder so se spoznavali v običajih, šegan in navadah, ter vadili se čistote skupnega jezika in prav tako obhajali skupne igre, katerih glavne tri so bile, pitijske, istmiske in olimpijske, Napravi pa cerkljanska čitalnica kedaj jedno ali drugo zabavo? — Iz tega tudi prihaja, da je priprosto ljudstvo tako mrzlo do čitalnice.
2.	Vsako društvo mora imeti svojega prvosednika, kateremu dolžnost je zastopati ga. Kadar pa si izbira prvosednika, gledati pa se mora v glavnem, da je do-tičnik resničen ljubitelj in ljubljenec naroda, ter da je tudi \ešČ svojemu poslu. Goapoda moja, takovega se potrebuje tudi
Eri čitalnici, katere svrha je tudi nar izo-ra že vat i v čisto gladkej slovenščini. Predsednik čitalnici, kateremu naloga je voditi vse društvo, biti mora na vsak način zmožen materinščine, biti mora energičen, n&roden mož, kateremu je mar napredek naroda, ne pa kako ničevo hvalisanje. Dfagi Cerkljani, ima li vaša čitalnica jedna-kega prvosednika? Sedanji g. prvosednik gotovo ni zmožen našega jezika ter le v sili kramlja in trpinči naš jezik. Pri poznati mi mora, mislim, to hrezdvomno vsak, kdor pozna sedanjega g. prvosednika, ako noče nepristransko govoriti. Vse hvale vredno je, ako se kdo uči naše materinščine, a »samo peska v oči ne metati«. Saj vendar je kateri izmej čitalničnih udov, kateremu jezik je v lastnej moči, da bi se izvolil predsednikom. Ne pustite toraj, da se pači najdražji zaklad — jezik, kateri nam je pravo zrcalo, ka-zaje nam napredek ali nazadnjaštvo naroda!
Nemam pa lastnosti »labuda« Boro-dina, da bi pretil z daljnimi dopisi, češ, svet se ustraši in Hanibal ostanem jaz; ne, spis bi utegnćl postati preobširen in marsikomu neprijeten, ako bi se spustil v natanjčne razmere cćrkljanske čitalnic«, sicer sem pa pripravljen stopiti na petč vsakemu, kateremu bi se morda poljubilo sliSati daljno razpravo v tej zadevi, kar me Še zelo v src« peče.	N.....
Domače in razne vesti.
NJ. veličanstvo cesar je podaril ponesrečenim Ischijanom 20.000 gld. — Cesar je podaril tudi 200 gld. za napravo cerkvenega tlaka v Valah pri Rovinju.
Odpovedal se je poslanstvu v «o-riškem m v istrskem dež. zboru namestnik tržaški, baron Pretiš, in bodo dopol-nitne volitve dne 14. t. m. v .Cervinjanu in v Kopru.	J
Tržaško novosti. Vsa patrijo-ttčna društva v Trstu uže zdaj delajo priprave za >lovesnusti na dan, ko bode cesarjevim Štefanija porodila. Veteransko društvo napravi velikansko baklado, katerej se pridružilo tudi druga društva, gotovo tudi naše delalsko podporno društvo, katero bode vesel dogodek še z mašo in besedo slavilo, kakor smo uže zadnjič omenili.
Veteransko druUvo bode imelo v nedeljo veliko mašo pri novem sv. Antonu v spomin 2. avgusta I. 1., kateri dan hoče to društvo za v»e čase v spominu ohraniti.
Veselica drvStva »Previdni:a« zadnjo sredo ja bila močno obiskana; ra/svitljava lepa in nmetni ognji prekrasni. L* to se nam je čudno zdelo, da so bile vse plinove svetilnice preoblečeno ruleče-belo-zelenem papirjem, kar je plinovo luč zakrivalo; prav svitla je bila le »zvezda« italijanska, pri katerej se je po sreči zelena barva spremenila v višnjevo. — Brez demonstracije pa ne gre in ne gre in še člo-večanski nameni morajo v to služiti.
Nesreče. V Četrtek v jutro šla je po vode k domačemu vodnjaku Elizabeta Se-renčič, služkinja v Kolonji, zdrsne se jej in pade na tla tako nesrečno, da si desno roko zlomi. Ubogo so spremili v bolnišnico. — Dvaintridesetletni Nikolaj Matura, pomorščak, doma iz Zlarina v Dalmaciji, poškodoval se je hudo pri delu na lojdovem parniku »Smirne«; vsled česar so ga prenesli v špital. — Zbolela sta na ulici in v mestno bolnišnico bila odpeljana: France Grdovič, kmet, 25 leten, doma iz Golca pri Materiji — in pomorščak Ge-dovič Juraj, 17 leten, doma iz BileČe v Hercegovini, bivajoč na Riborgu štv. 10. — V sredo ob 2. dobi mestna straža na tleh v ulici Molin a vento razpro-dajalko mleka Marijo Palež, 40 letno ženo iz Hrpelj. Ta je prišla od doma, 6 ur je hodila in prišedša v ulico Molin a vento jo napade boijast; straže jo vete odpeljati v bolnišnico. — Deklica Štefanija Sappa, 18letna Tr Jačan ka, bivajoča v ulici Fornace št. 3. kramljala ie z drugo deklico enake starosti na oknu pritličja, deklica po neprevidnosti zgubi ravnotežje in pade na ulico. Deklico je hudo ranil na levo roko nek železen drog moleč iz zida. Deklica se zdravi v bolnišnici.
