Mi
JANI GOLTES - SVET JE ENA SAMA VAS ORLEK l \PRES S
foto: ALEŠ BRK
AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma
Prišla je Mazda RX-8!
Predstavitve in testne vožnje revolucionarnega športnika v Avtohiši Kržišnik!
Velika izbira novih in rabljenih vozil
Dodatne ugodnosti poleg akcijskih cen za določene modele iz zaloge!
Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12 letno na prerjavenje in 3 letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačilaMJradna poraba goriva oglaševanih modelov od 4,5-11,2 1/IOOkm; uradna emisija C02 119-284 g/km
MOIVDA
Moč naših sanj
Fi in jaz ...
F=V/\X
FOTO WEISS Trto ovij e
/^1896% * 1996 ,1'
AKCIJA!!! DIGITALNI FOTOAPARATI !!! CANON A75 + POLNILEC + CF 128 MB + torbica 72.000,-CAN0N A85 + POLNILEC + CF 256 MB + torbica 82.800,-CANON A95 + POLNILEC + CF 256 MB + torbica 103.000.-KRED1T 3-24 MESECEV!!! GOTOVINSKI POPUSTI!!! IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE!!! FOTOGRAFIJE IZ DIGITALNIH MEDIJEV V ENEM DNEVU!!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115
-v
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CEUE
Uvodnik
Drage bralke, spoštovani bralci!
V prestolnem mestu se vrstijo pogovori, kdo in kako pri prvem koritu bo stal. Dobro za njih, slabo za narod, pa prav nič razburljivo, seveda za narod. Skoraj dolgočasno.
Je pa bistveno bolj pestro, zanimivo morda manj, ko prebiraš razne elektronske forume. Recimo zagorskega. Najprej skoraj ne veš kaj pišejo. Ko razvozlaš nabor znakov, ugotoviš, da vsi, skoraj brez izjem, pišejo kar brez ločil, fonetično, pa žal brez polglasnikov in apostrofov.
Torej ljubo skropucalo, po vsebinski in jezikovni plati. Bedno. Skoraj vsi avtorji zlivajo žolč po vseh in po vsem, po dolgem in počez. Če torej ves strup ostaja na forumu, nekje v medmrežju in se ne prenaša na ljudi in njihove medsebojne odnose, sem takoj za.
Pa me vendar grize črv dvoma in se bojim, da temu žal ni tako. Vse preveč je strupa okoli nas...
No le na Zasavcu še vedno razmišljamo in delujemo za boljše Zasavje.
Mojmir Maček
KAZALO
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o. Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta HruŠovar, Anton Šutar. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166. 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, te!.: 03/56-64-166, 56-64-250. fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.832,00 SIT, II. polletje 2.916,00 SIT. IV. tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
KJE JE KAJ
12-13 JANKO SLABE 4.DEL
14-15 ALEŠ LEKO GULIČ, PROF., POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU
16-18 JANI GOLTES - SVET JE ENA SAMA VAS
27 ORLEK EXPRES
m
OBNOVLJENI CESTNI ODSEKI V HRASTNIŠKIH KS
T THrastniku so letos uspeli posodobiti
V	precej cestnih odsekov v skoraj vseh krajevnih skupnostih. Nekaj je že dokončanih, nekateri pa še pridejo na vrsto. V KS Boben sta posodobljena na primer odseka Fajdiga in Šubic, v KS Prapretno odseki Vesenjak, Drnovšek in Lipovšek, v Podkraju cesta Kreše - Kladje - Ruda, v Steklarni dva odseka na Frtici, na Kovku odsek Rovšek, na Marnem cesta Kačič -Vodohram Brdce, na Dolu dva odseka na Brnici, v KS Krnice - Šavna Peč pa so se lotili odsekov Levačič in Gričar. Poleg tega so uredili še dva pločnika za pešce na Dolu pri šoli in v Hrastniku pri zdravstvenem domu ter javno razsvetljavo v Turju in na Dolu. Za vse naložbe v krajevnih skupnostih je občina letos v občinskem proračunu zagotovila 64 milijonov tolarjev.
Na asfaltiranje in obnavljanje pa že dolgo čakajo še nekateri odseki skoraj v centru Dola. (EM.)
UREJANJE MUZEJA
T /Hrastniku so se letos lotili
V	dokončne ureditve mestnega muzeja v nekdanji šoli pri Riklovem mostu. Urejajo še dva razstavna prostora, lotili pa se bodo tudi muzejske zbirke. Muzealci bodo postavili še zbirko narodno osvobodilne borbe, arheološko zbirko in pregled razvoja Hrastnika skozi desetletja. Z deli bodo končali v prvih mesecih leta 2005. Investicijska vrednost del je 19 milijonov tolarjev. Večino prispeva občina Hrastnik iz proračuna, okrog 4 milijone tolarjev pa bo prispevalo še Ministrstvo za kulturo. EM.
SANACIJA PLAZU V BOBNU
T7~ onec septembra so v krajevni
X^skupnosti Boben v občini Hrastnik zaključili sanacijo plazu Završnik, ki je odtrgal cesto proti Ravnam do zadnjih zaselkov. Delavci GD Hrastnik so postavili oporni zid, uredili odvodnjavanje, postavili ograjo ter sanirali ter asfaltirali cestišče. Dela so bila vredna 8,5 milijona tolarjev, zagotovili pa so jih iz proračuna občine Hrastnik. (EM.)
NOVA OKNA IN DRVARNICE
V Hrastniku so se v zadnjih letih lotili
zamenjave stavbnega pohištva. Tako so na večini občinskih stanovanj v stavbah, kjer je večinski lastnik Domex, že zamenjali vsa okna. Nova okna imajo toplotno izolacijo, pridobili pa so jih v naseljih Novi Log in Ulica mladih borcev. Za naložbo so v občinskem proračunu zagotovili 10 milijonov tolarjev. Pričeli pa so tudi z zamenjavo vseh še nezamenjanih oken in vrat v steklarski koloniji in na Cesti Hermana Debelaka. Ob stanovanjskem bloku na Cesti L maja 24 pa so se lotili gradenj novih drvarnic, saj so stare povsem dotrajane. Z deli naj bi končali v teh dneh, da jih bodo lahko stanovalci napolnili s kurjavo. Za okna bodo odšteli 7 milijonov, za drvarnice pa 3,5 milijona tolarjev. (EM.)
ZDRAVSTVENI DOM BODO OBNAVLJALI
T /Zdravstvenem domu Hrastnik se
V	bodo predvidoma še letos lotili rednih vzdrževalnih del. Dokumentacija je že pripravljena, denar pa je zagotovljen iz Ministrstva za zdravje in proračuna občine Hrastnik. Uredili bodo toaletne prostore za invalide, nekatere prostore bodo le prenovili, vse ambulante, pisarne in hodnike pa bodo prebelili. Predračunska vrednostjo 10 milijonov tolarjev. Četrtino denarja bo prispevala država, tri četrtine pa občina. (EM.)
IZ KNJIŽNICE ANTONA SOVRETA
A /knjižnici Antona Sovreta je
V	bilo živahno tudi v mesecu oktobru in v počitniških dneh. Poleg običajnih dejavnostih bi posebej omenili razstavo planincev ob 50 -letnici koče na Prehodavcih. Poleg začetnih dokumentarnih posnetkov so lahko obiskovalci občudovali tudi razgledne posnetke na bližnje in oddaljene gore v različnih letnih časih. Razstava je bila na ogled od 21.okt. do 30.okt. 2004.
V	četrtek, 26. oktobra, so knjižničarke pod vodstvom Mateje Podlogar organizirale ustvarjalno delavnico z bučami, ki so popeljale 26 udeležencev v svet ustvarjalne domišljije pred nočjo čarovnic. Otroke je spremljalo še 13 odraslih, ki so tudi priskočili na pomoč, če je bilo potrebno.
V	prvih šolskih počitnicah letošnjega leta pa so v sredo, 3.nov. dopoldne
organizirali še eno ustvarjalno delavnico, naslednjega dne pa tekmovanje v računalniških igricah. (EM.)
CESTA NA TEREZIJI ZNOVA ODPRTA
T)red domala letom dni obnovljena JT in modernizirana cesta na Tereziji oziroma Koloniji 1 .maja v Trbovljah je bila v zadnjem času znova deformirana. Zadnjo okvaro v zgornjem delu ceste nad rovom terezijaje izvajalec SGP Zasavje 21.oktobra odpravil in cesta je na tem odseku znova odprta. Okvare so nastale zaradi starih kanalizacijskih priključkov hiš, ki so bile zgrajene pred desetletji. Večina teh priključkov ni bila znana, zato jih ni bilo mogoče priključiti na novo kanalizacijo ter so povzročali deformiranje cestišča s pločnikom in instalacijami. (T.L.)
NOVA NAKLADA PROS-PEKTNEGA KATALOGA
/'"'Vbčina Trbovlje se je odločila za VVvnovično izdajo prospektnega kataloga z nazivom Trbovlje, kraj kamor se vedno radi vračamo. Tegaje občina založila že pred nekaj leti v nakladi 10.000 izvodov, vendar so vsi ti izvodi že zdavnaj pošli. V novi nakladi tega kataloga so popravili le telefonske številke, vse ostalo je tako kot v prvi nakladi, tako vsebina kakor tudi slikovno gradivo. Obnovljeni katalog je izšel v nakladi 5.000 izvodov. Hkrati pa je občina Trbovlje znova izdala v enaki nakladi tudi zemljevid občine Trbovlje z manjšimi popravki. Na letošnjem mednarodnem sejmu obrti v Celju je Občina Trbovlje javnosti predstavila obe svoji publikaciji. (T.L.)
OBČINA BO TUDI LETOS IZDALA PRATIKO
Občina Trbovlje že nekaj let izdaja konec leta pratiko za prihodnje leto s kronološko opisanimi pomembnejšimi dogodki, ki so se zvrstili v zadnjem letu na območju občine. Tudi tokrat nameravajo objaviti vse pomembnejše dogodke, ki so se odvijali na območju Občine Trbovlje od decembra 2003 do novembra 2004.
V ta namen zbirajo podatke pri vseh zainteresiranih družbah, organizacijah, društvih in posameznikih. Podatke zbira odsek za družbene in gospodarske ^dejavnosti Občine Trbovlje. (T.L.)_y
CVETLIČARNA SONČNI SVET
Tčetrek, 14. oktobra V 2004, so v Hrastniku odprli novo cvetličarno, ki so jo poimenovali Sončni svet.
Nahaja se v poslovno stanovanjskem objektu Log 10, ki se gaje že od začetka prijelo ime Titanik. Lastnik cvetličarne je podjetja AKA d.o.o. iz Trbovelj, ki se v svoji osnovni dejavnosti ukvarja s projektiranjem, direktorica podjetja pa je Andreja Kus.
Ponudba cvetličarne je pestra, saj zajema vse od lončnic, rezanega cvetja, cvetličnih aranžmaje za vse priložnosti do darilnih programov in aranžiranja..V njihovo ponudbo pa spada tudi urejanje okolice različnih objektov in dostava vseh vrst
aranžmajev po Zasavju.
Odpiralni čas je od 7.30 do 19.ure ob delavnikih in od 7.00 do 13.ure ob sobotah. Ljudje so novo cvetličarno sprejeli s simpatijami, saj imajo radi različne ponudbe. V Hrastniku in na Dolu posluje namreč že
okoli pet cvetličarn, zato bodo o obisku le teh gotovo odločale tudi konkurenčne cene in kvalitetna ponudba.
Fotografije: arhiv cvetličarne tekst: Fanči Moljk
NOVO VODSTVO SPLOŠNE BOLNICE TRBOVLJE
T)red nedavnim je Splošna bolnica
Ji Trbovlje objavila na temelju zakonskih predpisov in notranjih aktov ter sklepov, javni razpis za prosto mesto direktorja Splošne bolnice Trbovlje. Dosedanjemu direktorju je namreč potekel mandat. Na razpisano mesto se je med drugim prijavila tudi Marina Barovič, dipl.ekonomistka, kije zaposlena v zdravstvu že 22 let, od tega je bila 12 let pomočnica direktorja za ekonomsko pravne zadeve, dosedanji direktor dr.Rudi Zupan pa se na razpisano mesto ni prijavil. K imenovanju Barovičeve za direktorico SBT je dal soglasje Svet zavoda SBT ter Vlada RS. Kirurg dr.Zupan ostaja v SBT še nadalje zaposlen.
T.L.
PORUŠILI BODO ZGRADBO FORTETOVIH
T Tzvezi z nameravano in dolgo V načrtovano rekonstrukcijo območja Trga revolucije v Trbovljah v zvezi s smotrnejšo ureditvijo prometa, bodo gradbeniki prve dni novembra začeli z rušenjem stare Fortetove hiše na Trgu revolucije, ki je bila zgrajena pred sto in
več leti. Ta zgradba je ena zadnjih iz starega naselja Vode, ki je bilo dolga desetletja nekakšno poslovno, kulturno, pa tudi družabno središče Trbovelj. V preteklih letih so postopoma porušili rudniški konzum, rudniško restavracijo, rudniško pekarno, staro pošto, javno stranišče, staro gostilno z imenom Koča in spodnji del nakladalne žičnice za prevoz laporja iz Haukovega kamnoloma Pod ostrim vrhom za potrebe Cementarne v Trbovljah. Pred kratkim je bilo izdano gradbeno dovoljenje za rušenje te zgradbe. Vse to pa je povezano z načrtovano gradnjo cestnega krožišča in celotno rekonstrukcijo cestno prometnih in komunalnih objektov tega območja, to je Trga revolucije. S prvo demontažo bifeja v spodnjem obcestnem delu so pričeli 2.novembra tega leta.
T.L.
ENERGETSKA SANACIJA ŠOLSKIH OBJEKTOV
/'''VbčinaTrbovljejepristojni inštituciji
V^/naročila izdelavo projekta energetske sanacije Objektov osnovnih šol v Trbovljah. Iz projekta je razvidno, da so vse šole potratne na tem področju, zato so potrebne čimprejšnje temeljite sanacije. Nujno bo treba v najkrajšem času zamenjati okna z energetsko varčnejšimi, izolirati zunanje stene zgradb, izolirati podstrešja nad učilnicami ipd. Najhitreje
bo treba energetsko sanirati Osnovno šolo Alojza Hohkrauta na Trgu revolucije, ki je v tem pogledu v najslabšem stanju, kjer je tudi najstarejša osnovnošolska zgradba v Trbovljah. Sanirati pa bo treba tudi OŠ Ivana Cankarja ter OŠ Tončke Čeč, v določeni meri pa tudi OŠ Trbovlje na Mestnem trgu. Potrebne bodo kar precejšnje investicije.
T.L.
IZ STAREGA NOV IZDELEK
"TAijaki Srednje tehniške in poklicne JL/šole Trbovlje so v soboto, 23.oktobra pripravili tako v šoli kakor tudi v prostorih poklicnega oddelka na Partizanski cesti tekmovanje na temo “Iz starega v nov izdelek”. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo pa tudi koristno, saj so dijaki pokazali kaj vse se da narediti iz starih in rabljenih izdelkov, domala nove, izboljšane, času in sedanjim potrebam primerne.
T.L.
JAVNA OBRAVNAVA REKONSTRUKCIJE KOTLOVNICE
javnosti, saj gre pri zaprositvi za uporabo alternativnih goriv za popolnoma drug postopek, ki ga bodo predvidoma sprožili spomladi naslednje leto.
29. oktobra je potekala v prostorih Občine Trbovlje javna obravnava o rekonstrukciji cementamiške kotlovnice s predstavniki Cementarne Trbovlje , predstavniki Civilne pobude in krajani.
Lafarge Cement Cementarna Trbovlje seje odločila za rekonstrukcijo kotlovnice zaradi visokih stroškov vzdrževanja kotlovnice, ki služi za pripravo mazuta. Po novem bodo namreč v kotlovnici skladiščili lahko kurilno olje, ki ga bodo uporabljali za zagon proizvodnje in delno tudi za ogrevanje prostorov cementarne. Ko bo Lafarge Cement d.d., Cementarna Trbovlje pridobila dovoljenje za uporabo alternativnih goriv, bo ta deponija lahko namenjena tudi shranjevanju odpadnih olj. Sicer in do takrat bodo v njej shranjevali le lahko kurilno olje.
Javna razprava, ki je po besedah predstavnice Občine Trbovlje, štela do sedaj največ predstavnikov javnosti, seje v glavnem sukala okoli okoljevarstvenih tem, s katerimi se Lafarge Cementarne Trbovlje
sooča že dalj časa. S ciljem obratovanja po evropskih okoljevarstvenih standardih od septembra lani sledijo sanacijskemu programu, ki do januarja 2007 predvideva zmanjšanje emisij žveplovega dioksida kar za 60 odstotkov. Franci Blaznek, predsednik uprave trboveljske cementarne Je po srečanju dejal: »Vesel sem, da smo se le spoznali s predstavniki Civilne pobude in prepričan sem, da bomo o okoljevarstvenih temah našli skupno rešitev, ki bo sprejemljiva za krajane na izpostavljenih območjih in nas.Kot sem že dejal, bodo v kratkem vse meritve dostopne na naših spletnih straneh in preko lokalnih medijev. S predstavniki krajanov Ravenske vasi pa se bomo tudi posvetovali o postavitvi posebne merilne naprave in njeni lokaciji.« Dodal je tudi, da v postopku ni šlo za zavajanje
SVEČE PROTI INTERESU KAPITALA
/Civilna pobuda proti sežiganju
Vvodpadkov v Zasavju se je odločila, da bo na svojstven način opozorila na problematiko sežiganja odpadkov. Tako je bila v petek, 29.oktobra ob 11 .uri v sejni dvorani Občine Trbovlje javna obravnava novega projekta Lefarge Cement Cementarne Trbovlje, ki naj bi pomenila pripravo na sežig nevarnih odpadkov. Člani Civilne pobude so se zato odločili, da bodo ob tej uri prižgali sveče ob spominskem obeležju pred Občino Trbovlje in s tem počastili “tiste, ki so nekdaj nosili pogum in upanje v srcu. V spomin njihovi žrtvi za Zasavje in v opomin tistim, ki so zaradi interesov kapitala pripravljeni Zasavje žrtvovati,” so ob tej priložnosti zapisali. (P.M.)
PISMA BRALCEV
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati tekst ali pa obnoviti .	daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
SPOROČILO ZA JAVNOST
T Tbbčini Trbovlje smo postavili V spominsko obeležje PRISILNO mobiliziranim v nemško vojsko. Spominsko obeležje mora pokopati vse umrle in pogrešane, stare delitve, zamere in zmote. Vsem, ki jih postavitev obeležja prisilno mobiliziranim moti in želijo delati umetne ideološke razdore, želi župan občine Trbovlje povedati jasno in nedvoumno:
Prisilno mobilizirani, prisilno izgnani in ugrabljeni otroci, ki jim je obeležje tudi namenjeno, niso zavestno nastopili proti revoluciji; niso se borili doma in streljali na lastne brate in sestre ter na Slovenski narod, temveč so bili prisiljeni boriti se na vseh svetovnih frontah v 2. svetovni vojni. Niso imeli izbire, kot so jo imeli domobranci, belčki, plava garda in drugi izdajalci slovenskega naroda, ki jim župan
nikdar ne bo, dokler bo župan, namenil ne obeležja ne drugih insignij, saj so zavestno pobijali brate in sestre in javno in zavestno sodelovali z okupatorjem ter se borili zgolj in samo na Slovenskem ozemlju!
Od skoraj 80 tisoč prisilno mobiliziranih Slovencev v nemško vojno jih je 15 tisoč padlo; 15 tisoč jih je prebežalo v partizane ali v zavezniške vojske; 25 tisoč jih je ostalo večno zaznamovanih kot vojni invalidi. Zaradi trpljenja prisilno mobiliziranih je preživelo več kot 200 tisoč Slovencev: niso jih pobili,niso jih prisilno izgnali!
Spominsko obeležje je sporočilo vsem nam: naj nikdar več ne bo tako, kot je bilo! Namesto, da mnogi iščejo ideološke razdore zaradi prisile, naj svoje moči, besede in dejanja namenijo lepši in boljši prihodnosti mladim Slovencem v mladi, ponosni državi Republiki Sloveniji, ki smo jo dobili po tisoč letih sanj in želja!
