strokovno glasilo »Zveze združeni gostilniških obrti dravske bsnovine v Ljubljani"
$l*nl Zreže prejemaj* list brezplačno, *a nečlane stane letno din 36 —. Oglasi se računajo y oglasnem delu din 0*76 od mm Ib stolpa, t tekstnem deln in na ladnjl strani pa din 1*- od mm in stolpa.
Telefon S®—14	Izhaja	okoli	20.	rsakega	meseca	ček.	r*č.	St. 12.088
I.eto X.
Ljub^iana, 24. decembra 1940.
Štev. tl/12.
Voščilo pratikarjeb
Oh slovesu
Od leta 1940. se poslavljamo prav z neugodnimi spomini. To leto nam je prineslo dosedaj nepoznane boje in stra-kote, katere da lahko le totalitarni boj, ki je v stanu, da uniči vse, kar se mu zoperstavi. Vrednost človeškega življenja je padla na ničlo in kdo se še danes briga za nenadomestljive uničene produkte civilizacije. Ta boj bo šel do skrajnosti naprej, dokler ne bo eden podlegel in človeštvo bo moralo, pa naj bo v tem krvavem plesu udeleženo ali ne, prehoditi še dolgo in trnjevo pot, predno se bo umirilo in iznašlo — upajmo — tako družabno obliko, ki bo jamčila vsaj par rodovom mir.
Kolikokrat smo si med letom zaželeli, «i& bi bilo tega leta čimprej konec. Ta želja, ki je prihajala iz globin naših src je bila upravičena. Vojna vihra se je ravno v tem letu razbesnela po najbolj plodovitih in najbolj obljudenih in z aajvečjo kulturo oplojenih poljanah Evrope in ni pomandrala samo njiv, travnikov, gozdov, temveč je porušila t*di mesta z veličastnimi spomeniki, ki so jih narodom postavljala stoletja in stoletja. Vse uničene in poškodovane dobrine človeških rok in tvornosti duha, ge lahko nadomestijo, niso pa nadomestljive žrtve, ki jih daje človeštvo v življenju in krvi svojih mož, žena in one mladine, ki se takorekoč od rojstva VEgaja in pripravlja za umiranje na boj-aih poljanah.
To leto, ki nas je zapustilo, pa je istočasno neko, vsaj približno merilo za one tegobe, ki nas čakajo v letu 1941. Nismo še vsega izkusili in izgledi na boljše čase so jako majhni.
Ob slovesu so torej jako mešani občutki. Veseli smo, da je leto za nami in v bojazni živimo, da ne bo morda še hujše. Toda čas teče po strogo določenem zakonu naprej. Ljudje pozabijo na °mo, kar je bilo in se dosti ne zmenijo ** ono kar bo. Ta pozabljivost na trpljenje in pomanjkanje daje človeku «oč in voljo do nadaljnega življenja in fcoja.
Ko razmišljamo vse to, se nam vsiljuje vprašanje, če je ta borba v resnici potrebna in zakaj se morajo vrstiti ena m drugo. Toda stalna in gigantska borba je le posledica nepravilnega ustroja človeške družbe, ki išče od francoske revolucije sem načina in obliko za mir-mo in zadovoljivo sožitje poedincev in »arodov. V stalnem razburjenju in nemiru si poskuša pribaviti takšen moralni, gospodarski, socialni in pravni red, ki mu naj omogoči urejeno življe-*je ter svobodo duha in dela. Zevajoči in od leta do leta vedno večji socialni prepadi, brezvestno in brezobzirno tekmovanje za čimprejšnjo in največje agodje, izkoriščanje delovnih množic od strani velekapitala, vse to in še drugo je netivo za take račune, ki jih človeštvo končno likvidira s krvjo in razde- I janjem.
Doživeli in preživeli smo prvo svetov-■o vojno in tudi pozabili na nauke, ki j ■o jih nam filozofi in sociologi pri skle- i panju miru oznanjali. Ustvarjala so se j ■tednarodna središča, ki naj bi uredila ■ pogodbami sožitje narodov in zgladila ■pore, ki bi lahko postali vzrok nove [ r«jne. Toda na žalost je bil ravno v tem lasu potisnjen v stran oni, ki je dajal j *ajveč davka v krvi, t. j. mali človek. , Tega je velekapital upijanil z neštetimi I riadkimi in hitro pozabljenimi obljubami, katere je prepletal še z raznimi fra-aami in ideologijami samo, da ga je •mrtvičil in onesposobil za soodločeva- j ■je. Vse to se ponavlja še danes. Peza j *krbi in nadlog se je zopet zrušila na 1
Cvetko Golar:
Zlati dež in biser — rosa naj oblije vaša polja, da bo letina najbolja, deca vam nikoli bosa.
In beneški naj cekini v tolstih mošnjah se bleščijo, kot čebele naj rojijo in kot zvezde po jasnini!
Kmalu bo drugo vojno leto za nami. t Šele sedaj se vedno bolj zavedamo, kaj i pomeni za nas to, da doslej še nismo j bili potegnjeni v svetovni požar, da smo j se izognili rušenju največjih človeških ; dobrin, da mirno delamo v naših hišah, skrbimo za naše družine, mislimo na svojo mirno bodočnost, ker se ne vojskujemo in tudi so nam prihranjene grozote vojne izza fronte. Nekaj krati se nam je že zdelo, da se približuje vojna nevarnost tudi k nam, toda kmalu so se razpršili črni oblaki in zahvalimo lahko Boga za previdno vodstvo naše zunanje politike, ki ni opustila nobene prilike, ne da bi utrdila za nas miru. Ne moremo sicer prorokovati za naprej, toda dosedanje izkušnje so nam pokazale, da smo prešli že skozi mnoge nevarne čeri, kar nam daje čvrsto vero tudi za bodočnost.
Če pomislimo na vse to in pogledamo malo naokrog, potem si šele lahko predstavljamo, v kako dejansko srečnem položaju smo, čeprav nas muči milijon težav tako posameznika kot tudi celote. Pri gledanju okrog, zatemne naše vsakodnevne skrbi in težave ter moramo biti hvaležni, da je sploh še tako. To stanje nam pa nalaga tudi težke dolžnosti, da pri tem ne mislimo samo nase, temveč tudi na one, ki trpe pomanjkanje v naši okolici, na one, ki niso v tako dobrem položaju kot mi, čeprav so bile i tudi njim prihranjene grozote vojne. V teh časih so naše socialne dolžnosti še večje kot kdaj koli preje in pred očmi nam mora biti zadovoljnost vseh državljanov brez razlike. Kdor bo pripomogel k izpolnitvi tega, bo tako najlepše dokazal, da ve ceniti, kaj mu je vse bilo prihranjeno v teh težavnih časih.
Kar bledijo vse težave, ki jih imamo v vsakdanjem življenju, čeprav moramo reči, da jih je nebroj in da so hude, vendar se moremo z njimi pečati, saj moramo stremeti, da se odpravijo v3e napake, da se uredi naše gospodarstvo, da zavlada socialna pravičnost in da bomo
njegova ramena, dočim si nekateri na hitrico kupičijo kapitale, ki naj še bolj pritisnejo siromaka k tlom.
Te ugotovitve naj bodo malemu človeku stalno pred očmi, da tudi v bodoče ne izpade od urejevanja človeške družbe, ki bo morala biti v mnogočem drugače ustrojena, da se vsaj tako hitro ne ponovijo nove tragedije človeštva. Za i evangelij ne moremo vzeti naukov, ki v svojem ekstremu učijo popolno enakost, i pač pa bo morala biti osnova bodoče , ureditve sinteza kapitalističnega in kolektivističnega gospodarstva, da se izvede vsaj do neke mere socialna nivelaci-ja, ki bo zadostila potrebam najbednej-šega državljana.
Ustvariti se bo morala tedaj pravična relacija med delom in zaslužkom, da se
Sebi, ki smo pratikarji, pismouki in zvezdarji, dare voščimo prijazne:
Glejmo v torbe, vse so prazne.
Hruške, jabolka, orehe in pogače in rožiče, korobače za dekliče, jerbase za naše grehe.
izšli iz vseh viharjev močni, kar nam bo dala le dobra materialna osnova vsega našega življenja. To pomeni, da moramo imeti zdrave gospodarske osnotffe, kajti brez tega si napredka na vseh drugih poljih javnega udejstvovanja ne moremo misliti.
Res je sicer, da imajo tudi v drugih nevojskujočih državah večje težave kot mi, toda to nas ne sme zapeljati, da ne bi delali na izboljšanju naših razmer, kajti navsezadnje moramo vedeti, da si uioiauiu' pomagati sami, da nam nihče drug nesebično ne bo pomagal. Z lastnimi silami moramo zgraditi naš dom, v katerem naj bo prijetno vsem!
V našem listu smo doslej redno spremljali vse probleme, ki so bili postavljeni v našem gospodarstvu v zadnjih mesecih. Toda obeta se nam še mnogo več, kajti čim dalje traja vojna, tem večje bodo težave. Tem težavam bomo lahko kos le, v kolikor je njih pravilna ugodna rešitev odvisna od nas kar pa tiče države, ki so v zvezi z dogodki, na katerih potek ne moremo imeti vpliva, je jasno, da stojimo napram njim brez moči in da bo šele po končani vojni možno zopet mednarodno sodelovanje za rešitev teh vprašanj. Tako nam ostaja le še domača gospodarska in socialna politika, ki naj prinese rešitev za mnogoštevilna vprašanja, ki se vedno znova porajajo in katerih bo vedno do- ■ volj za reševanje.
V naši gospodarski politiki je še ved- j no v ospredju vprašanje cen. To vprašanje je zadobilo sedaj ostrejše oblike,
, ker je postalo zvezano tudi z vpraša- ; j njem preskrbe, čeprav po visokih cenah, j Dokler je vladalo obilje blaga, je bilo ! ■ lahko prenašati tudi vedno bolj vzvišene ! ' cene, toda sedaj se že opažajo prvi zna-i ki, da ne smemo več računati na obilje ( raznih proizvodov tudi domače proizvodnje, da bodo nastopile motnje, pri redni preskrbi z najvažnejšimi živili. Te mot- i 1 nje n. pr. so v zvezi z našimi železnlš- j kimi vprašanji. Promet na naših želez- 1
prepreči vsaka socialna krivica. Kapital naj služi splošnosti in naj ne ustvarja nova dela, nikakor pa ne sme vrednotiti dela z najmanjšim merilom, samo da bi , bilo kupičenje bogastva v rokah izbranih še večje.
Vse to nam prihaja ob slovesu tega leta na um z željo, da pride ta doba čimpreje in vrne družinam, narodom in državam red in mir. Ne vemo sicer ne ure ne dneva, morda pride že jutri, morda čez mesec, morda čez eno, dve ali tri leta, toda priti mora, ker jo čutimo v sebi, saj bo le ona v stanu, da popravi krivice zatiranih, zapostavljenih in zaničevanih. Ta nada je vredna življenja in tudi vredna, da se jo spominjamo v sveti noči in ko se uresniči,*bo tudi najlepše in najobilnejše darilo človeštvu.
| Uprava Zveze in uredništvo i Gostilničarskega vestnika“ želita vsemu članstvu in čita~ teljem lista vesele božično praznike in srečno Novo letol
nicah je za domač in tuj račun ogromno narastel, ker morajo železnice v veliki meri prevzemati tudi vlogo, ki jo je igrala prej cenena morska pot. Naš vozni park in obstoječe železniško omrežje komaj še zmaguje vse težkoče zaradi naraslega prometa. Treba bo misliti na nove investicije naših železnic, ki bodo* pa možne le z lastnimi sredstvi, s sredstvi, ki jih bo dejansko dalo na razpolago naše gospodarstvo.
Tako prihajamo vedno bolj do stanja, o katerem smo že pisali in sicer do takega stanja, v katerem je potrebna racionalna razdelitev obstoječih količin raznih predmetov sorazmerno na vse prebivalstvo. To je pot, ki so nam jo pokazale tudi druge države, med njimi tudi države s slično gospodarsko strukturo kot naša. Izkušnje naše med prejš-: njo svetovno vojno in sedanje izkušnje drugod nam kažejo, da se to vprašanje ne da urediti drugače kot s kartami. Privaditi se bomo morali tudi na to nujnost, čeprav bo uvedba in kasnejšo brezhibno funkcioniranje zelo težavna iitvar. Kajti' pri nas n. pr. nimamo v prvi v/sti dobre statistike. Kolikokrat so že mnogi strokovnjaki opozarjali na to, vendar je bilo škoda denarja za statistiko. Toda danes se nam to maščuje in začeti bo treba vse delo iz začetka, čeprav bi lahko mnogo tega že opravili. Šele na o3novi dobre statistike, ki nam bo vedno kazala razpoložljive količine dobrin v določenih razdobjih, bo mogoče uvesti tako razdelitev teh dobrin, toda samo s tipanjem po temi ne bomo prišli naprej in bo škoda še večja kot pa izdatki, nekaj 100.000 din, za statistiko.
Drug problem je vprašanje ljudi. Tudi o tem smo že veliko pisali. Danes je potrebno sodelovanje vseh strokovnjakov, najboljših naših ljudi, naših najboljših mislecev in politikov, da bomo mogli najti ravno pot in skrbeti za pravilen razvoj v bodočnosti.
Problem cen je v najožji zvezi s kartami. Le z organizacijo prodaje bo mogoče vplivati na cene v smeri ustalitve, katero si tako želimo. Predpostavka za stalnost cen je ta, da država vzame v svoje roke razdelitev razpoložljivih količin blaga na vse enako.
To je ureditev vprašanja cen in preskrbe prebivalstva sploh z blagovne strani. Istočasno pa oe mora iz temelja izpremeniti tudi naša • .•*•. •• • x ■ • ,v da s svoje strani ne bo dajala povoda za dviganje cen. Tudi o tem smo že pisali, vendar je ostalo doslej vse pri starem. Vsi faktorji i V' •,>' ue 'V (ki so dovedli do dviga cen, delujejo še dalje, čeprav postaja zveza dename plati z zviševanjem cen vedno bolj jasna in čeprav so na to opozorili že številni strokovnjaki. Država mora čimprej najeti veliko notranje posojilo. To veliko notranje posojilo mora služiti najprej za to, da se kratkoročna izposojila države pri Narodni banki spremene v dol-I goročno državno zadolžitev, ki ne bo iz-j zivala stalnega povečevanja obtoka ban-I kovcev. Novo posojilo naj služi za za-j jetje na novo nastale kupne moči. Ta j kupna moč je nastala zaradi državnih 1 potreb in je povzročila zmede v cenah. Končno pa naj posojilo služi za financiranje nadaljnih potreb države. Te potrebe so v prvi vrsti potrebe državne obrambe, za katero je treba dati največ sredstev, v drugi vrsti one investicije, ki najbolj neposredno služijo dr-
Vojna
in naše gospodarstvo
ž&vni obrambi, v tretji vrsti pa one investicije, ki bodo povečale našo proizvodnjo, dale nam več količin predmetov za potrošnjo, kot je nam dajala naša proizvodnja doslej. To so produktivne investicije in sicer produktivne v najkrajšem času, ne pa šele v kasnejšili letih. Danes nam je potrebno izredno povečanje proizvodnje, ker 3e je tudi konzum v naši državi povečal. Potrebno pa je povečanje proizvodnje tudi zaradi tega, ker se vsa trgovina razvija sedaj v smeri zamenjave in bomo morali da- j jati za življenjsko važne predmete lahko v zameno samo naše proizvode, saj zlata itak nimamo dosti.
Vse to nam kaže, da nam je v prvi vreti potrebno in sicer smotreno delo
vseh. Kar smo. doslej delali, je še vse premalo: pa naj velja to za intelektualca ali ročnega delavca, za kmeta ali obrtnika, meščana in vaščana. Potrebno nam je smotreno delo in veliko dela na vseh poljih našega narodnega udejstvovanja. Vse ono, kar nas ovira pri tem delu, mora izginiti, vse ono, kar pospešuje delavnost, mora biti vpreženo v ta namen. Ne smeio nas pri tem motiti težave, ne smejo nas pri tem motiti razne napačne misli, nevoščljivost, ali pa celo brezbrižnost. Če ne bo naš narod razvil najbolj možno delavnost, potem se bo moral vdati resignaciji, če ne bomo napeli vseh delovnih sil, nas čaka usoda, katere si ne želi prav nihče od nas.	Ekonomist.
ti m
Nove minimalne
za gostinske uslužbence
VI. št. 33.008-2.
UREDBA o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih
Pivovarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška t. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO NAJBOLJŠE KVALITETE
*
Na podlagi člena 2., odstavkov 1. in
2.,	uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu z dne 12. februarja 1937., spremenjene z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu z dne 9. septembra 1940., delo- j čam za pomožno osebje v gostinskih j podjetjih po § 76. zakona o obrtih za ozemlje dravske banovine sledeče mini- j malne mezde.	j
Člen 1.
1. V gostinskih podjetjih zaposleno < pomožno osebje se pri določitvi mini- ( malnih mezd ne glede na spol, deli v tri i kategorije, in sicer:
a) v kvalificirano pomožno osebje, ne glede na starost,
b) v nekvalificirano pomožno osebje, ki nrejema obvezno ali neobvezno na- , pitnino, ne glede na starost, in v nekvalificirano pomožno osebje, ki ne prejema niti obvezne niti neobvezne napitnine, v starosti nad 18 leti,
c) v nekvalificirano pomožno osebje, ; ki ne prejema niti obvezne niti neobvez- j ne napitnine, v starosti pod IS leti.
2. V kategorijo kvalificiranega po- , možnega osebja po tej uredbi spadajo ne glede na spol:
a) plačilni natakarji in natakarji:
1.	s predpisano strokovno izobrazbo po čl. 2. uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih z dne 11. maja 1937. (Službeni list z dne 16. junija 1937.. št, 325-48;
2. po odstavku 2. člena 17. v predhodni točki označene uredbe, t. j. osebe, k: so bile do 20. maja. 1937 že najmanj štiri leta zaposlene v hotelih, restavracijah, gostiščih (ostajališčih), kavarnah in penzijah, če ni bila zaposlitev prekinjena več ko 2 leti;
3. ki sicer nimajo pogojev po pred-njih dveh točkah, ki pa dokažejo, da i imajo najmanj štiri leta zaposlitve kot plačilni natakarji ali natakarji v gostin- , skih podjetjih ter opravljen izpit po odstavku 3. člena 17, v točki 1. navedene uredbe :
b) upravitelji hotela (čl. 2., odst. 2., j uredbe o pomožnem osebju v gostinskih j obratih), portirji v hotelih, kuharji in j slaščičarji, kletarji s kletarsko šolo in vsaj dvema letoma gostilniške kletarske prakse, blagajničarke po štiriletni zaposlitvi pri blagajničarskih poslih v j gostinski stroki, posluževalci dvigal z : opravljenim strokovnim izpitom.
3.	Vse ostalo pomožno osebje spada v kategorijo nekvalificiranega pomožnega osebja.
Člen 2.
Višina minimalne mezde se odreja z { upoštevanjem kraja zaposlitve in kate- j gorije podjetja.
a)	V prvo skupino krajev spadajo: J Ljubljana, Maribor, Celje, Bled, kraji i Sv. Janez, Sv. Duh in Ukanca ob Bo- j hlnjskem jezeru, Kranjska gora, Ro- j gaška Slatina, Dobrna, Laško, Rimske toplice, Slatina Radenci in Gozd-Martu-ljek.
Vsi ostali kraji spadajo v drugo skupino.
b)	V prvo kategorijo podjetij spadajo hoteli, restavracije, kavarne in penzijoni
Vsa ostala gostinska podjetja iz § 76. zakona o obrtih spadajo v drugo kategorijo.
Člen 3.
1. Minimalne mezde znašajo na uro:
Pomolao oso&je	Kraji l. skDpipe;	Kraji II. fK.:
po Kategorijah	Podjetja Psdjetia	Podjejain
|Zit l.,CdS!.i	I. Kategorije II. Katejorije	II. kategorije
a }	5.— 4.50	4.—
b	4.- 4.—	3.75
C.	3,— 3,—	3.—
Člen 5.
S to odredbo predpisane minimalne mezde ne veljajo:
1. za kvalificirano in nekvalificirano pomožno osebje, ki prevzame obratovanje na račun proti odškodnini od iztočene pijače, prodanih jedil itd.;
2. za kvalificirano pomožno osebje, ki izvršuje obratovanje kot poslovodja;
3. za učence (vajence).
Člen 6.
1. Ta odredba stopi v veljavo v 15 dneh po objavi v »Službenem listu kraljevske ban. uprave dravske banovine.«
2. S tem dnem preneha veljati odredba kraljevske banske uprave dravske banovine o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih z dne 4. maja 1940., VI.
št. 11985-3, in sicer v celoti, ter odredba kraljevske banske uprave dravske banovine o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce (delavke) z dne 28. septembra 1940, VI. št. 28710-1, kolikor se nanaša na pomožno osebje v gostinskih podjetjih.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani, dne 14. decembra 1940.
Ban: dr. Natlačen a. r.
Odredba o minimalni mezdi stopi v veljavo 6. januarja 1941.
Vsa podrobnejša navodila in pojasnila rinhiio člani v zadružnih pisarnah, kje” še naj sklicujejo na okrožnico zveze št. 742-38 z dne 17, decembra 1940.
2. Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se izračuna dnevna plača s 25im delom mesečne plače.
3. Pri preračunavanju službenih prejemkov v naravi se zaračunava za pomožno osebje kategorij a) in b):
1. v krajih prve skupine vrednost hrane v podjetjih prve kategorije z din
14.—, v podjetjih druge kategorije z din
13.—, vrednost stanovanja pa v podjetjih prve kategorije z din 3.—, v podjetjih druge kategorije pa z din 2.— na dan;
2. v krajih druge skupine vrednost hrane z din 13.—, vrednost stanovanja pa z din 2.— na dan.
4. Pri prejemkih v naravi za pomožno osebje kategorije c) se zaračunava ne glede na kraj in kategorijo podjetja vrednost hrane z din 12.—, vrednost stanovanja pa z din 2,— na dan.
5. Osebje, ki ima pri podjetju dogovorjeno hrano, ima pravico na hrano za vse dni v mesecu. Delodajalec, ki ne daje svojemu pomožnemu osebju hrane za vse dni v mesecu, mora izplačati odškodnino za nepodeljeno hrano v denarju v znesku, ki je določen v tretjem in četrtem odstavku tega člena.
Člen 4.
1. V gostinskih podjetjih, v katerih je uvedena obvezna nagrada za postrež-nino v smislu čl. 5. uredbe za pomožno osebje v gostinskih obratih, prejema pomožno osebje, ki dobiva to nagrado, namesto mezde po členu 3. te odredbe sledeče:
a) plačilni natakar in natakar poleg hrane in pripadajoče obvezne nagrade :-:a postrežnino še mesečni pavšal v višini din 300.—. Ako ti prejemki ne dosežejo vsaj višine minimalne mezde, ki je določena v členu 3. te odredbe, se mora doplačati še razlika na to višino;
b) Ostalo pomožno osebje poleg hrane ih pripadajoče obvezne nagrade za postrežnino še eventualno razliko med prejemki v naravi in nagrado za postrežnino ter minimalno mezdo, ki je določena v čl. 3, te odredbe.
2. Lasthiki gostinskih podjetij, v katerih ni uvedena obvezna postrežnina, smejo na, račun neobvezne postrežnine odtegniti 3,0% v členu 3. te odredbe določene minimalne mezde, a to le tistemu osebju, ki dobiva neobvezno postrežnino.
3. V ppdjetjih, kjer so že pred uveljavljenjem te odredbe obstojali za pomožno osebje višji pavšali oziroma ugodnejši pogoji, ostanejo ti tudi za bodoče neokrnjeni.
Pivovarne	in	hla
Težki časi v katerih živimo, so marsikatero reč postavili na glavo. Hudomušna usoda zgodovine je zahtevala, da smo slovenski gostilničarji ravno na pragu velike gospodarske krize začeli na velikopotezen način reševati vprašanje svoje neodvisnosti s tem, da smo se v eni izmed najvažnejših panog gostinstva — v točenju piva — osamosvojili od pretežno neznanega velekapitala in ustanovili lastno pivovarno. Toda program, ki smo si ga v tem prizadevanju zastavili, je predalekosežen, da bi mogli z c.n;m samim zamahom izpolniti do kraja. Na fronti borbe za gospodarsko osamosvojitev smo. zavzeli šele prve postojanke in bo treba še nekaj trdega, žilavega dela, pa tudi trezne presoje in nepckolebljive zavesti, da bomo lahko slavili končni triumf.
