114 Povestice. Slutnja. „Idiva v Verbovec — rečejo oče Benko *) k svoji pošteni ženi Geri — tam bodo daoas novega župana si volili. Lehko se nameri, da sreča doleti mojega bratanca, in potem bodeva dobro imela. Vi otroci pa bodite pridni; ti Bere ko! si največi, vari svoje bratice in sestre." Z blagoslovljeno vodo se mož in žena poškropita, ter koračita proti Muri — oče B e n k o zmiraj deset stopinj naprej, mati Gera pa zadej, kakor je pri naših Slovencih navada. Ko do brega vode prideta, je že brodar bil pripravljen, da ju prek pelja. Mati Gera stopijo naj zadnja v čoln; al pri vstopu jim robček padne v vodo. „Dragi moj Benko, to je hudo znamenje; bode se nama nesreča pripetila; ali nisi cul, kako neznano je terstje šumelo?" „^Ti si prava torklja 2) — odgovori mož — morebiti si celo vodnega moža za perste zgrabila, ko si po robec segla; ali ni te še čajica 3) po nosi poškropila — morebiti brodar Ivan ni brodar, ampak spremenjeni Latonja?" 4) „,?Vari, vari! ti ničesar ne verješ, pa se bodež že še enkrat prepričal; le posmehuj se"" — zaverne plašljiva Gera svojega moža. •V tem ju je brodar srečno na drugo ntran prepeljal. Cez dve uri sta bila v Verbovci. Verbovec je velik varoš (mesto). Varoščani redijo lepe konje — in debele tikve, iz kterih so nekdaj mlade žrebeta valili. Imajo staro cerkev, pa še stariši turn, ker so si turn prej postavili, kakor cerkev. V turnu je nekdaj rastla telčoa trava; al od onih dob, ko so varoškega bika v turn na pašo gonili, druga ne raste kakor meršave gobe. Varoš ima tri palače, pa še več koč; ulice so lepo, posebno poleti, kadar na pašo gonijo, potaracane (poflajstrane). Verbovčani so nekdaj se v narodno nošnjo oblačili — v lepe bele ber-guše, tenko robačo, pozimi v čoho in gaban ali v kožuh; sadaj imajo čez berguše „kveker" in „burnusa. Dosti ljudi je prišlo oni dan v Verbovec, ker so velik sejm imeli vsakrat Verbovčani, kadar so si novega župana volili. Vse si lehko tam kupil, — celo polževega ') Benko. to je, Benedikt. Gera. Jera, to je, Gertrud, Bercko, to je, Brikci; 2) Torklja, to je, nesrečna žena; 3) Čaji ca. to je neka vodna ptica; 4) O d Latonje pravijo, da duše vozi prek vode, kakor Karon. V serbskem jeziku se veli Lato v bro- 115 masla, želvinih jajc, molovega sala, posušenih Žižkovih jeter, ročnikov za sekire iz pesikovca, tikvinega olja, bučic 5) za berguše itd. Naš oče Benko in mati Gera si pogledata vse to; potem pa se podata v cerkev. Ravno je novi šolnik po orgijah cepetal, in milo pesem pel od angelov božjih, da vse se je jokalo. Potem se podata na tergovišče, kjer je varoški pisar oznanoval nove postave, ktere so očetje starašini sklenili poslednji petek, ko so do polnoči na „roteži" vkup z olikami v rokah sedeli. Prej so bili orači, kakor rimski Cincinat. Pisar je stal na visokem soda, in je začel svojo oznanilo takole: ,5Od častitljive gospodske verbovske se Vam dajo na znanje nove zapovedi, ktere so sklenili v petek o polnoči župan in očetje starašini: Pervič: Da se danas, ko na dan volitve novega žu-pana, ne bodete stepli; kdor bode tega kriv, pride na dva dni v klado. Dragic: Da jažina se letos nebode plačala iz varoške kaše; kdor pri našem častivrednem kerčmarji Vertoglavcu bode kaj trosil, mora iz svojega plačati, Tretjič: Varoške zide mora vsaki sam po svojem zemljišča zaplesti, da svinje ne bodo mogle skoz zide na njive vdirati. Štertič: Na varoške vrata v gornjem konca se more