Tatvine. V sredo v jutro so straže ustavile v ulici Belvedere kočijaža Mihajla V. v društvu čvetero kokošij. Skazalo se je, da je ta nebodi ga treba kokoši pokral železmčnemu čuvaju Antonu Dolencu na Greti. Tatti odpeljejo straže na senčno klop, kokoši pa oddajo lastniku. — V noči na petek nek grdun, imenom Viljem S. ustavi v ulici del Bosco mestnega po-strežčeka A. B., in z grdo silo mu pobere bornih soldičev, ki jih je imel pri sebi. Ali na krik poškodovanega priletč straže in malovredneža odpeljo v luknjo „ T**i%s}* dehl* Nekej pospi, bi vajočej pt I S M. Magdaleni Spodnjej je zmanjkala iz sobe zlata žepna ura. Gospa je tatvino naznanila straži pri sv. Jakobu. Straža pride, in deklo, na kojo je sum letel, strogej vizi-taciji podvrže. In res, uro najdejo pri dekli, imela jo je privezano na vrvici, na životu, latinska dekla je morala spremiti stražo kamor ona gotovo ni mislila.
Poskus samomora. V četrtek popoludne je železnični Čuvaj Urban Kristjan iz Selc pri Postojni, 62leten mož, šel v Boschetto z namenom, od sveta slovo vzeti. Z revolverjem se ustreli v trebuh; to pa ni bilo dovelj, hotel se je v drugo ustreliti v usta, kar pa mu zabrani kamenosek, Alojzij Massato, ki je uprav mimo šel. Neumnega človeka so v nosilnici prenesli y bolnišnico, kder so rano spoznali za jako nevarno; teško se več ozdravi. Pravi, ila je sit živenja radi neke neozdravljive bolezni; nekoč je bil skočil v morje in Idi smrti otet. - V sredo v jutro je na obali S. Andreja skočila v morje neka uže postarana gospa Ali pri roki je bil užitni n-ski čuvaj, ki ženo valovja reši. Na različna praŠanja ni hotela odgovarjati, pač pa se je spoznalo, da ženska ni pri pravej pameti; začasno jo ima policija v svoiej oskrbi.	4 J
Uladeniško semenišče v Trstu se odpre začetkom prihodnjega šolskega leta. Prošnje za sprejem, napisane presvitlemu škofu, podpisane od sta-iišev prositelja ali njih namestnikov, imajo se poslati po duhovnih predstojnikih ško-lijskemu ordinarijatu do 20. t. m. Sprejemali se bodo dijaki latinskih Šol, rojeni v tržaško-koparskej škofiji. Ker so stariši prvi dolžni skrbeti za odgojo svojih otrok zato se bode pri sprejemanju mladeničev imel tudi ozir na mesečni donesek, katerega stariši za hrano in odgojenje svojih sinov zagotovi plačati. Sinovi popolnoma siromašnih starišev se bodo spVeiemali brezplačno. Zneski ustanovov, katere bi gojenci uživali, gredo v blagajno seme-niSko. Prošnjam za sprejem naj se priloži: krstnica, spričevalo siromaštva, spričevala zadnjih dveh poluletnih Šolskih tečajev in pa napisano zagotovilo starišev ali njih namestnikov, da bode odgojenec hišnega reda se držal in pravila zavoda spolnoval in da bodo oni skrbeli za obleko, perilo in knjige gojenca, kakor tudi, da bodo oni plačali vse šolske pristojbine. — Mi ta zavod prav gorko priporočamo roditeljem, kt imajo v gimnaziji nadepolne mladeniče m se ti mislijo posvetiti duhov skemu stanu, ker ta zavod jih bo lepo odgojeval in izvrstno dobro pripravljal za težavni in toll imenitni prihodnji stan
Policijsko. V četrtek popoludnč so štirje »vagabundje« se prav »neumno« kratkočasili z metanjem kamnja na takozvanej »Montuzzi«. Straže pridejo in »metalce« uklenejo, ter jih odved6 na policijo, kder se pa skaže, da vsi so bili uze iz Trsta izgnani, iu da so se pregrešili »odgonu«. — Nek trgovski agent, Re-čan je za svojega gospodarja potegnil 28
gld , in s tem malim »kapitalom« kakor se vidi, je nekrilati ptič pete odnesel. Po-lici ji ga išče. — Policija je naŠii ono sliko (valutirano tfO0 frankov), kojo je pred nekimi meseci raz o^lelnega prostora pri durili neke prodajalnic* slik bil odnesel tat.
Program državne flmna ®ije v gorici ima mej drugim g. profesorja Santelna znanstveno razpravo: »Physikali-che Kleinigkeiten«. Statističnemu poročilu povzemamo, da je gimnazijo obiskavalo 370 dijakov, od katerih jih je do konca leti ostalo 342. Z odliko ']ili je dovršilo 42, 218 je dobilo prvi. Si drugi, li tretji red, 2 nista izpitana, IJ4 dijakov sme izpit ponavljati. Po narodnosti je bilo 151 Slovencev. 137 Italijanov in 54 Nemcev. Učni jezik na gimnaziji v Gorici je nemški, le italijanščina, slovenščina in veronauk v najnižjih dveh razredih se pončnje v materinem jeziku dotičnih dijakov. V teh dveh razredih so tedaj para-lelke, Nemci in Italijani na jednej, Slovenci na drugej strani. Podporno društvo ima 4229 gld. 21 kr. premoženja, mej tem ustanovo gosp. viteza Schneida v znesku 200 gld.