Zadnje čase nam je v kupo radosti nad dosedanjimi uspehi kanilo nekaj smešno grenkih kapelj. Smešno, pravimo zato, ker je afera vendar prizadejala nekaj trenutne zdražbe in ogorčenja. Nas ni nič sram priznati, da naša pivovarna ne more tako bahavo rožljati z denarjem, kot tisti velekapitalisti, ki so se po svoji mili volji zdebelili v grozovite milijone, v onih, za njih zlatih časih, ko smo bili, vsa uboga raja, gostilničarji in konzumenti, od njih krat-komalo odvisni. Vzporedno- z izpolnjevanjem celotnega pivovarniškega obrata pa vendar stalno večamo tudi lastno proizvodnjo hladilnih omar, ki so važen pripomoček v uspešni prodaji piva. Vsak delničar naše pivovarne, pravzaprav vsak gostilničar, pa je lahko zadovoljen, da konzum laškega piva tako naglo raste, da ga ne moremo dohajati z zadostnim številom hladilnih omar iz lastne delavnice. Pivo se je na Slovenskem kajpak točilo že davno prej, ko je začela naša pivovarna obratovati, in od takrat imajo naši gostilničarji še dokaj starejših točilnih omar, ki jim jih je dal na razpolago prejšnji dobavitelj piva. Naš gostilničar pa takšne omare ni sma-
tral za prisego, s katero bi se bil dobavitelju ha večne čase zavezal, in ko je napravil prvo preizkušnjo, je spoznal, da tudi naravni zakoni ne predvidevajo v tem pogledu nikake posebne izjeme. Če namreč laško pivo hraniš v hladilni omari, mu prav nič ne škodi, pa naj ti jo je Peter ali Pavel postavil v hišo.
Škodi pa tistim, ki so nekoč imeli na slovenskem trgu monopol piva. Zato so se z vso vnemo vrgli na posel, da zatro novum, ki jim ni šel v račun. Bili smo priče nerodnih incidentov, ko so odposlanci užaljenega podjetja prišli z vozom in odvažali hladilne omare iz hiš — omare, iz katerih je poteklo na tisoče hektolitrov njihovega piva, a so bile kljub ogromnemu delu, ki so ga opravile, še zmerom preveč trdne in solidne, da bi jih bilo treba metati med staro šaro. Tega namreč, da bi jih užaljeno podjetje zaradi preobremenjenosti drugod potrebovalo, nam nihče ne bo pripovedoval ...
Razumnemu, treznemu opazovalcu pa te napol smešne, napol žalostne zgodbe niso šle na živce, temveč so mu bile v dobrodošel pouk. Hladilna omara je bila prejšnjemu dobavitelju za vrv, na kateri je svojega odjemalca držal priklenjenega. Prav gotovo pa tudi ne bi bili tako radodarni z njimi, če se ne bi bali hude konkurence, ki jo zanje predstavlja laško pivo po svoji ceni in kvaliteti. Dobremu, solidnemu gostilničarju takšne malenkosti ne morejo povzročiti nereda v njegovem poslovanju. Če je bila hladilna omara do včeraj vidno znamenje naše neodvisnosti, naše podvrženo-sti dobavitelju —
potem proč s takim razmerjem! Naša parola bodi, hočemo biti samostojni, od nikogar odvisni, zato: T vsako gostilno lastno hladilno omaro!
Samo najemniki in pa tisti, ki so res v težkem gospodarskem položaju, naj bi dobili v bodoče omare na račun skup-
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
 P ETER STEPI«
(Lastnik Mirko Stepič)
Veletrgovina z vinom
Ljubljana VII. (Sp. Šiška}
Telefon 2 17 1
se priporoča cenj. gostilničarjem a solidno postrežbo
prvovrstnih vin
Gostilničarska pivovarna d. d. Laško
je imela svoj letni redni občni zbor 21. novembra t. 1. v salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani. Udeležilo se ga je 250 delničarjev, všteta pooblastila, ki so zastopali 4.9 mil. del. kapitala. Občni zbor je vodil družbeni predsednik g. Cjril Majcen, ki je podal obširno poročilo o preteklem obratnem letu, ki se zaključuje s septembrom vsakega leta. Iz poročila je posneti, da se je podjetje GPL v pretečenem letu nepričakovano razvilo, pa tudi dosežen dobiček je dokaj razveseljiv. Dočim je bilo v prvem letu dosežene produkcije nekaj nad 7.000 hi, je v drugem letu poskočila produkcija že na 19.500 hi, a za prihodnje leto je predvidevati že na 35 do 40 tisoč hi zvišano produkcijo. Poročilo so delničarji vzeli z velikim odobravanjem in zadovoljstvom na znanje.
Predložena bilanca, ki izkazuje nekaj nad 800.000 din čistega dobička, je bila po predlogu nadzornega odbora soglasno odobrena. Delničarjem se bo iz čistega dobička izplačala 5% dividenda, s pričetnim terminom izplačevanja 1. maja 1941. Značilno pa je stališče delničarjev v tem, ko so se čudili, zakaj bi se izplačale dividende, češ, naj bi čisti dobiček ostal za še potrebno razširitev podjetja, kar pa seveda po določilih pravil ni mogoče.
Pri dopolnilnih volitvah so bili namesto treh, po pravilih izpadlih upravnih svetnikov ponovno izvoljena gg. Majcen Ciril in Zupan Julij iz Ljubljane, na novo pa g. Žumar Ivan iz Cerknice; za prvega namestnika upr. sveta pa je bil na novo izvoljen g. Zaplotnik I. iz Križa pri Tržiču.
V ostalem je iz podanih poročil in debate razvidno, da se je konzum piva v Sloveniji nepričakovano dvignil, predvsem zaradi GPL, ki je dala na trg res prvovrstno pivo in tako prisilila, da so tudi že obstoječe pivovarne kvaliteto izboljšale. Pa tudi cena pivu je ostala ista, kot je bila prej, dočim se je v vseh drugih pokrajinah izven Slovenije že zdavnaj znatno povišala. Tako so ne le delničarji GPL, gostilničarji in konzu-menti zadovoljni, marveč so lahko zelo zadovoljne celo Gostilničarski pivovarni sovražno konkurenčne pivovarne, čeprav so morale ostati pri stari ceni, saj so zato prodale dvakrat toliko piva, kot prej.
Občni zbor je potekel v najlepšem razpoloženju delničarjev. Razbrati je bilo iz njihovih izvajanj in pritrjevanja zadoščenje in ponos, pa tudi polno zavest, kako ogrofnne važnosti je ta tako lepo procvitajoča Gostilničarska pivovarna.
Gostilničarji iz Ljubljane in okolice
so obiskali Gostilničarsko pivovarno v Laškem
11. L m. je prišlo nad 150 gostilničarjev iz Ljubljane in okolice v Laško. Ekskurzijo so na željo članstva organizirala Združenja Ljubljana - mesto in Ljubljana-okolica. Kljub slabemu vremenu in mrazu, se je obiska, na čelu s svojima predsednikoma gg. Dolničarjem in Kancem, udeležilo tako veliko število. Ogledali so si z največjim zanimanjem vse pivovarniške prostore in naprave pod strokovnim vodstvom in razlago, kako poteka izkuhavanje in zoritev piva do polnitve v točilne sodčke in steklenice. Po ogledu so se na vabilo uprave GPL sestali v salonu hotela Henke na pokušnjo piva, kjer jih je poz‘dravil predsednik GPL g. Majcen, in jim na kratko orisal početek osnovanja in veliki pomen, ki ga predstavlja Gostilničarska pivovarna za našega gostilničarja, ter se zahvalil za zanimanje in pravilno zavest, ki jo imajo napram svoji stanovski pivovarni. Njegova iz-
Kdaj se sme odvzeti začasno ali trajno pravica do izvrševanja obrta?
Pravico do izvrševanja obrta se sme odvzeti do 1 leta ali zavedno s kazensko razsodbo:
1. Imetnikom obrta, ki so bili v poslednjih 5 letih 3krat ali večkrat kaznovani po §§ 398. in 399. zaradi prekrška zoper predpise o izvrševanju obrto-v.
2. Imetnikom obrta, ki so bili obsojeni s sodno razsodbo na izgubo častnih pravic zaradi zločinstva ali prestopka iz koristoljubja ali prestopka zoper javno moralo in če se je upravičeno bati, da bodo ob nadaljevanju obrta ponovno storili omenjeno prepovedano dejanje.
3. Imetnikom obrta, ki izvršujejo obrt po § 60. odst. 1. (k tem spadajo tudi gostilničarji) ali obrt po § 176. (obrti brez stalnega poslovališča) in postanejo nezanesljivi zaradi prekršitve tega zakona, uredb pravilnikov in naredb, izdanih na osnovi tega zakona in ki so bili v poslednjih 5 letih 3krat ali večkrat kaznovani in se tudi po opominu ne drže pogojev dovolitve.
Dr. Anton Korošec
vajanja so živahno odobravali. G. Dolničar, predsednik ljubljanskega združenja se je zahvalil za izrečeno dobrodošlico in poudaril, kako lep primer je GPL, da se s pravo stanovsko zavestjo in slogo da ustvariti tudi tako veliko in vzorno podjetje, kot je pivovarna, ki so jo videli. Zagotovil je, da ljubljanski gostilničarji dobro vedo, kaj pomeni ta skozi toliko težkoč priborjena pivovarna, in da na to zavest GPL lahko vedno računa, brez ozira na to, če so vsi delničarji ali ne. Istotako je spregovoril in tolmačil vso simpatijo in zavest napram GPL, predsednik Ljubljana-okoli-ce, g. Kanc. Obema govornikoma so gostje dolgotrajno ploskali in pritrjevali. Vsi so bili z ogledom zelo zadovoljni, vsak je dejal: Pa bi mi bilo res žal, če bi se ne bil tega obiska udeležil. Lepa, tako moderno urejena pivovarna je to, pa naša, gostilničarska pivovarna je!
, 'V'. I
H 1
Pravico do izvrševanja obrta se odvzema za leto dni ali za vedno s kazensko razsodbo:
1. Imetnikom obrta, ki izvršujejo obrt samo, da omogočijo osebi, ki ji je bila odvzeta pravica do izvrševanja obrta s kazensko razsodbo ali rešitvijo sodišča, nadaljno izvrševanje obrta in ki se kaznuje zaradi istega prekrška, zaradi katerega se je vzela tej osebi pravica.
2. Imetnikom obrta, ki prijavijo razprodajo brez predhodne odobritve.
3. Imetnikom obrta, ki so že drugič dali v zakup svojo pravico izvrševati.
Če se je izrekla začasna izguba pravice do obratovanja več ko dvakrat, mora nova kazen imeti za posledico izgubo pravice do izvrševanja obrta za vedno.
Razsodba s katero se je odvzela pravica do izvrševanja obrta, velja za področje vse kraljevine. V vseh primerih odvzema pravice obrtovanja mora obla-stvo, ki je izdalo razsodbo obvestiti o odvzemu pravice do obrta vse zbornice, ki morajo o tem voditi poseben spisek. V ta spisek se vpišejo osebe, ki se jim je odvzela pravica do obrtovanja. Prav tako se o tem obvesti pristojna združba.
Pristna in priznano pitna
HALOŠKA VINA
priporoča cenjenim gostilničarjem
VINARSKA ZADRUGA V PTUJU
V soboto, dne 14. decembra 1940 ob 6.30 zjutraj je izdihnil v Beogradu v majhni starinski hiši Kralja Milutina ulice 21 svOjo plemenito dušo g. dr. Anton Korošec, predsednik senata, prosvetni minister in bivši predsednik kr. vlade.
S smrtjo tega velikega državnika in največjega narodnega borca Je zadela slovenski narod ravno v najbolj kritičnem času nenadomestljiva izguba.
Pogreb, ki se je vršil dne 17. decembra dopoldne iz stolnice v Ljubljani na pokopališče na Navje, kjer počivajo velikani našega naroda, je pokazal svetu, da so dr. Antonu Korošcu pripadala slovenska srca.
Slovenski gostilničarji se klanjajo spominu tega narodnega velikana
Novi grobovi
t MARIJA IUNCL
Neizprosna smrt je ugrabila v starosti 79 let, daleč na okrog znano in spoštovano posestnico in gostilničarko go. Marijo K i n c 1 o v o roj. Rom, soprogo uglednega gostilničarja g. Adama Kinc-la v Sv. juriju ob j. ž. Kako priljubljena in ugledna je bila pokojna gospa je pokazal pogreb, ki se je vršil iz hiše njene hčerke ge. dr. Dav. Rusove v Celju na mestno pokopališče ob obilni udeležbi sorodnikov in znancev. Vsi, ki smo pokojnico poznali, se klanjamo njenemu spominu, preostalim pa naše iskreno sožalje.
JUTERŠEK NEŽA t
Dne 16. decembra 1940 je po kratki bolezni umrla Juteršek Neža, gostilničarka v Ljubečni in članica združenja gostilniških podjetij v Vojniku. Pokojna je bila zelo ugledna in daleč naokoli znana gostilničarka. Naj v miru počiva, svojcem naše globoko sožalje. — Združenje gostiln, podjetij v Vojniku.
ALI MORAJO IMETI, VSI GOSTINSKI PODJETNIKI MERICE?
Glasom čli 3. pravilnika o števila im. vrst/ mer in merilnih priprav, mor«, imeti vsak gostinski obrat od 1. januarja 1941. garnituro kovinskih ali steklenih mer za tekočine v velikosti od 2 litrov do 1 eentilitra«v svojih prostorih.
Oni gostinski obrati pa, ki prodajajo gotove vrste jestvin po teži, morajo imeti poleg kovinastih meric tudi eno tehtnico v jakosti 1 ali 2 kilogramov, če pa se merjenje opravlja z utežmi, tudi eno garnituro uteži v velikosti od 2 ali 1 kilograma do 1 grama.
'i im iMwwr ■iiwi'i"i'i'Bi11 m———
Dnevne vesti
— Ali je vino, dobavljeno vojsld oproščeno državne trošarine? Po čl. 74. zakona o organizaciji vojake in mornarice izhaja, da je vojska, če nabavlja blago po čl. 65 cit. zak., t. j. z licitacijo in po dobaviteljih, sicer oproščeno samoupravnih (avtonomnih) trošarin, to je občinskih in banovinskih inkluzive
skupnih banovinskih trošarin, nikakor pa ni oproščena državnih trošarin. Iz tega razloga se mora plačati tudi za vino, ki se ga proda vojski predpisano državno trošarino.
— Policijska ura za Silvestrov večer. 7 banovo uredbo Vlil. No. 2911-4 z dne
4.	julija 1935 so lahko gostinski obrati na Silvestrov večer odprti in sicer na področju uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in Celju ter v krajih, kjer so sedeži sreskih načelstev in sreske izpostave, kavarne do 3. ure zjutraj, ostali go-pa do 2. ure zjutraj. V vseh drugih kra-srtinski obrati — razen okrepčevalnic — jih pa so lahko na ta večer kavarne odprte do 2. zjutraj, ostali gostinski obrati — razen okrepčevalnic — pa do
1.	ure zjutraj. Prosimo članstvo, da pazd pri podaljšanju policijske ure na Silvestrov večer na največji red in mir v ovojih obratih.
— Šolske počitnice o Božiču bodo trajale 20 dni in sicer od 22. decembra do 10. januarja, kar bo znatno omogočilo živahnejši poset naših zimskošportnih središč.
— Nova določila, o peki kruha in cenah kruha. Z odredbo bana dravske banovine Vm.-K. št. 1682-40 z dne 27. »ovembra 1940, se sme do 31. decembra 1940 poleg ljudskega kruha prodajati in izdelovati tudi kruh iz 75% Krušne in 25% koruzne moke. Kruh iz krušne in koruzne moke se bo prodajal v komadih. težkih 1 kg, po 5 din. Kruh iz mešane bele in koruzne moke se bo prodajal v komadih, težkih po 80 dkg, po 6 din. Beli kruh se bo prodajal po komadih, težkih 96 dkg (ali 48 oz. 24 dkg) po S din (ozir. 4 din in 2 din). Za primer pomanjkanja krušne ter koruzne moke smejo pekarne do 31. decembra 1940 izdelovati kruh tudi iz bele moke.
Kakšen kruh bomo imeli od 1. januarja dalje? S 1. januarjem 1941 se uvede nov narodni kruh, ki bo vseboval 70% enotne pšenične in 30% koruzne moke. Od 1. januarja bodo morali mlini zmleti pšenico v celoti v krušno moko in sicer tako, da bodo iz 100 kg pšenice zmleli 85 kg enotne krušne moke. Na mletje bele moke pa se uvede državni in banovinski monopol ter bodo smeli samo določeni mlini mleti pod nadzorstvom države in banovine belo moko za bolnice in druge potrebe. Pri peki narodnega kruha se sme polovica predvidene količine pšenične moke nadomestiti z rženo moko, 2/s koruzne moke pa se lahko nadomesti s krompirjevo moko. Mešane pšenične in koruzne moke bodo vršili peki pod kontrolo 'drž. organov. Važna je nadalje odločba, da bodo smeli peki od 1. januarja prodajati pšenično-koruzni kruh isti dan, ko bo pečen. Cena bele moke bo poskočila.
— VI. Vinska razstava in sejem v Ormožu. Kletarsko društvo v Ormožu bo priredilo svojo VI. razstavo in sejem ormoško-ljutomerskih ter haloških vin v Sredo dne 15. januarja 1941. Otvoritev razstave bo ob 9. uri, zaključek pa ob 18. uri. Dohod z vlaki iz vse Slovenije zjutraj ob pol 8. uri ali ob
13.,	odhod na vse strani ob 16.45. Na razstavi bo razstavljenih okrog 4000 hi novih štajerskih vin, kakor tudi še precejšnja količina starih vin, zlasti izbornega letnika 1939. Vina letnika 1940. so se nad pričakovanje dobro razvila ter zlasti namizna vina ne bodo mnogo zaostajala za letnikom 1939. Vsi interesenti ter ljubitelji dobrih štajerskih vin so najvljudneje vabljeni, da razstavo in sejem posetijo.
Priporoča se
trgovina z vinom in žganjem
Barbič Marin
Ljubljana
Mafeniftova ulita štev. 7
— Zima je tu! Namesto ,z dragim ruskim čajem, postrežite Vašim gostom s sEmona« cvetličnim čajem. Pripravljen z, limono, rumom, žganjem, vinom ali mlekom, v vsakem slučaju Vam nudi izredno okusno in aromatično pijačo. Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj
lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Pišite po vzorec in navodilo za kuhanje v gostinskih obratih ter priložite 6 din za vzorec in poštnino.
— Vlaganje davčnih prijav za odmero pridobnine v letu 1941. Na drugem kraju priobčujemo opozorilo finančnega ministrstva, da se morajo vložiti davčne prijave za odmero pridobnine od 5. januarja do zaključno 4. februarja 1941. Predpisi za vlaganje prijav so ostali nespremenjeni, zato naj se vsak poedinec pred sestavo brezpogojno zglasi v zadružni pisarni. Pripominjamo, da je v letu 1941. pričakovati ostrejšega postopanja od strani davčnih uprav, ker rastejo potrebe države iz dneva v dan. Pazite na prijave, ker tvorijo osnovo za vsako nadaljno borbo proti event. pretirani obdavčitvi.
— Nabavite si davčno karto za hišno služinčad.. Najkasneje do 31. januarja si nabavite za leto 1941. nove davčne karte za hišno služinčad. Karte se dobe pri davčni upravi in veljajo samo za ono leto, ki je natisnjeno na njih. Kdor se zaloti, da si dc 31. januarja nd nabavil davčno karto bo kaznovan s 5 krat-nim zneskom vrednostne karte in še s kazensko takso, zakar bi moral plačati 350 din. Takoj po prejemu morate karto izpolniti s črnilom.
— Kdo mora vložiti prijavo za odmero davka na luksuz? Prijave za odmero davka na luksuz so dolžni vlagati proizvajalci močnih alkoholnih pijač (konjaka, ruma, likerjev itd.)
— Železniška restavracija Slavonski Brod se daje v zakup. Železniška restavracija Slavon. Brod se daje v zakup. Reflektanti, ki morajo izpolnjevati v razpisu določene pogoje, n. pr. imeti morajo 240.000 din v denarju ali v nepremičninah ali v vložnih knjižicah itd., naj vlože kolkovane prošnje najkasneje do 11. ure 17. januarja 1941 v občem oddelku Direkcije državnih železnic Beograd - Sever, IV. nadstropje soba št.
Drava
Je
m
m
AVA
prava
zavarovalnica malega človeka
Maribor, Sodna ulica 1 - - vlastni palači
Za Božič Vašim dragim zavarovalno polico DRAVE
Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov!
680. Podrobnejša pojasnila dobite v zvezni pisarni.
— Pomanjkanje petroleja. Zvezna uprava je potom Državne zveze posredovala pri Upravi monopola v Beogradu, da se naj gostinskim obratom, ki nimajo električne razsvetljave, dodeli večja količina petroleja. Uprava monopola je odgovorila, da se je morala zaradi težkoč pri nabavah petroleja uvesti največja štednja. Uprava monopola priporoča, da se naj uvedejo v gostinskih obratih, ki še nimajo električne razsvetljave, karbidne svetilke, ki niso drage in ker je karbida dovolj na razpolago. S tem so pojasnjene predstavke, ki smo jih prejeli od poedineev in od združenj.
— Zvišanje prodajne cene petroleja.
Prodajna cena petroleja za razsvetljavo znaša od 1. decembra 1940 za potrošnike 9 din za 1 liter.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim gostom
Hočevar Franc — Gostilna >?Pri Figovcu«
Ljubljana, Tyrševa c. 13 — Telefon 32—60
Dravska finančna direkcija je sporočila finančnemu ministrstvu, da primanjkuje finančnih organov, da bi vršili stalno kontrolo nad žganjekuho, ki jo opravljajo točilci alkoholnih pijač, ko kuhajo žganje iz lastnih snovi in z lastnega zemljišča.
Finančna direkcija je prosila odločitve, če sme odrediti, da se pri gostilničarjih, ki kuhajo žganje iz lastnih snovi in iz lastnega zemljišča, žganjekuha ne bi vršila pod stalno kontrolo, temveč da bi se ista nadzirala samo od časa do časa in to z ozirom na eksekucijo neposrednih davkov, ki je posebno sedaj nujna in neodložljiva.
Finančno * ministrstvo je odgovorilo, da se mora žganjekuha, ki jo vrše točilci alkoholnih pijač na drobno stalno nadzirati, vendar ni tega nadzora smatrati tako, da bi morali finančni organi
večih žganjekuharjih, ki so v istem kraju.
Na podlagi te odločitve finančnega ministrstva je finančna direkcija izdala sledeče navodilo:
Nadzorni organ naj predvsem ugotovi količino snovi, določenih za žganjekuho in prostornino kotla. Nato naj prisostvuje organ kuhi prve polnitve ter iz količine proizvedenega žganja prve polnitve izračuna, koliko žganja bo dala ostala količina snovi.
Pripominjamo, da se po § 40 avstrijskega zakona o davku na žganje izračuna pridobitev alkohola iz posameznih snovi, kakor sledi:
1. pri prekuhavanju koščičastega sadja, češpelj, vina, droži, vinskega in sadnega mošta, grozdja s 4°,
2. pri prekuhavanju jabolk, hrušk, ja-
neprestano stati pri kotlu za kuhanje j S°d, korenin, vinskih tropin z 2°, žganja, temveč lahko eden organ isto- 1	3.	pri prekuhavanju sprešanih
časno nadzoruje kuhanje žganja pri nih tropin po 1.25°.
Davek na poslovni promet in luksuzni davek
Ne bo odveč, če sedaj, ko bo treba vložiti prijave za pridobnino in davek' na poslovni promet, opozorimo gostilničarje na veljavne zakonite določbe poslovnega davka. Ravno v tem pogledu se največkrat greši in trpijo gostilničarji po nepotrebnem škodo, ker niso znali vlagati pravilnih prijav.