Bogdan Barovič ŽUPAN
DOGODKI NA
SREDNJI ŠOLI ZAGORJE
Tzteka se drugi mesec pouka v novem
-Lšolskem letu. Na Srednji šoli Zagorje se je do danes zvrstilo že kar nekaj dogodkov, s katerimi bi želeli seznaniti tudi bralce revije Zasavc.
Za zaposlene smo že prve dni novega šolskega leta organizirali, v sodelovanju z Inštitutom za inovativnost in tehnologijo, izobraževanje pedagoških delavcev z naslovom Inovativnost med mladimi; od ideje do realizacije. Na polju izobraževanja zaposlenih bomo v tem šolskem letu vsi pedagoški delavci sodelovali tudi v izobraževalnih delavnicah Mreže učečih šol, kijih organizira Šola za ravnatelje, na temo Mladi in nasilje.
Srednja šola Zagorje vtem letu sodeluje v dveh mednarodnih projektih Leonardo da Vinci . V okviru tega sodelovanja smo, v povezavi s partnersko šolo iz avstrijske Koroške, izpeljali strokovno ekskurzijo na Češko. Obiskali smo partnersko srednjo šolo in dorekli program letošnjega sodelovanja, z aktivno vključenimi
profesorji in dijaki.
V tem času je potekalo tudi gostovanje naše profesorice na Finskem v okviru drugega mednarodnega projekta, ki poteka v sodelovanju z Regionalnim centrom za razvoj. Od veselih dogodkov naj omenim sprejem vseh letošnjih šolskih novincev
med dijake Srednje šole Zagorje.
V prvih dneh meseca oktobra je bila Srednja šola Zagorje gostiteljica ob praznovanju 200 letnice IGM- a Zagorje.
Na 51. Gostinsko turističnem zboru v Radencih smo sodelovali v tekmovalnem
delu. Ekipo kuharstva so sestavljali Tamara Hanžekovič, Damir Hasić, Senad Ibrič pod mentorstvom Mojce Omahne. Osvojili so srebrno medaljo. Srebrnini pa so bili tudi mladi natakarji, Mateja Bajc, Wei Chen in Ajda Ivšek, pod mentorstvom Andreja Naglava.
OBISK ZASAVSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA SEJMA MARSIKOMU POPESTRIL DAN
■\ Tsredo 27. oktobra 2004 je v avli Delavskega doma v Trbovljah v okviru Tedna vseživljenjskega učenja potekal PRVI V IZOBRAŽEVALNI SEJEM V ZASAVJU. Na sejmu so se poleg Zasavske ljudske univerze, ki je bila glavna organizatorka sejma, predstavile še Gimnazija in ekonomska srednja šola in Srednja tehniška in poklicna šola iz Trbovelj ter Srednja šola Zagorje.
Obiskovalci sejma so se navduševali nad preprostimi a domiselnimi idejami za aranžiranje daril.
Glavni namen sejma je bil promocija izobraževanja v Zasavju. Šole so poleg svoje izobraževalne ponudbe predstavile tudi različne projekte, ki potekajo med ali ob rednem pouku, dijaki gimnazije pa so poskrbeli tudi za literarno-glasbeno popestritev sejemskega dogajanja. Zasavska ljudska
univerza je obiskovalce sejma povabila kar k aktivni udeležbi. Obiskovalci sejma so lahko preverili svoje znanje angleščine in cestno prometnih predpisov. Med vsemi, ki so reševali uvrstitvene teste in angleščine, smo že izžrebali nagrajenko, ki se bo lahko udeležila 60-urnega jezikovnega tečaja. Panoji
Mnogo obiskovalcev je želelo preveriti svoje znanje angleščine.
Svetovalnega središča Zasavje so pritegnili precej pogledov, obiskovalci pa so dobili tudi odgovore na različna vprašanja v zvezi z izobraževanjem in s pomočjo testa ugotovili svoj učni stil. V predavalnici Delavskega doma je Veronika Šlander iz Centra za poklicno izobraževanje iz Ljubljane predstavila nacionalne poklicne kvalifikacije. V popoldanskih
urah je največ pozornosti pritegnila Mojca Starman, ki je obiskovalce navdušila s preprostimi a domiselnimi idejami za aranžiranje daril, igralci Mladinskega gledališča Trbovlje pa zabavali s skečem iz zdravstvenih logov. Najbolj obiskana pa je bila stojnica, na kateri so se predstavljali dijaki programa gostinska dela, in obiskovalcem ponujali
(b^) funšterc
CSOD V SEČI PRI PORTOROŽU
'T'agorski, podkumski in čemženiški učenci OŠ Ivana Skvarče se vsako leto poleg rednega ^-/pouka udeležujejo različnih aktivnosti. Priljubljeno je bivanje v domovih CŠOD(Center šolskih in obšolskih aktivnosti) . Marsičesa se tam naučijo.
Panoji Svetovalnega središča Zasavje so pritegnili precej pogledov
dobrote, ki so jih v ta namen prispevali sponzorji.
Sejem je obiskalo več kot 250 obiskovalcev, ki so pozdravili idejo o tovrstnem sejmu in namignili, da ga pričakujejo tudi naslenje leto.
Zapisali: Katja Poznajelšek in Valentina Uran
Letos so zagorski četrtošolci in čemšeniški tretješolci in četrtošolci obiskali dom Burja v Seči.
Poleg obveznega plavanja so imeli še niz drugih aktivnosti v dobro organiziranih
delavnicah, ki s svojo zanimivostjo in poučnostjo izstopajo od povprečja. Med bujnim mediteranskim rastjem, kjer oljke, ciprese in bori dajejo senco, kjer dišita rožmarin in sivka, kjer se slišijo škržati,
učence z odprtimi rokami pričakujejo sodelavci doma.
Dom se nahaja v parku Forma viva s številnimi kiparskimi deli v kamnu. Proti zahodu se odpira pogled na Piranski zaliv, na jugu pa
so 700 let stare Sečoveljske soline, kjer pridne roke poleti še vedno žanjejo sol.
Slika in tekst: St.Radunovič
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-023,8984 209, 8980-390
GSM: 041681-584 041765-113
9 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani	/A''
t snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja	asititß ])[
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•	VHS, S-VHS, BETA SP
t-mail: atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA
LOKALNA TELEVIZIJA
mjfsf
Ü
V SLOVENIJI
■ v
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
KSEFTI
informacije
03/56-64-250
^_____ m	m jm	m	W
svoje idmel
Eupan «.p. / Izlak« 44 /1411 Izlak«
Galant
Trgovina na debelo in drobno
Greta HRIBAR s.p.
enota ZAGORJE Cesta zmage 35b telefon 03 56-66-895
TRBOVLJE Ulica 1. junija 27 telefon 03 56-22-369
metersko blago zavese dodatki blago na kilograme
E 186,55 sit/min O s
M. p'
A
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
PSOJ2VOONJA IN MONTAŽA

Wsämmm
MARN VZAHSKO 13&. 3305 VRANSKO t„l /Inft 03 S7?S mahi: 041 SOS 655
RUMENE STRANI
SLOVENIJATEL
S
I N T E R MARKETING

www.rumenestrani.com
' t .i
NOVO
NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI ? NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE voznik/voznica v cestnem prometu
*	54-urni pripravljalni tečaj namenjen kandidatom brez delovnih izkušenj, starejšim od 18 let, z dokončano najmanj OŠ in z veljavnim vozniškim dovoljenjem
*	16>urni pripravljalni seminar namenjen kandidatom z delovnimi izkušnjami, starejšim od 18 let, z dokončano najmanj OŠ in z veljavnim vozniškim dovoljenjem
Prijave in informacije po telefonu: 03 56 55 125 BREZPLAČNO
svetovanje in priprava porfolija!!!
svetovaino ll SREDIŠČE W ZASAVJE
NOVO
NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI ? SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE
Razmišljate o nadaljnjem izobraževanju?
V Svetovalnem središču Zasavje Vam bomo pomagali pri odločitvah za izobraževanje in Vam posredovali informacije, ki jih boste pred vključitvijo v izobraževanje potrebovali.
Svetovanje in informiranje poteka:
•	po telefonu 03 56 31 191,
•	osebno v prostorih Zasavske ljudske univerze v Trbovljah ali
•	na elektronskem naslovu
isio.zasaviefojguest.ames.si
Obisk v Svetovalnem središču Zasavje je ________brezplačen. Vabljeni!______
fq| FUNŠTERC
■	■ I---------------
PREDSTAVITEV INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V DRUŽBI DEWESOFT D.O.O. TRBOVLJE
ZS Trbovlje in Rado Perger, predsednik GZS, območne enote Trbovlje, je ob vJ obisku inovatorjev Zasavja podjetja Dewesoft, predstavil pomen inovacij za Zasavje, saj število inovatorjev in inovacij, kr so sodelovali na dosedanjih natečajih zbornice ni zanemarljivo. Direktor podjetja DEWESOFT, Andrej Orožen, je ob tej priložnosti uvodoma predstavil kratko zgodovino družbe in poslovno sodelovanje s podjetji na domačem in tujem trgu, kot so npr. Gorenje, Cimos, BSH Nazarje doma, na tujem pa vse do podjetji kot je ameriška Nasa, Ferrari,....
Družba DEWESOFT je ena med tistimi, ki zna svoje znanje prodajati na tuje. Razveseljivo je, da se nikoli ne uspavajo na lovorikah, ampak vedno iščejo nove rešitve, ki so povezane z opravljanjem meritev za različne namene.
Njihov tehnični vodja dr. Jure Knez trdi, da osnovnih zakonitosti na tehničnem področju sicer niso spreminjali, da pa so zadeve sestavljene na nek drugačen način tako, da delujejo, da so zmogljive in uporabniku omogočajo hiter rezultat pri poljubni meritvi. V ta namen so izdelali univerzalen program za opravljanje meritev, ki se imenuje enako kot podjetje
- DEWESOFT.
V svoji ponudbi, na področju izdelave merilnih inštrumentov imajo NOISE 1NSPECTOR, ki lahko ugotavlja hrup avtomobilskega motorja pri določenem številu vrtljajev, izpeljanka tega inštrumenta je naprava za meritev hrupa v disco klubih in ostalih gostinskih lokalih.
Danes ni več noben problem vključiti ali izključiti peč v oddaljenem stanovanju s pomočjo GSM-a, ugotoviti kakšno je tam trenutno stanje temperature.
Na področju razvoja elektronskih komponent je dosežek leta 2004 nedvomno izdelava novega GPS senzorja. Izdelali so
senzor, ki spremlja podatke 200 krat na sekundo kar omogoča zaznavanje vsake spremembe in ugotavljanje vzrokov sprememb. S takšno prednostjo lahko spremljajo poti in hitrosti pri opravljanju testov avtomobilskih zavor, pospeševanja,... Napravo uporabljajo pri razvoju novih avtomobilov in prav tovrstno njihovo napravo uporablja pri svojih testih Avtomagazin.
Tovrstne predstavitve novosti, inovacij so spodbuda vsem, ki želijo nekaj »premakniti« in spremeniti tisto, kar se da izboljšati. Predvsem pa, da širše okolje ne vpliva negativno na posameznike, da ne bi mogli najti poti k izboljšanju že obstoječega.(Irena Vozelj)
Namig za jesenski izlet:
V TEPE K MEDVEDU JO MAHNITE!
T)rav ste prebrali, k Medvedu vas pošiljamo, ne k medvedu! JT Zatorej nič strahu, tu se pri Medvedu po domače reče, pa še zelo gostoljubni so.
Pred leti, deset jih bo že nemara, sta se Lado Groboljšek in žena Martina odločila, da bosta doma pripravljen
sir, klobase, salame, tudi divjačinske, ki sta jih bolj za znance in seveda domače pripravljala, ponudila tudi
naključnim gostom. Staro Medvedovo domačijo je Lado preuredil v prijeten družabni prostor. Tako se je začela dejavnost na izletniški kmetiji pri Medvedu.
Sin Simon je končal Srednjo šolo Zagorje in si pridobil tudi strokovna znanja iz gostinstva, strežbe in seveda kuhinje, tako da ob pomoči matere Martine že uspešno vodi izletniško kmetijo.
Izletniku z veseljem postrežejo z domačimi jedmi, recimo gobovo juho z ajdovimi žganci, štruklji. Ponosni so na jedi iz divjačine in svinjine, saj je meso domačega porekla, dobesedno iz domačega hleva. No, jelenjadi nimajo v hlevu, temveč nad hišo, v gozdu. Kdor je poizkusil jelenovo salamo pri Medvedu, je ne pozabi zlepa, rad se vrača.
Pa še nekaj imajo, sicer neobičajno za naše hribe, pa vendar je vredno poizkusiti nihovo meso iz tiinke.
Ravno v tem Martinovem času pa, tudi kasneje, vas vabijo na okusne domače koline.
Ob sobotah in nedeljah jih vedno najdete doma. Če pa želite kosila ali večerje, pa se morate preje naročiti.
V hladnih jesenskih in zimskih dneh spravijo pod streho do trideset ljudi, poleti pa zunaj pri bazenu gostijo tudi do petdeset gostov.
Seveda je najlaže priti do
Pri vhodu v »hišo« vas pozdravi maskota Medvedove hiše
Lado Groboljšek modruje o čebelah in o zdravilnosti medu
INTERVJU
---------^
njih z avtom. Lahko se peljete po zasavski cesti do odcepa za Polšnik, skozi Pasjek in v hrib do Tep, mogoče pa je priti tudi z Renk do Kleviš in se potem spustite do Tep.
Svetujemo pa vam, da v Renkah vzamete pod pod noge in jo najprej mahnete na Kleviško špico in do Žomboha,
do cerkvice sv. Lovrenca in sv. Roka, potem pa se prav prijetno lačni spustite do kmetije pri Medvedu. Tako boste združili kulinarične in rekreacijske užitke.
Seveda pa to ni edina mogoča pot, tod okrog je dovolj prijetnih ciljev za rekreativne pohodnike.
Besedilo in slike MM
Izletniška kmetija pri Medvedu Vas vabi na domače koline in druge dobrote iz kmečke kuhinje. Znani smo po jelenovih salamah in mesu iz tiinke.
Doma smo prav gotovo ob sobotah in nedeljah, za kosila in večerje pa vas prosimo za najavo. Prostora imamo za 30 ljudi.
Kadar čas na kmetiji dopušča, vas postrežemo tudi druge dni.
Radi imamo, če nas preje pokličete:
01 897 31 08
^_________________________031 226 016________________________T
/^VINOTEKA
KLOPOTEC
Tržnic a Zagorje
yTel. & fax 03/56 64 195 \Marija Naprudnik s.p.
V mesecu novembru in decembru vljudno vabljeni na degustacijo vin!
V soboto 20.11. se bo predstavil Valdhuber iz Svečine, 27.11 pa vinogradništvo Santomas iz Šmarja nad Koprom.
i
i

in t&gTči / z».,,,.}.
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/56 55 108,56 55 112 Fax.: 03/56 55 104 E-mail: info@intcgral-?ai>oric.si. internet: httn://www.imei>ral-zagorie.si
JESEN NA MORJU:
Otok RAB zasebni apartmaji Eho**/'***
27.500,00 5x najem za 2 osebi do 30.11.
SLOVENSKO PRIMORJE: PIRAN hotel Piran**** do 30.11. 26.900.00 3x polpenzion+TT
OBIŠČIMO MESTO BOŽIČKA 4..1 L, 18.12.: CHRISTKINDL mehanične jaslice.«Božičkova pošta« 9.500,00 vožnjafvstopnine
»DALMATINSKO« SILVESTROVANJE: DUBROVNIK hotel Tircna*** -29.12.04-4.1.05 32.000,00 4x polpenzion+novoletna zabava
BELA AVSTRIJA:
GERLITZEN apartmaji Bergeralm**** - 08.-22.01.05 207.000.00 7x najem za 4 do 6 oseb
POZOR, POZOR:
božični Dunaj. Gardaland, Salzburg, praznični nakupi v Munchnu. praznična Budimpešta. Bratislava...
TAXI SLUŽBA NON STOP: (Ml 633 107 in 041 616 348.
POČITNIKUJTE Z NAMI, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO.
INTEGRALOV! DARILNI boni:
NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH!
ODPIRALNI ČAS:
Agencija Zagorje: PONEDELJEK PETEK 06:00 - 16:00, SOBOTA 09:00 - 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK PETEK 07:30 - 12:30 in 16.00 -18:00 SOBOTA 08:00 • 12:00
So potovanja in .... so potovanja z Integralom.
<7V\
ELEKTROPROM
♦	projektiranje strojnih In eiektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar secirnica
♦	lokalna televizija ETV

CLSKUtopaoK
Mn KiSOVfC o* i* s?
tMtwunn*
+ trgovina EV J Center
♦	elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje
OPRAVIČILO
V prejšni številki Zasavca se nam je na strani 24, pri članku Jubilejno srečanje prvošolcev iz leta 1936,kar nekajkrat prikradel tiskarski škrat.Zapisaii smo da so se srečali osmič,kar pa ne drži saj je bilo srečanje že devetič,Mira pa je prebrala duhovito voščilo,ki sta ga sestavili njena hči Cvetka in Vesna Berk in ne njena vnukinja kot smo pomotoma zapisali.Vsem se za neljube napake opravičujemo. (UREDNIŠTVO ZASAVCA)
^------------------
MISIJONAR IN DUHOVNIK JANKO SLABE, 4.DEL
T)red vami je že četrti del pogovora z misijonarjem in X duhovnikom Jankom Slabetom, ki živi na Izlakah V tem delu si lahko preberete, kakšen je bil njegov delovni dan v daljni deželi, s čim so se tam domačini preživljali, pa tudi, kakšen je njihov odnos do psov.
Ribiči (arhiv J.S.)
Kakšen je bil takrat, ko ste
bili na Madagaskarju vaš delovni dan?
Vsekakor ni šlo za osem ur službe, pa domov. Še manj je šlo za utrujajoče sedenje ob tekočem traku, ko mogoče iste gibe celo ponoči v sanjah ponavljaš.
Sedaj govorim o sebi, ker smo se misijonarji poleg stroge duhovniške službe ukvarjali vsak s svojimi talenti, da bi čim več doprinesli za ljudi, med katerimi smo živeli. Nekega strogega dnevnega reda nisem imel. Zjutraj molitev, maša, zajtrk in sprejem posameznikov v pisarno. Kadar smo kaj gradili, sem potem šel med delavce. Enkrat tedensko sem delil mleko v prahu za dojenčke. Kasneje sem ljudem dajal tudi zdravila in obvezoval rane.
Štiri leta sem si kuhal sam. Toda bolj ko sem znal malgaški jezik, bolj mi je bilo nemogoče. Domov sem prišel utrujen in le kako naj bi utrujen kaj pametnega skuhal za večerjo. Najbolj preprosto je bilo namočiti suhe skorje v mleko, jih ožeti, zmešati z jajcem in narediti “šmoren”. Zraven pa še malo solate, pa je bila super večerja. Ampak vsak dan se še pečenih kurjih bedrc naveličaš jest. Zato sem domačina naučil kombinacijo slovensko-malgaške kuhinje.
Ko seje stemnilo in so vsi ljudje odšli domov, pa mi je vendarle ostalo nekaj časa zase. Takrat sem bral, molil, pisal pisma, premišljeval itd...V tistih trenutkih je tudi nastajala knjiga “Med Antešaki”. Takoje
izgledal moj dan. Vmes so bile “dodatne aktivnosti” kot danes rečejo za pošolsko zaposlitev otrok. Vsaka dva meseca sem imel na štirih krajih različne skupine katehistov. Šlo je za pouk o krščanstvu, krščansko vzgojo, in vodstvo pri razglabljanju njihove kulture. Imeli so nešteto običajev, katere so vršili zaradi tradicije, njihovo vsebino pa vse bolj pozabljali.
Govoril sem jim o njihovih naravnih vrednotah, kar je bilo najtežje. Na primer dokazoval sem jim, kakšna škoda se dela s požiganjem gozdov. Razumeli so me, prav so mi dali, požigali pa še naprej, saj jim država ni dala druge možnosti zaslužka. Ko sem na primer dokončno odpustil svoje delavce, ki so gradili razne misijonske stavbe, se jih je več kot polovica vrgla na požiganje ( krčenje) gozdov, da so posadili manjok, patatl, riž na suhem. To je bil zanje edini način nadaljnjega preživetja.