Notarska mesta v Idriji, Kostanjevici in Metliki so v noviČ razpisana. Prošnje v štirih tednih na notarsko zbornico kranjsko.
V IJublJanskeJ gimnaziji je bilo letos v začetku leta 676 učencev, ob koncu leta pa 645. Med temi je bilo Kranjcev 568, in sicer Ljubljančanov 140, Gorenjcev 108, Notianjcev 99, Dolenjcev 121, iz druzib tsikrajlitvanskih dežej 67, 1 Dal-matinec, 15 Primorcev, 31 Štajarcev, 7 Korošcev, 2 Egipčana itd. Po veri so hili razen 2 vsi katoličani. Naj mlajši gimna-zijalec šteje 10. najstareji 24 let. Med pohvaljenimi jih je bilo prvega pol leta 63, drnzega pol lota pa 67; s prvim redom v 1. sem. 409, v 2. pa 420; z dvojko v 1. sem. 163, v 2. 66; s trojko v 1 sem. 42, v 2. pa 85. — Za vpisnino jo bilo plačano 409 gld. in za nčne pripomočke 691 gld., in šolnine 8461 gld. Ako se še pomisli, da so bukve silo drage in da so zraven stanine in živeža vse leto še mnogi stroški, očitno je, da je to prehudo. Mnogi ubožci oblazijo premnoge dobrotnike pred no ta trdi davek skupaj spravijo; ali pa morajo pri najboljših zmožnostih višjej omiki slovo dati, do katere morajo ven ler vsakemu vrata odperta hiti.	»Dan«.
Izlet V Devin. V nedeljo 5. avgusta parnik »P. P. Vergerio« odpluje v Devin. Odhod iz Trsta, od obali Saniti točno ob treh popoldne in iz Devina ob 9. zvečer. Gospodje udeležitelji izleta imajo lepo priložnost si ogledati znamenitosti starega devinskega grad fi; kar je posebnim spisom uljudno dovolila Nj. vis. gospa kne-glnja Tereza Hohenlohe. Voznina za tja in nazaj stane za sleherno osobo brez izjeme 1 gld,
Kolera v Egiptu. Od 28. do 29. julija zjutraj je umrlo v mestih: Kahira 322 osoh. mej temi trije angleški vojaki, Zifteh 17, Baraga 17, Mehalleh 88, Šibin Elkum 71, Tantah 46, Ghizeh 5. Mitgams 22, Bidabig 14, Ismailia 3, mej temi dva angleška vojaka. — Od 29. do 30. Kahira 385, Aleksan-drija 4, in v vseh druzih krajih skupaj 419. Od 30. do 31: Kahira 275, mej temi 4 angleški vojaki, v Aleksandriji 2 angleška vojaka in v vseh druzih krajih 321. — V angleškej poslanskej zbornici je 1. t. m. izrekel vojni minister, da so angleški vojaki v Egiptu še precej zdravi in da kolera ni več tako huda.
Kolero se je pokazala tudi ob rude-čem morju, in sliši se splob, da je kolera začela v mnogih krajih male Azije, nevarnost za Evropo je torej vedno veča. —■ Umrlo je po uradnih poročilih meseca julija 11645 ljudi. Za tretjino je ta številka gotovo prenizka. Angleški časnik »Daily News« pa je prinašal telegrafična poročila, da je zadnji teden juiija dan na dan pomrlo do 1300 ljudi, zagotovljajć, da uradna poročila v Egiptu ne veljajo piš-kavega oreha. Najhujši glas je ta, da se je strašna kuga lotila zadnji čas tudi pomorskega mesta Aleksandrije, katero ima preko 200.000 stanovalcev, in je po mnogih ladijah z mnogimi evropskimi prista-stanišči, vzlasti v sredozemskem morji, v vedni dotiki. Kolika nevarnost tedaj, da se kolera tudi v Evropo zatrosil Pravo so zadeli nekateri tržaUi časniki, zabtevaje od društva Lloyd in od vlude, da se vožnja parobrodov v Aleksandrijo za par mesecev popolnoma ustavi. Akoprem bi trgovina veliko škode trpela, je vendar • salus puhlica« (skrb za zdravje in Življenje) državljanov najprva stvar in najvažnejša naloga. Vspeh tako imenovanih »kvarantćn« je zelo problematičen (dvomljiv). In — če se kolera v Trst prikrade, bo neBreča in zmešnjava velika in krivda se bode zvračala le na one, kateri imajo oblast v rokah, pa bi potrebne pomočke in naprave zanemarili\ Videant consulesl — V Trstu je dosedaj zdravstveno stanje prav izredoma izvrstno, a priznali je tudi treba, da se tukaj vse zoravilstvene naredbe točno in vestno izvršujejo. — Nadejati se je torej, da bode Trst obvarovan božje šibe.