Predvsem je treba povdariti, da so gostinski obrati zavezani splošnemu davku na poslovili promet in da morajo za poslovni promet vložiti posebno prijavo, in sicer v istem roku kakor za pridobnino. Kdor je ne vloži, sicer ne izgubi pravice do pritožbe proti krivični odmeri, a zadenejo ga druge neljube
Nadziranje žganjekuhe pri točilcih alkoholnih pijač, ki kuhajo žganje iz lastnih snovi z lastnega zemljišča
sad-
posledice. Njemu se bo predpisala kazen v izmeri 10% predpisanega poslovnega davka, ako prijave sploh ne predloži oziroma 3%, ako vloži prijavo prepozno šele na poseben poziv. To velja seveda le za one obrate, katerih celokupni promet (davku zavezani in davka prosti) ne presega letno 500.000 din. Obrati z višjim prometom morajo mesečno odvajati poslovni davek in poleg tega vlagati še letne prijave.
Splošno je znano, da ni ves promet, ki ga napravi gostilničar ali kavarnar v svojem obratu zavezan poslovnemu davku. Vendar bo marsikomu prišlo prav, ako malo podrobneje naštejemo
PRED SESTAVO DAVČNIH PRIJAV
SE ZGLASITE V ZADRUŽNIH PISARNAH!
Ob zaključku lista smo doznali, da stojimo pred povišanjem davka na poslovni promet, luksuznega davim, trošarin in taks. Ker bodo torej v današnji* člankih marsikateri podatki pogreši*! je nujno potrebno, da se davčne prijave izpolnijo izključno le v zadružnih pisarnah, kjer boste dobili najnovejša navodila.
predmete, ki so podvrženi splošnemu poslovnemu davku. Gostilničar mora plačati predvsem 2.5% splošnega davka na poslovni promet od onih iztočenih pijač, ki niso že pri proizvajalcu zavezane skupnemu davku na poslovni promet, to so tedaj:	vino, vinski mošt, '
sadni mošt in žganje, v kolikor je narejeno iz sadja in vina in ne iz špirita. Proste pa so splošnega^ poslovnega davka pri gostilničarju sledeče pijače: pivo, rum, likerji, konjak, soda voda, pokalice, šabesa, mineralne vode in malinovec, ker so že pri producentu (pivo-varnarju, sodavičarju, posestniku mineralnih vrelcev, izdelovalcev likerjev itd.) obdavčene s skupnim poslovnim davkom. Ako pa kavarnar ali gostilničar sam izdeluje katero navedenih pijač’ (n. pr. kuha malinov sok) mora plačati skupni prometni davek event. tudi luksuzni davek od proizvoda stavljenega v promet, kakor vsak drug proizvajalec. Šampanjec in druga peneča vina so pod-! vržena pri proizvajalcu ali pri uvozu | skupnemu davku, zato gostilničar od ta-; kih ne plača splošnega poslovnega | davka.
Gostilničar sme od prometa z vinom | in žganjem odbiti plačano državno in ! občinsko trošarino, toda le tedaj, ako i jo je sam plačal in ima v rokah potrdilo o plačilu. Točilne in trošarinske j takse pa od prometa niso odbitne.
' Glede jedil velja sledeče pravilo. K«-i huna jedila, pa naj se prodajajo v toplem ali mrzlem stanju, so podvržena 2.5% splošnemu davku, čeprav so snovi iz katerih se jedi pripravljajo, obdavče-; ne že pri proizvajalcu ali uvozniku s j skupnim davkom, n. pr. jedi iz mesa So j podvržene 2.5% splošnemu prometnemu i davku, čeprav plača mesar že skupni j davek na meso. To velja tudi za kavo I in čaj itd. Besedo »kuhan« je treba vzeti v širšem pomenu, torej tudi pečena jedila. Splošnemu poslovnemu davku so j podvržena tudi nekatera nekuhana je-j dila, salate in drugi kmečki pridelki, za-
i to ker pri producentu (kmetu, mlekarju) niso podvržena skupnemu prometnemu davku. Prosta poslovnega davka pa je prodaja slaščic, ako niso v gostilni pečene. Ako pa gostilničar sam peče mlečen kruh, plača od njega ravno tako
1.2% dodatni davek kakor peki, dočim je navaden kruh prometnega davka prost. Prosta je nadalje predaja ribjih konzerv, ker plača proizvajalec skupni davek, dalje promet surovih klobas, salam, pršuta, slanine, bodisi da so to domači proizvodi ali od drugod nabavljeni, ker je plačan skupni davek že pri zakolu. Gostilničar, ki sam priredi n. pr. prašiča, ga zakolje in razpeča v gostilni, plača pri zakolu skupni davek 6.2%, od prodaje jedil (kuhanih, pečenih) pa še 2.5% splošnega davka.
Splošnemu poslovnemu davku je podvržen tudi donos tujskih sob in sicer ne eamo oni del. ki odpade na uporabo pohištva in za postrežbo, temveč tudi kar odpade na sobo samo.
Luksuznemu davku so gostinski podjetniki zavezani le v toliko, v kolikor izdelujejo sami luksuznemu davku podvržene predmete, n. pr. likerje itd. Od predmetov, ki jih prodajajo naši člani •o navezane luksuznemu davku: močne alkoholne pijače kakor arak, rum, konjak, likerji, vhiski itd., dalje fina vina (L j. s preko 16% alkohola ali preko
5% ekstrakta) ter šampanjec in druga peneča vina. Toda vsa ta vina so podvržena luksuznemu davku že pri producentu. Važno pa je, da si gostilničar obdrži fakturo glede nabave teh vin, ker jo mora na zahtevo pokazati finančnemu organu pri reviziji. Ako se ne more izkazati s tako fakturo, bo moral od teh predmetov še enkrat plačati luksuzni davek.
Gostilničarji, prečitajte ponovno ta članek, prodno sestavite prijavo za da* vek na poslovni promet, ki je pogostokrat večji kakor pa pridobnina.
V kakšni višini se plača davek na poslovni promet od poedinih predmetov ?
V naslednjem hočemo pojasniti, od katerih predmetov morajo gostinski podjetniki plačati splošni poslovni davek in od katerih predmetov plačujejo producenti skupni poslovni davek.
1. Vino (lastni pridelek ali če je kupljeno do 16% alkohola ali do 5% sladkornega ekstrakta) spada pod 2.5% splošni poslovni davek.
2. Vino nad 16% alkohola ali s 5% stil več sladkornega ekstrakta (navadno v buteljkah) spada pod 2.5% splošni poslovni davek in 15% luksuzni davek.
3. Mošt lastni in tuji pridelek spada pod 2.5% splošni prometni davek.
4. Malaga, vermut, šeri, maršala itd. spada pod 2.5% splošni davek in 15% luksuzni davek.
5. Šampanjec in vsa ostala vina, ki se penijo, spadajo pod 7.5% skupni poslovni davek in 20% luksuzni davek. Ta davek plača producent.
6. Pivo spada pod skupni poslovni davek in ga plača producent (pivovarna).
7. Kum in »lično ne spada pod prometni davek, če je plačan skupni da-vak že od špirita.
S.	Konjak, likerji ta alkoholne pijače preko 40% alkohola (sploh vsa žganja od katerih se pobira trošarina) spadajo pod 7.5% skupni prometni davek in 15% luksuzni davek.
9. Žganje (vinsko in sadno) spada pod 2.5% splošni prometni davek, ako nuna preko 40% alkohola.
10. Mineralna voda, sodavica ta malinovec so obdavčeni s »kupnim davkom pri producentu.
11. Navaden kruh je prost prometnega davka. Mlečno pecivo je obremenjeno z 1.25% skupnega prometnega davka, ■taščice pa z 2.5% skupnega davka, če •o v gostilni pečene.
12. Za jedila, mleko, sir, maslo ta slično se plača 2.5% splošni poslovni davek
13. Mrzlo svinjsko meso spada pod 6.2% skupni poslovni davek ob zakolu živali in od prodanega kuhanega in pečenega mesa še 2.5% splošni poslovni davek.
14. Prenočišča, odškodnine za garaže Itd. spadajo pod 2.5% splošni poslovni davek.
15. Za klanje živine, prašičev itd. iz-vzemši perutnino se plača 6.2% skupni poslovni davek od vre&nosti žive teže v klavnici ali na občini pred zakolom.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želimo
vsem našim spoštovanim odjemalcem
MftlftBVKOVO C C S T R 4*
zaščite, ne za slučaj bolezni, ne za slučaj nesreče, katerim je gostilničar na podeželju sploh izpostavljen, ne za onemoglost, ne za starost — no, naprej že ne mislimo. Za nas ni predpisanih delovnih ur. Mi delamo od zore v pozno noč, a še te uree, ko vržemo na posteljo kosti svojega rojstva, še tedaj delujemo in sicer s tem, ker premišljujemo in ugibljemo, kaj bi še ukrenili in kaj storili, da bi morali zadostiti svojim obveznostim in dajatvam, da bi se zamogli otresti drugega pritiska, ki nas tišči, to je — davka. Vse napenjanje živcev ne zaleže, vedno bolj in bolj vidimo, da nam na starost ne bo preostalo drugega, kakor iti na cesto poginiti, kajti naši nekdanji prihranki s katerimi se danes še branimo, bodo kmalu skopneli. Držimo danes še koncesijo v upanju na boljše
16.	Bibe, perutnina, divjačina, kava, čaj itd. spadajo pod 2.5% splošni poslovni davek.
Pri vseh alkoholnih pijačah je osnova za davek prodajna cena, zmanjšana za državno, banovinsko in občinsko trošarino.
Pogrešna davčna politika in socialno skrbstvo
USares so danes slabi in težki časi. Vsak posameznik se bori danes za svoj obstoj — o napredku seveda danes ni govora. Slehernemu se vidi v očeh zaskrbljenost, sliši se tarnanje in jadikovanje pri vseh slojih kateri niso založeni z vsemi dobrinami. Teh srečnežev, ki ao založeni z vsem blagrom tega sveta je pa prav malo..Pretežna večina jih je, ki danes ne vedo izhoda, ne vedo, kako se naj še uspešno postavijo v bran današnjemu pritisku, da bi ohranili sebe in svoio družino, ki je ravno pri nižjih in srednjih slojih — delavcih, obrtnikih in nameščencih — po navadi številna.
Kakšen pa je pritisk, ki ga občutijo najbolj delavec, nameščenec in obrtnik. Ta je v prvi vrsti draginja. Delavec, uslužbenec nima sorazmerjih prejemkov, ki bi ustrezali današnji draginji, «n si ne more privoščiti, ampak se omeji na najskromnejše življenje. Ce delavec nima in ne more trošiti, kakor bi bilo potrebno za njegov želodec, je s tem ■eveda prikrajšan tudi obrtnik, v največji meri pa gostilničarski stan. Gostilničar je ravno tista reva, ki se nad njim ne iznese, on je najbolj udarjen, ker i&o« danes še bolj kakor poprej delavec
HOTELIRJI IN GOSTILNIČARJI!
Nabavite si za Vaše qoste
planinsko cvetlični med
v MEDARNI
LJUBLJANA - Židovska 6	•
katera Vas naih<>|ip 0'>str<že.
— nameščenec — cenejše življenje —• cenejšo prehrano. Vse se še bolj zateka v privatne kuhinje in črne vinotoče, ker ti lahko v resnici dajo nekoliko cenejše
— saj nimajo nobenih dajatev, ne v trošarini, ne v pridobnini in ne v prometnem davku.
Vsi skupaj torej občutimo draginj-eki pritisk in nič ni čudnega, ako se vsak po svoje bori za izboljšanje današnjega položaja.
Prav je! Vsi imamo pravico do življenja in zelo razveseljivo je, da se oblasti in socialno skrbstvo zanimajo za zaščito uslužbenstva, nameščenstva in delavstva. Ustvarjajo se uredbe, ki z njim določajo njih delovni čas in urejajo njih minimalne prejemke. Vsak uvidevni obrtnik, naj si bo to gostilničar, trgovec ali kateri koli drugi, pozdravlja to in temu ne ugovarja. Pri vsej tej uvidevnosti si pa vendar zastavlja vprašanje: »Kaj pa z nami?« Mi pa nimamo nobene
Potrjevanje cenikov za gostinske obrate
Vlada je lansko leto kmalu po izbruhu vojne izdala uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije v mnenju, da bo z uredbami in drugimi predpisi zavrla skok cen najnujnejših življenjskih potrebščin. Ta domneva se ni uresničila, ker so rasle cene ne glede na to uredbo in na druge razne predpise, ki so ji od časa do časa sledili. Vsa peza preganjanja se je zvalila tedaj na majhnega gospodarskega človeka, do-čim so špekulanti zaslužili na milijone in kakor se trdi, v poedinih slučajih celo milijarde dinarjev. Seveda so gostinski
mL
čase — in to že polnih osem let — vendar pa je že opažati, da omahne marsikateri sedaj tu, sedaj tam. Pa saj drugače ni mogoče.
Kako je ta davčna politika pogrešna naj navedemo s številkami samo eden primer:
Nekdo ima ocenjeni dohodek z 18.200 din, celokupni davčni predpis (zgrada-rina, pridobnina itd.) pa znaša 15.189 din. Ostane mu za življenje njega in njegove družine s štirimi otroki 3.002 din, to je na mesec 250 din.
A to še ni vse: Predpisanega ima še cerkvenega davka 2.558.50 din, tako mu torej ostane znesek po 443.50 din, kar še ni za vodarino. Od česa naj ta obrtnik živi?
Kje so nadzorne oblasti, ki regulirajo samoupravne doklade? Ali za obrtnike ni zaščite — ni socialnega skrbstva? Ti, ki so pridno delali od svoje mladosti in štedili za stare dni, se jih naj na starost prepusti žalostni usodi?
Nekdaj je obstojal v zaščito obrtnika davčni minimum, kar je bilo edino pravilno in socialno, sedaj tega ni. Ali bodo merodajni uvideli, da je to pogrešno in da bo imelo usodne posledice?
Ker imamo tudi pravico do življenja, se obračamo na merodajne činitelje, da se nam čimprej vrne in upelje zopet eksistenčni minimum — dokler ni prepozno.	B.
obrati prišli zaradi stalno naraščajočih cen na živilskem trgu in zaradi povišanja režijskih stroškov v silne težave. Nekateri predmeti so izginili sploh iz trga, čeprav se trdi, da jih je še mnogo na zalogi, seveda v skritih skladiščih, kamor ne seže oko nadzorne oblasti. Začela se je borba s cenami. Z naraščanjem cen poedinih predmetov bi bilo pričakovati, da je treba v isti izmeri zvišati tudi cene v obratih in seveda tudi dohodek delavcem, uradništvu itd. To bi bil logičen razvoj takega stanja, kakor smo ga orisali. Na žalost je nastalo
Kdaj se morajo vložiti prijave za odmero pridobnine?
Davčni oddelek finančnega ministrstva je naročil vsem davčnim upravam, da z javnim pozivom pozovejo davčne zavezance pridobnine ter zavezance davka na poslovni promet in luksuznega davka, ki jim davčne osnove določajo davčni odbori, da predložijo davčne prijave za davčno leto 1941. v roku od
I
5.	januarja do zaključno 4. februarju 1941.
Davčni zavezanci morajo vnesti v davčno prijavo za pridobnino tudi vse podatke, ki so potrebni za odmero posebnega davčnega dodatka, davka na neoženjene osebe in prispevka za narodni obrambni fond.
nekaj drugega. Mesto dobre enotne pre-hranbene organizacije, ki bi regulirala prehrano in določevala cene, se je ves prehranbeni problem reševal s pisare-njem tako počasi, da je vsak predpis bil izdan mnogo prepozno in ni mogel doseči zaželjenega uspeha. Cene so rasle, dohodek delavcev in uradništva pa ni držal koraka z njimi. Zato je poskušalo uradništvo po sreskih načelstvih in v protidraginjskih odborih zajeziti naraščanje cen z izrekanjem kazni, s počasnim potrjevanjem predloženih cenikov ali pa je cenike enostavno potrdilo izpod cen, ki so bile pred 1. septembrom 1939 v veljavi. Edini cilj takega postopanja je bilo znižanje cen po gostilnah in mesarjih na vsak način. Naravno, da je tako razumevanje uradništva ih onih, ki po svojih praznih žepih in želodcu presojajo predložene cenike nemogoče in tudi ne v interesu gospodarstva države in samouprav. Enostavno odklanjanje povišanja cen znači, da te osebe ne razumejo svoje naloge in da ne škodujejo s takim postopanjem samo gostilničarjem in drugim obrtnikom, temveč tudi kon-zumentom. Urejevanje cen ni tako enostavno, kakor si ti cenilci zamišljajo, ker so vendar cene vrlo važen gospodarski in tudi socialni problem. Kateri obrtnik bo hotel še prodajati izdelke, če ne bo nič zaslužil, ali če bo moral po želji teh cenilcev, prodajati svoje blago pod lastno ceno. Takih norcev bo jako malo in bodo obrate raje zaprli, kar pa gotovo ne bo davkarijam in občinam pogodu.
V mislih imamo pri tem nekega uradnika, ki se postavlja v pozo diktatorja, meneč da bo s kaznimi preprečil naraščanje cen in zajamčil zadostno prehrano prebivalstvu. V svoji naivnosti je kmalu dosegel uspehe, toda take, da mu niso v čast. Blago je enostavno izginilo iz onega trga kjer je vladal ta uradnik. Blago si je namreč poiskalo raje ono tržišče, kjer so večje cene. Posledica tp-ga je bila, da si niso naše gospodinje mogle v času, ko je bilo n. pr. še mnogo slanine na razpolago, nabaviti tega ve-levažnega živila. Zaenkrat je hotel s tem ta diktator panati mesarje, v resnici pa je onemogočil gospodinjam pravočasno in zadostno nabavo masti. Kakor se vidi se cene ne morejo regulirati izpod gotovega nivoja, ker si blago poišče dražje tržišče. Na tak način bi se vprašanje cen lahko uredilo le za večja področja, kakor so n. pr. banovine in še tu bi nastale velike težave. Cene bi se morale regulirati iz enega mesta za vso državo, pa bi bilo dosti blaga po enakih cenah na trgu.
Pri/a ve za odmero pridobnine m davka
na poslovni promet je vložiti nsjkasnee do 4. februarja 1941 in sicer za vsak davek posebei izključno le na uradnih tiskovinah
Imamo pa zopet slučaj, ko sreska načelstva zadržujejo cenike in jih vzamejo v obravnavo šele p6 mesecih, ko se je izvršil ponoven skok cen, tako da iste ne odgovarjajo več predloženim cenam. Na ta način ne pridejo gostilničarji nikdar do cenikov in se izpostavljajo preganjanjem. Nadalje smo opazili celo to, da je neko sresko načelstvo znižalo cene kljub porastu cen živil izpod onih cen, ki so bile pred meseci od njega uradno potrjene. Če ne bi bilo res, bi se tako postopanje smatralo za šalo.
Za gostilničarje, mesarje in peke pa je postal položaj zaradi nereda, ki vlada v prehrani in zaradi anarhije cen in postopanja uradništva, naravnost obupen. Ti
najboljši davkoplačevalci se tretirajo kot največji špekulanti, oderuhi in izkoriščevalci prebivalstva, tako da jim ne bo preostajalo drugo, kakor da zapro svoje obrate.
Vlada naj razširi funkcije urada za kontrolo cen, da se s tem zajamči strokovna in objektivna presoja cen, ne pa da se pusti to urejevanje cen podrejenim oblastvom in pa protidraginjskim odborom, ki smatrajo, da niso posvetovalni organi, temveč da je njihova naloga v glavnem v tem, da odklanjajo vsako povišanje. Red v organizacijo prehrane in odpravi se naj samovolje po-edinih oseb, pa bo kmalu boljše za kon-zumenta in obrtnika.
Cene glavnim deželnim pridelkom
v septembru 1939 In oktobru 1940
»Jugoslovenski kurir« je objavil pred kratkim na osnovi podatkov Direkcije za zunanjo trgovino gibanje cen glavnih
Oktober	1940	Sept. 19S9	Razlika	Vlš. %
Pšenica, bačka 78-79 kg 2%	305	157	148	94.2
Pšenica sremska 78-79 kg 2%	310	152	158	103.9
Koruza sušena	260	117	143	122.2
Rž	250	117	133	113.6
Ječmen bački 63-64 kg	337	141	196	139
Moka pšenična Ogg in Og	375	235	140	59.5
Moka pšenična št. 2	348	215	133	61.8
Namizna jabolka slovenska	500	200	300	150
Fižol beli sremski	450	283	167	59
Krompir (Schneeflock) slovenski	300	70	230	328.5
Česen	800	360	440	122.2
Čebula	250	90	160	177.7
Paradižniki	200	115	85	75.6
Paprika zmleta la	3700	3150	550	17.4
Paprika sladka zmleta	4000	3950	50	1.2
Seno	100	67	33	49.2
Slama pšenična	40	27	13	48.1
Voli živa vaga la	8	4.50	3.50	77.7
Krave živa vaga la	8	3.90	4.10	105.1
Teleta živa teža Ja	9	7	2	28.5
Teleta živa teža Ha	8	6	2	25
Konji lahki	6000	3750	2250	60
Konji težki	12000	5500	6500	118.1
Svinje 125 kg	16 50	8.50	8	94.1
Svinje 150 do 200 kg	16.50	8	8.50	106.2
Kokoši žive	14	8	6	75.
Purani	14	8	6	75
Piščanci živi	13	8	5	62.5
Jajca štajerska	1.50	0.80	0.95	118.7
Jajca vojvodinska	1.50	0.60	0.90	150
Kože volovske surove	12	7.50	4.50	60
Kože telečje surove	28	14	14	100
V kakšnih količinah lahko prodajajo gostilničarji
alkoholne pijače ?
Pojasnitev obsega trgovine z vinom na veliko in malo
Finančno ministrstvo je razposlalo na finančne direkcije razpis, s katerim razglaša tozadevno pojasnilo ministra trgovine in industrije II. br. 32.417 od 3. septembra t. 1., ki se glasi:
»Četudi ne spominja zakon o obrtih delitev trgovskih obratov na veliko in. malo, vendar se pri uporabi tega zakona vrfii dosledno enako in brezpogojno de- J litev teh obratov. To sta dve vrsti obra- j tov ter je njihov obseg, kakor način ! poslovanja odrejen z obstoječimi trgov- j skimi običaji, ki se razvijajo v skladu ; s pravili, ki jih je topogledno postavila gospodarska nauka. Na podlagi tega in z obzirom na predpise naznačenega za- ! kona o obrtih o razmejitvi med poedi-nimi vrstami obratov ne sme oseba, ki ima pooblastilo odnosno dovolilo za pro- { dajo nekega blaga na malo ali obratno prodajati isto blago na osnovi istega pooblastila odnosno dovolila tudi na veli-liko ali obratno.
Na osnovi teh pravil se ima rešiti tudi vprašanje, ki je bilo postavljeno v tem predmetu. Gostinski obrati se morajo smatrati za obrate, ki poslujejo izključno na malo. To velja tudi v pogledu prodaje alkoholnih pijač ter se smejo v teh obratih prodajati alkoholne pijače, oziraje se na celokupen obseg takih obratov in na pravo na osnovi katerega izvršuje podjetnik svoj obrat — samo na malo. Ker je točno določena meja med prodajo alkoholnih pijač na drobno in prodajo alkoholnih pijač na veliko, je jasno katere količine alkoholnih pijač lahko prodaja gostinski podjetnik brez obaira, če prodaja te pijače m potrošnjo v samem lokalu ali izven lokala. (To je pojasnilo trgovinskega ministra).
Toneje Anton in Tereza kavarna „Evropa“
Ljubljana, Tyršei/a cesta
niki prodajajo svojim gostom alkoholne pijače v neomejenih količinah za potrošnjo v poslovnih prostorih, za potrošnjo izven lokalov pa samo v količinah, ki so manjše od onih, ki so odrejene v odst. 3. čl. 2. naznačenega pravilnika.
Kako se tedaj glasi odst. 3. čl. 2. pravilnika za izvrševanje odredb tar. br. 62 taksne tarife zakona o taksah?
Pod točenjem alkoholnih pijač na veliko se razume enkratna prodaja in to: vina preko 50 litrov, piva preko 25 litrov, špirita in žganja napravljenega od špirita preko 50 litrov, žganja, ki se dobi z destilacijo sadja in ostalih alkoholnih pijač pa preko 25 litrov.