Marsikdaj pa sem bil uspešen pri premagovanju tabujev. (Na Madagaskarju je to največkrat bila prepoved stati ali sedeti na določenem kosu zemlje, kot so to bili zapuščeni grobovi, ali pa uživati določeno vrsto hrane, kot je na primer svinjina. Tudi poroka v ožjem sodstvu je bila tabu. Včasih je to bilo zaradi strahu pred kaznijo nadnaravnih sil, včasih pa pač preprosto, da se to ne dela.)
Kaj hujšega, kot da greš odsekat ovijalko, ki je tako rasla, da seje sama zavezala v vozel, in je ravno zato postala tabu. Če bi šel sekat sam, bi
vsak moj spodrsljaj pomenil moj poraz. Zato sem ovijalko tesno pritisnil ob deblo drevesa, lastniku pa “ukazal”, da jo odseka. Roko sem “pogumno” vtkanil v tisti odsekani naravni vozel in jo odnesel domov. V pisarni sem jo dal na steno za okras. Nekateri so v strahu pričakovali, da se mi bo zgodilo kaj hudega, drugi pa občudovali mojo vero. Laiški misijonar Matej Nared, ki je letos bil na dopustuje povedal, da še vedno visi tam.
Več katehistov mi je povedalo, da so se tudi oni opogumili in rekli: “Saj ni samo Janko veren, tudi jaz sem veren!” In v moči te vere je nekdo obdelal kos zemlje, katerega se je vsa vas bala. Bili so prepričani, da tam prebivajo duhovi prednikov in je zemlja njihova. Tako so na tisti podružnici dobili še drugo polovico zemlje: “Vaša vera je dovolj močna in vemo, da se ne bo v vasi nič hudega zgodilo, čeprav ste prekršili tabu!” so rekli vaščani.
1.) Manjok je rastlina, katere ra vno steblo doseže tudi 2,4 m višine. Užitne korenine so debele do 8 cm in dolge do 1 m. Kadar je bilo riža bolj malo, so skuhali oboje: najprej manjok, potem pa “za povrh” še riž. Korenine manjoka so nasekali na majhne kroge in posušili. V časi lakote je bilo treba to namakati vso noč in potem še dolgo kuhat. Kdor je
imel dovolj denarja, da je med kuhanjem prilil olja ali morda celo nekaj koščkov mesa, je zelo zboljšal okus, sicer pa ni bilo kaj prida. Pata te pa je neke vrste sladkega krompirja. Gomolji uspevajo v peščeni zemlji. Na vrhu paje to plazeča rastlina. Užitni so tudi listi kot prikuha rižu.
Zanimivo se mi zdi, da me nihče od katehistov ni vprašal: “Ali bi, ali ne bi?” ampak dejanje pogumno sam opravil.
Za vsa srečanja s katehisti, ki so trajala tri ali štiri dni, se je bilo treba pripraviti. In mi je vzelo kar nekaj časa.
Imeli smo tudi neke vrste “bralno značko”. Vsak katehist je dobil knjigo o zdravju, kmetijstvu ali pa nekaj o krščanstvu. Če je naredil izpit iz prebranega, je zastonj dobil novo knjigo. Nekateri so bili tako zavzeti, da so zbrali dvanajst knjig.
Za vsako stavbo so potrebne vsaj skice, da imaš neko vidno predstavo, kaj boš zgradil. Zato sem se posvetil tudi temu.
S čim so se preživljali domačini?
Delavcem sem plačeval nekoliko več kot je bila uradna plača. Ko sem primerjal cene riža in drugih za življenje pomembnih artiklov, mi računica z njihovo plačo ni
Sajenje riža na kopnem (arhiv J.S.)
znesla. Glede na vaščane so bili moji delavci “miniaturni bogataši”. Kako so potem mogli preživeti ostali ljudje, še danes ne razumem. Zadovoljni so morali biti z malim, še manj, s tem “česar niso imeli”.
Pri marsikateri družini sem videl, da je oče komaj začel jesti, ko je že odložil žlico, da bi bilo dovolj še za otroke. V času lakote se je to dogajalo iz dneva v dan. Kako naj tak izčrpan oče skrbi za svojo družino še naprej?
Glavna hrana so bili riž, patat, manjok, kruhovec?. V hudi stiski pa tudi različne korenine iz gozda ali pa gomolji iz močvirja. Meso so jedli le ob posebnih priložnostih kot so Božič, Velika noč, državni praznik. Tudi ob pogrebih so dobili košček mesa na krožniku riža, ki je bil polit z vodo, v kateri seje meso kuhalo. To bi težko imenoval juho, saj je bilo mesa premalo. Rib je bilo v reki sicer veliko, ampak nobena ni čakala, kdaj jo bo kdo dal v ponev. Ponoči, ko so prišle “spat” na obalo, so jih lovili z baterijo in sulico. Podnevi pa z običajnim trnkom. To pa je zahtevalo preveč časa in bi ga zmanjkalo za kaj drugega, saj niso imeli plugov, kaj šele traktorjev, da bi bila zemlja hitro pripravljena za sajenje. Imeli so le mačato (velik nož) in lopato.
Na jezeru Masianka pa
so lovili z dolgimi mrežami, da so s približevanjem obeh koncev mreže ribe ujeli v past. Takrat je bila sita vsa vas, pa še prodali so jih kaj. Vendar se je meni videlo, da je bilo to za njih nekakšen praznik, brez dvoma pa ne vsakodnevni zaslužek.Tudi s trnkom so ujeli kar lepe ribe, včasih pa tudi take, da jih je bila sama kost.
Nekega fanta je v otroških letih v riževem polju za stopalo zgrabil krokodil. Starejša sestrica je bratu priskočila na pomoč in s krokodilom sta vlekla vsak na svoj konec, dokler se ni stopalo odtrgalo v krokodilov prid. Sedaj je nekdanji fantič že poročen mož. Za plačilo za odgriznjeno stopalo, mu pa povodne “vile” pomagajo pri ribjem lovu. Če nihče ne ujame, bo on zagotovo ujel.
Neko nedeljo sem ga videl še pri deseti maši, zjutraj pa mi je obljubil, da bo zame ujel najlepšo ribo. “Kar pod nosom se obriši”, sem si rekel. Ob napovedani uri opoldne pa mi je res prinesel krasno svežo ribo.
V svoji knjigi opisujete tudi nekatere navade tamkajšnjega ljudstva. Med drugim tudi o njihovem odnosu do psov...
V preteklosti je bil kralj Antešakov, ki je imel zelo rad svojega psa. Nihče se ga
ni upal niti dotakniti. Če bi se psu zgodilo kaj hudega, bi obdolžili človeka, ki se ga je dotaknil.
3.) Kruhovec je mogočno drevo, katerega sadeži dosežejo težo tudi do dva kilograma. Kadar je dovolj riža, niti prašiči ne pojedo vsega. Ko pa riža ni, ga pa krepko nadomesti. Pripravi se lahko na vse načine kot pri nas krompir, čeprav si nista podobna.
To seje tako močno vcepilo v mišljenje ljudi, daje začelo veljati za vse pse. Ker je pes tako postal najmočnejši tabu, je kletvina povezana z njim naj večji prekršek. Poznal sem moža, ki je bil razburljive narave. Kljub temu, da je imel rad svojo ženo, je nekoč v pijanosti razburjen vse zmetal iz hiše in rekel: “Če te še vzamem nazaj za ženo, naj bom pes!” Ker sta drug drugega imela rada, seje vrnila nazaj. Od tistega trenutka pa so ju sovaščani smatrali za psa in tudi vse otroke rojene po tem prekršku.
Take in podobne zgodbe so zelo krute, ker ne dovolijo nobenega odpuščanja. Čas in krščanstvo bosta v tem oziru gotovo prinesla svoje, saj se ljudje že zavedajo, daje stvar preveč suženjska.
Tudi pri boleznih so se mnogokrat držali nekaterih preživetih načel, ki so jim mnogokrat škodila..
Kot pri vseh zadevah, je tudi tukaj treba biti previden. Pri nobenem narodu noben običaj ni iz trte zvit. Vedno ima neko podlago. K tej pa se s časom pritaknejo mnoge nepomembne ali celo škodljive stvari, osnova pa morda celo popolnoma zgine.
Razni običaji in navade imajo veliko skupnega z legendami, včasih lahko iz njih celo izhajajo. Za boljše dojemanje (malgaških) običajev, je prav, da se vsaj nekoliko
vstavimo ob analizi legende.
Za legende se smatra, da pripovedujejo zgodovinske dogodke, vendar ne ločijo med resnico in domišljijo. “Legenda” je srednjeveška beseda in pomeni “to je pa treba prebrati”. V tem sta s svojimi legendami znana svetovan klasika Virgilij in Homer.
Neki krščanski mož me je prosil za zdravila, ker ga je bolel trebuh. Dal sem za vzorec neke koreninice, ki sem jih tudi sam užival. “Poskusi, in če ti bo pomagalo, si pa lahko sam nabereš!”
Nekaj tednov kasneje se je vrnil in mi povedal tole “legendo”: “Šel sem k vraču. Dal mi je nekaj, zavito v bananine liste. Strogo mi je naročil, da ne smem odviti, ampak še zavito dati v prekuhano vodo za nekaj minut, potem pa naj pijem. Ne vidiš me vsako nedeljo pri bogoslužju, vraževeren pa tudi nisem. Vračev skrivnostni zavoj sem odvil in v njem našel koreninice rastline. Enake, kot si mi jih dal ti!”
V tem primeru vraču sploh ne smemo zameriti. On je ščitil svoj “patent” zdravila. Vendar je ta zaščita za preproste ljudi temeljila na vraževerju.
Nikakor ni šlo za neko nepomembno rastlino. Francozi so jo svežo z letali uvažali v Francijo. O njej sem mimogrede videl nekaj napisanega celo v neki naši reviji. Na žalost se ne spomnim več, za katero revijo je šlo.
Mala rožica “pervanche” je avtohtona malgaška rastlina. Spada med “protirakava” zdravila in poveča pretok krvi v možganih. Pripisujejo ji še mnoge druge zdravilne učinke. Baje pa ima v sebi tudi dosti strupov, zato jo je treba previdno uživati.
Seveda pa nekateri vrači svojo “moč” in zaupanje ljudi tudi zlorabljajo. “Ja, prednikom moraš darovati!”
(govedo seveda). In od tega daru je tudi vrač dobil dobršen del. Najhuje je bilo takrat, ko so njegova zdravila bolj škodila kot koristila. Neka tuberkulozna žena je ob vračevih “uročanjih” morala piti žganje. Ko ji ni bilo več pomoči, so po pomoč prišli k meni.
Vendar ne smem veliko govoriti proti vračem. Ko me je pičila “črna vdova” in o kakšnem serumu še sanjati nisem mogel, so mi ljudje
kot zadnjo “rešilno bilko” priporočili vrača. “Če ne bo nobenega hokuspokusa in čiračara, ampak samo za pitje kakšnega čaja, potem kar pojdite k njemu.” sem pristal na njihov predlog. Prinesli so mi čaj “ki smrdi za bruhat”, tako se v malgaščini imenuje. Ob neznosnih bolečinah v hrbtenici, trebuhu in vseh okončinah sem tisti čaj pil bolj strastno kot pijanec “frakelj” žganja ali “polič” vina. Čez nekaj časa sem se umiril in
dva dni prespal skoraj tako kot bi bil v nezavesti.
Noge so mi ohromele in po tednu dni še vedno nisem mogel stopiti nanje. Nekdo mi je z nekim nastrganim lesom masiral noge, da so počasi “prihajale k sebi.”
Koliko je res prav to pomagalo si ne upam reči. Morda sem potreboval le vero, da bo boljše. Kajti v bolezni je najhuje, če obupaš.
Iz te bolezni pa sem izvlekel močan nauk zase
kot duhovnika in misijonarja. Hvala Bogu, da pri pridigah nisem kričal proti vračem in njihovem delu, ampak sem jih že pred mojo boleznijo pustil pri miru. Prav tako v skrajni stiski ne moreš obsojat nikogar, čeprav se zateče k še tako nezaslišanim rešitvam. Kljub temu pa sem še vedno proti, da bi kar vsaki rešitvi prikimavali, kako je koristna, ne da bi bili prepričani iz ene ali druge izkušnje.
Igor Gošte
ALEŠ LEKO GULIČ, PROF., POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU
'Trboveljčani imamo v Državnem zboru kar dva svoja poslanca, ki so ju volivci _L izbrali med kandidati. Oba sta svojo delovno kariero zaključila na Radiu Trbovlje. Z Bogdanom Barovičem smo se pogovarjali prejšnjič, tokrat smo postavili nekaj vprašanj novoizvoljenemu poslancu Alešu Leku Guliču.
Naj tudi Vam čestitamo ob izvolitvi za poslanca Državnega zbora RS! Vaše dosedanje delo je bilo povezano z vprašanji. Zdaj bodo postavljali vprašanja vam, novinarji, bivši kolegi, volivci, poslanski kolegi.... Bi nam lahko povedali, kako je bilo, ko ste prvič prestopili prag Skupščine? Česa ne boste pozabili?
Nič posebnega se ni dogajalo. Prostore državnega zbora poznam že od prej, precej tam zaposlenih tudi, poslance pa skorajda vse. Česa ne bom pozabil pa ne vem, zdaj je še vse sveže in zaenkrat še ni šlo v pozabo, ampak čas je grob brus in lahko,
da bo šlo v pozabo vse, kar seje dogajalo prvi dan, razen slovesnega začetka, himne, predsednikovega nagovora...., kar je dokumentirano in se bo dalo v kakšnem šepomnitetovariši premišljanju osvežiti.
Radio Trbovlje je bil odskočna deska kar trem sedanjim republiškim poslancem. Bi nam povedal, kaj vi menite o temu, je to slučaj? Kaj je tista »začimba«, ki pomaga k prelevitvi iz novinarskih vrst v politične?
Zgolj naključje je. Novinarjev pa je bilo v državnem zboru kar nekaj in tudi zdaj je tako, za odgovorne urednike pa ne vem, mislim, da sem edini. Mediji so pač blizu politike, tudi ukvarjati se moramo z vsem, sploh v manjših medijskih hišah, pa naj gre za gospodarske, socialne teme, kulturno dogajanje, upravo, okolje...., tudi to, da moramo upoštevati poslušalstvo je pomemben dejavnik.
Kako se vidite kot poslanec? Kaj ste si dali za svojo prvo nalogo?
Naloge poslank in poslancev so jasne in zapisane v zakonodaji terdrugih aktih. Tu ni kaj odvzemati in dodajati. Gradiva je treba pridno brati, videti posledice zakonodaje, ki jo predlagajo ali predlagamo v sprejem, biti je treba angažiran in aktiven v odborih bolj kot na plenarnih zasedanjih, delal bom
pa seveda tudi v poslanskem klubu LDS, kjer se oblikujejo stališča in odločitve. Kaj bo prva naloga? Prva je že bila, izvolili smo predsednika državnega zbora, zdaj je na vrsti potrditev mandatarja, vlade.... Čisto operativno bo pa delo odvisno tudi od tega, v katerem delovnem telesu, odboru, komisiji bom.
Zasavčani imamo kar dobro »zasedbo« poslancev v Državnem zboru. Ali ste se že dogovorili kakšna bo vaša skupna strategija v dobrobit Zasavju?
Se že menimo, vsaj znotraj skupine LDS je tako, da bomo poskušali biti v čim več različnih odborih. Seveda pa odločitev o tem ni le naša. Prav gotovo pa bomo poskušali sestaviti skupino zasavskih poslancev in poslanke, čeprav je bila le ta izvoljena v drugi volilni enoti, moram pa spet povedati, da vsak poslanec zastopa interese vseh volilcev, stranke, na katere listi je kandidiral, in v državnem zboru ni delegat svojega kraja, zakonodaja se sprejema za vso Slovenijo in ne le za eno regijo. Bom in mislim, da bodo tudi drugi gledali na to, da bomo za takšne zakone, ki bodo olajšali razvoj krajev, kot so naši.
»Novince« vsakokrat seznanijo, kako poteka delo poslancev. Kakšni občutki in misli so vas obdajali, ko so vas »učili«?
Niso nas ničesar učili, dobili smo priročnik, kjer so splošne zadeve, predstavljene so službe državnega zbora, prostorska razporeditev in podobne za vsakodnevno delo in življenje pomembne reči. Imeli smo nekaj takega, kot je generalka pred prvim zasedanjem, ampak to je bilo namenjeno vsem, tistim z več staža in nam, začetnikom in začetnicam.
Sicer pa sem vse to pogledal že prej, da bi ne bil neuk Matajev Matija. Tudi zakon o poslancih sem spet preštudiral, čeprav sem ga po vsakih volitvah, da sem kot novinar imel kaj vprašati. Priporočam tudi drugim.
Vsi, ki vas poznamo vemo, daje bil vaš stil oblačenja svojstven. Nekoliko ste ga že spremenili. Boste ta spremenjeni stil oblačenja še dopolnjevali in še bolj celovito spremenili svojo zunanjo podobo?
Več kot bo tovrstnih vprašanj, manj možnosti je, da bodo odgovori. Ne vem, kaj se je spremenilo, v čem sem se spremenil, sem pa najbrž pod bolj budnim očesom predstavnikov predvidoma zainteresirane javnosti, kot sem bil doslej, in imajo zato sveža majica, nogavice, stvari, ki so šle pred 3. oktobrom mimo, nov pomen. Zagotavljam, da ga nimajo. Podobo bom morda spremenil, ... če me bo kak dan popadlo tovrstno veselje. In spet, več, kot bo tovrstnih vprašanj, manj možnosti je, da bodo spremembe.
Pri vsakem novem delu se ljudje srečujejo z ovirami, ki jih je treba odstraniti. Katera je bila tista vaša ovira, ki ste jo že odstranili ali jo nameravate v kratkem?
Na ovire še nisem naletel. V državnem zboruje osebje prijetno, prijazno, vedo, da smo začetniki, kolegi pomagajo, pa je čisto vseeno, iz katere politične opcije so.
Tudi vi imate Trbovlje radi. Načrtujete, da se boste vozili na delo v Ljubljano ali boste dobili službeno stanovanje, da ne bo potrebna vsakodnevna vožnja?
Zaenkrat se vozim, včasih z ženinim avtomobilom, včasih z vlakom, včasih se domenim z gospodom Jeričem, mislim, da bom povečini uporabljal vlak, tam se da še kaj prebrati, pretuhtati, pa tudi med ljudmi bom, tistimi, ki se vsak dan vozijo na delo, študij, v šolo v Ljubljano. Stanovanja zaenkrat nisem zahteval, čeprav sem toliko kilometrov od Šubičeve 4, da bi ga lahko. Če pa ne bo šlo tako, bom pa prosil zanj.
Vsak poslanec ima svojo poslansko pisarno. Kje in kdaj boste dosegljivi, če se bi želel kdo pogovoriti z vami?
Če bo ostalo tako, kot je bilo doslej,
da so poslanci ob ponedeljkih v svojih volilnih enotah, oziroma okrajih, bo moja poslanska pisarna gostovala v prostorih občinskega odbora LDS Trbovlje na Ulici 1. junija 4 vsak ponedeljek dopoldne, če pa bo delavnik v DZ spremenjen, bom dosegljiv kak drug dan. To bo pač za tiste, ki se lažje menijo v pisarnah na štiri oči. Sicer pa računam, da me ljudje poznajo in doslej so znali poiskati stik. Nobenega razloga ni, da bi ga ne znali obdržati tudi zdaj.
Kako boste ohranjali neposredne kontakte s svojo »volilno bazo«?
Nekaj sem povedal že v odgovoru na prejšnje vprašanje. Sicer pa bo moj stik tak kot je bil ne poslanski: z vsemi sodobnimi tehničnimi pomagali, pa tudi najbolj običajno, neodtujeno, človeško, šel bom kam na obisk in poklepetal.
Kaj bi želeh še povedati bralcem Zasavca in Trboveljčanom?
Ne vem, kdo vse so bralci Zasavca, ker to skrivnost vaši skrivajo. Rad bi rekel le to, da moramo vsi, ki živimo v tem delu
naše domovine, več dati nase, na svojo podobo, na svoje kraje, da moramo več zahtevati in manj tarnati, da se moramo postaviti zase. Pa niti ni bistveno, ali smo kar naprej tu ali gremo pogledat še kaj čez plotove bližnjih in daljnih sosedov. Predvsem ne smemo nasedati tistim, ki nas hočejo razdeliti ali po občinah ali po krajih ali po nadmorski višini, izobrazbi, socialnem položaju, denarnih zmožnostih ... Ravno te dni sem bral obsežno delo Irene Ivančič Lebar o 200 letih rudarjenja v Trbovljah, in tudi tam se vidi, daje bilo najhuje takrat, kadar so nas pretentali, da smo se razdelili, ali še huje takrat, kadar smo si to žalost nakopali sami. In najbolje takrat, kadar smo stopili skupaj.