Statistično. Uprav se je završilo ljudsko številjenje v Egiptu; potem broji ta
dežel i prebivalcev 6,798.108, teh je moškega spola u,393.918 glav in ženskega 3.404.312. Gla vno mesto dežele, Kahira, broji 3(58.108; Aleksanirija s predmestji 208.775; Port Said 16 560; Šnec 10.913; Tantah 3J725; Damiette .{4.046; Rosett« 16.671; M insurah 26.784; Zagazig 19.U46.
Grozovitna nesreča v Ischiji.
Pero v roki se človeku trese, ko piše o nesreči na otoku Ischiji, ki leži nasproti Napolju in je kraj, kder v poletnem času išče zdravja in zabave italijanska gospoda, kakor pri nas v Laškem trgu, v Rogatcu, Krapini it i. Mineralne vode tega otoka so jalco imenitne in otok sam pravi raj, tako saj ga popisujejo potovalci. Ves otok ima 24 000 prebivalcev in glavni kraji tega otoka so: Forio 7000 prebivalcev, Lacco ani^no 2000 prebivalcev, Casamiciola 4500 prebivalcev domačih iu skoraj vedno 1000 •lo 2000 tujcev, še je mnogo vasi in posameznih posestev, ali najhujša nesreča je zadela imenovana mesta. Uže 24. julija zvečer oh 8. uri so prav dobro slišali prebivalci Casimiciole močno podzemeljsko grmenje, za katerim je nastopil kratek potres; ljuije niso na to po-ebno pazili in še tisti, ki so se bali, zamolčali so stvar tujcem, da ne bi se prestrašili in ostavili toplic, ter pobegnoli.
To je verjetno, ker Italija.il so jako previdni v gmotnih stvareh in jako interesiram. — Nek star mož je šel celd k škofu in je rekel, da se boji nesreče. — A škof je mislil, da se možu vrti v glavi in ni dal stvari nobenega pomena. Znati pa je treba, da je otok Ischija uže večkrat v s'ari h, novejših iu najzadnjikrat leta 1881 trpel ob potresih. O i 24. do 28. t. m. se je pač videlo, da studenci gorke mineralne vode puhte v zrak prav črne oblake; a ljudje tudi temu niso pripisavali posebnega pomena, največ pa zato, ker je bila vsa živina prav mirna, kakor pi znano, je veliki nemirnost živine navadno znamenje bližnjega potresa. 28. zvečer, ko so prebivabi už« večinoma spali in tujci večinoma kratkočasili se v glediščih, kavarnah in gostilnicah, kar se sliši okolo 10. ure močen pok, kakor bi bila počila kaka močna mina, precej zatem pa strašanski, le par minut trajajoč ropot padajočih streh in zidov in na lo molk, kakor v grobu, in ta mrtvaška tišina je trajala več ur, ker poil razvalinami pokopano, ali pa še zdravo ljudstvo, vse je bilo v nezavesti, zraven tega je bila temota in veter je pihal ter valil po razvalinah goste oblake prahu, nastalega po razpršenju zidov.
Kar se je potem godilo, to gorje se ne da popisati, ampak vsakega Človeka mora poprijeti groza, ko le misli na dejanja, ki so se morala goditi. Nek mož, katerega ni zasulo, prišel je iskat svojih sorodnikov, klical je nad razvalinami, potem pa z nadčloveško mučjo z rokami od-hopaval kamenje, tako sicer, da se je močno poškodoval, a ni nehal, posebno ker so inu odgovarjali glasovi izpod razvalin, in res se inu je posrečilo, rešiti 11 osob, vse manj ali več ranjene, a sestre, katero je najbolj iskal, ni bilo mej njimi, kliče dalje in sestra se mu oglasi, on koplje dalje, a vsled prevelike muke je padel v omedljevico, iz katere se pa kmalo zopet otme, in začne zopet klicati sestro, a zdaj se mu vec ne oglasi. Morete si misliti obupi
Nekateri vojaki so na klice pod razvalinami po trdem delu rešili več ljudi, mej temi gospo, ki se je branila z njimi iti. češ, da boče ostat: In umreti mej razvalinami, kder je zakopana njena inajhna hčerka. — Matere, mislite si ta obup ! Vojaki kopljejo naprej, kličejo, slišijo glas male in posreči se jim, položiti jo v kratkem času v naročje zdaj zopet od sreče skoraj zblaznele matere.
Tu je bil kak moški, tam kaka ženska, ki je klicala na pomoč ljudi, naj pomagajo odkopavati t,o ali ono podrtijo. Slišali so Be klici: »Tu so moji otroci živi pokopani!« tu notri je morda uŽe mrtev moj možl itd,, nič druzega nego jokanje In upitje.
Se tisto noč so odkopali vojaki in drugi na pomoč prehiteli ljudje razne žive in mrtve iz razvalin, mej zadnjimi je bilo truplo prefekta iz Cagliari in še mnogo drugih odličnih osob. Drugo jutro je prihitelo iz Napolja na thoče ljudi na polnoč; osnovala so se društva za rešitev ponesrečenih in sploh se je začela nervozna delalnost, a prizor, pos» bno v Casa-micioli, je bil strašansk :,vse mesto skoraj ena sama razvalina, po teh razvalinah večinoma molčeči, ali pa ztnočeno govoreči ljudje, od velike notranje bolesti so skoraj vsi na razvalinah ostali ljudje kakor zblazneli, govorili so le malo in nerazumljivo, več so kazali, in če so govorili, so k večemu rekali: »zgubili smo vse, kaj nam je živenje itd. Mej kopanjem se je ponesrečilo in umrlo več vojakov in rokodelcev, katerih družine preskrbi drživa. Gledišče v Casamidoli je ostalo nezrušeno, ker je leseno, v njem so it>rali tisti večer neko šaljivo igro, ki se začenja s potresom. — Ali ni to pomenljivo?!