Iz tega izhaja, da smejo gostilničarji predajati svojim gostom v lokalu neomejeno količino alkoholnih pijač, izven
deželskih pridelkov v oktobru t. 1. na-pram septembru 1939. Cene so se gibale tako-le:
V nadaljevanju tega razpisa izvaja finančno ministrstvo sledeče:
Oddelek za davke finančnega ministrstva izdaja na osnovi odredbe čl. 43. zakona o taksah k temu sledeče pojasnilo:
Po predpisih zakona o obrtih so obrati za točenje alkoholnih pijač na drobno, t. j. gostinski obrati — obrati v katerih se streže gostom z jedili in pijačami in sicer prvenstveno za potrošnjo
v lokalih teh obratov. Jedilo in pijačo se lahko da.ie tudi za potrošnjo izven prostorov teh obratov, toda le v onih količinah, v katerih se takšna potrošnja vrši v prostorih obrata. Seveda se s tem ne izključuje možnost, da prodajo lastniki takšnih obratov izjemoma od časa tudi večje količine pijač eni osebi, ker tako delo nima značaj stalnosti.
Ker so z odredbo odst. 3. čl. 2. pravilnika za izvrševanje odredb tar. post. 62. taksne tarife zakona o taksah, odrejene najmanjše količine alkoholnih pijač, katere smejo točilci alkoholnih pijač na veliko naenkrat prodati, kakor tudi količine, ki jih smejo prodajati naenkrat točilci alkoholnih pijač na drobno, je potemtakem treba razumeti odredbo odst: 2. čl. 2 naznačenega pravilnika tako, da lahko gostinski podjet-
IZVESITE C EN IKK JEDIL, PIJAČ IN PRENOČIŠČ!
Po nrtylbi o pobijanja drsgkije in brezvestne špekulacije, morajo biti v gostinskih obratih izvešeni ceniki jedil in pijač, v kolikor niso gostom na razpolago jedilni listi. V sobah za tujce pa morajo biti izvešeni ceniki prenočišč.
lokala pa le izpod 50 litrov vina, {dva
izpod 25 litrov, špirita m žganja napravljenega izpod 50 litrov in žganja napravljenega iz sadja in iz ostalih alkoholnih pijač izpod 25 litrov.
S temi pojasnili trgovin, in linau. ministrstva je razmejena pravica trgovine z vinom na veliko in trgovine z alkoholnimi pijačami na drobno, z drugo besedo med trgovci z vinom in gostilničarji.
Fani Kveder Hotel »Mariborski dvor«
Maribor
želi svojim gostom vesele božične praznike in srečno Novo leto! '
Občinski prehranjevalni uradi ustanovljeni
Z odredbo bana dravske banovine VIII. št. 10.072-3-40 z dne 26. novembra 1940 se je razširila obveznost ustanoviti občinski urad za preskrbovanje na vse občine dravske banovine.
Občinski preskrbovalni uradi izvršujejo sledeče naloge:	Vodijo	evidenco
zalog in potrebe življenjskih potrebščin v občini. V to svrho morajo vsi obrati, ki oddajajo življenjske potrebščine neposredno potrošnikom, dati občinskemu preskrbovalnemu uradu na razpolago potrebne podatke o višini zalog in dobavi blaga. Kontrolirajo pravilno razdelitev življenjskih potrebščin na potrošnike. Oskrbujejo ali na lasten račun ali pa s posredovanjem trgovine ali zadružništva prvenstveno preko banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani nabavo življenjskih potrebščin in njih razdelitev na razdelilne edinice (trgovine na drobno in zadruge) v občini. Kontrolirajo pravilno racioniranje življenjskih potrebščin, v kolikor bo to za po-
samezne predmete odrejeno in potrebno. Zasledujejo gibanje cen življenjskih potrebščin in nadzirajo, da se prodajalci držijo odrejenih ali oblastveno odrejenih cen za predmete, ki so pod kontrolo čen. Izvajajo preskrbovalne socialne akcije v občini, skrbe za nabavo in obnovo rezerv živil v smislu naredbe o rezervah hrane.
Uprava (občinskega urada je sestavljena iz predsednika In 3 do 6 članov. Uradu predseduje predsednik občine, namestnika določi občinski odbor iz vrst predstavnikov trgovine po zaslišanju pristojne korporacije in iz vrat pied-stvanikov zadrug in potrošnikov.
Za izvajanje nadzora nad poslovanjem občinskih preskrbovalnih uradov se ustanovi sreski preskrbovalni odbor, obstoječ iz predsednika, ki je vsakokratni sreski načelnik, ostale člane m imenuje ban iz vrst predstavnikov trgovine, zadružništva in potrošnikov.
Jubilej dela
Vsak življenjski praznik je lep, še posebno lep je praznik dela, ki ga je človek opravil — a kako naj rečemo o jubileju nekoga, ki je 35 let pripravljal ljudem tisto, kar jim gre najbolj neposredno do krvi in srca, ki je 35 let kuhal ljudem same izbrane, dobre reči.
1
ljudi. Da, koliko jih je bilo, popotnih in domačih, ki so se naužili dobrega od njene roke, koliko odličnikov je zajemalo na banketih, ki jim je Polona pripravila menuje, a lepa je tudi armadica deklet in žena, ki so se pri njeni kuhalnici naučile kuharske umetnosti in danes z veščo roko vodijo gospodinjstvo doma, če so prišle v varen zakonski pristan, ali pa kuhajo gostom po restavracijah v zadovoljstvo in užitek. Pa še eno je vredno omembe: Polona je izmed tistih ljudi, ki ne vedo za bolezen, ki se branijo počitka, ki jim je delo in vestnost življenjsko pravilo.
Ko ji čestitamo k jubileju, ji ne moremo ničesar lepšega pokloniti v dar, kakor da jo postavimo za vzgled vsem našim mladim ljudem, bodo upoštevale.
V mislih imamo go. Polonco Permeto-vo, roj. Ožekovo, kuharico v kolodvorski restavraciji g. Cirila Majcna v Ljubljani, ki se že 35 let nepretrgoma in uspešno udejstvuje v kunarski stroki, zadnjih 15 let pa vodi kuhmio svojega sedanjega gospodarja. Jubilantka je šla iz svojega rodnega kraja, Rimskih toplic, v široki svet za kruhom. Dalala je svoj čas v znameniti kuhinji hotela Lloyda, nato je bila na Dunaju, a ko je izpopolnila svoje znanje v nekaterih odličnih gostinskih obratih nekdanje Avstrije, se je vrnila v domovino. Nekaj časa je službovala v ljubljanskem »Grand hotelu Unionu«, zdaj pa že 15 let neprenehoma vrti kuhalnico v kuhinji kolodvorske restavracije.
Lep in vesel je takle pogled nazaj, a življenje samo je en sam trd delavni dan. Človek pa ima vendar zadoščenje, če vidi, da njegov trud ni ostal brez uspeha. Naša Polonca pa se je tudi s svojo kuhalnico zapisala v srca tisočem
Izlakar A.
restavracija „Pri Šestici“
Ljubljana, Tyrševa c. 8
Zvišane cene soli
Uprava drž. monopolov je zvišala cene soli tako-le:
Za človeško hrano:
kamena debelozrnata kg kamena zmleta kg morska debelozrnata kg morska zmleta kg varjena drobna kg varjena, briketi kg jodirana sol kg namizna sol kg
Za živalsko hrano: morska debelozrnata kg varjena, drobna kg morska zmleta kg varjena, briketi kg kamena, zmleta kg
od 1.50 od 1.50 od 1.50 od 1.50 od 1.50 od 1.50 od 1.50 od 4
na 2.50 na 2.50 na 2.50 na 2i50 na 2.50 na 2.50 na 2.50 na 6
od 0 50 na0.75 od 0.50 na 0.75 od 0.50 na 0.75 od 0.50 na 0.75 od 0.50 na 0.75
Vladimir Regally:
Gostilničar za tujski promet in zase
Točilna faksa se mora plačati za I. polletje 1941 najkasneje do 31. januarja 1941
Če govorimo o nenavadno važni vlogi tujskega prometa v našem narodnem gospodarstvu, mislimo predvsem na re-ceptivni tujski promet, ki je osnova vsega tujskoprometnega gibanja in udejstvovanja. Receptivni tujski promet je namreč oni, ki sprejema, ki je najvažnejši in ki zapušča v človeku največ vtiskov.
O receptivnem tujskem prometu bi lahko govorili že v časih, ko so po raz-rvanih cestah vozili vozniki težka bremena in ko dežel še niso prepletale že* leznice. V razkošnih kočijah, v nerodnih poštnih vozovih in na tovornih vozilih so tedaj potovali ljudje od kraja do kraja, opravljali svoje delo in se zabavali, služili svoj vsakdanji kruh in — iskali prijetne krčme, kjer so bili dobro pogoščeni in kjer so točili res dobro, izbrano kapljico. Receptivni tujski promet je torej doma še v časih, ko o tujskem prometu v sedanjem pomenu besede sploh nihče ni mislil. Železnica je prinesla v dežele novo življenje. Stare krčme in gostilne, kjer so se potniki v davno minulih časih tako radi ustavljali, so izumrle. Železna pot je vodila drugje, biči na cestah pa so onemeli. Samo tu in tam je še kakšen samoten pok, ki pa ga v starih obcestnih gostilnah niso več slišali. Pred temi gostilnami tudi niso več stali zajetni gostilničarji, ki jih ie bila ena sama velika skrb za tujca — gosta.
Gostinski stan se je tedaj začel v večjem obsegu razvijati v naseljih, ki so ležala ob železnicah. Tam se je tudi ži-vahneje začela razvijati izprva obrt s trgovino, pozneje pa tudi industrija. Gostilničar pa je še zmeraj ostal tisti, ki je pred tuici zastopal ugled svojega kraja. Če je imel prostore, ki so se tujci v njih prijetno počutili, če jim je nudil hrano, ki je bila okusna, in če jim je postregel z dobro kapljico, so odhajali tujci iz dotičnega kraja zadovoljni in veseli. K celotnemu vtisku, ki ga je kraj zapustil v njih, je gostilničar prispeval svoj delež.
Še pozneje se je začel razvijati tujski promet v sedanjem pomenu besede. Gostilničar ni bil več tisti, ki je samo za kratek dan ali dva nudil tujcu udobno zavetje, drugi dom, ampak je sprejemal tujce že tudi za dalj časa. Ves ta čas jim je moral biti njegov dom res pravi drugi dom, saj bi se sicer tujci k njemu nikoli več ne vrnili. V tujskem prometu mu je torej še zmeraj ostala najvažnejša in najvidnejša vloga, čeravno je bil sicer v marsikaterem pogledu potisnjen čisto v ozadje.
Tujskega prometa so se tedaj lotili drugi. Bili so med njimi takšni, ki so hlepeli le po mastnih dobičkih in ki jim za njegovo moralno stran ni bilo prav nič, bilo pa je tudi več takšnih, ki so tujski promet začeli obravnavati kot vedo. Prvi in drugi pa so pozabili na gostilničarja. V tujskoprometnih ustanovah so se začeli oglašati zastopniki vseh mogočih društev in ustanov, naj-
manj besede pa je pri tem delu imel gostilničar, čeravno je prav on prvi začetnik tujskega prometa in čeprav mu še dandanes v njem pripada najvidnejša vloga. V tujskem prometu, kjer ima gostilničar najstarejše izročilo, je postal v novem času samo skromen učenec, ki je moral sprejemati nasvete, navodila in ukaze od vseh strani, za njegovo zaščito pa se ni zmenil nihče. Da je bil tujski promet v naših krajih v dandanašnjem pomenu besede sploh mogoč, so morali globoko v svoje žepe poseči gostilničarji. Gostinski stan je tisti, ki daje zdaj kruha celi vrsti ljudi. Ne mislim tu samo tistih, ki se udejstvujejo pri različnih tujskoprometnih ustanovah, ampak tudi vse ostale — trgovce, obrtnike in kmete. Gostilničar je posrednik med njimi. Nanj kriče vsi, zanj pa se zmenijo le redki.
Življenje se je zdaj zelo podražilo. Na obrtnike in trgovce, prav tako pa tudi na kmete, ne apelira nihče, da bi bili v cenah zmernejši, gostilničarju pa svetujejo vsi, naj bo čimbolj zmeren, ker bo le tako mogoč normalen razvoj našega tujskega prometa.
Vse za kuhanje mila potrebne surovine kot lužni kamen, terpentin in sredstvo za peniti dobite v
Drogeriji Gregorič
kr. dv, dobavitelj
Ljubljana, Prešernova ul. 5
Od gostilničarja zahtevajo marsikdaj, da bi prodajal obroke hrane in vina ceneje, kakor pa je cena tem artiklom na javpih trgih. Gostilničar — pravijo, da prinaša blagostanje v deželo tujski promet, prinaša pa ga prav za prav gostinski slan — bi moral pozabiti sam nase in na vse tiste, ki ob njem žive, pa brez lastnega zaslužka pogoščati ljudi. Od nobenega stanu niso doslej zahtevali toliko davkov in drugih dajatev, kolikor od gostilničarskega, kljub temu pa ga še naprej obremenjujejo in zahtevajo, da le on podpira naš tujski promet in vse, kar je z njim v zvezi.
Enkrat za zmeraj je nujno potrebno odločno povedati, da gostilničarjem njihova gostišča ne prinašajo mastnih dobičkov. Morda bi jih prinašala, če bi davčno in drugače ne bili tako obremenjeni. Tudi doprinose tujskoprometnim ustanovam in društvom plačujejo v prvi vrsti naši gostilničarji, čeravno so oni v pretežnem obsegu svojega dela samo posredniki med kmeti, obrtniki in trgovci na eni strani in tujci na drugi strani. Če je bilo v kakem kraju v glavni sezoni dva tisoč gostov, ni imel dobička
od njih samo gostilničar. Morda ga je prav ta imel najmanj. Ob gostilničarju so živeli kmetje, ki so prodajali zelenjavo in mleko, ob njem so živeli tudi obrtniki (mesarji, peki in drugi), ki so za toliko ljudi več prodali svojih proizvodov in prav tako so se s temi tujci okoristili trgovci. Toda nikomur od tistih, ki dandanes krmarijo naš tujski promet, ni prišlo na misel, da bi bilo n. pr. s tujskoprometnimi davščinami nujno potrebno obremeniti tudi vse te stanove, ne pa samo gostilničarja, ki je marsikdaj čisto brezplačen posrednik med kmetom, obrtnikom in trgovcem in tujci.
Če bi gostilničarji ustanovili svoje gostilničarske vinarske zadruge, svoje gostilničarske konzume, svoje gostilničarske pekarije in mesarije, bi bili prizadeti stanovi ogorčeni, češ da jim gostilničarji odjedajo vsakdanji kruh.
i	Vsi ti stanovi, ki jim tujski promet
j	prinaša prav lep dobiček, pa niso za-
radi tega nič bolj obremenjeni, zdaj ne pomislijo, da bi bili tudi oni dolžni prispevati primerne zneske za ta tujski promet, če pa bi gostilničarji posegli po samoobrambi in samohrambi, bi se ti stanovi čutili prizadete in bi nastopili odločno proti gostilničarjem,
čeravno gostilničarji niso doslej proti njim še nikoli odločno nastopili in zahtevali, da vsaj pri tujskoprometnih dajatvah sodelujejo vsi, ki jim na ta ali oni način tujski promet prinaša koristi.
Toda tudi o tem problemu, ki je marsikdaj zarezan globoko v živo meso naših gostilničarjev, bodo morala oblastva prej ali slej resno premišljevati. Tudi to vprašanje bo potrebno urediti tako, da ne bo vse breme ležalo samo na gostilničarjih, ampak na vseh prizadetih stahovih. Na gostilničarju že itak leži največje — moralno breme, čeravno je sicer skoraj najmanj upoštevan. Zakaj ne bi temu moralnemu bremenu primerno v vsakem pogledu upoštevali našega gostilničarja in mu v tujskem prometu dali mesto in zaščito, ki mu po njegovi važni funkciji v vsakem pogledu pripadata.
SPOTU!
Višek užitka pri kosilu
ni znabiti kaka posebno rafinirano pripravljena jed, ampak občutek, kadar vstanete od mize. Zgodi se, da od z vsemi mogočimi slasticami obložene mize vstanete vendar nezadovoljni. Želodec Vam stavka, in prebavni aparat Vam narekuje, da nekaj pi v redu. - Tu morate napraviti zopet red ! Dobro sredstvo za dosego je naravna Rogaška Slatina. — Pijte pred in po kosilu po en kozarec in po možnosti tudi zjutraj na tešče, pa bo Vaša prebava kmalu zopet v redu. Lahko bodete zopet brez skrbi jedU kar Vam tekne. ,
Pri mizi naj torej nikdar ne manjka Rogaška slatina!
Teodor Korn
(prej Henrik Korn) Ustanovljeno 1862.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacija vodovodov in centralnih kmjav. Naprave strelovodov Kopališke in klosetne naprave
Ljubljana, Poljanska c. 8
Združenje gostilniških podjetij Gornja Radgona
Koler Rudolf	
gostilničar	
	Gornja Radgona
Anakreon:
Dostojanstvo
Pravo uživanje vina je umetnost. Če tega ne bi vedeli sami, bi nas poučili mojstrski učitelji vsega uživanja, stari Rimljani. Kadar koli je njihov meč osvajal zemljo, povsod jim je kot znanilec miru sledil vinski trs. Daleč po Evropi se je razprostrla njihova oblast — in koder koli so prisojni griči, povsod so Rimljani gojili trte. Tako pri nas v klasični ptujski pokrajini, kakor v Galiji in Germaniji in na Helvetskem področju, vsepovsod po prisojnih pobočjih, ki padajo proti strugam rek. Rimski legionarji so prinašali iz svoje sončne domovine sadike in tako so zaslovele vinorodne krajine, svojstvene po prikupnem, umerjenem licu, z nadihom nečesa plemenitega, svetleče se v srebrnkastem tlenju, vedno pesniško zasanjane in v svoji tišini skrivajoče motni blesk vin-skih jagod.
Koder koli so rimski legionarji zasadili pobočja, povsod se je razvila tudi svojstvena vinska kultura, razvila se je
umetnost pitja, ki se je dedovala od rodu do rodu in se izpopolnjevala do pravcate filozofije — da, do filozofije tihega uživanja in veselega razmišljanja o svetu in vesoljstvu.
Kdor je kdaj potoval po znamenitih vinorodnih krajih, po Burgundskem ali okrog Bordeauxa, po Porenju, po Italiji ali Španiji, je povsod našel nekam težko, možato kulturo, ki se očituje v starinskih patricijskih hišah, v katedralah in palačah pa v vsem načinu življenja prebivalcev.
Kjer raste vino, je mnogo lepih stvaritev in mnogo dobrih ljudi.
Ti ljudje so prirasli na svoja domača tla. Njihova sanjarjenja ne pohitevajo pohlepno kakor lačni volkovi nekam v megleno tujino. Njim se odpira svet ob čaši rujnega vina, ob najžlahtnejšem pridelku, ki jim ga da rodna zemlja. Tla njihovih vinogradov hranijo kri mnogih pokolenj. Ta in oni je omahnil v
smrt, da bi znova vstal v rasti vinske trte.
Čudovit je šepet, ko pride jesen in zašumijo veliki listi vinogradov in brajd. V njih je zgodovinski dih stare kulture, v njem se izraža večno hrepenenje po ustvarjanju, po izboljševanju in izpopo-ljevanju tistega, kar je naša last. Vzorno urejen vinograd je največji ponos pravega vinogradnika. Naj se sinovi in hčerke razkropijo po svetu v kakršnih koli poklic in položaj, — spomin na dedni vinograd in na domačo vinsko klet ostane najdražji. Trs druguje trsu, enolične so vrste trsja in količev, zato je celotna slika vinogradov blaga, osvajajoča. Koliko je lepote, ko se približa čas trgatve. In s kolikšno skrbjo je treba obrati sleherni trs. To ni tista enolična žetev, kakor na žitnem polju, — pri bratvi otiplje roka sleherni grozd tako skrbno, kakor da ima opravka z draguljem.
Kakor mora biti pravi vinogradnik skrben, tako mora biti pravi pivec pošten in preudaren, vino samo pa mora biti pristno in plemenito. Vino, ki vpi-
janja, je satdnovo. Le tisto vino, ki prijetno omamlja, poljublja našo dušo kakor prijeten sen. V vinu je resnica, so rekli stari Rimljani. Ljudje preobračajo ta rek po svoje in pravijo, da se človek po pitju vina pokaže tak, kakršen je v resnici: po mogočnosti čim slabši. Pravilneje pa je: človek, ki ljubi pravi vinski užitek, postane ob pitju vina dober in duhovit. Žlahtno vino deluje kakor čarovnik. Zagrne pajčolan čez pusto vsakdanjost in da človeku spoznati tisto harmonijo, ki gospoduje nad licem vsakdanjega; harmonijo vzvišene, nekam otožne dostojanstvenosti. Zato poznavalci vina ne pravimo zaman, da smo v »dvignjenem razpoloženju«, kadar uživamo dobro vino. Kadar pijemo pošteno vino, smo vzvišeni nad zoprni vrvež.
O slavnem francoskem pisatelju Balzacu pravijo, da je ljubil žlahtna vina skoraj bolj kakor ženske. Znano je, kako rad je sam samcat posedeval po gostilnicah in dobrih točilnicah. Treba je vedeti, kaj vse premore Pariz in kaj ostala francoska mesta. Treba je kdaj videti francoskega kletarja, s kolikšnim
■lošt Boks:
Svefonočna
Prostorna izba. V kotu peč obsežna, topla, da vsa deca gre zdaj, ko mraz je, nanjo leč.
Nocoj je sveti večer, povzame ded, o polnoči pride Bog na svet, odrešit vse, ki na svetu trpimo in ki se z življenjem pokorimo.
]
O, Janezek ve, da je sveti večer, saj krvavice že v izbo dehtijo, in ko družina iz cerkve se vrne, po polnoči babica jih na ognjišču še enkrat skrbno obrne in nato pripravi gostijo.
Boris Bllitoršlč:
O, Janezek ve, da je sveti večer, le to, le to mu v glavo ne grč. da ljudje ob krvavicah trpe
in z njimi se pokorijo ...
*
V oblaku kadila pod stropom, očrnelim od zgodnjih in poznih muh tajinstveno ziblje se sveti duh, iz papirja sicer, a vseeno se čudi pastircem in ovcam pa tudi kamelam in palmam, ki jaslice v kotu oživljajo.
Vse ovce se zde mu za čudo velike, kamele jim segajo komaj do glav, pastirci pa delajo takšen živžav, kakor da bili bi brez vsake olike.
Ve
Na pragu si z nog ometajo sneg, val mrzle noči v toplo izbo prihaja, na nebu božična zvezda vstaja, neskončnost miru se razliva iz raja, sam Bog se je javil nocoj pri ljudeh
J. Marinko
lastnik tvrdke Potnik in drug, Ljubljana, Metelkova 13
Vam k božičnim praznikom iskreno čestita in želi mnogo uspehov
v novem letu 1941
Njen zadnji božič
Listi so prinesli samo kratko novico:
>Na sveti večer je v svoji sobi izpila steklenico lizola natakarica Amalija N. Nekdo, ki je šel mimo njene sobe, je slišal za vrati sobe stokanje, in poklical policijo na pomoč. Nesrečnico so takoj odpeljali reševalci v bolnišnico, toda vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Ne da bi se bila zavedela, je dve uri nato izdihnila. Vzrok, ki je pognal nesrečnico v smrt, je neznan.«
Vzrok je neznan ... Vsakdo lahko ugiba, kaj naj bi bilo.
•
Malči, to je ta Amalija N., je bila s kmetov. Siromašno dekle. V hiši jih je bilo sedem. Večkrat so bili lačni kakor Biti. Komaj je čakala, da pojde od doma, v mesto. Mesto je za take ljudi, kakor je bila Malči, živ kruh, veselje, obilje.
In res je šla. Sedemnajst ali osemnajst let ji je bilo takrat. Sedemnajst ali osemnajst let pomanjkanja, dela.