napraviti nova g o ž. Petič: Ker po mestih imajo wnohtvahtarjea, tedaj jih tudi nas varoš mora imeti. Kdor hoče službo dobiti, naj se oglasi pri novem županu. Za plačilo dobi na leto ogon repe in ogon krompirja, in še od vsakega kmeta pet palcov dolgo klobaso. * Šestič: Novi šolnik mora „nohtvahtarja" nemško pesem naučiti peti, kako bode sv. Florjana na pomoč klical, ker po mestih po nemškem ogenj prezavajo. Sedmič: Namesto slovenskih šolskih knižic se bodo šolarjem nemške napravile, ker naše deca so „purgarski" sini in hčere, po mestih pa wpurgarji" nemški govorijo. Osmič: Novemu šolnika ne bode več varoš dajal derv, ker je stari šolnik proti volji varoša na pašnika staro ver-bačo poderl. Da se vse zvesto spolne, kar je sklenjeno od župana in očetov starašinov in zapečateno z varoškim pečatom. Amen! — Oče Benko in mati Gera se podata po tem oznanilu i k svoji žlahti. Veselo so ju domači sprejeli bili. „Dobro da ste prišli, včeraj smo debelo puhico (svinjo) zaklali, tudi tri purane, in oče je pripeljal polovnjak kapelsčaka." Tako ju sprime dobra hišna mamika Rapočeva Polona. Pri obedu so vsi bili zidane volje; samo mati Gera : so bili žalostni. „Kaj ti vendar je ljuba ma! nagovorijo oče Benko svojo ženo, — še ti zmiraj robček (rutica) v glavi teči ?" ^Kakšen robček ?" vsi radovedno vprašajo. Oče Benko jim povejo, da je materi, ko sta v ladijo stopila, rutica pa-i dla v vodo in sedaj sirota zmiraj nesrečo premišluje. Vsi ji serce jačijo , da bi si to iz glave zbila, da je to prazna vera; vendar malo je pomagalo. ,?Jaz slutim nesrečo — reče mati Gera — tako težko mi je pri sercu. Nekaj ee nama bode hudega zgodilo.1' „E — kaj si glavo terete! — reče starasiua V ajda — sem hodil nekdaj do Pešta skoz same goste ogerske sume, sem medpotoma srečal Verkodlake6), Preglavice7) in na žerd dolge stramore8); al nisem se bal ničesar. Veseli bodimo, juhe! Saj nam dobro gre in očeta Rapoca bodemo danas za župana postavili/' „„Tega še mi manjka dar, pa tudi ogleda brodarjev; 5) Bucice so platneni gumbi, knofi; 6) Vrkodlaki so to, Jtar vampiri, imajo volčjo dlako; 7) Preglavica je neka bela žena, ktera se opoldne ljudem brez glave pokaže in je po krivih potih vodi. 8) S tram ori (orjaši Riesen) so nekdaj po svetu razsajali, al Bog jih je okamenil. Pis. — opazi hišna gospodinja — kaj pa županija nese! Draga ne, kakor samo ogovarjanje in oponašanje. Res je, da mojega deda hoče ves spodnji konec imeti; al jaz ne privolim po nobeni ceni."a (Konec sledi.) 118 Povestice. Slutnja. (Konec.) Ko hišna gospodinja govor svoj sklene, stari B a bose k. kteri je službo ??štodvohtmeštra44 opravljal, udari na boben, in to je bilo znamenje, da se začne volit v a župana. Vse je na trato proti „roteži44 gibalo, malo in veliko. Starašina Vaj da prinesejo vrečo orehov, in otroci so od veselja skakali, ko so orehe culi regetati. Ko štiri ura odbije, stari župan Verz al a stopijo na mizo in začnejo tako govoriti: „Bratje Varoščani! Ker so tri leta minule in ž njimi moja oblast, Vas ne bodem več vladal. Vsem, kteri so me radi imeli, hvala lepa — kteri pa so me čertili, odpuščam vse! Ter pel sem več kakor stari Mrkuš, kteri je bil ta-daj župan, ko je Bonaparte v Verbovcu tabor imel, in so mu Verbovčani mogli vsaki dan jelena vlovit«. Nadelal sem cesto po varošu in na njo zvoziti'tal pet vozov persti; od lončarja sem iz svojega kupil cel voz potertih loncov (piskrov) in pekev, s kterimi