29. in 30. so odkopali mnogo živih, katerim se ni prav nič zgodilo, a odkopali
EDINOST.
so tudi blizo 1500 ranjenih, katere so vse odpeljali v Napolj in ta S so spremenili palačo vrhovnega Škofa in nekatere cerkve v l olnice. Odkopali pa so tudi uie mrtvih
na tisoča in jih zakopili v skupne jame ter trupla pokrili s6 živim apnom. A mnogo trupelj ne morejo več odkopati, ker je začelo neizrečeno smrdeti in je nastala celo nevarnost, da se uname kaka kužna bolezen, in res je uže več vojakov in de-lalcev pri delu zbolelo in umrlo. Zarad tega so sklenoli, da vse podrtije polijejo z apnom in da žg6 smolo; pri vsem tem pa je še vedno smrad neznosen in bati se je res še kake druee nesreče. Kolikor se je moralo dosedaj konstatirati, mrtvih je vsled te katastrofe nad 5000 ljudi in sicer le v Casamicloli nad 3000, 1000 v Forio in 1000 v Lacco ameno, skoraj gotovo pa to število Še n naste in sodi se, da je umrlo in se ponesrečilo nad tretjino vsega prebivalstva otoka Ischija. Mogoče je celo, da bi bili morda spravili Še mnogo živih na dan, ki zdaj s zdravimi udi morajo strašno poginoti; toda javna varnost za ostale terja take preŽalostne žrtve.
i. avgusta je prišel na Ischijo kraj sam z vsemi svojimi ministri. Kralja je pogled na razvaline strašno pretresel; rekel je ministru Depretis-u: »To je pogled, katerega si ne more predstavljati tisti, kateri ga ne vidi z lastnimi očmi.«
Kralj se je zanimal za vsako stvar in tolažil nesrečneže, ter pohvalil ministre in oblastnije za hitro pomoč. Po vsej Italiji se pobirajo darovi za nesrečneže. Kralj je podaril nekda 300.000 lir, Sveti oče 200.000 lir. vlada ju začasno, za prve potrebe. odkazala 50.000 lir, deželni odbor v Napolji 100.000 frankov, narodna banka 100.000 frankov, mesto Turin 5000, Milan 4000, Aosta 4000 itd; skoro vsako mesto je uŽe poslalo veče podpore in se je v prvih dneh nabralo uže par milijonov lir; pravo nabiranje po vsej Italiji in najbrže tudi po vsej Evropi pa še le začne, ker tudi v Trstu se uŽe prav pridno nabira, to se razumeva. Dunajsko mesto je nekda nesrečnežem tudi poslalo 10.000 gld„ lepo svoto in naš cesar celo 20.000 gld.
Nesrečno ljudstvo na Iscniji je kraljeva in vseh ministrov navzočnost močno potolažil i. Okoli mesta Gasamiciola so zaceli kar hitro staviti barake, da spravijo pod streho ubogo ljudstvo. Denes se ne more še sklepati o nastopkih te velikanske nesreče, katere uzrok, pravijo, da ni bil potres, ampak podzemeljske vrele vode, ki so se zdatno pomnožile in tako spod-jedle Še precej debelo plast zemlje, vsled česar se jo nekda zgornja plast zemlje znižala. Gorenja plast zemlje na Isehiji .ie nekda ilovit«, spodnja pa bolj peščena, zadnja je na vnlkaniČnej formaciji, srednjo, peščeno plast je nekda spoljela vrela voda. — 1. t. m. se je nekda zopet đul nek podzemeljski ropot in zrušili so se še nekateri zidovi v Casamicioli. O tej katastrofi se hode še prav mnogo pisalo in pridejo dogodbe na dan, kakoršnih še nismo slišali. — V tekočem stoletju se baje ni zgodila nohena tolika nesreča, k;, kor je katastrofa na Isehiji. — Veča nesreča je bil le v poprejšnjem stoletju, 1. 1755. potres v Lisaboni, ki je pokončal nad 30.000 ljudi.
Ta strašna nesreča nam zopet kaže, kako zginljivo majhen je človek in vsa njegova učenost v primeri z božjo naravo in njenimi skrivnostmi.
Borano porodilo.
Ugodna poročila inostranska in dunajska so ugodno upllvala na tendenco naše borse; kurzi skoro vsih papirjev so nekoliko poskočili in borsa je postala bolj živahna.