Še srečo je imela, da je hitro dobila službo. Toda ko je prišla vanjo, je hitro spoznala, kaj je mesto. Bila je služkinja pri zakonski dvojici srednjih let. Brez otrok. Morala je gledati na dva človeka, ki ju je življenje na bog ve kakšen način združilo in ki sta živela ie dvajset let skupaj, pa sta si bila vendar bolj tuja, kakor sta si bila takrat, ko sta se prvič videla. On je bil uradnik v zasebni službi na podrejenem mestu. Pač človek, ki se nikoli ni mogel povzpeti do položaja, kjer bi bil lahko zapovedoval drugim. In ker je vsakemu človeku nekako usojeno, da se mora kje izživljati kot gospodar in ukazovati,
je skušal on to delati doma. Zato se z ženo, ki je bila tudi zelo samostojna, ni mogel razumeti in žrtev medsebojne zagrenjenosti, je postala Malči, dekle, ki je komaj začelo spoznavati svet, tisti umazani svet, ki seka človeku rane, celiti pa jih ne zna.
Trpela je, a molčala. Upala je, da se bo vse izpremenilo. Dan za dnem je bila priča domačim prizorom, ki so se ji gnusili. Njen gospodar je hodil z neko drugo žensko in njeno ime je zvedela žena. Ko je tisti večer Malči nekaj časa poslušala prepir med svojim gospodarjem in njegovo ženo, je ubežala v svojo sobo.
Takrat je začela misliti, da bi si poiskala drugo službo. Toda kje? Za vsako mesto se jih je teplo cel kup, bolj odločnih in bolj izkušenih, kakor je bila ona.
To je bilo pomladi. Prišlo je potem poletje in gospodarjeva žena je odšla na počitnice, na morje. Malči je imela zdaj mir. Ni bilo več vsakdanjih hišnih prepirov. Gospodar se je po svoje zabaval. Bili so dnevi, ko je prihajala na njegovo stanovanje neka ženska, ki je bila z Malči zelo prijazna in ki je pravila, da je gospodarjeva sestra — čeprav je Malči dobro vedela, da gospodar sploh sestre nima. In ko je nekega dne odpotovala — več noči je ostala kar v h:ši — je Malči dobila od nje dva stotaka, pri tem pa je morala obljubiti, da o njenih obiskih z nikomur ne bo govorila.
Potem, nekega dne — Malči je dolgo mislila na tisti dan in sama ni vedela kako je vso poteklo — se je zgodilo
ponosom prinese na mizo steklenico starine, vso opredeno s pajčevino... In vse to je znal Balzac visoko ceniti. Nekoč je povabil s seboj prijatelja in naročil steklenico najboljšega vina. Pri- ! jatelj, ponosen na povabilo, je hotel takoj srkniti žlahtno tekočino. Tedaj je Balzac vzrojil:
»Tale kaplja, prijateljček, ni da bi jo lokal! Najprej jo boš užival z očmi!«
»Tako... in potem?«
»Potem, prijateljček, postaviš čašo *pet na mizo. Takole ... Pobožno, spoštljivo ... Nič ne boš srkal!«
»Dobro... in potem?«
»Potem se pogovoriva o njej. šele, ko jo prav spoznava... to žlahtno vinsko kapljo... si napijva in jo izpijva.«
Tako se je zgodilo.
Ta majhna zgodbica vsebuje zrno velike resnice, da se žlahtna stvar ne orne smatrati za navadno potrošnjo, V vinu ni samo opoj in vonj, v njem je tudi modrost in zgodovina.
Pravo uživanje — to je lepa tradic:ja, ki prezira nagel opoj prav tako, kakor je zoprno večno hlepenje samo po tem,
da bi človeka nikoli ne zabolela glava in da bi venomer bil samo zdrav, zdrav. Vinski trs pozna mnogo človeških vzdihov, vzdihov in bolečine. Vino je z nami v veselju in žalosti. Koliko znoja so že pobrale naše vinske gorice — in zdaj nas kri davnih rodov podžiga, da se spominjamo zgodovine in svojega življenja. Čašo dvignemo pri krstu novorojenčkovem. Vino pozdravlja nevesto in ženina, spremlja zrelega moža skozi mnoge vesele in težke prigode vse dotlej, ko zapre oči. Vinograde obdaja že dolga stoletja čudovita sanjavost. V svetem pismu je vinski grozd poleg klasa predstavljen za najžlahtnejše, kar nam daje zemlja, dokler se mudimo na njej. Je pa vinski grozd tudi znamenje enotnosti, složnosti, nekdanje naše večne skoupnosti onkraj groba.
Toda vse to so že pregloboka modrovanja. Naša naloga je tista, kakršna je bila naročena našim prednikom: skrbno gojimo žlahtni trs in uživajmo njegovo kri! Ne preskromno, ne prešerno. Varujmo tisto sredino, ki je pri žlahtnem vinu resnično zlata
nekaj, kar je v svoji podzavesti kar nekako pričakovala in česar se je bala.
Lepa je bila in neizkušena. Lepa, kakor more biti lepo mlado, a nekoliko slabokrvno dekle z dežele, in v njeni neizkušenosti je bilo nekaj čudno privlačnega. Velike oči — kaj se je skrivalo za njimi? Vera, pričakovanje nečesa lepega, kar bo izpremenilo, čisto izpremenilo vse njeno življenje, ki je bilo vendar tako prazno, brez dogodkov. Sanje — morda o kraljeviču iz pravljic, ki bo prišel iskat njo kakor Pepelko, morda o mladem fantu, podjetnem, zastavnem, ki se bo zagledal vanjo in jo hotel imeti, da bosta skupaj kovala usodo.
Da, tisti večer. Gospodarja ni bilo doma in zgodaj je legla. Zaspala je sredi misli, ki se jim je tako rada predajala, ko je po delu odšla k počitku. Potem, sredi noči, je začula zvonenje na vratih. Še dremajoča je planila kvišku, se za silo oblekla in pohitela v predsobo.
Bil je gospodar. Pozabil je stanovanjski ključ doma. Pijan je bil. Z zmedenimi besedami se ji je začel opravičevati, da jej je zbudil, potem pa jo je začel siliti, naj izpije z njim v salonu kozarček likerja.
»Ne bo vam škodil«, je jecljal.
Šla je z njim in res izpraznila kozarček. (Poznala je to sladko pijačo, saj jo je večkrat skrivaj poskusila, ko nikogar ni bilo doma.) Nalil ji je še en kozarček.
»Ne bom več,« se je branila. »Zaspana sem«.
»Pa vendar...«
Odkimala je in se obrnila, da bi odšla. Iznenada se ji je zagnusil gospodarjev rdeči obraz in njegove s krvjo podplute oči, ki so jo kar prebadale. »No, Malči...«
Opotekel se je za njo in jo zgrabil za komolec. Skušala se mu je iztrgati, a zaman. Stisnil jo je k sebi in jo poljubil.
»Malči, ostani pri meni... Saj moje žene ni doma ... Ne bo ti žal...«
Pri tem so njegove roke za trenutek popustile. S poslednjim naporom — omotica se je je lotevala — ga je sunila s pestjo v lice, da je omahnil:
»Svinja!«
Zbežala je v svojo sobo in se zaklenila. Še čez dolgo je slišala njegovo robantenje po hodniku. Ni mogla zaspati. Samo stran odtod, stran od teh ljudi!
Zjutraj, ko je gospodar še spal, je pobrala svoje reči, poiskala svojo knjižico v predalu pisalne mize, ki je bil k sreči odprt, in šla.
Spet se ji je nasmehnila sreča, da je hitro dobila službo. V posredovalnici. 2e drugi dan jo je izbral gostiln:čar iz predmestja med kopico čakajočih. Vprašal jo je, ali bi hotela pri njem služiti. Izprva bi pomagala v kuhinji in v gostilni, pozneje pa bi lahko postala plačilna natakarica, če ee bo seveda izkazala.
V novi službi izprva ni bik zadovoljna. Novo delo, novi ljudje. Toda vsaj časih je bila prosta, da je lahko šla po mestu, mimo izložb, ki so vabile s svojim razkošjem. Ali pa v kino. To je bil kraj njenih sanj. Tu se je lahko spet predajala svoji domišljiji, v tem okolju sladke laži, kjer ni nič nemogočega. Vsak tak prost dan ji je pomagal, da se je laže prebijala skozi težave svoje dolgočasne in enolične službe.
Kako čudno je bilo nasprotje med tem, kar je kipelo v njej, in med tem, kar je bilo okoli nje. Hrepenela je. Po čem? Sama tega ni vedela. Le čutila je, da vse besede, ki se ji z njimi gostje dobrikajo, niso iskrene, da pomenijo pogledi, ki se ustavljajo na njej, nekaj drugega, kakor pa je to, kar si ona želi. In razen tega od doma skoraj nobene
vesti ni dobila. Mati, ki je bila tah» nanjo navezana, ji je pisala le enkrat, da se ji je zahvalila za nekaj denarja, ki ga ji je bila poslala za najmlajia
sestro.
In potem je prišlo nekaj, kar jo je prevzelo z občutjem sreče. Kolikokrat je gledala avtomobile, ki so drveli mirne nje, in si mislila, kako bi bilo, če bi imela tak avto in bi se z njim peljala kam daleč — in sama ne bi smela biti — on bi moral biti z njo in lepe besede bi ji moral govoriti — in dober bi moral biti z njo.
In v torkih — takrat je imela vselej prosto — je dostikrat videla nedaleč od gostilne, kjer je služila, lep avto, ki je stal pred lepo vilo, in enkrat, dvakrat je prišla mimo njega prav tedaj, ko je skočil iz avta mlad fant, kakšnih dvajset let, lep, eleganten. Pogledal ja je, se ji nasmehnil in izginil v vili.
In zadnji torek jo je celo nagovoril:
»Gospodična kako vam je pa ime?«
»Malči sem,« je plaho rekla in pogla-dala v tla.
»No, gospodična Malči, ali vam je avto všeč?«
Samo prikimala je.
»Ali bi se radi peljali?«
»O, da,« je hlastno rekla.
»Kdaj pa utegnete? Danes jaz «e morem. Pa vas bom kam daleč peljaL« »Danes teden,« je šepnila. »Prišla bom sem kakor danes.«
»Prav, tudi jaz,« je hitro odvrnil, ar posmejal in trenutek nato ga že ni več bilo.
Kakor omotična je še dolgo stala pred hišo, potem pa se je obrnila in šla dalje po ulicah. Ali bo to on? Peljala se b* z njim, daleč pojdeta ...
Zvečer, ko se je vrnila domov, se je šele zavedela, kako borno je oblečen*, da jo mora biti skoraj sram. In skoraj vse, kar je prihranila, je izdala, da se oblekla tako, kakor se ji je zdelo, da mora biti oblečena za tega »princa«.
In ko se je prihodnji torek po kosilu preoblekla in se pogledala v ogledalu, je morala biti sama s seboj zadovoljna.
Zunaj je bilo vse belo. Prejšnji večer je snežilo in megla je zagrnila solnce. Zdaj kam daleč — kako bo to lepo — še lepše kakor takrat, ko se je doma s sosedovimi sanmi vozila ob nedeljah k fari.
Čakal jo je že. Odprl je vratca avtomobila in sedla je k njemu. Zunaj je bilo hladno, tu v avtu pa tako' prijetno. In preden se je prav zavedela, je pognal in hiše so začele izginjati za njima, nove pa so prihajale. Potem jih je bilo čedalje manj in bela cesta se je komaj razločila od snežne odeje.
Od strani ga je gledala. Kako mirea je bil, kako je strmel predse in gospodoval nad krmilom. Le časih se je m trenutek obrnil k njej:
»Malči, ali se bojite?«
Odkimala je. Kako bi se bala? Saj se je čutila pri njem tako varno!
In potem ji je rekel:
»Ali bi se peljala še dalje?«
»Da ... še ...« je odvrnila, kakor hi bil govoril nekdo drug, ne ona.
In potem je bilo vožnje iznenada konec kakor prijetnih sanj. Avto je obstal, Nekje daleč zunaj je moralo biti — 8» nikoli ni videla Malči tistega kraja.
»Kje sva?« mu je rekla, ko jo j* prijel za roko in jo vedel proti hiši, ki je imela velik napis »Gostilna«.
»Kje ? Na deželi. In zdaj se bova mala okrepčala, da ne bova od lakote umrla. Uf, tako lačen sem!«
V gostilniški sobi je bilo precej ljudh On — da, šele zdaj ji je povedal, da mu je Albert ime — je nekaj govoril z gospodinjo in ji potem rekel, da bosta jia žinala kar zase v sobi. Preveč ljudi j» in on je rajši bolj sam zase. In prav
za prav se jc tudi njej zdelo tako najbolje. Da bo sama z njim, da se bosta pogovarjala, da mu bo pravila, kako je neznosno med ljudmi, v tej pusti službi, da mu bo rekla —
Kaj?
Ni si odgovorila. Tiho je šla za njim, ko ji je rekel, da je že vse pripravljeno.
Da, toliko mu je hotela povedati, ko si je mislila, kaj bo z njim govorila, zdaj pa, kakor bi ji bilo nekaj zaprlo usta. Jedla sta in pila, on ji je veselo govoril o sebi — njegova mama bo spet v skrbeh, kam se je izgubil, ko ji je oblju-bU, da pride popoldne k njej na kavo — in ona ga je gledala in se mu smehljala in ta^ko toplo, dobro ji je bilo, ko ji je rekel, da jo bo tikal in naj tudi ona njega tika — da bosta prijatelja.
Ko se je sklonil k njej in jo poljubil, da bosta res brata, se je stisnila k njemu in vse je zagorelo v njej. On pa se se ni odtrgal od nje, še bolj jo je priklepal k sebi. Čutila je njegov vroči dih, žgal jo je. Vedela je, kaj bo zdaj. Ali je to tisto, po čemer je zmerom hrepenela, česar ni poznala? To? Ni se upirala, kakor da to mora biti, da je uka-aano od vekomaj vsaki ženski, tudi njej. *
Potem je prišel večer in ona je morala iti, čeprav je on silil, da bi še ostala čea noč. Sedla sta spet v avto in se odpeljala. Zdaj jo je hladilo, da je drgetala, in slabost se je je lotevala. Glavo je naslonila na njegovo ramo in strmela v soj žarometov, ki je razkrival pot pred njima. Kam pojde ta pot?
Čedalje več luči je bilo. Prišla sta spet v mesto, — že! Vsa otrpla je zlezla iz avta in on ji je pomagal.
»Malči?«
»Kaj je, Albert?«
»Ali si huda name?«
»Zakaj ?« Ni ga razumela. Huda nanj ?
»Kaj pa ti je?«
»Zebe me.«
»Letne čeveljčke imaš. Nove si kupi, bolj tople.«
•»Bom.«
»Na, vzemi in kupi si jih.«
Segel je v žep in ji stisnil v roko nekaj bankovcev.
»Ne ... ne...« Ni hotela vzeti denarja od njega.
»Moraš, Malči! In kdaj se spet vidiva?«
Kdaj se vidiva? Ob tem vprašanju je pozabila, da sta govorila pravkar o denarju.
»V torek bom spet prosta... Prišla bom sem ...«
»V torek popoldne pa najbrž ne bom mogel. Veš ...«
»Ne? Pa pridi zvečer, če čez dan ne moreš. V naši gostilni bomo praznovali božični večer. Lepo bo in tako srečna bom, če boš tudi ti tam ...«
Malo je pomislil.
»Kdaj pa?«
»Ob desetih se začne.«
»Pridem!«
Bežno jo je še poljubil.
*
Kakor v sanjah je hodila Malči tiste dni. Večkrat jo je kdo oštel, tako je bila raztresena, in marsikdo jo je vprašal:
»Malči, ali ste zaljubljeni?«
»O, ne,« je vsakemu hitro rekla in i štela dneve do božičnega večera.
Čevlje si je kupila, toda ne z denar- j jem, ki ji ga je bil on dal. Tega mu je sklenila vrniti, če ne drugače skrivaj, da ne bo kaj mislil...
Ne, Saj ne bo nič mislil, Albert, pa vendar.
•Jfc
Za božični večer so napravili zelo lepo. Gostilničar je postavil v kot drevesce in svečke je nataknil na veje. Papirnate trakove so napeljali povsod pod stropom, da so bili kakor velika pajčevina. Gramofon so dobili in nekaj plošč z božičnimi pesmimi. Malči je bila vsa iz sebe. Tako lepo ni bilo doma nikoli. Stari gospod Kosec je obljubil, da bo prišel s harmoniko in gospod Vrščaj bo pel. Saj ne bo dosti ljudi, zato bo še bolj prijetno. Za božič se ljudje drže doma, kdor ga nima se pa povabi kam drugam, da čuti vsaj malo božične sreče, in za tiste, ki so res čisto sami, mora tudi nekaj biti, — vsaj malo bolj domač večer v gostilni, kamor stalno zahajajo.
Prišel je ta večer. Kakor majhna cerkvica se ie zdela Malči gostilniška soba. In drevesce, pod njim pa jaslice, to je bilo kakor oltar. Počasi so se začeli zbirati gostje. Gospod Kosec najprej in na harmoniko ni pozabil. Potem Jamnica — majhno trgovino je imela na drugi strani ceste in o njej so pravili, da zve vse, kar se $ mestu zgodi. Še dve prijateljici je privedla s seboj. Gospod Vrščaj je seveda tudi prišel. Gostinčar je navil gramofon in prižgal sveče, električno luč pod stropom pa utrnil.
Malči je bila dotlej v kuhinji, kjer je pomagala. Zdaj je slekla predpasnik in stopila na prag gostilniške sobe. Ura je kazala že deseto.
Ali je Albert prišel?
Ne, ni ga še bilo. Malo se je pač zamudil, se je potolažila. Toda prišel bo, saj ji je obljubil. Niti malo je ni skrbelo. Albert bo držal besedo. Potem, ko bo vse tako domače, — saj je že zdaj precej — bo sedla k njemu in oba bosta mislila na tisti lepi izlet in se dogovorila, kdaj pojdeta spet kam daleč.
Sveče so dogorevale in spet je zagorela velika luč pod stropom. Malči so poklicali v kuhinjo, da bo gostom nosila pijačo na mizo. Kuhano vino, ki so ga pili, je gostom razvezalo jezike. Gospod Vrščaj je med klepetanjem godil dolgočasno pesem, Jamnica pa je obirala ljudi, kakor bi se bila že tedne hranila samo za ta večer.
Govorili so o mladih moških. Kakšni so bili nekoč in kakšni so zdaj. Denar svojih staršev razmetavajo in malo jih je, ki jih kdaj sreča pamet.
Malči se je smehljala. Moj Albert ni tak. Moj Albert— Zdaj bi pa že moral kmalu priti.
Ko se je spet čez nekaj časa vrnila iz kuhinje, je ujela ime Molek. Molek? Ali se ne piše Albert tako? Jamnica je govorila o njem.
»Da, Molkovka, ta se bo zdaj oddahnila.
»Zakaj?« je vprašala njena prijateljica.
»Zaradi sina. Dolgo se je ubijala z njim in za nobeno rabo ni bil. Zdaj ga bo pa le oženila ...«
Oženila? Malči je zastrmela. Saj o tem z Albertom nista nič govorila.
»Da, čisto na rob prepada jo je spravil. Mati je bila predobra z njim. On pa takšen! Nobeno dekle ni bila varna pred njim, nobene ni pustil v miru, na blizu in daleč. Vlačil jih je s svojim avtom — seveda, na avto gre vsaka — to je kakor limanica za ptiče — in potem je vsako odpravil s kakšnim stotakom. Sam se je okoli bahal...«
Malči se je zdelo, da se odpirajo tla pod njo. Ni mogla verjeti svojim ušesom.
»Še nedavno je bil velik škandal,« je nadaljevala Jamnica. »Hodil je z neko žensko — dosti prida ni bila — in splavila je, potem pa za zastrupljenjem umrla. Vse je prišlo na dan in komaj se je izmazal. Zdaj je mati napravila konec. Poiskala mu je nevesto z denarjem. V soboto sta se odpeljala v Italijo,
Jože Pogačnik:
kjer se bosta vzela. Upam, da ga b* zdaj le pamet srečala.«
Malči je vzdrhtela. Kakor senca je odšla iz gostilniške sobe in bleda je bila kakor smrt. Naravnost v svojo sobo j« šla in jo zaklenila za sabo.
Tako je torej storil Albert a njo. On...
Dolgo je strmela predse. Sedela je na postelji. Potem je vstala in stopila k omari. Tam je bila temna steklenica, bog ve kako dolgo že.
Lizol. Izpila ga je.
Vrgla se je na posteljo. Vse v njej je gorelo.
»Albert, zakaj si mi to storil ?...«
Dolgo je trpela. Vseh svojih sedemnajst, osemnajst let je videla pred aa-bo, vse svoje trpljenje, vsa svoja ponižanja. Poslednje jo je peklo najbolj. Potem je padla ognjena senca čez aje. In ni je mogla več odgrniti.
Trije zvonovi
Kadar s tremi zvonovi zazvoni tako na večer ponavadi, se zdi mi,
da sKšim pogovor presvete Družine. Poslušam, poslušam in mislim za
njimi:
Jožef orjak,
Jožef je žalosten in je težak,
Jožefu v hrbet so zlezle skrbi: veliki zvon težk6 zvoni.
Deva Marija
je med obema srednica,
starčka tolaži in Sinčka uči:
Deva Marija na sredi stoji.
Gleda skoz line Jezušček mladi, spleta mu kodre, kot ponavadi, mati Marija in ga drži:
Jezušček mladi se pasti boji.
Sveta Družina v sobi visoki, v sobici stolpa cerkvenega revni, v okno se sklanja nebo vam, neko! Jezus skoz line zre našo zemljo, vidi nas, vidi.
Sveta Družina, le dvigajte nas! Zlasti na tisti večer preroški, ko nam zvonovi trije zapojo. Takrat, o sveta Družina, nas dvignite v izbo svoj6!
Janko Kač:
Zatorej
Sodobna zgodba in predlog k njej
Gospod Ferdo Trobej je vodil tam nekje ob Strugi sredi Savinjske doline svoj obrat. Strojno mizarstvo je stalo z debelimi črkami pod njegovim imenom na enonadstropni hiši. Skobeljnik na vodni pogon je bil edini stroj, pomočnik Jože edino osebje, rakve edina Specialiteta njegovega obrata. Lepo okrogel in rdečeličen je bil petdesetletni gospod Ferdo, da se mu je že na zunaj poznalo, da ne živi slabo pri svojem obratu. 2e davno so splahneli zagnanci od obliča na njegovih dlaneh, ker je imel tudi on en sam posel. Pod vse zvonove okoli je hodil mrliče kropit in jih v črnini spremljat na njihovi zadnji poti. Če so kupili žalujoči ostali pri njem rakev, je bila vendar sveta dolžnost njegovega podjetja, da je ves skrušen sožaljeval s srečnimi dediči. Zgodilo se je tudi, da ga je kdaj pa kdaj prehitela konkurenca. Tudi za reklamo je treba nekaj žrtvovati, si je dejal ob takih, resnici na ljubo povedano, zares redkih prilikah, ko je
stopal s ključem za pogrebom, ■ stre-gim očesom motreč hibe tujega izdelka na ramah pogrebcev.
Kadar se je vozil tako po poslu s svojo Fukso na lahkem zapravljivčku, ai deval kobilice v hlev pri hiši žalosti, temveč je metal vajeti uslužnim rokam krčmarjev. Na pomanjkanju teh ne trpi nobena savinjska vas, raje jih je več, k» manj. Ti človekoljubni obrati za napajanje žejnih so bili tudi posredno vključeni v njegov obrat. Sedmin ne napravljajo v dolini navadno po domeh, kjer je takrat že tako vse narobe, temveč j* naročijo kar na gostilnah pri fari. Po stari šegi in že sami besedi bi morala biti ta žalna gostija šele teden dni po
Vicel Albert
trgovec
Maribor
Babiea ie pripovedovala
fle zdaj jo vidim. Blagih potez, zmeraj nasmejano, utrujeno mojo babico. Ure in ure je presedela v velikem naslanjaču ob peči in se šepetaje pogovarjala s svojim kanarčkom.
V hiši je bilo nemirno. Pospravljali so. Božič se je približeval. Prav vse je potrebno urediti, da bi lepo in zbrano dočakali veliki praznik. Da bi zbrano sprejeli sramežljivo smrečico s svežimi, zelenimi vejicami, ki se še niso otresle zaostalega snežnega ivja. Da bi obesili nanjo zvončke, verižice, ptice. Da bi prižgali svečke in točno ob polnočni uri «b njej zbrano zapeli: »Tiha noč ... blažena noč...«
Babica je sedela v naslanjaču. Bila je bolj bleda kakor po navadi.