sem cesto poflajštral, rotcž sem s svojo slamo pokril, pet sežnjev derv prišparal, ki smo jih inda šolniku davali; pri varoškem mlinu sem popravil dve lopati, in za mezgo, ktero sem iz stare breze nacedil, sim v kašo spravil svetlo desetico. Hvala bodi Bogu in sreča varošu, da bi se zmiraj povečoval na vseh koncih!" Starašina Vaj da sedaj stopijo na klop in govorijo ta-ko-le: „Bratje Varoščani! Dobro veste, da nas varoš ima tri konce, in da od nekdaj si po svoji moti župana voli. Tri možove Vam imenujem, kakor jih odborniki vsakega konca priporočujejo; V doljnem koncn Rapočevega Marka, v gornjem koncu Zaplatovega Štefana, v osredku pa Bori Jakovega Vanča. Tukaj so trije čebri. Kdor je za Kap o ca, naj verze v čeber z brezovimi obroči svoj oreh; kdor pa za Zaplata, v čeber z leskovimi obroči; kdor pa za Borljaka v čeber, ki ima samo tri obroče.4' Vreča orehov se izsiplje in začelo je po Verbovcu rož-Ijati, kakor da bi toča šla. Ko je vsaki svoj oreh vergel, stari Babosek za-bobnja in starašina V7ajda prestejejo orehe, in glejte: Ra-počev Marko so dobili največ orehov. Hitro jih varo-čani primejo, na mizo posadijo, in mizo visoko deržeči jih po trati nosijo kričajoči „Zivio, Zivio, Zivio naš poštovaui župan Marko! Orehe varoški pisar v vrečo nazaj siplje, stopi na staro verbačo in vse med otroke raztrosi. Bilo je terganje in suvanje kakor pri izselitvi iz stare Troje. Zupana Marka peljajo na rotež in tam mu pisano ženlo dajo v znamenje vladarske oblasti in pa ključe izročijo od varuške kaše in skrinj, v kterih so bile pisma varuške hranjene. Po tem je bila večerja pri Rapočevih iu varoški godci, eden dudar, eden basičar, eden žveglar in eden tro-bentar so novemu župauu zdravico zagodli. Bili so veseli do bele zore, nekteri so ostali še drugi dan celo do mraka. Tudi oče Beuko zlo veseli, da je njihov bratanec slaven župan, in v veselji so pozabili na dom. Že se je začelo mračiti. Mati Gera rečejo: „ljubi mož, idiva domu; jaz nimam ne mira ne pokoja." „„Pa kamo hočeta iti — rečejo županja — ali ne vidite, kako se megli; še bi vaji kje dež utegnil na potu dobiti.44 Vendar mati Gera se ne dajo ustaviti, in slednjič se tudi oče Benko na pot spra- 119 vijo. „Le hitro, hitro dragi mož, da prej prek vode prideva kakor bo černa tema; glej, glej, kak se komboli #) eekajo, hudo bo gromelo in se bliskalo." „„Pa mi že spet 6 svojo babjo vero prideš — ti in tvoji kornboli, megla je megla!"" Niso še oče Benko svojega govora sklenili, že začne huda ploha liti. „Kamo bodeva zdaj šla, bi rajši pri Rapocu ostala; kdo bode naj prek peljal!" „„0 ljubi mož, premisli, kako bojo otroci doma trepetali, ako naji domii ne bo; le prosiva Ivana; saj voda ni velika in tudi ni široka, čeravno je tema." Brodar Ivan je že spal v svoji bajtici. Oče Benko zavpijejo: „Srečo dobro Ivan! ali bodeš naji prek spravil?" „„Nerad ponoči peljam — odgovori brodar — al ker ste Vi, bom segnul po veslo."" Ko se na sred Mure pripeljajo, se hudo zabliska in zagromf. — „Bog nam pomagaj! - zavriši brodar — in vsi se v valovje potopijo. Blisk je raznesel ladjico. Drugi dan so našli raztergane deske in tri merliče na pešnatem otoku. Slutuja (predčutje) matere Gere ni bila prazna. Vicko Dragan. *) Od kombolov pravijo Medžimurci, da megle po gorah nabirajo, iz kterih se pozneje bliska. Cerne šole dijakzna s posebnim prahom kombole postreliti. Imamo na Horvatskem še rodbine z imenom Romb o 1. Pis.