Dunajska boru
dne 5. avgusta.
eCnotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 85 kr. Enotni drž. dolg v srebru '9 » 05 »
Zlata renta......99 » 70 •
5*/0 avst. renta .... 93 • 55 » Delnice narodne banke . 839 » — • Kreditne delnice . ... 296 t 90 • London 10 lir sterlin . . 119 » HO •
Napoleon.......9 » 59 »
C. kr. cekini......5 » 05 »
100 državnih mark ... 58 » 40 •
LA FILIALE
deli*
BANCA UNION
TRIESTE oocupt dl tutte I« operazlonl d i Banoa • dl Caafefo valute.
a)	Accetla versamenti in conto corrente: Abbuonando 1' interesse annuo
per Banconote 33/i con preavviso di 5 giornl 4 » » » » 12 » 4'/« » a sel mesi flsso
per Napoleoni 3'fi %> con preavviso d i 20 giorni 3>/, » » » « 40 » di4 » • ■ m 3 mesi 4 » » n • 6 •
Oodranno doli*interesse aument&to 1« lettere in clrcolaziona con f> giorni di preav tiso dni 6 novembro a e. quelle con 1> giorni dal 13 giorni e quelle con 24 giorni da) 15 novembre a. c.
itv haivco Gino
abbuonando II 3°/c interesse annuo sitio <|ualunque sommji; prelevazioni sino a horini 20.000 a vista vemo cheaue ; importi magjjiori preuvviso avanti la Borsii — Conferma dei versamenti in apposit) libretto.
Contosj^la per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d* ufflcio la valuta del medesimo giorno.
Amnme pel priprl cor pentlsti /' tnnasso di Camhiali ver Trie*te, Vienna e Budapest, rilatcia lom ansegni per gueste nI tirne pintre ed accorda lorolefacolta di domlolllare ejfetti presso la sua cassa 1 raneo di' ogni «p<*»a per ensl.
b)	S'innanca deli*acouisto e della vendita di effetti pubbllci, valute e divlse, nonehti deli* incasso d'aitsegni, cam- Q biali e coupons, verno '/i°/o di provig- g gione.	Q
c)	accorda ai tuoi committenti la facolta Q di depositare ejfetti di qualsiasi specie 0 e ne cura gratis l'incatio di coupnns Q alla scadensa.	40 ~
La Filiale della Banca Union
fMezlone llerol) s'incarica deli'acquisto e della vendita rli merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico |1 ° ^arrants.	*
&IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Goriškem morajo Slovenci večinoma plaie zložiti. — tlast t taki gospodje kateri ne morejo ti prtkranitt ta dober zajuterk, da bi mogli potem t Slovenci sloremko obuvati, ali ž ali bog rte jtdno morajo biti nitk sužnji.
And. Semolič.
Poslano.*)
Žrebanje drl. srečk, od I. 1860. 2. t. m
fco bile vzdiunene te le surije: 610 686 1023 1331 1484 1622 1903 2125 2159 2891 2661 3024 3262 3415 3652 3721 3736 3981 3991 4032 4295 4359 4436 4544 4610 4876 5219 53*5 5394 5407 5491 r,50o 56:10 5636 5642 5667 5858 6097 «365 6550 6720 7516 7547 8152 8271 8356 8945 9066 0211 9346 9034 9606 9747 10104 10157 10223 10.-HJ3 10475 10602 10997 10998 11502 11679 11792 11814 11879 12009 12017 12182 12299 12311 124:i 12571 12590 12630 12624 12988 13009 13124 13613 13710 13739 13764 14143 14209 140*8 14910 15111 15163 15298 15538 16614 15973 16010 16135 16287 16413 16006 16867 109,SI 17003 17011 17056 17225 17266 178*6 18117 18161 18289 19287 19397 19632 19912 19929 19976.
Tržno poročilo.
Kava. — Kupfiija bila je zadnje dni Se precej živahna. Prodalo se je 200u vreč Rio po 40 do 54 gld. in 1000 vreč Santos po 53 do 59 gld.
Sladkor. — Tudi v tem blagu je veče gibanje, vsled česar so postale cene trdnejše. Zadnje dni prodalo seje 6000 vreč sladkorja po 29l/t do 31 V, gld.
Sadje — mlahova kupčij i, cene Šibke. — Pomeranče, limoni od 3 do 7 gld.. fige v vencih 18 gld,, rožiči 7 gld., opaša 22 gld., Sultanina 21 do 38 gld.
Olje — mirna kupčija, cene nekoliko nižje. — Namizno 58 do 78 gld., jedilno 38 do 42 gld.
Petrolje — stalno na 9V4 gld.
Domači pridelki. — O fižolu še govora ni; maslo dobro naravno 89 do 98 gld.
Žito. — Pšenica bolj iskana, cene trdne z nagibom, da porastejo; koruza pa popolnoma zanemarjena. Prodalo se je te dni tukaj okolo 3000 metr. stot. pšenice po 10 gld. 60 kr. na 3 mesece.
Les. — Kupčija srednja, cene trdne.
Seno — dobro konjsko gld. 1.20 do gld. 1.50, volovsko do gld. 1.80.
1f Zagrada dne 1 avgusta.
Nad Četrt leta je, kar sem kupil kravo za svoto nad 70 gld. od 90seda zanesljivo brez
Erič, kakor zdravo, ali Jalibog varal sem se. rava Je bila bolna i v malo dneh potem je poeinola Precej ko sem spoznal, da krava ni zdrava, dal sem jo ogledati od živinskega zdravnika, katero je kakor bolno i/.poznal; nato velim prodajalcu, naj ornenjemo kravo nazaj vzame, česar pa ni hotel storiti Ko mi krava pogine, primoran sem bil nastopiti sodniško pot, katere do dan danes konca ni. ampak dospelo se ie uže do vrhovne svote nad 220 gld kar Žalibog ubožca moSno boli.