Zasavčani, srečno!
Hvala za prijeten pogovor. Upamo le, da boste večkrat dosegljivi in da nam boste »poročali«, kaj lahko Trboveljčani in Zasavčani pričakujemo od drugih in kaj naj storimo, da bomo od drugih kaj dobili. Predvsem pa upamo, da boste zasavski poslanci naredili kar največ za naše kraje!
Irena Vozelj
Jani Goltes: »Ma, jaz nisem en fin člouk in ne spadam v high society«
SVET JE ENA SAMA VAS
'T’akrat, v študentskih letih Trboveljčana Janija Goltesa, ki je hotel nekaj več, nekaj drugačnega, nekaj... nad povprečjem X vsakdanjega življenja, ki se ga najraje oklepajo vsi »navadni« zemljani, ker nudi varnost, udobje in gotovost jutrišnjega dne (ali pa tudi ne), se je porajalo mnogo idej in zamisli, kako popestriti, obogatiti in obarvati bivanje.
Mladi »strojnik« je hotel nekaj drugega... V zlati dobi našega nacionalnega zimskega športa, ko je vse, kar leze in gre, smučalo, je Janiju postalo dolgčas. Smučanje na dveh »dilah« je postalo zanj »mala malica«...
Kako ste prišli na zamisel o tem, drugem, drugačnem smučanju, ki je bilo takrat še v povojih?
Prvi koraki so bili narejeni brez kakršnih koli poslovnih pričakovanj in niti najmanj komercialni. Čisto ljubiteljsko sem se spustil v svet bordanja. Bila so leta, ko sem zelo aktivno treniral smučanje in ko je bilo tekmovalne kariere konec, mi je postalo dolgčas. Smučarijaje precej naporen šport in vzame dosti časa in energije in ko sem izpregel, je nastala velika luknja v mojem življenju. Dolgčasnoje bilo, ko ni bilo ne pritiska, ne napetosti in vsega, kar sodi na treninge in dirke.
Pa potem?
V tistem času sem veliko surfal. Na tem področju sem bil v Jugoslaviji med prvimi zagnanci. Surfanje še ni bila razširjeno in poznano pri nas in tudi opreme se doma ni dalo kupiti. Takrat je ena sama tovarna na Poljskem delala ameriške surfe in posredno, preko naključnega srečanja s Poljaki, sva ga z očetom
kupila. Bila sva med prvimi na jadranski obali, ki sva začela surfati. Prvi pristop k bordanju je bila združitev smučanja in surfanja. V svetu so s tem pričeli ameriški surfači, fantje z zahodne obale, ki so sicer celo poletje preživeli na vodi, pozimi pa jim je nekaj manjkalo. Tam so tudi čudoviti pogoji za oboje. Vlažen zrak s Pacifika se meša s hladnimi kanadskimi vetrovi in tam nastane prav specifičen sneg, ki mu pravimo »powder«, pršič. Pravi prah, ki ga pade tudi nekaj metrov na debelo. Naredili so prve snowborde po vzoru surfov, s smerniki, in dobesedno surfali po pršiču kot po vodi.
To je gotovo »amerika« - v Ameriki...
Pri nas pač nimamo teh pogojev, zato je snowbord nastal kot združitev smučanja in windsurfa.
Kdo je s tem začel pri nas?
Mislim, da so prvi snowbord naredili fantje na Gorenjskem malo pred mano,
v letu 1985 in je bil opremljen tudi še s smerniki. Svojo prvo desko sem naredil leta 1987. Prvi poskusi so bili na smučišču, ki ga je nekoč Elan uporabljal kot svoj tovarniški poligon, na Krpinu v Begunjah. Lahko bi ga primerjali z našo Medvednico. S prvo dilo nismo tekmovali »na čas«, pač pa na padce. Rekorder je bil tisti, kije manj krat padel. Na petstometrskem hribčku je bilo dovoljeno samo sedem padcev.
»samo«???
Da...(prisrčen smeh). No, taki so bili začetki deskanja.
Pa vaši začetki?
Z gorenjskimi deskarji sem se srečal na Krvavcu. Spominjam se, da je bilo proti koncu smučarske sezone, sneg je bil moker in puklast, ko sem jih opazoval z žičnice. Takrat sem bil še na smučeh, mislil pa sem si, da bi tudi jaz znal tako, kot oni. Že od daleč mi je bilo všeč. Bilo je nekaj drugačnega...nikoli me niso privlačile serijske, standardne stvari. Vedno sem malo izstopal iz sistema. Nikoli me ni bilo mogoče »opredalčkati«, stalno silim nekam ven... Tako sem dobesedno po spominu doma naredil »eno tako dilo«.
Kakšne pa so bile reakcije prvih očividcev?
Hja, ko sem se prvič pojavil z desko na snegu, so me spraševali, kje sem jo dobil in hoteli imeti enako. Pa sem naredil še eno dilo, pa za prijateljev prijatelje še eno... Prvo leto sta bili le dva
komada, potem pa že dvajset in... Na veliko razočaranje svojih staršev sem dal v službi odpoved.
Kje ste službovah?
V času študija meje takratna Iskra v Trbovljah štipendirala s pogodbeno klavzulo, da se moram zaposliti najmanj za enako dobo v firmi. Z njo pa je šlo takrat strmo navzdol in tam sem dobesedno trpel in iskal načine, kako bi pobegnil. Ker ni šlo drugače, sem se tako »poslabšal«, da so me nagnali...(nabrit smeh). To ni bilo okolje za človeka, ki bi rad premikal svet in ga zavrtel v drugo smer.
...popoklicu ste...?
Ja, temu bi se sedaj »kunštno« reklo univerzitetni diplomirani inženir strojništva, na kratko pa »strojnik«. To je združitev stroke in interesne dejavnosti, se pravi tistega, kar me zanima, zimskega športa in stroke.
Ubogi starši...!?
Ja, starši so se držali za glavo in me spraševali, od česa bom živel. Po njihovem bi moral delati kaj resnega, ne pa »afne guncati« po garaži. Prvih pet let je bilo namreč vse tam. Prvih stopetdeset komadov vezi sem naredil na roke čisto sam, z domačim orodjem, ki ga ima vsak »hobimajster« doma.
To pa je že bila cela serija in možnost za ustanovitev podjetja?!
Seveda. Za eno ali dve dili o tem nisem razmišljal, potem pa sem zaradi »reda« moral o tem resno razmisliti. Ob dvajsetem komadu bi me davkarija kaj vprašala. Registriral sem popoldansko obrt in potem je bilo treba hitro najti pot v trgovine.
Takrat ste vse delali sami?
Da, to je bil »one man band«. Potem pa je počasi prišla zlata doba, kije zagotovo ne bo nikoli več, kajti če se bo svet tako hitro razvijal, kot se sedaj, ne bo niti pogojev za to. Prehitro se vse dogaja in menim, da se zemlja vrti čedalje hitreje, tako da me včasih že kar malo privzdigne. Gravitacija postaja premajhna in nevarno je, da nas bo odneslo...
Aaaa, resno mislite?
No, takrat, ko je ta šport nastajal, so bile komunikacije, še posebej v smislu izmenjave informacij in transportne poti, toliko počasnejše, da je bila tudi zemlja večja. Vse stvari so se odvijale dosti počasneje, tudi bordarija, ki je prišla iz Amerike in imeli smo čas za spremljanje razvoja. Prepričali smo se, če stvar res deluje in bili kljub temu še vedno v prvih vrstah. Danes, če ne odreagiraš v dveh sekundah, si zadnji. Preteklih časov ne bo več nazaj in tudi specifičnih pogojev za nastanek take firme, kot smo mi, ne. Smučarska branža je bila takrat mučna in naporna, bordarija pa se je zdela kot šport nekih premaknjenih čudakov, ki je nastal »kontra na smučarijo«, kot upor mlade generacije, kot beg iz smučarske uniformiranosti, ki je v nekem obdobju postajala že kičasta. Darkerji in punkerska mularija se v tiste fluorescentne barve ne bi nikoli oblekla.
Torej je življenje narekovalo potrebo po nečem novem?
Že zaradi oblačenja in »life styla« - načina življenja, poslušanja muzike in izražanja ni šlo smučanje več skupaj z mladimi uporniki. Bordarija je ubrala svojo pot in zato tudi smučarska industrija ni našla priklopa k njej v prvih letih. Jasno, velika industrija ni priznala, da ne najde priklopa k tej alternativi, zato so jo imeli za muho enodnevnico. Kasneje, ko je za smučarijo prišlo temnejše obdobje in je šla prodaja in s tem proizvodnja opreme
krepko navzdol, bordanje pa je postalo »in«, seje zbudila tudi smučarska branža. Takrat se je za nas »ta male« končala zlata doba in se je pričelo črno obdobje. Do takrat pa smo bili mi dobesedno carji!!! Imeli smo svojo globalno distribucijsko mrežo za celo Skandinavijo, Azijo, hodili smo na sejme, predstavili našo kolekcijo in jo v štirinajstih dneh »vnovčili« za miljon mark. To je bilo noro.
Zgodil pa se je preobrat...
Da. Prišlo je obdobje iztreznitve, ko je smučarija resno vstopila v svet bordanja. V enem letu so štirje največji smučarski giganti zapolnili snowbord tržišče. Njihove kapacitete so bile tako velike, daje zaradi enega od njih moralo dobesedno »crknit«, propasti v nulo, okrog trideset »ta malih«. Propadlo je mnogo firm, ki smo jih mi gledali že krepko nad sabo.
Vi ste preživeli.
Ja, ampak posledice so še danes. Kakor nam je bila na začetku majhnost slovenskega trga škodljiva, nam je bil potem to plus, ker ta veliki niso imeli interesa priti na tako majhno in, takrat še zaradi družbenega sistema dosti zaprto, tržišče. Oviral jih je socializem s carinskimi predpisi in kompliciranimi postopki. Toliko, kot bi prodali v celi Sloveniji, so lahko prodali v enem samem večjem kraju drugje po svetu.
No, (globok vzdih) takšna je bila naša pot. Najprej strm vzpon na začetku, nato kruti čas streznitve. To je bil čas hude preizkušnje. Od takrat se nam še ni uspelo
priključiti nazaj v takem obsegu, kot v »prvi špici«. Lahko bi se tolažili s tem, da smo sploh preživeli, ampak to ni zadosti.
Gotovo ne za človeka, ki si ne dovoli predalčkanja!
Z veliko več strokovnega znanja in načrtovanega dela gremo nazaj navzgor in poskušamo narediti drugi vzpon s teamom v hiši in z zunanjimi sodelavci. Ob prvem vzponu nas je trg dobesedno potisnil na vrh, mi smo mu morali samo slediti. Danes tega ni več. Danes je treba krepko delati za uspeh. Trenutno malce tvegamo in stavimo na tržno nišo, ki v svetu strmo pada navzdol. To so alpski snowbordi. V bistvu so to najzahtevnejši bordi, glede same konstrukcije izdelave in voznih lastnosti. To so tekmovalne deske. Zavedamo se, da ta del snowbordinga kot športa počasi izumira. V svetovnem merilu zavzema manj kot pet odstotkov, petindevetdeset jih ima free style. Veliki večini »ta velikih« se ga ne izplača več izdelovati, ker se razvoj precej razlikuje od razvoja za free style, zahteva pa enako enot dela. Mi ravno v tem vidimo svojo priložnost. Sicer tvegamo, da ta trg popolnoma izgine in mi z njim - ali pa se bo pobral in... V tem primeru bomo imeli že tako konkurenčno prednost pred drugimi in prepoznavnost blagovne znamke, da bo to za nas druga priložnost. Ta pot gre v obratni smeri kot prvi vzpon.
In kdo tekmuje na »Goltes snowbordu«?
Že dalj časa sponzoriramo Roka Flandra, ki je drugi najboljši slovenski border, takoj za Dejanom Koširjem. Letos smo pričeli sponzorirati tudi fanta, ki je neuradni svetovni prvak med otroki. Lani je bil star trinajst let in prihaja iz Beograda. Premlad je še, da bi imel pravico nastopati na fis tekmah, zmagal pa je na tekmi »Topolino«. Je sin premožnih staršev, ki mu lahko nudijo pogoje za vzpon. Ali se nam bo to izplačalo ali smo pa brcnili v temo, bo pokazala prihodnost. Tudi v free stylu sponzoriramo nekaj domačih borderjev. To je Matevž Maček, Ana Povše... zanimivo postaja za nas hrvaško tržišče. Ta država postaja prava »alpska dežela«.
Je izdelovanje snowbordov vaša edina dejavnost?
To je naša osnovna dejavnost.


Material za izdelavo je čisti karbon, to so materiali, ki so se še deset let nazaj uporabljali samo v vesoljski tehnologiji. Izdelujemo pa tudi »inserte«. To so posebne sidrne matice, ki so vgrajene v bord zato, da zdrži velike sile in da ni napak pri montaži vezi. Analize po končanih sezonah so pokazale, da je bilo več kot 80 % vezi napačno zmontiranih, ker so ljudje to počeli sami in bord ni dobil svojih pravih voznih lastnosti. Seveda tudi poškodbe niso bile redke. Tehnologija, s kakršno danes delamo inserte, je plod dolgoletnega razvoja in je v svetu unikatna. Vsak tretji snowbord na svetu ima naše inserte ali: na leto naredimo blizu deset miljonov kosov.
Kako pa »se tržite«?
Največ po internetu, kjer je naš sodelavec prisoten dobesedno štiriindvajset ur na dan in sledi dogajanju na borderski sceni. Klasičnega oglaševanja je zelo malo, čedalje manj.
In konkurenca?
Svet je ena sama velika vas. Pri insertih imamo mogoče neko konkurenčno prednost, vendar tisto, kar je danes narejeno na Kitajskem, je jutri lahko tukaj. Namenoma sem omenil Kitajsko, ker prihaja naša največja konkurenca ravno iz te države. To je veliko serijska proizvodnja in delovno intenzivna panoga, umazana-to je čisto kovinsko predelovalna industrija. Razlika je le v načinu trženja. Na začetku naše poti smo dobesedno padli v vakuum. Nikogar ni bilo, ki bi delal take izdelke in obnašali smo se ošabno. Vse pa se vrača in mama pravi, da ima vsaka palica dva konca. To smo občutili tudi mi kasneje. Sedaj se trudimo, da smo v razvoju vedno korak pred konkurenco. To je edino, kar lahko storimo,
je pa tudi dvorezno, kajti za preverjanje novih rešitev je zaradi tega manj časa in manj ko so te preverjene, bolj so rizične.
Ali kdaj čutite vpliv politike v vašem poslu?
Manj ko vpliva, rajši imam. Sam sem zelo apolitičen. Po načinu poslovanja in razmišljanja sem, čeprav sem v eni modernih branž in je moja klientela zelo mlada, precej staromoden. Rad preverjam stvari in ne skačem na glavo, če... Kameleonski svet politike mi je tuj.
bil sicer še bolj, vendar časi so naporni za poslovanje. Težje je kot včasih in ne gre več s pol in še malo energije...
da odprejo trgovino v BTC v Ljubljani. Precej specifičen lokal bo to, odprt bo še v tem mesecu.
Kaj pa počnete, kadar niste »goltes«?
Rad bi počel še veliko več, kot počnem. Ena velika ljubezen mi je umrla in skoraj bi tudi jazz njo. Za lasje šlo. Bil sem nor na motor, bil sem biker, dokler mi pri prehitevanju kolone ni nekdo zaprl pot. Poškodba hrbtenice je bila hudo resna..., ampak takrat sem zelo užival in jaz sem bil res jaz... in moj motorje res šel 300 na uro - preverjeno! Pet let je od takrat minilo. Posledic sicer ne čutim, ampak zdaj bordam, igram tenis in »nekoč« si bom kupil jadrnico...
Pogled se slučajno ustavi na bližnji fotografiji nasmejanega para.
To je pa moja absolutno največja ljubezen. Sara ji je ime, tri leta in pol ima. Menim, daje svetovna prvakinja, ker je pri dveh letih in pol že bordala in med tem klepetala z mano. To je 100 % dokaz očetovstva, brez preiskav... Zagotovo je najmlajša borderka. Če ne bi bilo nje, bi v garaži zagotovo spet stal motor s 300 na števcu.
Torej STE družinski človek?!
Ja, seveda, precej. Rad bi
Medtem pokaže katalog največjih proizvajalcev opreme za bordanje na svetu in svojo stran, ki so je poimenovali »Back to the roots« - nazaj h koreninam. Odkrito prizna, da firma živi od nad standarda ljudi in zato so se odločili,
Jani Goltes pa pravi:
»Če že špricajo, mulci, naj špricajo pri nas!!!«
Tekst: Marta Hrušovar Fotografije: St.Radunovič
I
PNEUMATIC
TRADE
Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje, Tel. 03 563 18 30
4>
C
I
E
‘35
o
m
ju
Tn
IÄUNIRQYAL
Wacuvc «CMMmO «antOaSKT«!?
OOOVfrtAH
<*■ nUNZ-Ot*
WJJPUl.UA
SjOLKI
1_—j-
Velika izbira avtoplaščev, motoplaščev, aluminijastih in jeklenih platišč, akomulatorjev, tekočine za stekla, izpušnih sistemov, brisalcev. Akcija zimskih avtoplaščev: do 30% gotovinskega popusta na dololočene dimenzije.
Možno plačilo tudi na obroke preko trajnika.
Tel.: 03/56-31-830
ODPRTO: Pon.-Pet.: 8.00 -12.00 ter 13.00 -17.00 Sob.: 8.00 -12.00;
Nedelja: Ob lepem vremenu samo avtopralnica od 8.00 -12.00
i	PNEUMATIC
TRAPE
Jurij Plevdak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje, Tel. 03 563 18 30
SREDNJA TEHNIŠKA IN POKLICNA ŠOLA TRBOVLJE
Bliža se 15. november!
V avtomehanični delavnici
Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje na Novem domu 60 nudijo
premontažo in
centriranje avtomobilskih gum.
Svoj avto lahko pripeljete od 8. 11. do 20.11.2004 od 8. do 18.ure, v soboto od 8. do 13. ure, po tem datumu pa od 8.30 do 14.ure.
Kvalitetne storitve po konkurenčnih cenah!
Svetniška kmetija prt "jTIebbebu"
Simon Groboljšek in Martina Medved Tepe 14, 1272 Polšnik Tel.: 01/897 31 08, GSM: 031/226 016
Pestra izbira domačih jedi: gobova juha z ajdovimi žganci, štruklji, mesne , v, specialitete iz svinjine in 1 '^divjačine, ddihače koline, , odojk pečen v krušni peči,
h
domači, krpih, domači suhomesnati izdelka, meso
i|j^nke... ;
^ r J K •p’y < ,	^
:„-*r
j . Odprto ob petkih, sobotah
?
nedeljah in praznikih. Možnost rezervacije po telefonu: 01/897-31-08 in 031/226-016
V Hotelu Medijske Toplice so popestrili svojo ponudbo z bioenergetskim zdravljenjem
LJUDEM VRNITI NAJVEČJE BOGASTVO-ZDRAVJE
»Sem majhen delček v vesolju, ki mu pripadam in instrument v rokah bioenergije, ki vsestransko poseže v človeško telo, da mu postopomanakoncuvmenjegovonajvečjebogastvo-zdrayje.«TojerekBorisaJavšnika, bioenergetika, ki bo svoje storitve opravljal v Hotelu Medijske Toplice na Izlakah.
Vodstvo tega hotela na čelu z direktoijem Borisom Smrkoljem se je namreč že dlje časa trudilo, da bi vsem svojim gostom in obiskovalcem ponudilo tudi zdravstvene usluge. Tako je poleg hotela s 35 sobami, zimskega vrta z restavracijo, irskega puba, notranjega bazena ter savne od prejšnjega tedna naprej na voljo tudi omenjeno bioenergetsko zdravljenje.
Boris Smrkolj

»V našem hotelu smo že dlje časa stremeli k popestritvi ponudbe za naše goste in vse ostale obiskovalce. Z Borisom Javšnikom smo vzpostavili kontakt in moram reči, da je zaenkrat sodelovanje na zadovoljivi ravni. Želimo si, da bi ta dejavnost zaživela in da bi koristila tako domačinom kot gostom iz drugih krajev Slovenije ter tujine. Sicer pa računamo, da bomo našo ponudbo v kratkem razširili še na masažo,« je dejal direktor Medijskih Toplic Smrkolj.