Počasi sem privlekel svoj mali stol •d nje in naslonil glavo na njena kolena. Tako sem delal, ko sem bil še čisto majhen in kp mi je babiea pripovedovala • strašnem zmaju in ukleti kraljičini. In sdaj — počasi sem st dotaknil njene
na pol mrzle roke — sem jo prosil: »Babica, pripoveduj mi!«
Stresla se je. Globok vzdih se ji je iztrgal iz prsi. Iz svojega carstva dalj-njih, davnih časov se je vrnila v stvarnost.
»Ti si, otrok«, je rekla s svojim mehkim, tihim glasom, ki je zvenel kakor raztrgan akord stare pesmi.
»Saj nisi več otrok, da bi ti pripovedovala bajke!« Njene mehke roke so drsele po moji glavi.
»Pripoveduj, babica, pripoveduj ...« nisem odnehal... »pripoveduj mi o sebi«.
V sobo se je vtihotapil prvi zimski mrak. V temi sem videl samo okrašeno smrečico s svečicami, ki so bile pripravljene, da jih prižgo.
V peči je gorelo.
Kanarček je dremal in kril glavo pod krilo.
Babica je božala moje lase in njen glas je bil bolj mehak od baršuna.
Kakor da sva bila oba — babica in jaz — odrezana od tega sveta.
Ona se je čisto zanesljivo spet vrnila v carstvo svojih sanj, jaz pa sem — z glavo naslonjen na njena kolena — premišljal o njeni dobroti in o njeni veliki ljubezni do mene.
Nekje v daljavi je zalajal pes in zaslišal sem korake, ki so se približevali po zdrobljenem pesku.
In babica je začela:
»Valček me je nosil — kakor morsko peno — po ukrašeni dvorani. Hitro bo se pregibale figurice, mlade dame, nežni kavalirji.
Tu in tam prikrit pogled izza nojeve pahljače, prijazen nasmešek. In udarci srca, ki je tolklo, tolklo...
Tako se je začel najin roman.
Dal mi je rožo in se naglo oddaljil. Nisem se upala niti pogledati za njim. Samo to vem, da mi je pogled postal moten, srce pa je bilo, bilo. Njegova roža mi je govorila o sreči. Pobožno sem jo gledala in zdelo se mi je, da mi govori kakor živa...
Ko se je pozneje mojster Schubert spet dotaknil klavirskih tipk, se je vse izpremenilo v nekakšen začaran ples. Tudi naju je nosil, združeval, spajal...
Nikoli mi ni rekel: Ljubim te. Zato pa je njegov mili pogled dolgo, dolge počival na meni. V njegovih očeh sem lahko naslutila neizrečeno ljubezen, tak® veliko, da človek o njej niti sanjati at more.
Ali ao za ljubezen sploh potrebne besede?
Ali človek sploh more izpregovoriti o svojem srcu?
Ali morda more človek svojo kri in-premeniti v besedo? In svojo srečo?
Samo nemo me je opazoval, ko pa sem odhajala, sem v njegovem očesu uzrla solzo.
Ko sva se ob neki drugi priliki ločila, mi je spet daroval rožo. Vzela sem jo, pritisnila na svoje srce in jo potem spravila. Tako dolgo sem jo imela, dokler se ni izpremenila v prah.
čakala sem potrpežljivo, vdano, • polnim zaupanjem, da se bo vrnil.
Sanjala sem o njem in vse moje Bv-
pokojnikovi sisrti. Ljudje pa so postali pripravnajši: mrlič iz hiše, pogrebci na sedmino. Sorodniki so vprav tedaj zbrani, dan je že tako skvarjen, žalost pa je treba čimprej vtopiti. Pri tej slovesnosti pade seveda tudi beseda o poslednji hiši, kakšna je bila, kdo jo je delal in koliko je stala. Pri vseh drugih rečeh gledajo ljudje na vsak dinar, ni pa navada, da bi kdo za rakev barantal. Gostilničar lahko pri taki priliki priloži tudi svojo izkušeno besedo v korist tega ali onega podjetja.
Zato je vzel gospod Ferdo vsako leto na starega leta dan vajeti v roke in se podal na inšpekcijo — kakor je sam dejal — tega dela svojega podjetja. Tudi lani je ostal zvest tej svoji navadi. Ko je naročal svojega pol litra, je dvignil dva prsta levice; dva kozarca je pomenilo to, so že vedeli v vseh točilnicah. Tako je prebiral gostilne tisti dan kakor priden vernik jagode svojega molka. Ob dobri kapljici so pretresali brige in težave tonečega leta in ugibali, kakor otroci pred svetim Miklavžem, kaj neki jim bo prineslo.
Zadnja postaja njegovega službenega koledovanja je bila to leto gostilnica Tomaža Zatoreja. Na pročelju njegove hiše je stalo sicer drugo ime, toda nihče mu ni rekel drugače. Prijel se ga je ta vzdevek, ker je ob vsaki dobri ali vsaki priliki imel navado vzklikniti, da bi bilo le zatorej, kakor pravijo v naši dolini z domačo besedo, kar pomeni enako, podobno ali iste kakovosti ali vrste.
Malce se je že zatakala v gospodu Ferdu zavžita pijača in ga potiskala za seboj, sedaj sem, sedaj tja, ko je lezel z voza, ovijal vajeti okoli preperele ftrange in odeval Fukso.
Temačno je že bilo v sobi, ko je odpiral gost, čudeč se sam pri sebi neobičajno slabi pozornosti, gostilniška vrata.
»Kaj ni nobenega hudiča pri hiši«, so mu ušle misli iz ust. Ni bil sicer gospod Ferdo nevljuden človek, če so mu bili drugi vslužni.
»Danes sem kar sam za njega«, mu je Segavo odgovoril od peči gospodar Tomaž.
»Kje pa tičiš«, se je oveselil njegovega vljudnega odgovora gospod Ferdo. Že navajen hiše je ročno kar sam zavrtel stikalo ob vratih. Luč je planila po sobi in osvetlila Tomaža, vstajajočega v obavtnih klobučevinaatih škornjih izza pečd.
»Kakšen pa si,« se mu je začudil gost. »Kje imaš pa še kučmo in bur-mus«?
•3>Putigram me malo tare,« 86 je opravičeval Tomaž, stopajoč h gostu.
»Veselo, srečno novo leto, da bi bilo boljše od letošnjega,« je segel gospod Ferdo Tomažu v roko.
t>0, da bi bilo vsaj zatorej,« je menda bolj iz navade kakor vedoma želel gostu nazaj gostilničar. Kdo bi mogel reči kaj hujšega, če bi hotel razgreti gospoda mojstra.
>Ti se pojdi solit s tvojim zatorčjem«, je zamahnil jezno z roko gospod Ferdo. »Tako malo rakev še nisem prodal nobeno leto. Če pojde naprej tako, bom moral tudi sam kmalu leči v eno«.
»Nisem tako mislil«, se je motal Tomaž, ko je točil polliterček. Žilica pa mu
ni dala miru, da bi ne podražil malo že | precej nadevanega gosta. Zato je prav sočutno povprašal, postavši pijačo na mizo.
»Se ti tudi odstavljajo stranke«?
»Meni — stranke — odstavljajo«, kar ni moglo iz zavzetega gosta. »Nasprotno ge iz spodnjega dela doline, iz Vrbij, Griž, in samega Žalca, kjer jih trije ponujajo, bo začeli k meni hoditi«.
»Večji okoliš, več strank: takšna je pamet. Ne vem, kaj potem tarnaš«, je nalil kozarca Tomaž in prisedel.
»Večji okoliš, več strank. To ja za tebe konjunktura, Tomaž«, se je razvnemal gost. »Leta hodijo k tebi gostje, meni pade le enkrat v roke. Moram kar priznati, da letos niso mrli ljudje več tako kakor ta leta sem. Zdravnikov'je že toliko, da že nimajo novi kam sesti«.
»Ni to tisto, ni to tisto«, mu je ugovarjal Tomaž. »Ko jih čuješ, kako vsi ti tožijo, da ni zaslužka.«
»Kje pa tiči vzrok, Tomaž, vzrok«, je vrtal dalje gospod Ferdo.
»Veš, mojster, morda nimam prav, pa meni se le zdi, da je taka ta reč: 3labši ko so časi, manj mrjejo ljudje«. \
»Ta je pa bosa, Tomaž! Reveža vedno bolj vrag jemlje«.
»Jemlje že, jemlje — ne rečem. Vzame pa le preje bogatina, ko ga zalije«.
»Nemara je nekaj resnice v teh tvojih besedah«, mu je moral sicer nerad pritrditi gost. »Če se pa časi še poslabšajo, pa pride za vse za. jemanjem kaj rado tudi vzetje«.
»Teh časov pa nas sam Bog varuj«, se je pokrižal sicer zares maloverni Tomaž. »Da bi bilo le zatorej, zatorej...«
»Ti pa tvoj zatorej pa tvoj putigram ne prideta daleč«, se je odpravljal in zabavljajoč poslavljal gost. »Jaz terjam boljše čase! Takšne, kot so današnji, naj pa —«
Zaloputnil je vrata, da so škripaj3 odgriznile konec njegovega stavka. Zibajoč j se je zlezel na voz, odel nogi s kocem, \ zapusnil dvakrat Fuksi nategnivši vaj 2ti. Ostro je zažvižgal bič ob zadnjem koncu kobile, da je naveličana celodnevnega premišljevanja v mrazu pred gostilnami, kot pušica zletela po ravni cesarski cesti v svetlo noč.
Cesta je bila prazna, pa je Fuksa padla nazaj v staro navado — tudi za konje velja rek o železni srajci, ko še ni veljala zapoved: Desno vozi! Od nikoder ni bilo videti za ovinkom luči, ne slišati takta motorja, pa je že butnilo v voz. Fuksa je še zadnji trenutek skočila na sredo ceste. Kakor suhe mlince je raztreščilo voz, gospoda Trobeja, ki je še vedno premišljeval o vzrokih pojemanja pogrebov, pa je vrglo v velikem loku pod cesto na zmrzlo ledino. Negiben je obležal kakor snop, kobilica pa jo je vcvrla proti domu. Bolj je tekla, bolj jo je teplo zlomljeno oje, ki je kakor pes poskokovalo ob njej in se zaganjalo vanjo. Bolj jo je tolklo, bolj je tekla...
Ko je vsa zasopljena zahrskala pred domačim kuhinjskim oknom, kamor je navadno hodila po kruh, je žena Tilka, videč jo vso spenjeno, planila po koncu:
»Izusmarija! Kje je pa Ferdo?«
Kobilico sta postavila s pomočnikom v hlev in se opravljala iskat moža in mojstra.
»Nemara bo že za njega tista hrasto- > va, ki mi jo je ukazal oni dan napra- j viti: ,Za ohrabalega dedca, kakor sem j jaz, jo napravi. Za praznike pride ved- \ no kaj boljšega na vrsto’. Kdo bi si mi- j slil?« Tako je šlo po glavi Jožetu, da se j mu je pri tem kar samo nasmehnilo. ;
»Veš, Jože, vse kar je prav«, je po- j karala žena pomočnika. »Smrti mu pa j vseeno ne želim«.
»Tudi jaz mu je ne, primojš«, sc je zresnil Jože in dodal: »Saj nama ni napoti.«
Po pol uri mučnega iskanja sta ugledala za cesto razbitine zapravljivčka, kamor so jih spravili mimoidoči. Gospod Ferdo pa je še vedno ležal pod cesto.
»Je še topel«, je rekel nekdo iz množice. Ko sta se Tilka in Jože prerila do negibnega črnega kupa in čula, da ponesrečenec še sope, je obema odleglo, kakor človeku, ki se prebudi iz zločinskega snu.
Ko so pripeljali gospoda Ferda v bližnjo Tomaževo gostilno, se je prav tedaj mudil tam eden tistih prejšnjih malo-zaposlenih zdravnikov, ki je ugotovil
Milan F. Rakočevič:
hud pretres možganov, prelom roke in noge poleg hudih obtolčenin.
»Če ne bo komplikacij, jo nemara št odnese«, je menil zdravnik, in odredil, da ga takoj prepeljejo v bolnišnico.
»Sedaj si pa siromak, gospod Ferdo«, mu je brisal Tomaž potno čelp. »Prej nisi maral Zatoreja, sedaj bi ga pa. sodim, če bi imel na izprebero«. Zatrgalo ga ie od dolgega stanja v kolenih, da je zlezel za peč, pogovarjajoč se s svojim protinom, kakor s starim, dobrim znancem :
»Le potegni, da boš imel veselje. Dokler me boš pustil še malo okoli, bom še vedno ostal pri svojem Zatoreju«.
Ker prihodnje leto ne bo prestopnega dne, bi primerno za današnje čase predlagal, da uvede politično oblaStvo druge stopnje, ki mu pravimo danes banovina, za splošno ravnanje in upoštevanje na ta dan praznik in ga imenuje Zatorfij. Če sta v predpustu že dva nekrščeaa svetnika Pust in Pepelnica, ne vem zakaj bi ne bil še naš prekoristni Zatorej za tretjega.
Božični običaji pri Črnogorcih
Črnogorski narod je zelo pobožen, čeprav se na prvi mah ne zdi tako, ker Črnogorci, posebno po vaseh, zelo redko hodijo v cerkev. Po črnogorskih vaseh ni noben čudež, če najdete starega očanca ali ženo, ki je izpolnila sedemdeset let, pa ni bila dvakrat v cerkvi. Še manj poznajo cerkvene dogme. Poleg »očenaša« pozna črnogorski kmet zelo redko še kakšno drugo molitev — tudi »očenaš« se le redko sliši iz kmečkih ust. Vsa kmetova molitev sta obvezni »Bože poinozi!« pred začetkom slehernega, pa čeprav še tako neznatnega dela, in prav tako obvezni »Hvala Bogu!« po končanem delu ali jedi. Takšni so v verskem pogledu črnogorski kmetje dandanes in takšni so bili tudi skozi stoletja svojega samostojnega življenja v svojih stoletnih borbah »za krst časni i slobodu zlatnu«. Ta dogma, povezana s tisto narodno »što ne želiš sebi, ne učini ni drugome«, sta osnova črnogorske religije in etike, ki sloni dejansko na tisti narodni prislovici: »Pomozi se sam, pa če ti i Bog pomoči«.
Združenje gostilniških podjetij
Žalec
■9H
tjenje je bila ena sama, neprestana misel nanj.
Ko se je naposled vrnil — po dolgem času — ni prišel sam.
Mislila sem, da se mi bo srce raztrgalo od bolečine, toda niti z besedo se nisem izdala.
Svoje srce, ki se mi je krčilo od bolečin, sem stisnila ih sklenila, da bom izpolnjevala vse, kar mi bo življenje naložilo.
Nikoli ga nisem nehala ljubiti.
Besnela je vojna, pustošile so nalezljive bolezni.
Bolnice so bile prepolne vojakov.
In nekega popoldneva so me poklicali k enemu izmed njih, ki je že umiral.
V dnu hodnika je brlela slabotna luč.
Kriknila sem, potem pa sem sl usta stisnila z dlanjo.
Bil je on.
Ubog, izmrcvarjen ,ranjen.
Božala sem njegovo čelo, njegove nemirne, drhteče prste. Ob meni se je omiril. Mojo dlan je pritisnil na svoje *rce. Spoznal me je. S poslednjo močjo Je spet (grabil mojo roko.
Da mu jo iztrgam — umirajočemu? Tega nisem storila, čeravno je vse v meni kipelo od bolečin.
Oh ta njegov poslednji poljub na mojo dlan! Poljub s skoraj hladnimi, uvelimi ustnicami!
V meni je kričalo:
»Nikoli te nisem nehahla ljubiti!«
[Babica je umolknila.
Jaz pa sem počasi brisal solze, ki so mi polzele po licih.
Spet sem ji pobožal koleno. Ona pa je vsa zanešena pripovedovala. Govorila je, kakor da sanja.
»In sklonila aem se nad njegovo bledo lice, kakor da pristopam k božanskem altarju srca, ki sem mu žrtvovala vse svoje življenje.
Ko sem odhajala, je bil že mrak, gost in težak.
Tedaj sem ga videla poslednjič.
Se isto noč je nehal trpeti. Zato pa sem trpela jaz še naprej in še hujše. Vse svoje življenje sem nosila v sebi to bolečino in nikomur je nisem zaupala.
In zdaj, ob svojem zatonu, ko slišim
božične zvonove, se mi zdi, da me vračajo v tiste čase, ko mi je Schubertov valček prvič in poslednjič v življenju dal občutiti resnično srečo ... Srečo, ki je večna...«
Babica je naslonila glavo v avoje dlani, obraz pa ji je preletel nenavaden smeh. Tiho sem se dvignil, da bi je ne zbudil, roke, njene na pol prezeble roke pa sem ji pokril z odejico. Potem sem Btopil k smrečici, da bi prižgal sveče. Babica se bo zanesljivo razveselila, ko jih bo zagledala.
Zvončke, verižice in vse to okrasje na zeleni smrečici.
Babica je spala. Blažen nasmešek ji je počival na obrazu ... Nikoli več se ni zbudila.
Tudi prvi božični dan je še sanjala o svoji sreči, ki sem zanjo vedel le jaz. Sanjala je in se smehljala.
Tudi kanarček ni več dvignil glavice izpod krila.
Odšel je z babico, odšel je z babičino pripovedko v carstvo večne lepote, jaz pa sem ostal sam In sl neutešno brisal solze.
Črnogorski kmet tudi od nadprirodnih čudežev prav malo pričakuje.
Pa vendar so Črnogorci zelo pobotat ljudje. Prav posebno spoštujejo praznike in zelo redki so kmetje, ki bi se oV nedeljah ali praznikih lotili tudi najmanjšega dela. Prav tako spoštujejo tudi slavo ali krstno ime, ki pni Črnogorcih nadomešča god, rojstni dan, Miklavža in druge evropske praznike. Posebno visoko cenijo velika krščanska praznika Božič in Veliko noč, M sta za vsakega, tudi najbolj siromašnega Črnogorca najsvetejša dneva v letu. Obredi, ki jih opravljajo na ta dva praznika, se ne razlikujejo dosti od običajev v drugih evropskih krajih, kljub temu pa so v svojem bistvu zelo zanimivi in svojstveni. Ti običaji so skupek poganskih običajev iz časov staroslovenskega prirod-nega kulta in novejšega krščanskega obredja, izpopolnjenega s posebnimi običaji, vezanimi na črnogorsko življenje in izročilo. Zaradi tega mislim, da bo tudi bralce »Gostilničarskega vestnika« zanimalo kako proslavljajo Božič v črnogorskih gorah, kjer je ta praznik edini dan v letu, ko stari junaki in mučeniki pozabljajo na vse življenjske težave in trpljenje.
Božična proslava se začne dan pred Božičem, ki ga Črnogorci imenujejo .Badnji dan’. Ta dan se vsi, čeprav nia* spoštovali dolgotrajnejšega božičnega posta, postijo in nihče ee ne sme pregrešiti proti temu običaju.
Na Badnji dan gre hišni gospodar ali najstarejši sin že zgodaj zjutraj v gozd in tam poseka večje drevo, po navadi bukev ali mlajši hrast. Iz tega posekanega drevesa napravijo .badnjake’, ki jih zvečer sežgo na glavnem hišnem ognjišču. Prvo iver, ki odleti od drevesa •— navadno že pri prvem udarcu sekire — vzame hišni gospodar s seboj, da hi z njo na sam Božič okrasil božični kolač, imenovan .česnica’. Ko drevo pade, ga hišni gospodar z vejami vred odvleče k sebi na dom. Ta'dan volov namreč sploh ne vpregajo. Doma razseka drevo na toliko delov, kolikor ,badnjakov* žele imeti pri hiši — po navadi dva ali tri —, iz vej pa naseka polena, ki bodo pozneje z njimi zakurili ogenj pod ,bad-njaki’. .Badnjake’ prislonijo na desno stran vrat in ga tako puste do noči.
Hišna gospodinja in druge žene če* dan temeljito očedijo vse stanovanjske prostore, moški ek sluge pa čiBtijo izbe in staje za živali. Črnogorci verjamejo, da na Badnji dan ne smejo nikogar tepsti, — tisti, ki bi tepel, bo vse prihodnje loto trpel na tvorih. Otroci pridejo seveda zaradi tega na svoj račun: ta dan nagajajo staršem in vsem drugim, kolikor le morejo. Če gre njihova nagajivost čez mero in jih poizkušajo starejši ukrotiti z zaušnico, se otroci umaknejo in kriče: »Tvor, tvor!« Starejši ae potem umaknejo in obljubijo porednim otrokom zvrhan ko* zaušnic — po
Božiču. Toda po navadi se vse konča srečno: 'božično veselje prinaša v hišo mit' ha pozabljene so vse nagajivosti.
Ko je vse urejeno, dajo živalim seno m <čez noč. Nakrmijo jih, kolikor le saorejo, ker so prepričani, da na ,Badnji dan* me sme nihče gladovati, ampak morajo biti'vsi siti, da bi bilo leto srečno in bogato. Potem prineso ,badnjake’. Ko ♦stopajo v hišo, vzklikajo: »Dobro ve-če, £ srečno vam Badnje veče!«. Iz hiše se pojavi gospodinja in potrese ,bad-ajok’’ z žitaricami iz rešeta, ki so v njem pomešane vse vrste žita, in vzklika: »Dobra ti sreča i sve ti srečno i čestito bilo S«.. Hišni gospodar položi nato bad-njafc’ na ognjišče, tako da je debelejši konee na desni strani oziroma obrnjen proti vzhodu. Ti obredi se na enak način ponavljajo pri vsakem .badnjaku’. Pod badnjaki zakurijo močan ogenj, ki vso moč ne sme ugasniti. Ko ima hišni gospodar opravka z .badnjakom’, postelje gospodinja vse sobe s slamo, da z njo pokrije pod. Ta slama, simbolično označuje hlevček in jaslice, kjer je bil rojen Kristus, kakor .badnjaki’ označujejo drevje, ki so ga pastirji posekali in zažgali ob Kristusovem rojstvu, o-stane v hiši ves čas božičnih praznikov. Po tej slami natrese gospodinja orekov in lesnikov, otroci pa jih potem veselo dbirajo.
V Crrti gori je navada, da na sveti večer jedo samo kuhan fižol. Večerjajo •a vreči, M jo polože na slamo. Nihče ae sede na stol, ampak vsi posedejo po sferni in večerjajo. Na dnu sklede puste malo fižola in po večerji zabodejo vanj žlice. Prepričani so, da človek, katerega žlica bo zlezla iz fižola, ne bo več učakal drugega svetega večera.
¥ nekaterih obmejnih krajih Črne gore, v Sandžaku, sem zasledil čudno navado: žival, ki jo zakoljejo za Božič, ■btjajo na .tadnjakih’, da so okrvavljeni. čim boljšo žival kdo zakolje, tem »veČaneje se proslavi Božič. V Črni gori .fcaotajakov’ ne okrvavijo in se jim zdi to nedostojno in nedopustno.
Po večerji gredo vsi spat. Hišni gospodar še malo naloži na ogenj pod .badnjaki’ in izpije s prijatelji Šilce žganja ali skodelico kave, pogovarja se z njimi o spominih, po polnoči pa tudi mm leže k počitku.
Ma Božič vstanejo vsi zelo zgodaj. Ženske pohite najprej po svežo vodo. Preden jo zajamejo, potresejo njen izvir ■m žitom. Ognja pod .badnjaki’ na božični dan zjutraj ne zažigajo. Vsi se pripravljajo za sprejem »polaznika« ali »polo-ža jelka« (pratikarja ali kolednika). »Bofesnik« je človek iz vasi, sosed, ki prvi pride v hišo in »tarka« (razprši) .badnjake’. Za polaznika jemljejo po navadi dobrega prijatelja in uglednega Človeka, ker verujejo, da bo tudi letina dobra ih srečna, če je polaznik dober. »Polaznik« je navadno stalen in sta si to med seboj po navadi kar po več let iva bližnja soseda.