Dne 31 p. m. je bila zadnja obravnava v Gorici, kder je bil poklican Živinski zdravnik K. Faganeli iz Mirne-ga h g tajniku S . . kateri jo je vodil tako spakedrano, da so nnji ušesa bolela, kar naolo pravi: vi morete znati italjansko, zlasti meni, ker stanujem v Zagradi i da tukaj nobenega Slovenca ni. i vam g Faganeli, vam uže oriimek spričuie, da znate laški; ko odgovorim, da malo, reče on »ogfri ho fatto pocca marenda per parlar sciavo« potem se nadaljuje obravnava, ali ne-popisljivo spakedrano. ?lasti pri izpraševanji prisege, kder gre za božjo čast.
Kar naglo veli g Faeanellju podpisati se, ne dobro zapisavSi imena, uŽe vidi pomoto i veli i trdo zahteva popraviti jo in sicer da Faganeli je laško imoin da tudi mora biti zapisano z dvema »11» Faganelli i ne Faganeli. česar se mu pa ni posrečilo, ampak je dobil odgovor, da Faganeli je Slovenec i ne Lah ; na to reče p S.. . . »naj ga bo kar ki maeari da ga je turko«. — nato odidem po koleke, prišedši nazaj, dobim ju, ki se klestita radi Istre^, katero je hotel omenjeni g. vso poita-Ijančiti i rede, datam se drugo ne govori, nego italjansko, da je v Vodnjani nad 5000 Lahov, o čemer mu je g. Faganeli protestiral, da ni res i s tem se posloviva.
Dalje sem poizvedel, da omenjeni gospod tajnik se je učil slovenščine od nekega slovenskega gospoda, ali ko je zvedel, da se pravi »Sponga« po slovensko »goba«, dnvelj mu je bilo, ni se hotel dalje učiti i tako je postal popolnoma Slovenec. — Skrajni ča* bi moral biti. da bi se stvar prestrojila, da bi Slovenci do svojih pravic dospeli. — ali mislim, da se ne gleda na to, ampak le do svoje plače i Slovencem nasprotovati, če prav na
*i Za spise pod tem naslovom je uredništvo e toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.	Ured.
Podpisani se priporoča slavnemu občinstvu in čestitej duhovščini v iz-detovanje raznih navadnih in umetno kamnarskih del, kakor: nagrobne spominke, mizne in druge plošče, garniture za omivalnike, vaze, altarje in taber-nakeijne i. t. d., vse iz najboljega kraškega mramorja, po zelo nizkej ceni.
Volčji grad pri Komnu 2. avgusta 1883.
France Rebula,
3—1	kamnosek.
Proda se
ali pa v najem se da
ena hiša v najboljšem stanu z 5. sobami, dvorano, kuhinjo, kletjo, hlevom, poleg hiše je velik vrt z vodnjakom, v katerem je vedno najboljša voda. — To posestvo je v bližnji vasi Log-Ricmanje, kder bo šla mimo tudi železnica Herpelje-Kozina-Trst. Za pogoje in razjasnila ob moti se je na
G. B. ANGELI
mirodilnica (drogerija) na lesnem trgu v Trstu.	3- 2
Kraljica vsih lekov.
Deset let veli-Uanskeca uspeha, čudodelne zdravilne mo2l. j«) ta lek dobro poznan ne le v cesarstvu avstr.- og«r. ampak tudi na inostran-skem.
Jako po ceni, je znak dobrodelnosti in pomoči v človeškem trpljenju In se nahaja v kajŽici ubožca, kakor tudi v palaSi velikega bogatina.
Spremljevana po prlporočbah najuče-nejših zdravnikov, in po neskončnem šte-vilu spričeval, se odlikuje zaslužno mej tolikimi zdravili, o katerih tako pohvalno govorč četrte strani časnikov.
Kraljica vseh lekov je Franz'scke Esseat, napravljena po Gabrlelu Plcoo-li-u, lekarnlčarju v Ljublianl, kateremu se pošiljajo naročbe, in katere se izvršujejo točno proti povzetju.
Gosp. O. Pic.coh, lekarnlčar v Ljubljani.
Podpisani »pričuj 1 čisto resnico, da je tinktura Franz'sche Essenz spoštovanega gosp. Piocoli-a. lekarnlčaria v Ljubljani visoko obrajtana od mnogih bolnikov tudi drugih bližnih far zarad nje čudodelne in hitre pomoči in nenavadnega uspeha, tako sioer, da ga ni dn<-va. da ne bi prišel kak bolnik k njemu v Fianono in ga prosil, naj mu pro'ia kako steklenico te čudodelne esence, katero on vedno Ima pri rokah za svojo in rabo družine.
Fianona 3. oktobra 1882.
Anton Wlassioh, župnik-kanonik.
UŽe mnogo časa zdravim mnoge bolezni z najboljšim uspehom le s čistili. Predpisujem tudi Vašo Franz'sche Essenz, katera razun nje znane uspešnosti, ima tudi prednost, da prouzročuje obilna izpraznonja brez da bi kaj dražili črevesje.
Trst v oktobru 1882.