KDO SPLOH JE BORIS JAVŠNIK?
Novi »priseljeni Zasavčan«, če ga lahko tako označimo, prihaja iz Koroške. Že v rani mladosti je zaznal, da ima prirojene bioenergetske sposobnosti. Pred časom je spoznal evropsko znanega mojstra bioenergetika-ozdravitelja Zdenka Domančiča in postal njegov učenec. Z bioenergetskim zdravljenjem se ukvarja
že več let in častno ter uspešno opravlja humano poslanstvo, da ljudem vrača njihovo največje bogastvo-zdravje.
ZNAČILNOSTI NJEGOVIH BIOENERGETSKIH POSEGOV
»V teku bioenergetske seanse ljudem posredujem naravo v bioenergetski obliki, kajti bioenergetski potencial je meni na razpolago kdajkoli in kjerkoli. Bioenergetske posege opravljam na poseben način in delujem popolnoma samostojno. Poleg direktnih bioenergetskih posegov v somatske dele organizma izvajam sočasno korekcijo energetskih centrov, kar deluje z velikim učinkom nazdravljenje. Nastajajoče reakcije v organizmu so med in po seansah zaradi psihičnih in somatskih obolenj odraz intenzivnega zdravljenja, so raznovrstne in izredno močne in trajajo dlje časa pri težjih obolenjih. Reakcije psihičnih obolenj so specifične in jih je dostikrat težje prenašati kot somatske ter trajajo toliko časa, dokler se psihične motnje ne odpravijo,« pravi Boris Javšnik.
KAKO POTEKA SEANSA?
»Prvi del seanse poteka v stoječem položaju pacienta, drugi del pa v sedečem. Pri tem se približujem ali oddaljujem od pacienta, odvisno od tega, če posredujem energijo in vršim korekcije stanja v somatski ali energetski del organizma. Pri svojem bioenergetskem posegu ne potrebujem nobenih pripomočkov, ker bi bili zame samo ovira. Občasno pacient poroča, kaj zaznava v organizmu. Zaznavanje delovanja bioenergije je zelo različno, odvisno je od zdravstvenega stanja pacienta in ne od njegove volje ali česar drugega. Tipična zaznavanja v organizmu med seanso ali po njej so zbadanje, mravljinci, toplota, vročina, hlad, bolečine, kar pa je vse prehodnega značaja,« opisuje seanso
bioenergetik.
KOLIKO ČASA TRAJA?
Trajanje dnevne seanse je v povprečju 20 minut ali več. Minimalno je potrebno opraviti tedenski bioenergetski tretman, ki traja štiri dni, vsak dan ob istem času po predhodni rezervaciji termina.
»Marsikdo dvomi v bioenergijo. Ti se močno motijo. Sicer pa lahko sami občutijo, ker začne bioenergija takoj delovati v celotnem organizmu,« razlaga Javšnik, ki seanse ali terapije izvaja z vsakim pacientom posamezno ne glede na to, če se v delovnem prostoru nahaja več ljudi hkrati.
UČINKI BIOENERGETSKEGA ZDRAVLJENJA
Bioenergetsko zdravljenje ima veliko zdravilno moč za psihična in somatska obolenja in odkrije mnoga obolela mesta v
človeškem organizmu. Ta način zdravljenja odpravi vzroke obolenja in ima vedno pozitivne učinke.
»Biostimulacijo priporočam v.akomr", tudi tistim, ki se navidezno dobro počutij ali pa morda samo slutijo, da je nekaj narobe v njihovem organizmu. Bioenergija učinkovito zdravi obolenja srca in ožilja, kar je pri večini pacientov huda nadloga, bolezni živčnega sistema, bolezni in poškodbe okostja, sklepov, hrbtenice in mišic, bolezni prebavil, bolezni dihal, bolezni kože, bolezni žlez, bolezni
urogenitalnega sistema, duševne bolezni (psihoze, nevroze, osebnostne motnje, op.a.) in vrne organizmu odpornost na vremenske vplive, različne sevanja, stresne situacije te; obogcf; človekovo notranjost,« je spregovoril še c- učinkih zdravljenja, ki ga izvaja.
KAKO SE NAROČITI NA SEANSO?
Preprosto. Potrebno je poklicati po
telefonu ali se osebno zglasiti na recepciji Hotela Medijske Toplice. Tam vas bodo sprejele prijazne receptorke Helena, Darja in Štefi, s katerimi se boste lahko dogovorili za željeni termin. Če vam je lažje naročanje po telefonu, lahko pokličete 03/56-74-117 ali 041/666-005. Če prihajate iz oddaljenejših krajev, je seveda možno bivanje v času seanse v samem hotelu.
Besedilo in slike: Peter Motni kar
(zdrav duh zdrav duh zdrav duh zdrav duh zdrav duh zdrav duh)
UTRINKI - DEŽNIKI 2.DEL
T jubitelji dežnikov so prepričani- poleg kolesa, televizije I Jm instant kave, j e tale protideževna naprava vsekakor eno od najpomembnejših odkritij v človeški zgodovini.
Že zadnjič smo omenili starost dežnikov in kje je zibelka teh malih čudes. Vsak si ni mogel privoščiti tega lepega in koristnega pripomočka. Govori se, da so imele etiopske princese dragocene sončnike pritrjene kar na nosila. V Egiptu in Perziji so izbrane sužnje imele čast nositi nad glavami svojih gospodarjev prestižne sončnike. Iz Egipta so nadaljevali svoj pohod proti Grčiji in Rimu. Čeprav so v starem Rimu bili izredno priljubljeni, so v sredini srednjega veka padli v pozabo. Vsaj v Evropi.
Približno ob istem času, na drugi strani sveta, Kitajci razmišljajo kako sončnike spremeniti v koristno zadevo tudi, če je grdo vreme.
Premazali so papirnato osnovo z voskom in posebnim lakom, ki je podaril nepropustnost. Ponosno so se sprehajali po dežju. Pokazalo se je, da je ideja bila fantastična.
Sonč/dež/niki so se vrnili v Evropo ob koncu 16.veka, ko je bilo moderno odkrivanje oddaljenih kultur. Takrat šo nastale nove besede kot je umbrella (latinsko je umbra-senca), pa parapluie (kar dobesedno v francoščini pomeni -proti dežju - dežnik). Čeprav mu nihče ni oporekal praktičnost, ta modni detajl dolgo ni dosege) današnje popularnosti. Zakaj? Bogatini so imeli dovolj denarja, da so se vozili s kočijami, ki so ščitile od sonca in dežja. Za navadne
smrtnike je bilo normalno, da so bili brez zaščite. Prevladovalo je prepričanje, da je to nekaj, kar bolj paše k nežnemu spolu, saj gospodje lahko tudi malo potrpijo.
Spremembe so se pričele v drugi polovici 18. stoletja. Perzijski potopisec Jonas Hanway je prepotoval Anglijo križem kražem. Pri sebi je vedno imel kakšen elegantno
oblikovan moški dežnik, za mokro otoško vreme. Po njegovi zaslugi je dežnik našel novi dom prav v tej deželi. Angleška gospoda je še dolgo za dežnike uporabljala izraz Hanway.
Tudi mi ne moremo brez njega. Marela je pri nas postala kar domača.
Slika in tekst: St.
Radunovič
LUTKARSTVO V HRASTNIKU - KAKO NAPREJ ?
T Trastniški muzej marionet je v sl .\venskem merilu nekaj posebnega. Še bolj zanimivo je, če se spomnimo, kdo se je z njimi JALod leta 1947 - celih trideset let - ukvarjal.. .To so bdi vajenci obrtne šole, zaposleni v rudniku. Po srečnem spletu okoliščin se je pred dvema letoma znašlo v tem prostoru več kot 120 eksponatov, ki bi bdi kmalu uničeni, zdaj pa prenovljeni navdušujejo redke obiskovalce.
V Hrastniku pa se mnogi pogosto sprašujejo, kako bi to imenitno kulturno dediščino še bolj približali ljudem ali jo celo oživili. No, Branko Potočan iz zavoda Vitkar, ki je organiziral v zadnjih štirih dneh oktobra kulturni festival v Hrastniku, je prešel od besedi k dejanju. V
petek,:29.oktcbra 2004, v dneh festivala, je organiziral v prostorih muzeja okroglo mizo , ki se je je udeležilo okrog deset ljudi. Najprej so zaprosili za zgodovinski pregled te zgodbe Jano Mlakar Adamič iz Zasavskega muzeja, kije ves čas nadzirala obnovo lutk in muzeja fer sodelovala še
2 živečimi lutkarji. Mojca Ulaga, ki je to okroglo mizo vodila, pa je predlagala prvi korak. Dela v Ljubljani kot koordinatorica javnih del v Sloveniji, zato bi se lahko zavzela za zaposlitev človeka v tem muzeju, ki pa naj ga predlagajo v Hrastniku. Tako bi bil lahko muzej v določenih urah
odprt. Zdaj ga odprejo le po dogovoru s Krcem. V razgovoru pa so prisotni natrosili množico predlogov, ki bi prišli v poštev za oživitev lutkarstva : organizirali bi kvalitetne lutkarske predstave in nadaljevali z delavnicami, formirali bi lutkarsko tekmovanje iz cele Slovenije, v sodelovanju s šolo bi ustanovili lutkarsko gledališče, preko Zasavskega muzeja bi
potekale samostojne delavnice, preko Krca bi se lahko ustanovilo društvo...S svežimi idejami je še posebej presenetil Borut Kecelj, mlad, univerzitetno izobražen raziskovalec, ki ima o lutkarstvu veliko znanja in izjemno pozitiven odnos. Pri oživljanju lutkarstva v Hrastniku bi lahko odigral pomembno vlogo. Za začetek bi bilo potrebno namreč ustanoviti nekakšen
odbor, ki bi pognal stvari naprej.
Na razgovor so povabili tudi znanega ustvarjalca Silvana Omerza iz gledališča Konj v Kranju, ki je imel zvečer lutkovno predstavo za odrasle, zato ni utegnil sodelovati. Marionete sije le ogledal. Kot vse, so seveda tudi njega navdušile.
Fanči Moljk
LIKOVNA RAZSTAVA METKE K. MAUROVIČ
T /"torek, 2.novembra 2004, so v galeriji delavskega doma V v Hrastniku otvorili likovno razstavo prevajalke Metke Klemen Maurovič, ki bo na ogled vse do 16. nov. vsak dan od 17.00 do 19. ure. Za uvod so nekaj pesmi zapele pevke Plavica, predstavitev simpatične Hrastničanke pa je imela Liljana Oplotnik s Krca, kije poleg občine razstavo podprl.
Številni obiskovalci so tako izvedeli, da seje avtorica razstavljenih eksponatov zadnjih petnajst let intenzivno izobraževala na likovnem področju. Obiskovala je različne šole slovenskih akademskih likovnikov in likovnikov na Akademiji
likovnih umetnosti v Ljubljani, na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, zadnja tri leta pa se slikarsko izobražuje pri Djemalu Djokoviču, akademskem slikarju v Galeriji sodobnih umetnosti v Celju. Lani je sodelovala v skupinski razstavi v Braslovčah na temo
Grad Žovnek, tokratna razstava v Hrastniku pa je njena prva samostojna razstava.
Spregovorila je tudi sama in med drugim povedala, da se ne omejuje v slogih in tehnikah. Izkoristi vse, kar ji likovno izražanje ponuja. Predvsem pa ima rada barvitost. Razstavljene slike so ustvarjene v olju, gvašu, akrilu, temperi, ...in še v mešanih tehnikah. Tudi motivi so različni : pejsaži, narisana skulptura, portret, tihožitja, abstrakcije...
Likovna razstava Metke Klemen Maurovič je za Hrastničane tudi prvovrstno presenečenje, saj mnogi niso
Z razstave v galeriji delavskega doma
vedeli, da se ukvarja s to vrsto umetnosti. (Fanči Moljk)
ANSAMBEL MAKADAM
T 7"teh dneh se pripravljajo na snemanje svojega prvega CD - ja člani ansambla V MAKADAM, zato smo o njih želeli izvedeti kaj več. Pogovatjali smo se z Dušanom Drnovškom z Dola, ki igra bas kitaro.
» Skupaj smo že dobro leto, vadimo pa dvakrattedensko v Sevnici pri vodji skupine Miranu Štojsu,« je povedal. » Iz Sevnice je tudi Damir Škerl, ki igra klaviature, na harmoniko pa vleče Damjan Sintič iz Kostanjevice na Krki...« je nadaljeval .Član skupine je še Rudi Fele iz Zagorja, ki obvlada kitaro. Skupni imenovalec vseh
pa je ta, da so zadnjih dvajset let že igrali v različnih glasbenih skupinah. Vsi tudi pojejo in so absolutno pristaši igranja v živo. Radi igrajo evergrine, popularno glasbo in seveda narodno zabavne viže. V Posavju jih radi vabijo na različne krajevne prireditve in hotele. Tako so že večkrat nastopali na Otočcu in v Čateških toplicah.
Kaj pa v Zasavju ? Doslej so igrali samo enkrat in sicer na prireditvi 30. obletnice Vetra v Hrastniku. Slobodan Filipovič, vodja ansambla Veter, ki jih je povabil, je bil z njihovim nastopom zadovoljen. »Veseli bi bili še kakšnega vabila, »je zaključil Dušan Drnovšek in povedal tudi številko njihovega telefona : 041 720 248 .
Fotografije : arhiv ansambla Tekst: Fanči Moljk
Člani skupine Makadam - z leve: Dušan, Damir, Miran, Damjan in Rudi
USPEŠEN ZAKLJUČEK FESTIVALA RDEČI REVIRJI
T Tnedeljo, 31.oktobra 2004, so v Hrastniku zaključili V štiridnevni festival, ki je vseboval različne plesne , gledališke in glasbene prireditve. Pa še obisk rudnika, razstavo fotografij in slik, okroglo mizo o hrastniških lutkah in še kaj. Nad vsem je že drugo leto bedel Branko Potočan, Hrastničan, plesalec in eden vodilnih slovenskih koreografov, ki živi in dela v Ljubljani, v zadnjih desetih letih pa je nastopal tudi v nekaterih slovitih evropskih plesnih skupinah. » V Sloveniji je vsako leto veliko kvalitetnih predstav, ki so skoncentrirane le na večja mesta...,«je dejal, »zato se mi zdi prav, da se pokažejo tudi v manjših krajih. Nastopajoči se s tem strinjajo in so pripravljeni priti tudi za manjše honorarje...« Branko Potočan je v teh krogih doma, zato lahko svojemu rojstnemu kraju nekaj ponudi. Otroštvo v Hrastniku je očitno vtisnilo nanj globok spomin, zato se vrača vanj tudi v svojih plesnih zgodbah.
Kljub temu da so bile vse predstave kvalitetne in brezplačne, pa se z obiskom ne moremoravnopohvaliti. Ljudje enostavno niso navajeni pa tudi čas mogoče ni bil spodbuden za kulturne prireditve. So bili pa nad predstavami prisotni obiskovalci toliko
bolj navdušeni. Preletimo vsaj nekatere.
Kekec je napolnil dvorano s šolsko mladino in gibalno premetanko s tekstom so otroci spremljali z navdušenjem.Takih predstav sodobnega plesa za mladino v Sloveniji enostavno ni, zato je toliko bolj dobrodošla. Roko Josipu Vandotu je z režijo , koreografijo in sceno podal Branko Potočan in z igralci Slovenskega mladinskega gledališča ustvaril odlično improvizacijo.
Predstava Grdi raček je bila za šolarje prvih treh razredov. Jette Vejroup Ostan je predstavljala vse nastopajoče v tej Andrsenovi pravljici . Kot rojakinja svetovno znanega pravljičarja je pritegnila otroške duše s svojo občuteno, lirično in privlačno igro. Seveda se je otrokom zdelo imenitno tudi to, da Ostanovo poznajo iz TV nanizanke Vrtičkarji.
Trgovce z novci so odigrali v dolski kinodvorani. Čeprav je predstava namenjena bolj mladini, ki naj ne bi nasedala raznim reklamnim prijemom, pa so uživali v večno lepih, tokrat uglasbenih pesmicah Frana Levstika in Otona Zupančiča, tudi odrasli In v odlični zasedbi, kjer je
še posebno izstopal glavni trgovski akviziter in avtor besedila Matjaž Pikalo.
Večerna lutkovna predstava Svetnik Kresp!, avtorja Silvana Omerza, ni napolnila dvorane. Priznati pa je treba, da pomeni spremljanje take predstave stoodstotno prisotnost, saj meji včasih že na meditacijo.
Pa četudi ne bi dojeli sporočilnosti soočanja umetnosti, kreiranja in smrti med biti in ne biti in ljubeznijo, lahko uživaš v estetski izvedbi oziroma animaciji lesenih lutk ali pa s traku predvajani glasbi godal in sopranu Vere Danilove.
Scheewitchen after parti v produkcij Mini teatra Ljubljana ni adaptacija Sneguljčice bratov Grimm. Nevrotična Sneguljčica, možati lovec in drugi se sprašujejo o smislu zgodbe. Različnost pogledov na pravljico pripravi tudi obiskovalce, da pogledajo zgodbo z drugačnimi očmi. Niko Goršič, Ana Karič, Robert Waltl in Veronika Drolc pa so dali predstavi dodaten pečat.
Med plesnimi nastopi se posvetimo vsaj plesnemu solu Branka Potočana Območje za pešce, s katerim je v začetku letošnjega leta prvič nastopil v Cankarjevem domu, potem pa gostoval še v uglednih evropskih gledališčih in v Kanadi. Gledališki list navaja vrsto izjemno ugodnih kritik. Navedimo vsaj utrinek :..Solo Območje za pešce je lahkotna in sproščena miniatura, ki jo odlikujeta Potočanova izjemna domišljija in občutek za koreografijo ter izvedbo detaj lov, kar nemalokrat izpelje s presenetljivimi in humornimi rešitvami.. .Ogled vrhunskega gibalnega zalogaja Branka Potočana priporočajo tudi ostali ocenjevalci.
Z besedo omenimo še tri imenitne glasbene nastope v dvorani KS Prapretno, kjer so poznavalci uživali v bossanovi.
bluesu, jazz koncertu..., Neve Marn, Robert Jukič tria in Mateje Starič. V telovadnici osnovne šole pa je potekala delavnica afriških plesov za odrasle in otroke, ki jo je vodila Maša Kagao Knez, lanskoletna znanka, ki je svoj nastop v dvorani delavskega doma nadgradila še z nastopom svojih učencev iz delavnice. Seveda so taki plesni nastopi neponovljivi. Prav tako predstava klonese Frix Crasy mamma, ki jo je izvajala Frančiška Elting iz Luksenburga pred delavskim domom oziroma pred trgovino na Logu. Mimoidoči so se nasmejali njenim štosom do solz, ko je iz njihovih nakupovalnih vrečk jemala na primer jajčka in z njim žonglirala, jim nesla fasngo do avtomobila, se nekaj metrov z njimi tudi odpeljala in podobno. S Tino Janežič
ll.listopad 2(MT
in Brankom Potočanom je nastopila tudi na zaključni gibalni improvizaciji, ki so jo z glasbeniki usklajali namesto kabaretne predstave, kije zaradi bolezni v ansamblu odpadla.
Branko Potočan je pritegnil k sodelovanju tudi mlada ustvarjalca z Dola - Urško
Kreže in Iztoka Klančarja, ki sta v dneh festivala razstavljala svoje slike oziroma fotografije v preddverju delavskega doma.
Štiridnevni festival je otvoril in zaključil s spodbudnimi	besedami
hrastniški župan in poslanec
Miran Jerič. Občina je festival tudi podprla - poleg Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, ŠOU v Ljubljani in Kultura 2000. Zavod Vitkar Branka Potočana je namreč član mreže DBM, ki jo podpira program Evropske unije - program
Kultura 2000. K nemotenemu poteku dogajanja v Hrastniku pa so pripomogli tudi Krc, KS Prapretno, KD Dol, šola, ŠOHT in drugi.
Fotografije: Iztok Klančar in gledališki listi Tekst: Fanči Moljk
VEČER POEZIJE MILETA KLOPČIČA
Zamahnil je s krampom Drejcnik Andrej, prgišče premoga v roko je zajel, se sklonil na tla, pokleknil na tla in zaklel:
Madona, madona, kje vse sem te kopal, madona, kje vse sem te kopal.