»Polaznik« nosi s seboj v rokavici žito in stremi za tem, da bi iznenadil tiste, ki jih hoče obiskati in da bi sam prvi potresel »badnjake«. Razumljivo je, da je hišna gospodinja prav tako previdna in da na »polaznika« preži za vrati. Tekmovanju za prvenstvo moramo iskati izvor v verovanju, da bo tisti, U bo prvi potresel »badnjak«, imel več sreče v prihodnjem letu.
3Ko stopi obiskovalec v hišo, nazdravi: »Dobro jutro i srečan vam Božič!« in potrese badnjake z žitom. Hišna gospodinj« ga prav tako obsuje z žitom in odgovarja: »Dobra ti sreča i sve ti srečno i čestito bilo.« Obiskovalec' vzame potem kos lesa in začne »tarkati badnjake«, tako da odskoči čim več isker. »Polaznik« hkrati moli: »Koliko bilo ovih varnica, toliko bilo muških glava, toliko ženskih (njih je zmeraj manj), toliko goveda, ovaca, konja itd.« naposled pa še nekajkrat okreSe bad-ojake in pravi: »a toliko svake sreče i aadovoljstva bilo u ovoj kuči!« Potem položi na badnjak kakšen novčič, koliko jpač more, in to smatrajo kot dar ženskim v hiši. Hišna gospodinja mu ne ostane dolžna in mu tudi kaj daruje: nogavice, robce, srajco ali kaj drugega, kar pač premore.
Os kdo nima svojega »polaznika«, opravi ta obred prvi človek, ki pride na SoJM v hišo. Če pa ni nikogar, pripelje i® v sobo vola in potresejo s žitom.
eden izmed domačih, zmeraj moški, po okreše badnjake.
Po končanem obredu povabi gospodinja »polaznika« v sobo, ponudi mu stol in ga pokrije z rjuho, da se ne bi prehladil. V tem običaju se skriva želja, naj bi žito med letom ne ozeblo. Pogosti ga tudi z žganjem in zakusko. Potem zamesi božični kolač, ki je zmeraj iz pšenične moke in ga okrasi z ivero »badnjaka« in z glavnikom. Okrasje po navadi sestavljajo črke »HR« in »VR«, kar pomeni: »Kristos se je rodil« in »V resnici se je rodil«, kakor glasita pozdrav in odzdrav med božičnimi prazniki. Ta kolač imenujejo »česnico«. Vanj zamesijo kakšen srebrn novčič, ki pripade najditelju. Če ga dobi dekle, ki je že godno za možitev, mislijo, da jo bo tekom leta »vrag odnesel«, t. j. da se bo omožila. Ko je »česnica« pečena, jo oblijejo z mastjo, petem vtaknejo vanj svečo, pa jo vzameta v roke gospodinja in »polaznik«, obračata jo in pojeta: »Sjaj svečice nama i Božiču, Kumovima i prijateljima!«
Potem jo zlomijo na pol in vsak si želi, da bi bil novčič v njegovi polovici. Mislijo namreč, da ta novčič prinaša srečo.
I
Ko postavijo na mizo kosilo, ponudijo
Joža Behš:
7/lodrovanje
Stisnjeno med doge v nizki kleti jedva slišno v legnarje modruje: Nisi letos, kmetič, me pridelal, On me dal je, ki nad vsem caruje
Kislo sem, posode napolnilo kakor lani niti četrtino,
Bog se usmili, tarnajo po vrsti, mar pijača ta-le res je vino!?
Stisnjeno med doge v nizki kleti vince v legnarje takd modruje, gospodar pa čisto drugih misli v sonce svežih lic pomežiku je:
vsakomur po trikrat žganje, napijajo in začno »mirbožanje«. »Mirbožanje« je I
medsebojno poljubljanje ob izgovorjavi | tudi majhne votle kolače, ki jih nabadajo volom na roge in jih potem puste na podstrešju, da ne bi miši napravile preveč škode. Če je v sadovnjaku kakšno drevo, ki ne rodi, zamahne gospo-| dar zjutraj s sekiro, kakor bi ga hotel ‘ posekati, žena pa kliče: »Ne seci, ro-
stalnih besed:
»Mir Boži (poljub)
»Hristos se rodi! (zopet)
Vaistinu se rodi! (zopet)
Poklanjam se Hristu (zopet)
I Hristovom rodžestvu!« (konec) Nazprej se »mirboža« gospodinja s i »polaznikom«, potem pa vsi ostali. Ko S je tudi to opravljeno, začno z obedom, ; ki mora biti v vsaki hiši čim bogatejši. S Po kosilu gre »polaznik« domov ali po- \ sedi še nekaj časa, lahko pa ostane \ tudi do noči. če je odšel po kosilu do- -mov, se k večerji spet vrne in večerja f z domačimi, potem pa se vsi napotijo na vasovanje, kjer se zbere vsa vas, pa pleše in poje do pozne noči.	|
Poleg teh je v Črni gori še tudi dosti drugih manj pomembnih običajev. Tako se na božični dan zjutraj hišni gospo-
diče!« To ponovi trikrat in verjame, da bo drevo prihodnje leto obrodilo. Ponekod ravnajo podobno tudi z jalovimi ženami, ki jih v Črni gori ne sovražijo samo moški, ampak tudi ženske in celo njeni najbližji.
Če te bog nam letos dal je, čast mu, za dobroto lepa mu zahvala, vendar mislim, da bi bilo bolje, ako, vinček, bi tak6 dejala:
Kolikor te Bog je dal, o tekni dobro mu in naj se te nasrka v polno; c d obeda do večerje brada naj mu mokra bo in brka!
Kolikor pa sam sem te pridelal, šlo boš večjidel za hčerko v balo, kakšen veder pa za božič boš mi tolstega purana splakovalo. —
Po iznajdljivosti zadnjega guvernerja Črne gore grofa Clam Martinica je bila proglašena »sveta islamska vojska«. Po arnavtskih vaseh so zbirali prostovoljce Obetali so jim, da bodo služili pri okupaciji v Črni gori, namenili pa so jih seveda za fronto. Prostovoljci svete islamske vojske so se zbirali in velike skupine so potovale z zastavami in bobni na čelu iz Gusinja in Plava v Andri-jevico in naprej po cesti od taborišča do taborišča. V dobro zastražene kasarne v Podgorici in na Cetinju ter od tam
V nekaterih krajih verjamejo, da se preko Lovčena pa so jih le malo pripe-
po božičnem vremenu lahko napove vreme za vse leto. Ljudje pravijo: »Vedru Božiču i oblačnom Djudjevdanu se ne treba radovati«.
To je samo nekaj najvažnejših običajev. Lepi in značilni so, prepleteni s ta-jinstvenostjo in romantiko. Črnogorski
darji kličejo s pragov svojih hiš in če- ( narod jih je ohranil skozi stoletja in stitajo drug drugemu. Božič praznujejo I jih je branil z mečem v roki. Žal pa mnogi tudi s streljanjem iz pušk. Črno- prihaja čas, ko jih ne bo mogel več
goroi imajo, kakor je znano, deber in
ohraniti. Evropska civilizacija uničuje
močan glas, pa se lahko prikličejo tudi j stare običaje, stare značaje in staro po-na večje daljave. Znana je tudi navada, i stenje, s tem pa tudi staro črnogorsko da poteg »česnice« iz istega zamesejo ‘ dušo in svojstvenost značaja
Tome Gumjaer:
Pri Arnavtih v gostih
Na svetu ni naroda, ki bi bil v zadnjih tridesetih letih doživel toliko krvavih borb, kakor so jih doživeli Albanci. Dne 20. decembra 1912 je bila na konferenci v Londonu ustanovljena albanska država pod. vodstvom velesil. Prvi albanski »rabret« (vladar) je bil Ismail Kemal Vlom. Urejevanje države je bila veriga sporov in uporov in aprila 1913 sta bila že dva mbreta: Kemal v Valoni in Esad paša v Draču. To je seveda podžgalo staro sovraštvo med albanskimi prvaki ter povečalo intrige protektor-jev. Pri intrigah je bila najmočnejša Avstrija in njen uspeh je bil izgon Ke-mala iz Valone januarja leta 1914., potem pa 7. marca 1914 ustoličenje princa Viljema Wieda za mbreta. Ta fantastično načičkani mbret, ki je prišel v Albanijo z velikim denarjem in še večjim spremstvom in prtljago, a tudi s hudo plašnostjo, pa ni imel sreče. Že 8. septembra 1914 ga je po drugi krvavi vstaji pregnal Esad paša, ki se je naslanjal na Srbijo in je 1. 1915. Avstriji napovedal vojno. Upori pa so bili tudi proti Esadu in po umiku srbske vojske je Esad paša odpotoval v tujino, odkoder se ni več vrnil. Avstrijske okupacijske oblasti so skušale pridobiti Albance na svojo stran, Avstriji pa so poleg bega Hasana Prištinca in njegovih pajdašev zvesto služili samo preostali oprode princa Wieda, dočim je albanski prvak Vasri beg Dukačin iz Malesije proglašal svobodno Albanijo ter netil krvave upore proti Avstriji In
njenim prijateljem. Leto 1918. Albaniji ni prineslo miru. Spori in boji so se nadaljevali, zdaj pa je Albanija spet prizorišče krvavih borb velike vojne.
Kruta usoda in burni doživljaji ustvarjajo svojstvene značaje. Na našem jugu živi mnogo pripadnikov arba-naškega naroda. Arnavte poznamo in cenimo po vaseh kot pridne poljedelce in pastirje, po mestih pa kot skromne testeraše (drvarje, žagarje), snažilce čevljev ter pomožne delavce v vseh strokah in nihče ne razmišlja, ali nimajo morda mnogi od teh tihih, skromnih ljudi za seboj romantične prigode v družbi Ise Boljetinca, Esada paše, bega Prištinca, Dukačina ali bogzna koga. Silno zanimive tipe sem srečaval med njimi in še danes se čudim veliki ugan ki arnavtskega značaja.
•
Ko so Avstrijci v začetku leta 1916. zasedli Črno goro, so računali, da bodo pomagali strahovati pravoslavno prebivalstvo muslimani s področja Plava in Gusinja, priključenega Črni gori po balkanskih vojnah. Arnavti pa so Avstrijce hudo razočarali. Kontribucij in rekvizi-cij so bili oproščeni in ker jih ni mučila lakota, tudi v okrožna skladišča niso nosili svojega zlata. Z zlatom so plačevali samo municijo za svoje puške in s srebrom okovane revolverje, o katerih so Avstrijci mislili, da bodo ubijali črnogorsko rajo, a se je kaj kmalu videlo, da so upihnili življenje marsikateremu prevnetemu okupacijskemu organu.
Ijali. Prostovoljci so bila nevarna dru-hal, ki je precej vojaških taborišč med potjo do golega izropala in se potem razkropila na vse strani.
Precej Arnavtov so sprejeli tudi v orožniško službo. Pridelili so jih v pomoč samotnim orožniškim postajam ia orožniški naredniki so bili nekaj časa prav zadovoljni z arnavtsko pomočjo. Zgodilo pa se je nekajkrat, da so ar-navtski 'orožniki zvečer z naperjenimi puškami obkolili svoje poveljnike ter jim veleli:
:— Sezuj čevlje! Sleci plašč, daj to, daj ono! Polastili so se postaj in napol slečeni postajni poveljniki so potem ponoči tavali, da bi pri kaki drugi postaji našli zavetje.
Med okupacijo in še nekaj mesecev pozneje so Arnavti živeli po svojih nikjer zapisanih zakonih in oboroženi do zob so bili gospodarji celih pokrajin. O tem sem se prepričal pred božičem 1918, ko sem bil z nekim tovarišem - vojnim dobrovoljcem blizu Kačanika proti svoji volji pri Arnavtih v gostih.
Jz Kačanika sva krenila, da bi še pred nočjo prispela v Prištino. Kakor železniško progo, tako so tudi cesto na mnogih mestih poškodovali pri umiku nemški vojaki in zaradi tega sva morala hoditi po stranskih potih in stezah, kjer naju je kmalu zajel mrak z gosto meglo. V trenutku, ko sva zagledala pred seboj nekaj motno brlečih luči, naju je pozdravilo močno lajanje psov, in kakor iz tal je zraslo pred nama nekaj visokih belih postav — Arnavtov v belih raševinastih oblekah, oboroženih s puškami in revolverji.
Ni prijetno popotniku pri duši v polkrogu takih mrkih orjakov in ko čepi in renči pred njim še nekaj orjaških psov volčjakov, da te kar greje sapa iz njihovih široko odprtih gobcev. Arnavti so napravili nekaj korakov proti nama, midva par korakov nazaj in znašli smo se pred visokim močnim plotom zidane amavtske kule. Hrešče so se se odprla vrata plota — prave palisade in v odprtini se je spet pojavilo nekaj Arnavtov, ki so v eni roki držali puško, z drugo pa nama kazali, naj stopiva naprej.
Tako sva postala hočeš, nočeš, moral gosta arnavtske kule in polna nama je bila glava uganke, težke usodepolne: Kdo je tu gospodar? Ali prijatelj, ali sovražnik Srbov?
V veliki nizki izbi, ki ni imela poda, in kjer je ležalo na s peskom posutih tleh nekaj domačih belih in pisanih pre-.
Koliko gostilničarjev gre na letni dopust in odmor? 1 do 2*|«!! Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez			
Radei tistega z rdeči ki je ober srca, želodca, jote	ozira na zdravje !		
	Zato vsaj doma pijte iski zdravilni vrelec O ^ mi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo, tem zdravilno asa mnoge bolezni r, iolča, ledvic, rasne katarje in čiščenja krvi tar normalizira delovanje notraniih žlez in živcev.		
Bahovec Leon
lekarna
Ljubljana, Kongresni trg 12
prog, je sedelo okrog velike mangale (bakrene posode z žerjavico) nekaj Ar-navtov, ki so pušili in pili kavo. Arnav-ti, ki so naju zunaj molče sprejeli in povabili v kulo, so stopili v izbo za nama, eni so stali pri vhodu, drugi pa so razširili polkrog okrog žareče mangale.
Lepo sva pozdravila mrki zbor po ar-navtsko, odgovora pa nobenega. Nekaj časa sva stala, potem pa sva se tudi usedla pred mangalo. Nagovarjal sem jih srbski, tudi arnavtsui, kolikor sem pač znal, a nobenega odgovora, nobene spremembe v mrkih obrazih, ki jih je obsevala na nizkem stropu pritrjena svetilka in žar žerjavice. Nobena beseda ne najde odziva, pogledi Arnavtov so hladni kakor jekleno rezilo.
Gost govori, govori, a molk mrke družbe mu seka stavke in naposled ustavi govorico. Pred mangalo so nizke mizice, mrkim domačinom ponujaš c!ga-rete, ki pa obležijo na pručici kakor razkrečeni prsti mrličeve roke. Arnavti so molče kadili in pili kavo in naposled sva se tudi midva v grobnem molku lotila svoje skromne zaloge jestvin in prižgala sva si cigareto.
V molku in strašni negotovosti so potekale ure. Uganka: kam spadajo Arnavti, med katere sva zašla, je ostala nerešena, toliko pa sem poznal amavt-ske običaje in njihove nenapisane zakone, da se nama ničesar ne pripeti, dokler sva med štirimi stenami njihove
Narodni obrambni fond — za leto
Zaradi pravilne odmere obrambnega fonda morajo predložiti pristojnim davčnim upravam nekolkovane prijave, vsi preko 30 let stari moški davčni zavezanci, ki imajo predpis na neposrednih davkih in to samci, oženjeni in vdovci brez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in nimajo nobenega otroka ni treba vlagati prijav. Prijavo pa naj vlože tudi oni davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več izpod 21 let starih živih zakonskih otrok. Te prijave pa morajo biti koletkovane z 10 din. V prijavi je navesti imena in rojstne po-
Za smeh
Konkurenčna škodoželjnost
H gostilničarju pride gost in zahteva jesti in tudi precejšnjo merico za piti. Gostilničar kot postrežljiv in vnet za svojo obrt mu zares lepo postreže. Do-šli gost še ponovno in ponovno zahteva, a gostilničar je bil le pozoren in zahteva poravnavo dosedanje postrežbe. Po precejšnjem prerekanju se izkaže, da gost sploh nima pare v žepu. Kaj storiti? Zapreti ga ne morem, sleči ga ne smem. Pa reče: »Veste kaj! Zdaj pa idite in napravite še pri mojem sosedu gostilničarju tako, kakor ste napravili pri meni!«
Gost odvrne: »Ne, tam pa ne grem več, ker ravno oni me je k vam poslal.«
Raznoterosti
— Knjiga »Gostilničarsko kletarstvo«. V nekaj dneh izide nova strokovna knjiga za gostinsko stroko. Priznani vinarski strokovnjak, kletarski nadzornik inž. g. Ivo Zupanič je spisal knjigo •GOSTILNIČARSKO KLETARSTVO«, katero je založila zvezna organizacija in
kule. Če imajo zle naklepe, dobi človek nož v rebra ali pa s puškinim kopitom po glavi šele takrat, kadar stopi ven na dvorišče. V zavesti tega dejstva sem nekaj ur tudi dremal. Ob mangali so dremali in smrčali tudi nekateri Arnavti, a kadarkoli sem se zdramil, sem se lahko prepričal, da je v izbi še dovolj budnih stražarjev.
Minila je dolga noč, minile so dopoldanske ure, nekateri Arnavti so med tem odhajali, pa spet prihajali, nekajkrat so se kaj malega polglasno poraz-govorili in šele enkrat pozno popoldne seže pred menoj sedeči arnavtski orjak po cigareti, katero sem mu bil položil na pručico takoj po prihodu, pred mene pa postavi skodelico kave. Dvignil je roko k čelu ter nama voščil dobrodošlico.
Tako sva bila priznana za prava gosta in prijatelja. Gostili so naju potem z vsem, kar so imeli doma, a na noben način ge ni dalo izvedeti od njih, kaj so sprva nameravali in kako so spoznali, da sva prijatelja.
Po dolgih urah čakanja sva se s tovarišem tudi spominjala, da manjka le še nekaj dni do božiča in da nanj še nikdar nisva čakala v tako hudih škripcih. V arnavtski kuld sva se dobro prespala in, ko sva odhajala, so naju Arnavti še precej časa spremili ter nama naročili pozdrave za svoje rojake v neki drugi soteski. Ko sporočiš pozdrav —• salem — si povsod dobrodošel gost.
vlaganje prijav za odmero 941.
datke otrok ter naj resničnost podatkov potrdijo občinske uprave.
Prijave naj vlože tudi oni davčni zavezanci, ki imajo skupen predpis na zgradarini ali pridobnini. Vsi solastniki naj vlože skupno prijavo na kateri naj bo razvidno, koliko solastnikov je in s kakšnim deležem je kateri soudeležen.
Prijave za odmero narodnega obrambnega fonda se izvrše na posebnih tiskovinah, ki se dobe pri davčnih upravah. Prijave je vložiti od 1. do 31. januarja
1941.,	ker se kasneje vložene prijave pri odmeri tega davka za leto 1941 ne
jo poklonila svojemu članstvu zaradi pospeševanja strokovne izobrazbe. Knjiga je bogato ilustrirana in se bo prodajala na občnih zborih.
— Razpošljite zimski propagandni materija!. Tujskoprometna zveza v Ljubljani poziva vse obrate, ki imajo propagandni material na razpolago, da ga naj takoj pošljejo biljetarnicam
Furlan ).
gostilna »Vintgar« Maribor, Tržaška c. 1
Vodoravno : 1. redilna pijača, 4. nepriljubljena dajatev,	11.	rimski	pozdrav,	12.
predplačilo, 13. škoda (srbohrv.), 14. grška črka, 15. osebni zaimek,	17. prva ženska	na
svetu, 19. zaimek, 20. brez obleke, 22. veznik, 23. nami no pregrinjalo, 24. Oblika glagola boleti, 25. jačina, 26. gora na Štajerskem, 27. strupena, močno priljubljena ra .tima, 29. egipčanska boginja, 30. kratica za veroizpoved, 31. priljubljena gostilniška jedača, 32 industrijska rastlina, 34. razbojnik, 35. plemič, 37. kratica za kulturo (njiva, pašnik, gozd itd.), 39. industrijska rastlina. 40. vinogradniški oskrbnik, 42. manjši tunel, predor, 44. veznik, 45. g ška črka, 46. bog ljubezni, 47. zimsko prevozno sredstvo, 48. ruska reka, 49. prislov kraja, 51. v znik, 52. italijanski spolnik, 53. števnik, 54. jedača, jestvina, 56. t.čilnica, 62. kraška kapljica. 63 mesto v Boki, 64. ozek, 66. morska poš-st, 68. moten, 69. del glave, 71. razum, 72. židovsko moško krstno ime, 73. gr nka zdravilna rastlina, 75. osebni zaimek 76. nedavno umrli slovenski pisatelj, 77. industrijalec.
Navpično: 1. Jugosl. denarna enota, 2. moško krstno ime, 3. osebni zaimek (dvojina), 4. števnik, 5. isto kot 29 vodoravno, 6. dva enaka soglasnika, 7. ime za očeta, 8. uboga, sirota, 9. kr tno ime naše filmske igra ke, 10. prislov kraja, 12. žensko krstno ime,
15.	konica, 16. jed, (isto kot 31 vodoravno)), 18. gostilniški uslužbenec, 19. posoda, 20. nabiralec gob, 21. zdravilo, 22. del cerkve, 23. detonacija, 24. nasprotno od zdrav, 26. sorodnik, 27. drag kamen, 28. notno zabavišče, 31. težko pričako an moment v nogometu, 32. industrijska rastlina, 33. del dnevnega razdobja, 35. n priljubljena oseba, 36. polovico, nepopolno, 38. pripovedna oblika, 40 žila dovodnica, 41. v dna žival, 43. napeljava, tudi vojaška cdinica, 44. nevarna bolezen, 50. vrsta vina, 54. letni čas, 55. del tedna, 57. začetnici verskega nformatorja 16. stol., od katere izhaja beseda kalvinizem, 58. del obraza, 59. moško krstno ime, 60. znano angl. moško krstno ime, 61. zlato (frtne. fon), 62. zgodna pomladanska rastlina, 64. razlika med kosmato in čisto težo, 65. maščo a, 67. ziočmsk® dejanje, 68. rastlinska klica, 69. kralj puščave, 70. barva las (m.	spol), 71.	pritok Save v
Bosni, 73. grška črka, 74. prislov kraja, 75. osebni zaimek.
Putnika v Zagreb, Beograd, Osijek, Novi Sad in Subotica. Če nimate lastnih ali krajevnih prospektov, pošljite fotografije krajev in poedinih podjetij.
— Pripomoček za ugotovitev mokrote v sodu. Gostilničar mora biti v stanu, da lahko vsak čas ugotovi količino vina, žganja itd., ki se še nahaja v poedinem sodu. V to svrho je izdala zvezna uprava na trdem kartonu tiskano tabelo s potrebnim navodilom za pravilno uporabo. Tudi ta pripomoček, ki mora biti na razpolago v vsaki gostilni, ki se bo prodajal na občnih zborih. Še bolje pa je, če ga naroče združenja za vse svoje člane, ker je nujno potreben vsakemu točilcu. Cena 2 din brez poštnine in se naroča v svrho nabave le pri pristojnih združenjih.
— Novi kovinski denar po 0.25 din v obtoku. Od 21. novembra 1940 je začela Narodna banka postopoma dajati v obtek novi kovinski denar po 0.25 din, ki je izdelan iz bakra in aluminijevega
! bronca ter je v sredini preluknjan za 4 mm in ima gladek obod.
— Vremenska poročevalna služba •
stanju snega, ki jo opravljajo tujsko-prometni zvezi v Ljubljani in Mariboru, Slov. plan. društvo in zimsko-sportna zveza, je pričela s 15. decembrom z delom.
— Razširjenje avtomatske mrcine skupine na Gorenjskem. Avtomatska mrežna skupina Bled se bo razširila ter se bodo zgradile še avtomatske central* v Kranjski gori za 30 naročnikov, r Mojstrani za 10, na Pokljuki za 10, pri Sv. Janezu za 18 in v Begunjah za 1* naročnikov. Blejska centrala se bo razširila na 300 številk, Boh. Bistrica na 30, Lesce na 40 in Radovljica na 80. Ta skupina bo največja avtomatska telefonska skupina v naši državi ter bo zel* koristila v tujskoprometnem pogledu, delovanje umetnega gumija.