Zaloga v Trstu v lekarnah: F$raboxr,lii (Corso). Leitenhnrg (Piazza S. Giovanni in Giardino pubblico), Prendtni (Palazzo Mo-dello).	20-12
Dr. Pardo, praktični zdravnik.
Nova tiskarna
Via Ttrrente it. 2
priporoča se si. uradnijam, društvom, č. du-novšeini, odvetnikom, notarjem, itd. 7a naročbe vsakovrstnih uradnih in privatnih tiskovin, posebno v slovenskem jpzlku, katere izdeluje juko okusno in po najniŽjej ceni. — luo vizlt-sio od 40 do 60 soldov.
Nad kavarno »ali' antica Torre« v
II. nadstropju hiSe št. 37 v ulici Riborgo, vhod natanjčno nasproti loterije, se je odprla dne 6, t- m.
WtK BAUKA,
pravilno dovoljena po visokej naraestniji z odlokom Št. 18401 in po slavnem rneHt-nem magistratu z odlokom št. 355°, in sicer bode ta zavod dajal posojila na vsakovrstne javne vrednostne listine in na listka od triašks zastavnice (Monte di pietl}
Da bode slav. občinstvo vedno točno postreženo, bode omenjena.,banka vsak dan neprenehoma odprt i od 8. Ure zjutraj pa do 8. ure zveCer.	16-1
Nujni oklic!
Zarad podedovalne razdelitve so dediči 121 let obstoječe trgovske hlšt Ivan Karol Kunz-achmidt v seji dne 1 junija t 1. sklenoli, da dajo v najem dosedanje prostore s 1. septembrom 1883 in pro iajo vse v zalogi nahajajoče se razno bltigo po ceni, kar stanejo le surovine dotičnih izdelkov. to«*el skoro zastonj, da bodo le mogli prostore sprazniti do 1. septembra.
To le blngo je še v zalogi; 4500 ženskih košulj iz najfinejšega angleškega Sifona s pravimi švicarskimi vo-zenlnimi ušitki, resnično umetne ve-zarije, po gld. 1.50 komad in gld 16-50 tucot.
1500 Ženskih nočnih korsetov prav iste ha2e,
firav dolgih in s po vsej dolžini vši-imi švicarskimi vezeninami, najele-gantnelše napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gld. 1.50, tucat po gld. 16.50. 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih sd švicarskimi svilnatimi portami po gld. 1.40 komad gld. 15»50 tucat. — Iste iz rudečega kretona, komad gl. 1.50, tucat gl. 16.50. 8560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega Šifona, čveteroiebnatasprsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16»50 tucat. 1500 tucatov proKrmjalnih garnitur iz da-masta z vtekammi slikami cvetic itd. obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gld, 2.85, neobhodno potrebno za vsako hišo. po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških brisal rde, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franŽami, prekrasno blago, tucat gld. 3.75. 2000 velikih ženskih fačolov za čez rame iz najfineje berolinske volne z dolgimi franŽami v raznih barvah, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, turških, komad gld. 1 20, tucat 12.50
400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, najfinejših z temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabjjivi kot najlepša obleka še cel6po 20 letnej rabi, poprej gld, 12.-, zdaj le gld. 4.85 komad.
500 svilnatih odej (koltrov) iz najtežje lyon-ske svile, z višnjevimi, belimi, rudečimi in rumenimi progami po gld. 4. komad, Čudno nizka cena. 5000 tucatov prestralj iz dobrega teŠkega platna za vsako, še tako veliko posteljo komad gld. 1.85. tucat 15. Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15.— na enkrat dobi remunera-cijo, ali brezplačno eno Švicarsko uro iz francoskega pozlačenega brona. Plastika 7. dolgo verigo ; za natanjčnost se }amčl 2 Mi.
Naročbe proti gotovem denaru (po pošt-nej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na	3-1
Erbschafts-Verwaitung Rabinowicz,
Wien, II. Schiffamtsgasse Nr. 20,
Mirodilnica (drogerija)
s tovarno šopkov
odlikovana na kmetijsko-obrtnijskej razstavi v Trstu 1. 1880.
Velika zaloga
barv mljetih na olje in naravnih, fnnežev vsakovrstnih angleških, francoskih in domačih, povlaka amerikanska za čistiti parkete, da se precej svitih, kakor tudi 12—in	Itarvenib firneŽeV Za sobna tla
....................—	I
Zastopstvo in zaloga imenitnega flrneža za ko- | čije od A. LEFRANC iz F»ariza in Florenoe. |
Ali I i «	i	najnovejše sisteme, trebajo le malo pro-
ltMA A && tfltlrt štora, odtiskujejo s podvojeno hitrostjo, V Mvv V V	popreSnje stiskalnice; so jako
ročne, trdne in za trajnost napravljene, 10—5	(Prešanje.)	pe izdelujejo v vsih velikostih za pri-
vatne, kakor tudi za veče producente, kakor posrbnost. PoroStvo, spričevala nsid 1C03 nže oddanih tisknlnic. Narise in cpnike na vsako praPanje brezplačno in franko. Grozdne mline, najnovejše konstrukcije. Naročbe o pravem času zaželene.
P H. MAYFARTH dr. Comp. aagg
Lastrnk, druStvo »EDINOST«. — izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.