(Mile Klopčič - Drejčnik Andrej)
smo se odločili, da beremo bolj sistematično in študijsko in smo tako najprej obdelali temo verstva sveta, kasneje pa smo se posvetili predvsem spoznavanju knjig slovenskih avtorjev. Tudi letos je že za nami prvo srečanje, na katerem smo ugotovili, da vse premalo poznamo in cenimo naše lokalne, torej zagorske avtorje. Primerjali smo se s Hrastničani, ki so znali glas o svojem Antonu Sovretu ponesti preko lokalnih meja in se namenili, da drugo srečanje posvetimo Miletu Klopčiču, po katerem se tudi imenuje zagorska
knjižnica in na katerega smo lahko Zagorjani prav tako zelo ponosni.
Mile Klopčič je bil pesnik, predstavnik socialne poezije in odličen prevajalec. Njegovi najbolj znani deli sta Preproste pesmi in enodejanka Mati. Od šolskih dni se najbrž vsi spomnimo pesmi Mary se predstavi in Drejčnik Andrej govori. M. Klopčič je največ prevajal Pušnika in Lermontova. V letih 1951 in 1961 je prejel naj višje priznanje na področju slovenske
V zagorski knjižnici, ki je posvečena našemu rojaku Miletu Klopčiču, se že četrto leto srečujemo člani bralnega krožka: Bralni krožek je nastal po ideji Mance Košir, kasneje pa smo se ljubitelji knjig in književnosti samoorganizirali in se dobivamo približno enkrat mesečno. V dobi računalništva in interneta nas je kljub vsemu veliko, ki še vedno prisegamo na pisano besedo in knjigo.
Prvo leto smo člani bralnega krožka brali naključno izbrana knjižna dela, se pogovarjali o njih in si izmenjali vtise in naslove. Naslednji dve sezoni
MARTIN STREL V ZAGORSKI KNJIŽNICI
T)otem ko seje poklicni maratonski
JT plavalec Martin Strel že štirikrat vpisal v Guinessovo knjigo svetovnih rekordov, seje v četrtek, 28.10., predstavil tudi v zagorski knjižnici. Zbrana publika je tega dne doživela prijeten večer, v katerem je Martin Strel prijazno kramljal o svojih plavalnih dosežkih, s katerimi je zaslovel širom po svetu. Reke, kot so Donava, Misisipi in Jangce, so se Martina Strela dotaknile na svojstven način, saj je v njih plaval skozi manjša in večja svetovna mesta, v katerih je spoznaval
marsikatere kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti in običaje. Čeprav pravi, da ni vajen delati primerjav, pa je preplavane reke vsaj malce tudi primerjal, saj se mu je zdela reka Jangce precej nevarna, Misisipi pa divja in ob sončnih dneh ponekod polna krokodilov. Kačam se je uspešno izognil, saj so ga opozorili, da so nekatere zelo strupene. Tudi veliko mednarodnih dovoljenj je moral pridobiti, daje lahko plaval po teh rekah. Kajpak pa je z ekipo, s katero je »plaval« po svetu, doživel tudi veliko prijetnih trenutkov. Košček sveta se mu je na teh podvigih zagotovo vtisnil v srce, saj tudi pravi, da se na Kitajsko zagotovo še vrne, čeprav je bil tudi drugje deležen prijaznih sprejemov in čestitk. Kot pravi, je svoje življenjske vrednote zajel s sloganom: »Plavam za mir, prijateljstvo in čiste vode.« V času, odkar
umetnosti - Prešernovo nagrado, bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev, redni član SAZU in ravnatelj Drame SNG v Ljubljani.
Mile Klopčič se je rodil dne 16. 11. 1905 v Franciji in je umrl 1984 v Ljubljani. Naš bralni krožek se bo naslednjič srečal dne 15.11.2004 ob 18.30 uri v knjižnici M. Klopčiča v Zagorju ob Savi in bo torej en dan kasneje po pesnikovem rojstnem dnevu. Večer bo posvečen njemu in spoznavanju njegovih del. Vabljeni!
Zadnjo sezono bralnega krožka smo članice + en član zaključile z junijskim izletom v Polšnik in na tamkajšnji hrib Žamboh. Večina nas za Žamboh do takrat še ni nikoli slišala. Na travi pred majhno cerkvijo smo prebirali poezijo in se pogovarjali o knjigah. Obiskali smo ljudsko pesnico Pavlo Voje, ki se bliža svojemu 100. rojstnemu dnevu in se čudili njeni iskrivosti in čilosti.
-------------------------S.L.
je zaslovel, pa je bil deležen marsikakšnih družabnih srečanj, v katerih je spoznal tudi zelo prijetne ljudi. Čeprav menda načrtuje že nove podvige, pa jih obelodani šele, ko se vanje malce poglobi in prepriča, da se bo podal v novo »tekmo«. Tega, ali ima pri tem rad tekmovalnost ali pa gre bolj za vnovično premagovanje samega sebe, pa ni povedal. Vsekakor pa ga športni duh spremlja na vsakem koraku, saj pravi: »Če ne treniram, sem hitro v slabi formi.« Po literarnem večeru, ki je bil tokrat torej malce športno obarvan, pa se je Martin Strel z veseljem razgovoril v družabnem srečanju s publiko, kije bila željna njegovih »pustolovskih« zgodbic.
LIKOVNA RAZSTAVA RINE STUSNIK
T"\an pred dnevom reformacije in nočjo čarovnic, 30.oktobra 2004, je v Modri J—/dvorani Hotela Medijskih Toplic, potekala otvoritev razstave slikarke Rine
Stušnik.
Rina Stušnikje bila rojena 18.septembra 1949 v Novem mestu. V osnovni šoli jo je poučeval akademski slikar Franc Kopitar, dve desetletji pa je ustvarjala pod mentorstvom akademskega slikarja Nikolaja Beera. leta 1997 je imela prvo samostojno likovno razstavo.
Po sedmih letih ponovno razstavlja, tokrat v Medijskih toplicah. Njene slike so polne živahnih barv, veliko je motivov s sončnicami in jabolki. Med njimi se najdejo tudi slike, na katerih prevladujejo hladni
toni. Nobeno izmed del ni poimenovano. Slikarka pravi, da je njeno slikanje intuitivno in vsak posameznik lahko v njenih delih poišče svojee dojemanje slike ter jo tudi sam poimenuje. Pravi, da želi v svoje umetnine vliti energijo, ki bi ljudem pomagala pozitivneje gledati na svet.
Na otvoritvi razstave je vse obiskovalce naravnost navdušilo Družinsko gledališče Kolenc iz Vač. Odzvali so se povabilu slikarke in otvoritev popestrili z izredno dobrim in nadvse prisrčnim programom, ki
naj bi ga vzpodbudila dela Rine Stušnik.
Likovno razstavo Rine Stušnik si lahko ogledate še do konca novembra, njeje slike pa so namenjene tudi prodaji.
Mateja Drnovšek
DOBRODELNI KONCERT INVALIDOV
Društvo invalidov Trbovlje se že nekaj časa prizadeva, da bi pridobilo 450.000 SIT za nakup dveh respiratorjev za dva pljučna bolnika - invalida, njihova člana. V ta namen so organizirali dobrodelni koncert dne 29.oktobra ob 19.uri v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Na koncertu sta nastopila vsak s svojim zanimivim koncertnim programom Delavska godba Trbovljee pod vodstvom prof.Alojza Zupana Vuja in godalni kvartet Rožmarinke.
Oba ansambla sta zelo navdušila navzoče poslušalce. Med programom so govorili župan občine Trbovlje Bogdan Barovič, predsednik Društva invalidov Trbovlje Rudi Janežič in predsednik Zveze društev invalidov Slovenije. Vstopnina je znašala 1.500 SIT. Dvorana ni bila povsem polna, pa vendar je organizatorju koncerta ob sodelovanju nekaterih sponzorjev uspelo pridobiti dobršen del potrebnih sredstev za nakup omenjenih respiratorjev. Hvale vredna akcija! (T.L.)
VINKO TRINKAUS
PIŠE NOV ROMAN
Pisatelja Vinka Trinkausa, Hrastničana, ki že dolga leta stanuje ob morju, poznamo po njegovih številnih delih, romanih, esejih, kritičnih zapisih in še čim. Številna dela so bila objavljena, več pa je še tistih, ki niso našla založnika. Sedaj seje odločil, da napiše nov politično satiričen roman z naslovom “Oblast in denar.” Ubadal se je že z romanom o socializmu in tudi to delo je propadlo. Računa, da novo delo ne bo dobro sprejeto z leve niti z desne strani. Upa pa na širok krog bralcev. (T.L.)
OBISK VAROVANCEV DOMA STAREJŠIH OBČANOV OB TEDNU OTROKA
O mo enota vrtca Zagoije-enota kekec Izlake. Naš vrtec Oje v kraju z zelo zanimivo okolico. Ker imamo le pet skupin, se med seboj veliko povezujemo, pa ne samo v vrtcu, pač pa tudi z okolico.
Za letošnji Teden otroka smo se dogovorili, da v naš vrtec povabimo varovance Doma starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake, ki so skoraj naši sosedje in tudi drugače dobro sodelujemo. Pripravili smo jim likovne delavnice in kostanjev piknik. Otroci so pomagali pri pripravi sredstev. Napeto smo pričakovali obisk. Bili smo že sredi dela, ko smo jih dočakali. Pridružili so se nam pri delu.
Skupaj smo lepili koruzo, izdelovali košarice, oblikovali vaze, ustvarjali slike iz suhega listja, ropotulje iz semen, ježke iz krompirja... Med delom je stekel prijeten pogovor. Otroci so goste peljali tudi po vrtcu in jim razkazali svoje izdelke in risbice, pa tudi igrala. Nekatera igrala so gostje tudi preizkusili (npr tobogan). Že končane izdelke so nato otroci podarili starostnikom, ki so jih skrbno shranili v
Pomoč je vedno dobrodošla
žepe, torbice... Pred vrtcem so nekatere naše sodelavke že pridno pekle kostanj. Skupaj smo tako odšli še na kostanjev piknik. Ob prijetni glasbi smo luščili kostanj in pri tem drug drugemu pomagali. Poslušali smo ljudske pesmi.
Sprva je bilo slišati le redko prepevanje, nato pa so se starejši odločili, da zapojejo dvoglasno. Njihovo ubrano petje je pritegnilo tudi naše otroke. Res lepo in prijetno je bilo poslušati petje, ki je vrelo iz src mladih in starejših
Me bi pa ostale kar pri vas	Za začetek bomo le opazovalci
skupaj. Nepozabno srečanje naslednjega.
in kar žal nam je bilo, da se Kot pravi Zdenka Zalokar
je končalo. Veselimo se že Divjak, so starejši vedno
N
OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Zagorje ob Savi v sodelovanju z Območnima izpostavama Litija in Trbovlje vabi na 1.Območno srečanje literatov seniorjev Zasavja z naslovom “Jesenske misli”. Srečanje bo v četrtek,
18.novembra ob 18.uri v Domu starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlakah. Vse informacije so na voljo na 56 68 094 ali 041501 671.
Knjižnica Toneta Seliškarja vabi na pogovor o knjigi Zadnji trio, ki bo 18.novembra ob 19.uri. O vsebini knjige, o zapisovanju dogodkov in podobah časa bo avtorja Slavka Guliča spraševala Aki Laharnar.
nosilci modrosti, moči in ga preživeli skupaj in se imeli
zgleda. To smo občutili tudi res lepo.
to prijetno dopoldne, ki smo	Vzgojiteljice enote
Kekec Izlake
bili...Naš Miran Mars skrbi za to, da vse, kar se z nami dogaja, se je in se še bo, najdete na internetu: www.orlek.com ali www.orlek.org!
Za Orleke je zelo značilen prav poseben zven in po njem so povsod prepoznavni — oni in njihov izvor.
Da. Za Zasavje je najbolj značilna »plehmuska« in mi smo kombinacija vsega, od harmonike do pleha. Tematika besedil je tudi zelo »zasavska«, v bistvu pa govori o problemih, ki so prisotni povsod po Sloveniji, le da so v Zasavju malo bolj potencirani.
Gotovo imate še dosti načrtov.
Seveda. Prihodnje leto gremo v Pakistan. Povabljeni smo bili že letos...Okrog novega leta je tako ali tako ves čas pestro. Za samo novo
In kdo so avtorji sedmih skladb?
Več nas je. Boris Bergant, Jure Tori in jaz. Dvoje besedil pa je prispeval Nande Razboršek.
Kako dolgo ste že na glasbeni sceni?
Sam sem prisoten že več kot dvajset let, kot Orleki pa praznujemo petnajst letnico delovanja. Od prve zasedbe sva
■ORLEK eXpRES.
T)red promocijo, 20. novembra v Delavskem domu v ± Zagorju, je prav, da Vlado Poredoš na kratko predstavi Zasavčevim bralcem novi CD skupine ORLEK. Tokrat po telefonu, po promociji pa v živo.
Kaj bomo tokrat lahko poslušali?
Na novem CD-ju je deset skladb, od tega je sedem avtorskih, tri pa so priredbe.
sicer ostala samo še dva, sicer pa smo devetčlanski bend.
Ogromno gostujemo in ravno pred kratkim smo prišli iz Nemčije, sicer pa le v Afriki in v Južni Ameriki še nismo
leto sicer ne igramo, v dneh veselega decembra pa bomo gotovo »v šotoru«... Bo, bo, šotor - žena pravi, da ne bo - ampak sem od »ta pravih« izvedel, da šotor bo!
Ste v bandu profesionalni glasbeniki?
Niti eden ni profesionalec. Vsi smo ljubiteljski in »žrtvujemo« svoj dopust in prosti čas za te zadeve. »Ta
!. listopad 2004
mladi« so študentje, ostali smo vsi zaposleni.
Pestra zasedba vseh generacij in muzika za vse generacije, mar ne?
Menim, da je naša ciljna publika je nekje med pampers plenicami in »ta drugimi« plenicami. Zato jih vse prav lepo vabim, da pridejo v čim večjem številu na promocijo. To bo poleg promocije ob izidu nove plošče tudi jubilejni koncert ob petnajst letnici delovanja. Zelo pestro bo, saj bomo imeli nekakšen kolaž gostov, s katerimi sodelujemo in izpeljave, ki izhajajo iz benda Orlek, saj imamo vsi še kakšno glasbeno dejavnost... Po vabili bomo Hišo iz Trbovelj, stare prijatelje iz leta 92 ali 93. Naše delovanje se ves čas prepleta. Nastopil bo tudi Blues team, to je kombinacija Orleka in Hiše, sam bom nastopal s skupino Paks in še v zasedbi Gamberg vaganti, to je nekakšen naš družinski bend - jaz in trije sinovi. Igramo samo srednjeveško glasbo v kostumih iz srednjega veka. Povabljen bo tudi Zagorski oktet, ki je pomagal pri snemanju plošče, pa godalni kvartet.. .dogajanje bo in to zelo pestro. Ob vsej različni glasbi zagotavljam, da nikomur ne bo dolgčas. Koncert bo snemala tudi TV Slovenija.
Ostane nama le še vabilo vsem ljubiteljem Orlekov, da se 20. novembra srečamo v dvorani Delavskega doma v Zagoiju.
Besedilo: MaH Fotografija: Jure Tori
	 	
ZENSKA V RDEČEM
'KToelle Chätelet je napisala _L i knjigo Ženska v rdečem in z njo povzročila različne komentarje in kritike o tem kako ljudje gledajo na ljubezen, ki vznikne med starejšima človekoma, ki živita sama.
Knjiga je bila podlaga razmišljanju novembrskega druženja na tematskem večeru Vezi generacij. Glavna akterja zgodbe sta sedemdesetletna Marta in »mož s tisoč ovratnicami«, ki spoznata, da se zanimata za enake stvari, zato se pogosto srečujeta ..., uživata ob poslušanju glasbe,
Kolikor ljudi toliko različnih gledanj. Človek naj bi delal tisto kar ga veseli in mu daje smisel življenja. Ob tem se pojavi vprašanje ali imajo otroci pravico soditi in odločati namesto staršev. Jemljejo si starše za svojo lastnino, zato se nikakor ne sprijaznijo, daje njegov starš našel novega partnerja s katerim želi preživljati svojo jesen življenja. Ljudje ne razumejo, daje zelo pomembno za vsakogar, da se prepusti življenju in da se ne pusti vpeti v kakršne koli okvire.
Druženja na tematskih večerih včasih postanejo »dežurni krivec«, da se izve za kakšno mnenje, saj se svojemu bližnjemu postavi vprašanje povezano s temo, ki se bo obravnavala, sočasno pa izve kaj on misli o tem vprašanju.
Nedvomno je dobro, če vsakdo sam s sabo razčisti kaj hoče. Oceniti mora kaj sme pričakovati od svojih otrok. Presoditi je treba kdaj želi biti sam s sabo in če mu je družba samim s seboj dovolj prijetna. Hudo je, ko se prikrade k človeku dolgčas, ker se je preveč oziral na mnenje drugih in pozabil nase in dejstvo, da ima vsakdo pravico svobodno odločati o sebi. To lahko naučijo starši otroke le s svojim zgledom. Vsem bo v življenju lepše, živeli bodo brez predsodkov kaj drugi menijo in egoizma, da se hoče nekoga le zase, zato se mu ne privošči »nove« sreče.
Irena Vozelj
ČAROVNICE V DELAVSKEM DOMU ZAGORJE
nami je še ena noč čarovnic Zjali HALLOWEEN-A. In kdo se je znal najlepše veseliti? Naši najmlajši, seveda! V Zagorju je bilo letos zelo lepo in veselo. V petek, 29.oktobra od 16.-20.ure so potekale delavnice v avli Delavskega doma, kjer so ustvarjali na temo čarovnic.
Krivci za ta dogajanja so Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Zagorje in Kulturno društvo Likovna skupina DOM Zagorje. Mojca Podrenik, članica KD in Darja Rakovič, vodja izpostave JSKD, sta bili idejni vodji projekta, ki je potekal v treh skupinah, v dveh časovnih enotah.
V prvi skupini so mali umetniki ustvarjali s pomočjo bakrene žice, krogel iz stiroporja, akvarelnih barv in valovite lepenke. Na ta način so nastale zanimive buče.
Druga skupina je poslikala veliko število steklenic okrogle oblike, ki so potem predstavljale strahce in buče.
Tretja skupina je imela delavnico z aqua barvicami, v tehniki praskanke in kolažev. Tudi te umetnine so predstavljale čarovnice in buče.
Vse skupaj je bilo veselo, zanimivo in razigrano, še posebej, ker so otroci svoje izdelke lahko odnesli domov.
Za pravo delovno vzdušje in pomoč so poskrbeli :Mojca Podrenik, Tanja Šibila, Irena Ravnikar Hriberšek, Marija Ribič, Magda Kovač, Mateja Žerko, Boris Fajfar in Darja Rakovič.
Sodelovalo je okrog sto otrok različne starosti. Pred leti so te delavnice že
obstajale, enkrat v sodelovanju JSKD-ja in DPM, dvakrat je bil organizator samo DPM. Potem je dve leti bilo zatišje. Letos je na veliko veselje najmlajših ljubiteljev čarovnic znova obnovljeno druženje in delo v delavnicah.
StRadunovič Slike - JSKD
ČLANI MAGNETA SO SI OGLEDALI PROIZVODNJO CLIOV
v
/'■'liani Magneta, društva ljubiteljev starodobnih vozil V^Zasavja, Trbovlje, so si v sredo, 27. oktobra ogledali proizvodnjo Clia v Revozu Novo mesto, na pobudo in z organizacijo predsednika društva Franca Malgaja.
Z avtobusom so se po dolini Save, mimo Bogenšperga, Trebnjega pripeljali do tovarne, kjer jih je pričakala prijetna vodička in jim v tovarniški dvorani predstavila tovarno, nato pa na posnetem filmu zgodovino podjetja in delo v obratih tovarne, da so kasneje lažje sledili ogledu posameznih faz dela in da so lahko videli tudi delo v tistih obratih, kijih zaradi narave dela ni mogoče videti »v živo«. Seznanili so jih, da traja proizvodnja vsakega avtomobila 11 ur, vsako minuto in pol pa iz tekočega traku zapelje Clio za že v naprej znanega kupca. Oprema avtomobila, število vrat, vrsta motorja, barva sedežev in oblog, ... vse to je opredeljeno že pri naročilu kupca. Na tej podlagi naročajo svojim dobaviteljem material, ki ga potrebujejo.