— Rodnost prebivalstva v Jugoslaviji. Najslabša v pogledu rodnosti prebivalstva je Slovenija, kjer pride na 1000 prebivalcev le 26.7 rojstev na leto. Na prvih dveh mestih sta vrbaska in dri»-ska banovina, kjer je mnogo muslimanskega prebivalstva.
1 /Zfese/e /?ož/a/e/}raz/z//fe //? sreč/zo J^ow /e/o 1 vse/n /zaJ/m gos/o/n, od/e/na/cem, /jocffe/fe/n, */za/zce/n //z /ovar/šem /er se /fr//>oroča/no	
Vsem svojim odjemalcem mnogo uspeha v Novem letu želi tvrdka	Jager Valentin gostilna in mesarija St. Vid nad Ljubljano |||
Staklo — d. i ober $i St. Vid nad Ljubljano Tel. 734 Priporočam se za Vašo nadaljno naklonjenost	Stara gostilna pri Žiberdu na Trati Štrukelj Anton nasledniki toči vina iz Toplakovih lastnih vinogradov St. Vid nad Ljubljano 19
Automatični buffet »DAJ - DA M« družba z o. *. Ljubljana, Aleksandrova c.	Uprava Združenja gostilniških podjetij na Vrhniki vošči članstvu in njihovim gostom srečno in uspeha polno Novo leto
H Josip Levanič veletrgovina z vinom Ljubljana VII	Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi Gostilna »Pri lovcu« Izborna vina, pivo, žganje, likerji, brezalkoholne pijače itd. — Okusna domača hrana po najnižjih cenah. Srnja Kdor želi hrano, ni obvezen jemati pijač. — Sprejemamo abonente. Ljubljana, Rimska - vogal Bleivveisove H
I. A. Suniara gostilna Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 in Rožna dolina	Legat i| špecerija — delikatese — zajtrkovalnica Ljubljana, Miklošičeva c. 28 — Telefon 33—95 |||
Kregar Franc gostilna pri Kolovratu v Ljubljani — gostilna v Stepanjivasi Ljubljana — Stepanjavas	Gorše Ivana gostilna »Pri Novem svetu« Ljubljana, Gosposvetska c. 14 H
Franc Grad vinski trgovec in gostilničar avtobusna in železniška proga — lepa izletniška točka Zg. Kašelj pri Ljubljani	Ivan Pečnikar ” ||| veletjgovina z vinom in gostilna lepa izletniška točka — redna nedeljska avtobusna zveza solidna in najboljša postrežba Sv. Jakob ob Savi p. Dol pri Ljubljani
Bricelj Ivan pleskar - gostilničar Ljubljana — Stepanjavas	Hotel »Metropol« Miklič Ljubljana, nasproti glavnega kolodvora, 150 sob z vsem komfortom Prvovrstna kavarna iu restavracija — Dvorana za prireditve in shode ||| Garaže — Zmerne cene ||| Telefon hotela 2737 Telefon kavarne 2022
Franc Pirc sodarstvo in calventon impregniranje sodov Ljubljana — Dravlje	Vinska trgovina in gostilna Ivan Grad Lepa izletniška točka — Pristna vina — Zmerne cene . 19 Beričevo pri Ljubljani ii
Šušteršič Franc gostilna pri slepem Janezu Ljubljana	Mirko Grad Destilacija in trgovina z žganjem Dragomelj p. Domžale 19
Derganc
gostilna »Bavarski dvor
Gostilna »Kratky«
Vinska trgovina in gostilna
Janko Cirraan
St. Vid nad Ljubljano
Ljubljana
Medno
Franc Zaletel
veležganjarna, žganje, likerji, rum, vinjak
St. Vid nad Ljubljano
Pivovarna Tscheligi
Gostilna »Pri kaplanu« Ložar Marija
Maribor, Koroška c. 2
Ljubljana, Sv. Petra nasip
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim cen j gostom in odjemalcem vinska trgovina
Grad Jernej
Koštomaj Marija
gostilna
Horvat Marija
gostilna
Dragomelj 4 p. Domžale
Maribor, Frankopanova 7
Maribor, Mlinska ul. 36
Anton Muller
vinska trgovina in gostilna
Gojanovič Krsta
gostilna
Golob M.
restavracija »Tscheligi
Domžale
Maribor, Glavni trg
Maribor, Stolna ul. 10
Dujič Mate
veleposestnik vinogradov trgovina z vinom
Ljubljana
Medvedova c. 7 pri gorenjskem kolodvoru Telefon 47-67
Robek Ivan
gostilna >Pri Jelenu
Pečuh Vera
buffet
Anžič Marija
Gostilna pri »Fajmoštru«, Sv Petra nasip in gostilna na Poljanski c. 68
Maribor, Meljska 22
Maribor, Frankopanova 41
Hubad Joško gostilna pri »Sokolu'
Ljubljana
Kelc Ljudmila
gostilna »Pri Lipi«
Ritter Franc
restavracija »Slavija
Ljubljana Pred Škofijo 18
Maribor, Gregorčičeva ul. 10
Maribor, Aleksandrova c. 47
Pristne kranjske klobase pri Rozman Josip-u
Brača »Lasan«
vinska trgovina
J. T. Smontara
buffet
Slokan Josipina
gostilna
Ljubljana, Sv. Petra c. 83 Telefon 27-66
Ljubljana Vlil., tel. 23-49
Maribor, Jerovškova 15
Maribor, Vojašniški trg 3
Ivo Fabian
vinska klet in amerikanski bar
Matel Štefka
buffet
Blaževič Ivanka
gostilna
Zelinka Emerik
žganje, likerji, vermouth vino, sadni soki
Ljubljana, Vodnikov trg
Maribor, Mlinska 15
Maribor, Betnavska c. 23
Ljubljana VIL
Strgulec Pavel
Izdelovanje žiCn h posteljnih vlog in železnih postelj
Purgaj Ana
gostilna
Dermastja I.
restavracija »Slon«
Ljubljana Gosposvetska c. 13. Kolizej Telefon 38-97
Maribor, Glavni trg
Maribor, Aleksandrova c.
»ALKO«, veležganjarna Adolf Lorant & Ko.
Cizej Štefka
gostilna
Križnič Roza
gostilna
Babnik Rudolf
gostilničar in trgovec
Ljubljana
Maribor, Pristan 1
Maribor, Žolgarjeva 20
Ljubljana - Kodeljevo - Bizovik
»Gostilničarski vestnike
Mavrenčič Josipina buffet
i. A. Resnik
gostilna „Pri zelenem travniku
A. Senica
restavracija „Plzenski dvor
Golob Katica
kavarna „Bristor
Maribor, Meljska c. 64
Maribor, Meljska c. 85
Maribor, Kneza Koclja ul. 5
Maribor, Vetrinjska ul. 30
Bauman Josip
veležganjarna (1888 — 1940)
Majcen Alojzij
veleposestnik in restavrater
Maribor, Vetrinjska ul. 24
St. lij pri Mariboru
Majcen Alojzij
kolodvorska restavracija
Maribor
Fr. Bernhardov sin Gustav Benhard
Maribor
Serec Josip
kavarna „Jadran
Maribor, Aleksandrova c. 36
Klešič Aleksander
Velika kavarna — restavracija — klub Palais de Danse
Pugel & Rossmann
veletrgovina z vinom
Maribor
Kampi Ciril
sodavičar
Anton Tavčar tovarna mesnih izdelkov
Maribor, Kettejeva ul. 1
Maribor, Jurčičeva ul. 3
Steklarna — J. Kovačič — Maribor Koroška c. 10 — Tel. 24—43	Slovenska	ul.	10	—	Tel.	21—14
J. & R. Pfrimer
trgovina z vinom
Velika zaloga stekla, porcelana, keramike itd. — Steklarstvo za zcradbe in notranjo opremo, spec.jalna delavnica za moderne okvirje Strklo — Brusilnica	Izdelovanje	cgledal
Maribor
Vollgruber Kristina
kavarna Maribor, Frankopanova 3
Hribernik Milica
gostilna »mesto Maribor«
Maribor, Tržaška c. 7
Račič Ivana
restavracija »Gambrinusova dvorana« Maribor, Gregorčičeva ul.
Dabringer Josipina
gostilna
Maribor, Pristan 13
Automatski buffet d. z o. z.
Maribor, Slovenska ul.
Verzel Marjeta
gostilna Maribor, Taborska ul. 4
Šerbinek Franc
gostilna »Pri vinogradniku«
Maribor, Pohorska c. 5
Vlahovič Lj.
gostilna
Maribor, Aleksandrova c. 38
M. A. Glas
buffet in pekarna
Studenci pri Mariboru
Jelen Marija
buffet
Maribor, Meljska c. 63
Kuder Minka
restavracija Narodni dom
Maribor
Pinterič Ivan
buffet
Maribor, Tržaška c.
Skelin Nikola
gostilna Maribor, Taborska ul. 20
Mileta Dane
gostilna
Maribor, Frankopanska 11
»Lama«
modna in konfekcijska trgovina d. z o. z.
Maribor, Jurčičeva ul 4
Birtič Ernest restavracija »Pri klavnici'
Maribor, Ob Brodu 2
Zemljič Marija hotel »Orel«
Maribor
Pekarna Scherbaum & Co.
Maribor
Lah Jakob
modna in konfekcijska trgovina Maribor, Glavni trg 2
Filipič Francka
gostilna »Pri Prleku* Maribor, Kneza Koclja ul. 22
Lisjak Alojz
gostilna
Maribor, Glavni trg
Brodnik Franc
restavracija »Pri Zamorcu<
Maribor, Gosposka ul. 3
Mileta Mate
gostilna Maribor, Cvetlična ul
Pinter & Lenard
železnina
Maribor, Aleksandrova c.
P. Matkovič & Comp.
veletrgovina z vinom
Celje, Gosposka ul. 3
Združenje gostilničarjev in kavarnarjev v Celju
F. S. Lukas
žganjarna, tovarna likerjev, industrija sokov
Celje
Hotel .Zvezda*
F. Žumer
Celje
Zamparutti Roza
gostilna in delikatesna trgovina
Celje
Ludvik Junger
klobasicama na drobno in debelo
Celje
Kravina Franc gostilna in trgovina z lesom v Ptuju
Združenje gostilniških podjetij za sodni okraj ptujski v Ptuju
Beriič joško
restavracija in mesarsko podjetje
Ptuj
Kajfež jakob
hotelir
Ptuj
Sreče polno Novo leto
želi vsem prijateljem
Tempel, Styria, Donat ROGAŠKA SLATINA
Združenje gostilniških podjetij
Sv. jurij ob juž. žel.
HH
Pibernik josip in Angela
jj'*,, gostilna, mesarija in prekajevalnica
Kri
Šoštanj
rt
Kozlevčar josip
mesarija in prekajevalnica
Šoštanj
m
a
Kunst Ivan
■ gostilna, mesarija in prekajevalnica
Šoštanj
Vilma in Stanko Likozar
prvovrstna novourejena restavracija »Jele n« in autoprevozništvo
Gosiilna »Stari Magr«
Janko in Pavia Bidovec
Kranj
Repe Fani
gostilna na Plavžu
Jesenice
Baloh Franc
gostilna Jesenice, Gosposvetska c.
Poljšak Marija
gostilna Jesenice, Gosposvetska c.
Golja Anton
krojaški salon
Jesenice
Horvat Ignacij
mesarija Jesenice, Gosposvetska c.
Počivalnik Anica kavarna
Škofja Loka
Ana Karlin
gostilna »Plevna« zaloga Laškega vina
Škofja Loka
Hafner Marija
gostilna in prenočišča
Škofja Loka
Turnšek Zvonko
trgovina stekla Jesenice, Gosposvetska c.
Hotel Razor
Kranjska gora
Poženel Stanko .
parna pekarna
Jesenice
Gostilna Herman
Jesenice
Vilman Pavla
gostilna Jesenice, Ruardov trg 5
Vinea
trgovina z vinom
Jesenice
Gostilna pri Horvatu
Jesenice, Gosposvetska c.
Kranj
Černe Tončka
hotel Paar
Jesenice
Potrovac Avguštin
gostilna »Dom«
Jesenice
Peklar Magda
gostilna
Jesenice
Rabič Jurij
mesar in klobasičar
Jesenice
Jovanovič Martin
gostilna »Split«
Jesenice
Kobal Franc
gostilna
Jesenice
Čufer Andrej
gostilna
Jesenice, Gosposvetska c.
Pavlin Franc
zaloga piva »Union« in fotograf
Jesenice, Gosposvetska c.
M. Vrlinšek restavracija »Kenda
Gostilna Ravhekar
Gostilna Čop
Kamnik
Jesenice
Koroška Bela
Franja Debevec restavracija »Stara pošta
Kamnik
Gostilna Marjan
Gostilna Rozman
Koroška Bela
Jesenice
Restavracija Zofka in Josip Birk
Gostilna Rihtar
Kamnik - Graben 24
Kamnik, Maistrova 15
Restavracija Mesar
Gostilna Dežman
Jesenice
Koroška Bela
Cerer Anton
restavracija
Lazar Filip
pogrebni zavod
Kamnik
Jesenice
Združenje gostilniških podjetij Novo mesto
Stergar Anton
vinska trgovina na debelo
Hotel Novak
Kamnik
Jesenice
Kušljan Anton
gostilna
Gostilna »Pri Krištofu«
Novo mesto, Kralja Petra trg
Novo mesto
Lorbek Matilda
gostilna Groga
Kokalj — Hotel Triglav
Kamnik - Graben 12
Jesenice
Seidl Marija — Jakše Anton
gostilna
Novomeška klet v Sokolskem domu Kemr Frančiška
Novo mesto
Novo mesto
Ela in Albert Uršič
gostilna »Pri NebeSkem očetu
Trampuš Tončka
kavarna Čop in autotaksi
Kamnik, Maistrova ul. 19
Jesenice
Globevnik Emilija Hrovat Matilda
gostilna
Jože in Milka Zurc
gostilna »Pri Stemburju«
Kandija — Novo mesto
Novo mesto
Rostohar Marija
restavracija Tancar
Kavarna Pariz
Kastelic Franc
gostilna
Hotel »Metropel«
Jesenice
Jesenice
Novo mesto
Novo mesto
Obrez Ivan gostilna »Na Vratih
Kavarna »Central«
Novo mesto
Novo mesto
Žabkar Jože lekarna
Pavel in Minka Majnik hotel »Koklič«
Košak Ivan
gostilna
Novo mesto
Novo mesto
J e s e n i c e Nasproti hotela Triglav
Windischer Josip
hotel in mesarija
Gostilničarska pivovarna
d. d. Laško
Novo mesto
želi vsem gostilničarjem, njihovim družinam in pivcem Laškega piva
Osolnik Danijela
restavracija
vesele božične praznike ter srečno in uspeha polno flovo leto 19411
Novo mesto
Matko Josip
gostilna Gotna vas
Gostilna Kosmač
Noč Angela
gostilna
Mencinger Ivan
gostilna
Novo mseto
Javornik
Javornik
Slov. Javornik
Murn Gustav
gostilna »Na Bregu«
Bruner Matko
gostilna
Hafner Marija
gostilna
Mulej Janko
gostilna
Novo mesto
Slov. Javornik
Javornik
Franc in Pavla Grobovšek
gostilna in prenočišče
Gostilna 2vab
Ancelj Franjo
restavracija Kazina
Mulej Stanko in Mara
gostilna
Novo mesto
Javornik
Potoki
Raznoterosti
— Pridelek zelja in krompirja v naši državi. Letos je bilo okrog 37.500 ha zemljišč zasajenega z zeljem. Na ha smo dobili eca 3 stote, kar znači rekorden pridelek, in se ga je že mnogo izvozilo v Nemčijo. Pridelek krompirja pa znaša po izjavi kmetijskih strokovnjakov nad 21,000.000 stotov.
— Kaj bo z letošnjim pridelkom kave? Letošnji pridelek kave bo obilen in Brazilija in Kolumbija ne vesta, kaj naj bi napravili s tolikšnim pridelkom. Izvoz v Evropo, kamor se pošilja vsako leto cca 13,000.000 vreč kave je nemogoč in so zaradi tega padli že razni predlogi, da naj se kava požge, vrže v morje ali pa se naj iz kave napravi ba-kelit, ki je zelo važna surovina za izdelovanje umetnega gumija.
— Kako kuhamo domače milo. V kotel 2a kuhanje perila ali pa v velik lonec vlij 241 vode. Ko je voda vroča, dodaj 10 kg dobrega loja (če pa je loj slab, dodaj 1 do 2 kg več loja). Ko to zavre, dodaj polagoma (a ne prijemaj z rokami) 2 kg lužnega kamna. Vse to stalno mešaj ob zmernem ognju, vendar mora stalno vreti, če hoče zmes vzkipeti čez rob kotla, jo poškropi z mrzlo vodo. Kuhaj eno uro in neprestano mešaj. Kadar se kuhalnice, ki jo dvigneš iz tekočine, drže curki, ki se strjujejo ali če moker nož vtakneš v milo za trenutek in se zmes na nožu lepo in hitro strdi, kakor gladka glazura, tedaj je milo dovolj kuhano. Primešati je treba nato še 14 litra terpentina in 4 praške za peno, ki se dobe v drogeriji. Premešaj dobro in nato vlij tekočino v zaboj, predale ali slično posodo v katero sl položil preje moker bel prt. Naslednji dhn je milo snežno belo in strjeno. Razreži potem milo z žico na večje kose in ga postavi na suh prostor. Pogosto dodajo med kuhanjem še 2 pesti soli in dva goveja žolca, kar kvaliteto mila še izboljša.
— Nepravilna naseljenost prebivalstva v Jugoslaviji. Pri nas sta Hrvaško Zagorje in Medjimurje najbolj naseljena predela, kjer pride na km2 okrog 150 ljudi, dočim živi v Slavoniji na km2 komaj 50 ljudi. Prevelika gostota prebivalstva zmanjšuje pogoje za življenje in se vidi v Hrvaškem Zagorju že po hišah in ljudeh, da vlada tam veliko siromaštvo. Normalna naseljenost se smatra v Evropi ona naseljenost, kjer pride na 100 ha obdelane zemlje 35 do 45 ljudi. Zaradi tega žalostnega pojava je banovina Hrvatska začela s sistematično kolonizacijo premalo obljudenih krajev v Slavoniji.
Kje je v Jugoslaviji največ starih ljudi? V Jugoslaviji je bilo leta 1931. skupno 101.992 ljudi starih nad 80 let. Med temi je bilo 13.049 starih nad 90 let in 2231 starih nad 100 let. Visoko starost dočakajo ljudje v Črni gori, Pomoravju, Povardarju in v Sloveniji. Vsekakor zanimivo, da je med starimi ljudmi največ žensk. V dravski banovini je prišlo na 10.000 prebivalcev 45 ljudi starih nad 70 let. Največ starcev je bilo v mestu Ptuju, nato v Celju, okraju Metlika, Kočevje, Šmarje pri Jelšah in Kamnik.
— Kako odpravimo ščurke? Ščurke preženemo najprej, če potresemo vse špranje in razpoke, kjer se ta mrčes skriva, s kamilčnim praškom, ki si ga pripravimo tako, da kamilične cvete posušimo in zdrobimo. Kamilični duh je ščurkom silno zoprn in jih kar duši, zato pobegnejo iz svojih skrivališč in počepajo po tleh, kakor omamljeni. Seveda jih je treba hitro uničiti. Dobro sredstvo proti ščurkom je tudi boraks pomešan z moko in stolčenim sladkorjem (vsakega 1 žlico). Preženemo pa to nadlogo tudi s tem, da spustimo v kuhinjo ježa, ki bo ščurke v 2 do 3 nočeh do zadnjega pohrustal,-
Iz „Zdravja“ za zdravje
Brezsolna djjeltt proti krvnemu pritisku. Zvišanje krvnega pritiska pri
starajočem se človeku je pač nevaren pojav, ki mu vobče ne pripisujemo nobene posebne važnosti. A včasih je to zvišanje krvnega pritiska, ki se kaže v glavobolu, šumenju v ušesih itd. prav zelo nerodno in nas močno ovira v polni izrabi naše delavne moči. Pogosto 39 posledice seveda še mnogo hujše in se javljajo kot obolenje srca, vodenica, srčna kap itd. Stalnemu zvišanju krvnega pritiska moramo posvetiti torej vso pozornost. Tako smo že večkrat govorili o dihalnih vajah kot sredstvu proti visokemu krvnemu pritisku. Vemo tudi, da meso, jajca, kuhinjska sol in drugo krvni pritisk močno zvišajo. Raziskavanja na ljudeh, katerim so dajali mešano ali čisto rastlinsko hrano so dognala, da je bil krvni pritisk tem večji, čim obilnejša je bila mesna prehrana. Komur torej sili kri v glavo ali mu šumi po ušesih, se mu vrti v glavi ali kdor ima preveliko rdečico v obrazu, vsak tak naj omeji uživanje mesa in jajc ter naj zavžije na dan le 1 g ali 2 grama kuhinjske soli. Jedi naj se skuhajo in pripravijo nesoljene. Zato pa še ni treba, da bi nam tako pripravljene jedi ne dišale; saj imamo dosti kuhinjskih receptov, ki to preprečijo. Za zboljšanje okusa moremo uporabiti tudi posebno dijetno sol. Ze po par tednih takega zdravljenja se bo pokazalo zboljšanje, preveliki krvni pritisk bo zginil, zopet se bo pojavilo veselje do dela in s tem veselje do življenja.
»Mladost« in »starost« naroda. Mladost in starost naroda se presoja po odnosu mladega prebivalstva (t. j. v starosti 6 do 19 let) napram skupnemu številu prebivalstva (1000). Jugoslavija ima 439 mladih na 1000 prebivalcev, Italija 395, USA 388, Anglija
VAŽNA DOLOČILA UREDBE O POBIJANJU DRAGINJE
Cl. 7.
Uredba o pobijanju draginje se glasi: »V hotelih, restavracijah, kavarnah, javnih kuhinjah in ostalih gostinskih obratih se označujejo cene jedil in pijač v jedilnem listu po običajnem načinu.
V hotelih in ostalih gostinskih obratih, lu oddajajo sobe, mora biti nabit v vsaki sobi njen cenovnik. Iz cenovnika mora biti razvidno tudi, od katere ure pa do katere ure se označena cena računa in koliko je najmanj časa za odpoved. V označeno ceno se računa tudi nagrada za postrežbo, kar se mora v ee-novniku izrecno navesti.«
Cl. 8.
Prepovedano je proizvajalcem, posredovalcem in prodajalcem zahtevati 1» življenjske potrebščine in ostalo blago ’ višjo ceno, kot je tista, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček.
j 324, Rusija 488, Nemčija 308, in Fran-! cija 304. Poslednji dve državi zavze-; mata torej med »mladimi« zadnje mesto.
Število bakterij je v zraku zelo raznoliko. V sveži prirodi vsebuje 1 m* zraka približno 0—200 bakterij. V velikem mestu zjutraj 400, opoldne 8000, zvečer pa preko 10 000 bakterij. Zvečer in ponoči je promet manjši in zrak se očisti, zaradi česar vsebuje zjutraj najmanj bakterij. Tako je na prostpm. V zaprtih prostorih pa ima seveda zrak mnogo več bakterij.
Pio Rad
Veletrgovina vina
Liubljana, Malenškova 5 — Tel. 30*65
ima vedno na zalogi izbrana ljutomerska in haloška vina ter dolenjski cviček. — Posebna izbira dalmatinskih vin, d ngač, vugava, viski opolo itd. po zmernih cenah. Postrežba točua.
Vesefe	6ožične	praznike
ieiimo
vsem našim gostom, odjematcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se priporočamo
delniška pioooama , Čini o n ’
S jalfi'jan a
Rokodelski dom gostilna
Ljubljana, Komenskega ul. 12
Kavarna in restavracija »Emona« Dolničar & Presker
Ljubljana
DRUŽB PIVOVARN
A
A
Limon
66
LiJUBhJflnfl
PRIPOROČA SVOJE IZBORNE IZDELKE:
SVETLO IN ČRNO
union pido
v sodih in steklenicah vsem cenj. gostom in gostilničarjem
Z odličnim spoštovanjem
Delniška družba pivovarne
..umon“ lLJUBKJflnfl
Za uredništvo in Zvemo tiskarno
v Celju: Josip Kladnik. ^Za Ustnika: »Zveza tdruž. feostil. obrti drav. banovine v Ljubljani«: Perc Karol. — Oba v Celju.