V Revozu proizvajajo karoserijske dele, tudi za druge proizvajalce Clia. Iz kolutne pločevine, ki jo najprej narežejo na različne velikosti, odvisno za kateri karoserijski del jo potrebujejo, jo
preoblikujejo v presemici, kjer dobijo končno obliko odpreška. Od tam »nadaljujejo« pot v karosernico, kjer določijo geometrijo in prvo obliko vozila. Z robotiziranimi operacijami sestavijo in zvarijo posamezne dele v podsklope, nato zvarijo karoserijo avtomobila na katero namestijo odpirne elemente, vrata in zaključijo z blatniki. Sestavljene karoserije v lakirnici površinsko zaščitijo, na koncu še proti rjavenju s kataforeznim lakiranjem. Določene spoje v notranjosti tesnijo, namestijo proti zvočne obloge in tesnjenje na zunanjem delu karoserije. Spodnji del karoserije zaščitijo pred udarci drobnega kamenja. Temu sledi montaža notranje opreme, krmilnih in pogonskih sklopov, instalacij... Nazadnje vgrajujejo menjalnike in motorje. Po prvem zagonu motorja nastavijo paralelnost koles, žaromete, preizkusijo motor na valjih ter zaščito podvozja. Na preizkusni stezi testirajo »obnašanje« vozil na cesti, v tuš kabini preizkusijo
vodotesnost. Dokončana vozila odpeljejo v CAT - specializirano podjetje za distribucijo vozil na območju tovarne, nato jih s tovornjaki in vlaki dostavljajo v prodajno mrežo.
Delavci delajo v treh izmenah, saj so tretjo, nočno izmeno, uvedli šele pred kratkim. Vsak delavec je usposobljen za delo na treh delovnih mestih. Tako se delavci ne srečujejo z monotonije na delu, lažje je tudi organizirati delo. Njihovo delo in odmori so planirani. Prehranjujejo se v tovarniški menzi, določen imajo čas za dva krajša odmora. Zaposleni so v večino moški. Če se slučajno kdo poškoduje npr. z vreznino, mu nudijo prvo pomoč in delo nadaljuje na delovnem mestu, kjer še vseeno lahko dela.
Pri delu delavci uporabljajo sistem avtokontrole in druge načine preverjanja kontrole kvalitete, saj le tako lahko zagotavljajo »nulto kvaliteto« svojih izdelkov. Za doseganje kvalitete so odgovorni vsi, ki sodelujejo pri proizvodnji avtomobilov. Spodbujevalec napredkaje postala proizvodnja in dobavitelji. Imuni niso za noben koristen predlog ali inovacijo, ki pomeni napredek v tovarni.
Na posebnih panojih lahko zaposleni spremljajo koliko je bilo narejenih avtomobilov, koliko napak in katere so bile
»odkrite« med proizvodnjo preteklega dne.
Ponosni so, da jih matična firma šteje za eno svojih najboljših tovarn in veseli, da jim število delovnih mest povečujejo in ne znižujejo kot pri drugi proizvajalcih avtomobilov, saj je v nočni izmeni začelo s 27. na 28. september delati več kot 400 novih delavcev, ki se vozijo v službo iz različnih krajev, tudi iz Zasavja.
Na njihovih trakovih vsak dan proizvedejo več kot 700 avtomobilov, do 709. Dele avtomobila, ki jim jih dobavljajo od drugod nimajo na zalogi v skladiščih, ampak jim jo dobavitelji dostavljajo praktično v proizvodnjo.
Sistem plač je zastavljen tako, da ima vsak delavec svojo izhodiščno plačo in stimulacijo, ki se zmanjšuje zaradi odsotnosti na delovnem mestu in uspešnosti, odvisni od doseženih rezultatov obračunskega meseca, v sorazmerju prisotnosti.
Ogled proizvodnje je bil za vse udeležence zelo zanimiv. Avtomobili so bili za nekatere »kruh«, drugim pomenijo ljubezen. To je opazil tudi vodič po tovarni, saj se ogled ni zaključil v predvidenih dveh urah, ampak se je nekoliko podaljšal, saj je moral odgovoriti na marsikatero postavljeno vprašanje, ki se je pojavilo med ogledom tovarne.
Irena Vozelj
M) DRUŠTVENO
TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA NA S VIBNEM
T Tdolini Sopote že peto leto zapored pod taktirko Zavoda za gozdove Slovenije in Andragoškega centra Slovenije z izbranimi V prireditvami uspešno odmeva teden vseživljenjsekga učenja. Letos se je dogajanje odvijalo v Radečah in na Svibnem.
Zapolnjena dvorana z dr. Marijo Markeš (levo) in županom občine Radeče Francem Lipoglavškom (tik za njo)
Ljudski pevci iz Svibnega
TURISTIČNI POTENCIALI V OBČINI RADEČE
To je bil naslov prireditve, ki so jo skupaj oblikovali ZGS KE Radeče, KTRC Radeče, Center za razvoj Litija in Knjižnica Radeče ter mladi glasbeniki šole Radeče. Pogovor seje odvijal v knjižnici Radeče. Vodila ga je gospa Veronika Draščkovec, vodja knjižnice.
Jože Prah in Marija Imperl sta v svojih referatih predstavila v sliki in besedi turistične potenciale, ki jih predstavlja prostor občine Radeče. Predvsem pa opozorila na zgodbe, ki se lahko pričnejo dogajati. Saša Gradišek pa je nazorno predstavila projekt Po poteh dediščine Posavskega hribovja in Savske ravni. Iz posveta sta se izkristalizirala predvsem dva momenta:
vse zainteresirane institucije v občini naj se na bazi civilne iniciative zberejo in pripravijo skupno strategijo turizma v občini
takoj pristopiti h koordinaciji razvoja turističnega potenciala na Savi od Hrastnika do Dobove.
Zbralo se je nekaj več kot 40 udeležencev. Prisotni pa so bili tudi predstavniki Turistične zveze Slovenije in drugih društev.
V SVIBNU JE RES LEPO
V Svibnem pa se je Teden vseživljenjskega učenja 2004 ‘zapisal’ kar z dvema prireditvami, ki sta zapolnili dva popoldneva v svibenski osnovni šoli.
Sobotni popoldan je zapolnil pogovor z gostom
Dušanom Kosom iz Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam je predstavil svojo knjigo, Blesk zlate krone, ki je izšla v preteklem letu in govori o življenju ljudi s Svibenskega gradu.
Program je bogato sooblikoval tudi Moški pevski zbor Papirničar z Jagnjenice.
Nedeljski program se je oblikoval s kratko besedno in multivizijsko predstavitvijo petletnega delovanja Študijskega krožka Svibno pod mentorstvom vsestranskega človeka Jožeta Prah iz ZGS; KE Radeče. V Svibnem smo izrazili nepopisno veselje in zahvalo, da smemo biti deležni njegovega vsestransko plodnega delovnega področja. Ob tej priložnosti smo Jožetu Prahu naklonili posebno pozornost, saj je bil dobitnik priznanja Andragoškega centra Slovenije, kot skromna nagrada in hkrati spodbuda pri njegovem vsestranskem plemenitem učenju na vseh področjih svojega delovanja.
Svoj bogati potencial so na prireditvi s pesmijo ponovno pokazali Ljudski pevec s Svibnega in še na tak način predstavili svoj letošnji uspeh izid zgoščenke z naslovom V Svibnu je res lepo.
Domače Društvo kmečkih žena Arnika pa je ob tej priložnosti izdalo in predstavilo zgibanko o svojem uspešnem in raznolikem delu, učenju in tudi potepanju po pohodih, ekskurzijah ipd. Vse prisotne pa so do solz nasmejale naravnih hudomušnih talentov polne članice društva, ki so odigrale po lastni režiji pripravljen ‘humorni vložek’ - skeč.
In za konec nas je vse skupaj prisrčno pozdravila še državna sekretarka z Direktorata za kmetijstvo, dr.
Marija Markeš.
Teden vseživljenjskega učenja je v dolini Sopote lepo zaživel in posredno že spodbudil tihe, a za same ljudi
in kraj plemenite, pozitivne premike, v obliki bolj ali manj uresničenih idej, zamisli in želja.
Tatjana Kavšek
LOVSKI PRAZNIK V ŠENTLAMBERTU
T Tsoboto 23. oktobra je bilo v Šentlambertu slovesno ob 50. rojstnem dnevu V Lovske družine (LD) Šentlambert. Jubilej je počastilo 16 lovskih družin iz Zveze lovskih dmžin (ZLD) Zasavje ter gasilski društvi iz Šentlamberta in Time, ki delujeta na območju njihovega lovišča. Na prireditev so bile povabljene tudi žene in vdove lovcev LD Šentlambert. Zaradi boljše možnosti parkiranja so se zbrali v gasilskem domu. Slavnostni govornik je bil starešina LD Šentlambert Janez Vidmar.
Starešina LD Šentlambert Janez Vidmar med slavnostnim govorom
Orisal je bogato zgodovino družine, ki ima trenutno 30 članov, poudaril je uspehe na področju kinologije ter organiziranja in udeležbe na strelskih tekmovanjih. Nekateri njihovi lovski psi sodijo v slovenski in evropski vrh, nekateri njihovi strelci pa dosegajo lepe uspehe tako na preizkušnjah v okviru ZLD Zasavje kot v državnem merilu. V lovišču imajo postavljenih 35 prež in 100 solnic, prizadevajo pa si tudi za čimboljše sodelovanje s kmeti. Oskrbijo jih z električnimi pastirji za zaščito pridelkov pred divjadjo, skrbijo za povračilo škod zaradi divjadi in sanacijo travnikov po prehodu divjih prašičev. “Zahvaljujem se kmetom za zgledno sodelovanje,” je dejal Vidmar.
LD Šentlambert je 25. oktobra 1954 ustanovilo 12 zagnanih lovcev. Odcepili so se od LD Sava in ustanovili LD Senožeti. To so bili: Štefan Ocepek (prvi starešina), Alojz Ostrožnik, Ivan Medved, Franci Grabnar, Ivan Boltin, Franci Boltin, Franc Ocepek, Franc Ostrožnik, Jože Renko, Mirko Vrtačnik, Jože Grabnar in Anton Grabnar. Lovski dom, ki stoji točno sredi lovišča, so zgradili deset let kasneje. Prvo obnovo in dozidavo je dočakal leta 1982, drugič pa je bil prenovljen leta 1995. Prvi prapor so razvili leta 1967, medtem ko je bil sedanji razvit leta 1998, potem ko se je LD leto prej preimenovala, tako da se imenuje po kraju, kjer stoji lovski dom. Leta 1977 so dogradili strelišče z bunkerjem, ki od leta 1980 omogoča tudi streljanje na glinaste golobe. Leta 1999 in 2000 so strelišče na Dolini posodobili. Ob pomoči Občine Zagorje so polavtomatski stroj za metanje glinastih golobov zamenjali z avtomatskim in pridobili agregat. Postavili so tudi nadstrešek.
Lovišče LD Šentlambert obsega 2152 ha, lovne površine je 2056 ha. Leži med 220 in 930 metri nadmorske višine. V njem prevladujejo mešani gozdovi, od divjadi pa je največ srnjadi. Zadnja leta skokovito narašča število divjih prašičev. Večinoma sredogorsko lovišče meji na vzhodu in deloma severu z LD Izlake. Na severu meji tudi z LD Mlinše, na zahodu z LD Vače in LD Litija, na jugu pa po sredini reke Save z LD Litija in LD Polšnik.
Zgodovino in prizadevanja LD Šentlambert je na jubilejni prireditvi pohvalil tudi predsednik ZLD Zasavje Franc Trebušak. Ob tem se je dotaknil aktualnih problemov v zvezi z novim lovskim zakonom in poudaril, da si lovci želijo bolj njim naklonjenega zakona. Po njegovem mnenju je namreč sedanja lovska organiziranost, ko so lovci gospodarji lovišča, ne le njegovi upravljale!, najboljši način za učinkovito skrb za naravo in divjad. Dejal je še, daje LD Šentlambert ena tistih lovskih bratovščin, kjer “beseda
nekaj velja”, zato si želi, da bi tako ostalo tudi naprej.
Zagorski župan Matjaž Švagan je poudaril, da stoji Občina lovcem ob strani pri ohranjanju in varovanju naravnega ravnovesja, s čimer prispevajo tudi k razvoju občine. Kot poslanec si je “prizadeval za čimboljši lovski zakon po nasvetu lovcev”. Svojo naklonjenost lovcem je Občina Zagorje dokazala tudi s tem, daje bila glavni pokrovitelj jubileja. Ob njem je LD Šentlambert izdala zgodovinski zbornik izpod peresa svojega tajnika Zdravka Rebernaka.
Na slovesnosti so podelili odlikovanja več članom, LD Šentlambert pa je dobila spominski priznanji s strani šentlambertskih gasilcev in trboveljskega Pevskega zbora ZLD Zasavje. Slednji je poleg tega podaril nekaj primerkov svoje zgoščenke Pesmi iz Lovskega dvorca, ki jo je izdal letos. Na proslavi se je med drugim predstavil s pesmimi Zeleni gozd je lovčev raj, Ko petelin svatuje, Črni kos in Mi smo lovci. Uradni del prireditve so popestrili tudi Zasavski rogisti in pesem Lovska bratovščina, ki jo je zložil spodaj podpisani. Po uradnem delu lovskega praznika so se lovci in drugi gostje podprli z lovskim golažem, ki ga je skuhala oskrbnica lovskega doma Martina Brvar, ter nazdravili na preteklost in prihodnost. Za prijetne melodije je poskrbel harmonikar Simon Razpotnik, svoj meh pa je raztegnil tudi starešina Vidmar.
Besedilo: Boštjan Grošelj Foto: Matej Groboljšek
OBISK PRI MLINŠKIH GASILCIH
Ker je oktober mesec požarne varnosti, smo bili učenci Podružnične šole Mlinše v sredo, 27. 10. 2004, gostje PGD Mlinše. Povabili so nas v svoj gasilski dom z namenom.
Pokazali so nam štiri štafetne igre in v njih smo se kasneje tudi vsi preizkusili. Učenci so bili v vseh štafetnih igrah zelo uspešni, radi so tekmovali in pri tem uživali.
Polaganje cevi, pri tem pa jih je bilo potrebno priključiti in spojiti s spojko, nazadnje na to priključiti še ročnik in zavpiti voda
da bi nam predstavili gasilsko društvo in njihovo opremljenost. Druženje z njimi nikakor ni bilo dolgočasno, saj so nam pripravili več štafetnih iger, kjer smo spoznali kar nekaj gasilskih pripomočkov: vedrovko, trojak, ročnik, spojke za cevi, cevi in vrv.
Nato smo se preselili z igrišča v gasilski dom. Tam smo si ogledali njihova vozila, kijih imajo, kadar pomagajo ljudem oz. v različnih intervencijah. Učenci so si ogledali tudi njihovo garderobo in oblačila, ki jih imajo. Prepričali smo se lahko, kako se bleščijo
Prenos ene žogice iz enega zaboja v drugega z manjšim vedrom
Vaja z vedrovko
svetlobni trakovi in čelada, ki so gasilci razglasili rezultate jih imajo gasilci.	štafetnega tekmovanja, mi pa
Obisk smo zaključili v smo se zahvalili za povabilo, večnamenskem prostoru, kjer Mentorica gasilskega krožka -------------------------------------- Tanja Starc Novak
ODKRILI SO SPOMINSKO OBELEŽJE MOBILIZIRANCEM
T Tpetek, 29.oktobra ob 16.30 uri V je potekala na pokopališču v Gabrskem v Trbovljah žalna komemoracija za umrlimi in padlimi občani. Ob tej priložnosti so odkrili spominska obeležja padlim Trboveljčanom - prisilnim mobilizirancem v nemško vojsko, ki so padli na raznih bojiščih druge svetovne vojne v Evropi, Afriki in še kje. Spominsko obeležje so pripravili in ga namestili na predlog Društva zgodovinske resnice mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 Območnega odbora Zasavje v Trbovljah, financirala pa ga je občina Trbovlje iz proračunskih sredstev. Na žalni komemoraciji je govoril župan Trbovelj Bogdan Barovič, kije spominsko obeležje
tudi odkril. Njegov govor je bil zelo pomenlj iv za vse padle v boju za osvoboditev domovine, kakor tudi za vse žrtve vojnega nasilja, pa seveda tudi za vse umrle občane v raznih obdobjih trboveljske zgodovine. V imenu odbora Društva zgodovinske resnice mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko je govorila Aleksandra Povhe. Orisala je čas okupacije in nasilje okupacijskih oblasti, med katera je sodilo tudi prisilno mobiliziranje Slovencev v nemško vojsko in posledice, ki so iz tega izvirale dolga povojna desetletja. Sledila je še recitacija pesmi Mire Rožaj o padlem mobilizirancu in blagoslovitev spominske plošče s strani obeh župnikov trboveljskih župnij Jožeta Škofiča iz sv.Martina in Franca Mlakarja
iz sv.Marije, ob spremljajočih molitvah. V programu žalne komemoracije in odkritja spominskega obeležja sta sodelovala Delavska godba Trbovlje pod vodstvom prof.Alojza Zupana-Vuja in MoPZ Zarja pod vodstvom zborovodkinje. Ž alne komemoracije in odkritja spominskega obeležja seje udeležilo precejšnje število občanov, med temi številnimi sorodniki padlih in umrlih pa tudi še živi mobiliziranci. Na odkritje spominske plošče oziroma obeležja so prišli tudi vodilni predstavniki Zveze društev mobiliziranih Slovencev iz Celja, deloma tudi iz Ljubljane.
T.L.
PON-DO-KWAN:
Nov velik uspeh zagorskega kluba borilnih veščin
PO EKIPNEM NASLOVU DRŽAVNIH PRVAKOV ŠE DRUGO MESTO NA EKIPNEM SP
V soboto, 23.oktobra je na Dunaju potekal ekipni svetovni pokal v kickboxingu. Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom proizvajalca opreme TOP TEN in časopisa
MALI NOGOMET:
MEDOBČINSKE LIGE ZASAVJE
l.liga, 7.krog; Mlinše- Čolnišče 4:2, Pekarna Leniči- ETI 4:2. Top šport- Škoti 5: 2, Piz.Kukuca-Juventus 1:1, AMKO izolacije-Bronx 3:1, Bar Slavi- G2R Studio 5:3, 8.krog; Top šport- Mlinše 2 : 1, Pek.Leniči : G 2 R studio 5 : 2, AM-KO izolacije : Piz.Kukuca 0 :
1.	Škoti :Bar Slavi 2 : 3,
ETI : Juventus 4 : 8, Čolnišče : Bronx 2 :
2.	9.krog; Mlinše- Bar Slavi 4:3, Pek.Leniči-Škoti 3:0, Top šport- Čolnišče 3:3, AMKO izolacije- ETI 2:1, Piz.Kukuca- Bronx 4:3, Juventus- G2R studio 5:1, 10.krog; Pekarna Leniči- Mlinše 3:3. Bar Slavi- Top šport 1:2, Škoti- Juventus 1:2. Piz.Kukuca- Čolnišče 5:2, G2R studio- AMKO izolacije 0:5. Bronx-ETl 1:2. Lestvica: 1 .Pekarna Leniči 26, 2.Mlinše 23,
3.	Top šport 22...
2.liga, 6.krog; Trg.Čop- Mexico 1:0, Supermont- Prapreče 6:3, Antimon- Deževniki 2:1, Šenlambert- TET 2:5, Sava- Piz.Ašič 3:0,
za borilne veščine SHOGUN, tako da glede na poznanost obeh firm na področju borilnih veščin ni čudno, da seje v avstrijski prestolnici zbrala večina tekmovalcev, ki v svetovnem kickboxingu nekaj pomeni. Nekatere reprezentance so tekmovanje izkoristile kot priprave oziroma kvalifikacije za bližnje evropsko prvenstvo, ki bo letos potekalo v Mariboru. Ekipa Pon DoKwan Zagorje je bila edina, ki sojo sestavljali člani enega samega kluba. To je tekmovalcem vlivalo še dodatno motivacijo po dokazovanju in potrditev, da si naslov najboljše ekipe v Sloveniji niso priborili po naključju.
Vsako ekipo je sestavljalo pet tekmovalcev in rezerva, ki je Zagorjanom prišla še kako prav. Zanimivost ekipnih borb je, da ni
NLP- Avt.Razpotnik 5:4, 7.krog; TET- Sava 0:0, Piz.Ašič- Trg.Čop 1:0, KBM- Antimon 1:2, Prapreče- Šentlambert Gamsi 4:2, Avt.Razpotnik- Supermont 5:4, Deževniki-Mexico 7:0, 8.krog; Trgovina Čop- TET 1:2, Supermont-NLP 3:2,
Prapreče- Sava 2:4, Šentlambert Gamsi-Avtoservis Razpotnik 2:2, Pizzerija Ašič-Deževniki 2:3, 9.krog; Supermont- Antimon 1 : 4, Deževniki-TET 1 : 2. Avt.Razpotnik : Sava 1 : 4, Prapreče - Trg.Čop 2: 5, Mexico-Pizzerija Ašič 1 : 1,NLP - Šentlambert Gamsi 1 : 2, 10.krog; Antimon- Pizzerija ašič 2:1, Sava- NLP 4:1, TET-Mexico 2:1, Trg.Čop-Avt.Razpotnik 4:0, Deževniki- Prapreče 2: 11, Supermont- Šentlambert 1:3. Lestvica: 1 .Antimon 27, 2.TET 25, 3.Sava 23...
3.liga, 6.krog; XXL- Amater 6:2, Young boys- Prapreče II. 7:0, Zlatorogi- Malo po malo 3:1, Ni da ni- Polšnik 3:0, Čolnišče- Mlinše 3: 4, Buldožer- Podkum 0:2, 7.krog; Young boys-Ni da ni 2:1, Polšnik- Zlatorogi 4:9, Amater-Čolnišče II 9:1, Prapreče II- Buldžer 0:4, Podkum- XXL 0:0( prekinjeno v 1 l.minuti). Lestvica: 1.Young Boys 21, 2.Zlatorogi 18, 3.Amater 13...
ŠPORT ^j|
nobenih težnostnih kategorij, zato se lahko teži tekmovalcev razlikujeta tudi za več deset kg.
Ekipo Zagorja so sestavljali Klemen Juvan, Igor Kalšek, Klemen Buzina, Primož Bračič, Saša Stojanovič in Sašo Vučko, ki so premagovali vse nasprotnike prav do finala. V finalu je zmanjkalo mogoče samo kanček sreče, saj je bil rezultat do zadnje borbe izenačen. Žal sta se v polfinalu poškodovala kar dva tekmovalca v ekipi. Bračič z borbami ni mogel nadaljevati, Juvan pa je kljub velikim bolečinam iztisnil svoj maksimum in s tem veliko pripomogel do končnega drugega mesta. V finalu je bila boljša ekipa Madžarske. Zagorjani pa so še enkrat potrdili svojo vrhunsko pripravljenost ter ekipni duh. ki odlikuje najboljše ekipe na svetu.
------------------------------- Urška Motoh
4.liga, 6.krog; Čemšenik- Terezija 1:4, Moskva- Medija 5:1, Knapi- Tirna 1:6, Lunar-Mlinše III. 3:3, Gasilček- Škafarji 4:1, Turisti-Trg.Čop 1:4, Smrkci- Zasavc Res.Milena 3:3, Luka bar- Izlake Gobove 0:3, 7.krog; Medija-Čemšenik 1:0, Trgovina Čop- Moskva 5:0, Škafarji- Izlake Gobove 2:3, Terezija- Zasavc Restavracija Milena 5:2, Tirna- Gasilček 6:3, Turisti- Knapi 2:3, Lunar- Smrkci 1:3, Mlinše III.-Luka bar 3:0 (b.b.). Lestvica: l.Izlake Gobove 15, 2.Moskva 16, 3.Tirna 15...
veteranska liga, 14.krog; Miz.Zupanc-Šentlambert 1:2, Malo po malo- Čolnišče 5:1, Rigl- Edupps 0:8, Sepro- Mlinše 5:1, Lunar-Izlake 5:2, 15.krog; Sepro- Malo po malo 1:2, Edupps- Mlinše 7:2, Šentlambert- Izlake 7:2, Čolnišče- Rigl 2:1, Udarnik- Mizarstvo Zupanc 4:0,16.krog; Edupps- Šentlambert 3:2, Malo po malo- Rigl 5:1, Miz.Zupanc- Sepro 1:2, Lunar-Mlibnše 1:4, Izlake- Čolnišče 1:4, 17.krog; Šentlambert- Malo po malo 1:0, Čolnišče-Lunar 1:2, Sepro- Deupps Štulm 2:3, Mlinše-Mizarstvo Zupanc 0:2, Rigl-lzlake veterani 2: 7. Lestvica: l.Šentlambert 44, 2.Edupps štulm 44, 3.Malo po malo 40, 4.Sepro 26...
I.G
NOGOMET:
VODSTVO NK HRASTNIK : PAX -SLOVENSKI DUHOVNIKI 7 : 5
A /nedeljo, 24. 10. 2004, je vodstvo NK Hrastnik odigralo V prijateljsko tekmo proti ekipi PAX - Slovenski duhovniki. Tekma je bila odigrana v dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku.
Ekipi sta igrali v naslednjih postavah:
VODSTVO	NK
HRASTNIK:	Franci
MEDVEŠEK, Iztok GLINŠEK, MitjaJONTEZ, Andrej GORJUP, Ljubo VARGA, Stane BABIČ, Miran TRATENŠEK, Karli MEDVED, Darko ŠERGAN, Zoran DROLC, Vinko ULAGA, Matjaž KRAMŽAR in Igor
KROPEČ, vodja ekipe Aljoša VIDOVIČ.
PAX - SLOVENSKI DUHOVNIKI:	duhovniki
(v oklepajih je kraj, kjer službujejo); Janko ŠTAMPAR (Velika Nedelja), Janez CELAR (Ljubljana), Ivan VANČI (Petrovče), Franci KLOPČIČ ( Preska pri Medvodah), Janez TUR1NEK (Brestanica), Andrej
FIRBAS (Limbuš pri Mariboru) in pastoralni sodelavec Sašo ŠARLAH (Žalec).
Rezultat je bil torej 7 : 5 v korist VODSTVA NK HRASTNIK, sodil je Samo LAH iz Rimskih toplic, gledalcev je bilo okrog trideset, soorganizator tekme pa Franc ORNIK, župnik iz Dola pri Hrastniku. Strelci
za Hrastnik: Zoran DROLC 2x, Miran TRATENŠEK, Iztok GLINŠEK, Matjaž KRAMŽAR, Andrej GORJUP in Ljubo VARGA po lx, strelci za PAX: Andrej FIRBAS (tudi kapetan ekipe) 4x in Janez CELAR lx.
SPORT
SIKOVEC DRUGI !
Hunovim šolskim letom se je začela nova sezona tudi za ^-/igralce namiznoteniškega kluba Hrastnik. Cela skupina se je ponovno zbrala skupaj ob koncu meseca avgusta, v mesecu septembru in oktobru pa pod budnim očesom obeh trenerk, Vesne Oj steršek Drnovšek in Andrej e Ojsteršek Urh, 3 x tedensko pridno trenira.
K.ot vsako leto smo tudi letos na začetku sezone
privabili k vpisu kar lepo število novih mladih upov,
SOLA ROKOMETA KATJA KURENT ZAGORJE
T)rvi vikend v novembru so mlada dekleta gostovala v IT Kočevju in Šentjerneju. V treh tekmah so dosegla tri zmage in ostajajo na vrhu v svojih predtekmovalnih skupinah. Poglejmo podrobno vse tekme:
Mlajše deklice - B 3. krog:
RK Kočevje : ŠR Katja Kurent Zagorje 9:29(1:16)
Strelke: Hace 12, Zavec 12, Kerin 4 in Lipovšek 1 gol.
Razlika med ekipama je zelo velika. Zopet je glavno breme v obrambi in napadu nosil kvartet Hace, Zavec, Kerin in Lipovšek.
Mlajše deklice - A 3. krog:
RK Kočevje : ŠR Katja Kurent Zagorje 15:27 (4:10)
Strelke: Hribar-Kovač 6, Klopčič 5, Perger 9, Hace 5, Kerin in Rebolj po 1 gol.
Leto starejše deklice tudi niso imele prvega tekmeca za bolj izenačeno tekmo. Razlika se je od začetka
samo povečevala do končnih 12 golov razlike za igralke Šole rokometa Katja Kurent Zagorje. Tokrat je bila najbolj strelsko razpoložena Zala Perger, kije dosegla kar devet zadetkov.
Starejše deklice 3. krog:
ŽRK Sevnica : ŠR Katja Kurent Zagorje 9:18(4:9)
Strelke: Golob 11, Fon 4, Hribar-Kovač 3, Borštnar 1, Klopčič 2 gola.
Brez vratarke Bojkovičeve so starejše deklice brez težav zmagale v Šentjerneju. Vodile so celotno srečanje in na koncu zasluženo zmagale. Tokrat je bila razpoložena v napadu Golob Manca, ki je dosegla več kot polovico zadetkov za
dobili pa smo tudi večje število terminov tako , da bomo tudi samo delo lažje in bolje organizirali.
Seveda pa smo se med tem tudi že udeležili 1. regijskega turnirja, ki je bil
24.10.2004	v Ljubljani. Tudi tokrat so nas naši najmlajši razveselili z dobrimi igrami, posebej pa še naš najmlajši Aljaž Šikovec, ki je na koncu zasedel odlično drugo mesto, kar je naš najboljši rezultat doslej. Že z uvrstitvijo med prve 4 v kategoriji učencev od 1.-3. razreda, je dosegel svoj najboljši rezultat doslej, da bi kasneje v razigravanju od 1 .-4. mesta prekosil samega sebe in z zmagama nad Capuderjem iz Edigsa in Dobrovoljem iz Logatca, ter samo enim vendar zelo tesnim porazom proti Kralju iz Zaloga zasedel res odlično drugo mesto. Tokrat

šolo rokometa Katja Kurent Zagorje.
Kadetinje 8. krog
RK CeleiaŽalec: ŠR Katja Kurent Zagorje 39: 13 ( 22:6)
Strelke: Bola 5, Češek 3, Mulev 2,Hribar, Roksandič in Božič po 1 gol.
Po dobri igri v prejšnjem krogu so kadetinje doživele naj višji poraz do sedaj v tej sezoni. Z slabo igro v obrambi
gredo naše čestitke Aljažu za odličen nastop, ne smemo pa pozabiti tudi na Hankušič Dina, Drnovšek Tilna in Kolar Matica, ki so vsi odigrali zelo dobro, vendar pa je ob tem treba povedati, da so vsi prestopili v višjo kategorijo in po najvišjih mestih tokrat še niso mogli poseči.
Mogoče pa bodo to storili že na naslednjem turnirju, ki bo 21.11.2004 in to v domačem Hrastniku. Namiznoteniški delavci NTK Hrastnik so se namreč že na začetku sezone odločili, da bodo kandidirali za organizacijo enega od petih regijskih turnirjev v letošnji sezoni, da bi s tem še povečali popularizacijo tega športa v tem kraju. No organizacijo so dobili in prepričani smo, da bodo turnir tudi izpeljali do konca tako kot je treba.
NTK Hrastnik
niso bile kos razpoloženim domačim igralkam. Domačinke so celotno srečanje odigrale na zelo visokem nivoju in so lep zgled za Zagorjanke, kako seje treba boriti in igrati za barve svojega kluba.
1.	B DRL - VZHOD-ŽENSKE 8. krog - Članice:
RK Zagorje : RK Velenje 28 : 23 (15:11)
Strelke:	Zumberi 7,
Jelševar 7, Ramšak 7, Bola 2,
Mlajše deklice - A, šola rokometa Katja Kurent Zagorje sezona
2004/04
SPORT |3
-----h
Skočir 2 in Marinovič 1 gol.
V pravi prvenstveni uspavanki so domače igralke zasluženo lažje kot kaže rezultat. Domače so vodile od prve minute in tudi najvišja razlika je bila pet zadetkov kot tudi na koncu tekme. Tokrat so bile nekoliko boljše od ostalih Ramšak, Jelševar in Zumberi ter vratarki Ržišnik in Husičič. Naslednjo soboto članice igrajo že 9. krog. Tokrat gostujejo v Žalcu, kjer od njih pričakujemo novo zmago in potrditev visokih ambicij v tej konkurenci.
Na koncu še vabilo. Vabimo vas, da si v soboto, 13.11. od 9. ure dalje v športni dvorani v Zagorju ogledate
kar štiri tekme v konkurenci tekmovanja mladih (kadetinje, mlajše deklice-B, mlajše deklice - A in starejše deklice). Tokrat v goste prihaj ajo ekipe iz Celja, Brežic in Šmartnega pri Litiji. Ob 9.uri igrajo kadetinje ŠR Katja Kurent Zagorje proti ŽRK Celje Celjske mesnine, Ob 10.45 igrajo mlajše deklice - B ŠR Katja Kurent Zagorje proti OŠ Pišece Brežice , ob 12 uri igrajo mlajše deklice A ŠR Katja Kurent Zagorje proti RD Šmartno in ob 13 uri igrajo še starejše deklice ŠR Katja Kurent Zagorje proti RD Šmartno. Vabljeni, da si tekme najmlajših selekcij ogledate.
Danilo Lipovšek
^Razpored tekem ROKOMETNEGA KLUBA ZA- ' GORJE in ŠOLE ROKOMETA KATJA KURENT ZAGORJE za NOVEMBER
Mlajše deklice - A 6. krog
ŠR KATJA KURENT ZAGORJE : RD ŠMARTNO 99 SOBOTA, 13.11.2004 OB 12.00 URI Starejše deklice 6. krog
ŠR KATJA KURENT ZAGORJE : RD ŠMARTNO 99 SOBOTA. 13.11.2004 OB 13.00 URI Mlajše deklice - B 6. krog
ŠR KATJA KURENT ZAGORJE : OŠ PIŠECE BREŽICE SOBOTA, 13.11 OB 10.45 URI Kadetinje 9. krog
ŠR KATJA KURENT ZAGORJE : ŽRK CELJE CELJSKE MESNINE
SOBOTA, 13.1 L 2004 OB 9.00 URI Kadetinje 10. krog
ŠR KATJA KURENT ZAGORJE : ŽRK VELENJE SOBOTA, 20.11.2004 OB 16.00 URI Članice 10. krog
RK ZAGORJE : ŽRK CGP ŠENTJERNEJ V___________SOBOTA. 20.11.2004 OB 18.00 URI_________V
ZELO USPEŠEN NASTOP TRBOVELJSKIH KARATEISTOV NA MLADINSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU
T Tokviru Karate zveze Slovenije je v soboto 6. novembra V v Postojni potekalo državno prvenstvo za mladinke in mladince. Skupno je nastopilo 100 tekmovalcev iz 35 slovenskih klubov. Iz Karate kluba TEKA Trbovlje sta na najpomembnejšem uradnem tekmovanju nastopila Žiga ŠANTEJ in Dejan VOZLIČ, ki je pred nekaj dnevi pristopil k Trboveljčanom. Na samem tekmovanju je bil prisoten večji del trboveljskega trenerskega tima, Miha KOVAČIČ ter Jernej in Bogdan SEMERL.
Stojijo zadaj-treneiji: Miha KOVAČIČ in Bogdan ter Jernej SIMERL
V katah je nastopil samo medaljo. V športnih borbah se Žiga in osvojil bronasto je Žigi uspelo na zmagovalnem
Staro nova klubska prijatelja-šampiona Žiga in Dejan
odru povzpeti še stopnico višje. V začetnih kolih je z lahkoto premagoval svoje nasprotnike ter upravičil status državnega reprezentanta. V finalu seje ponovno pomeril z izkušenejšim reprezentančnim prijateljem, Mariborčanom Tonetom BUKOVNIKOM. Oba tekmovalca sta se že nekajkrat pomerila in do sedaj je vedno zmagoval dve leti starejši Tone. Iz borbe v borbo se razlika zmanjšuje in v Postojni je večji del borbe vodil Žiga. Na koncu je bil srečnejši Mariborčan, ki je zmagal z minimalno razliko. Tako trenerji kot Žiga pričakujejo, da bosta že v naslednjem medsebojnem
srečanju tekmovalca zamenjala vlogi.
Ljubljančan Dejan VOZLIČ, letošnji mladinski evropski viceprvak, trenutno zagotovo eden izmed najboljših slovenskih karateistov je v trboveljske vrste prestopil pred nekaj dnevi. Ta odločitev je bila samo vprašanje časa, saj je Dejan v zadnjih treh letih že nekajkrat uspešno nastopil za trboveljski klub na ekipnih državnih prvenstvih, tako mladinskih kot članskih. Lani je kot gost v trboveljskih vrstah dosegel dve zelo odmevni zmagi v športnih borbah, do 75 kg in absolutni kategoriji na zelo močnem mednarodnem turnirju v Mali Boleslavi na
nastopil zelo suvereno. Vse svoje nasprotnike, vključno z finalnim je suvereno premagal. Tako je svoj krstni nastop za novi klub začel z zlato medaljo. Z njim Trboveljčani nedvomno pridobivajo veliko
kvaliteto tako na tekmovanjih, kot samih treningih.
Že naslednji vikend čaka trboveljske karateiste nov izziv, nastop na mednarodnem karate turnirju, »6. Hypo cup« v Sevnici. Po prijavah, ki
(0| ŠPORT
Češkem, kjer je nastopilo preko 790 tekmovalcev iz 12 držav Evrope in Azije. Dejanje po skoraj polletni odsotnosti iz boriš, zaradi poškodbe gležnja na članskem evropskem prvenstvu, maj a letos v Moskvi,
KOŠARKA:
ČLANI l.ASKL (3.krog)
KK ZAGORJE BANKA ZASAVJE : KRAŠKI Z1DAR-JADRAN-KRAS 93 : 66
Strelci za Zagorje BZ:Fejzič 2, Leban 8, Zagorc 8, Breže 18, Gržina 3, Lovše 14, Rituper 1, Novak 14, Japič 18, Klepo 17
(4.krog)
CPM BRANIK : KK ZAGORJE BZ 96 : 85
Strelci za KK Zagorje BZ: Leban 22, Zagorc 13, Breže 9, Gržina 7, Lovše 6, Ritoper 6, Novak 5, Klepo 17
Trenutna lestvica: l.KK Postojna 7 točk 2.KK Koper 7 točk 9.KK Zagorje BZ 6 točk...
Napovednik: KK Zagorje BZ : KK Rogla v soboto, 13.11.04 ob 19.00 uri v športni dvorni.
ČLANI LB SKL (3.krog)
KK RUDAR : KK NOVA GORICA 78 : 79
Strelci za KK RudanDžombič 6, Knaus
6,	Adamovič 14, Brečko 10., Čop A. 7, Cizej 12, Markovič 8, Vajdič 15.
KK JANČE STZ : KK LITIJA 77 : 100
Strelci za KK Litijo: Blaževič 6, Zupan 1, Štrukelj 9, Guberinič 5, Pušič D. 18, Mesarič 2, Oberčkal 27, Trifunovič 32 KK FRAGMAT : KK GD HRSTNIK 74 : 78
Strelci za KK GD Hrastnik: Kavčič 9, Deželak 1, Tilinger 25, Žitnik 4, Tomažin 4, Tušek 17, Gjud2, Godicelj 15, Mijatovič L
(4.krog)
KK RUDAR : KK AJDOVŠČINA 93
: 82
Strelci za KK RudanDžombič 19, Knaus 6, Adamovič 23, Brečko 4, Čop A.
7,	Cizej 18, Markovič 4, Vajdič 12
KK LITIJA : KK FRAGMAT 93 :
81
Strelci za KK Litijo: Blaževič 12, Pušič G. 15, Štrukelj 6, Pušič D. 17, Mesarič 4,
Oberčkal 21, Trifunovič 15
KK GD HRASTNIK : KK ILIRIJA 90 : 77
Strelci za KK GD Hrastnik: Kavčič 6, Kragolnik 1, Tilinger 12, Žitnik 18, Golotič 2, Tušek 2, Gjud 14, Godicelj 28
Trenutna lestvica: l.Loka kava 8 točk 2.GD Hrastinik 8 točk ...4.Litija 7 točk 5.Rudar 7 točk..
Napovednik: KK Janče STZ : KK Rudar v soboto, 13.11.04 ob 19.00 uri v dvorani OŠ Polje
KK Ilirija :	KK Litijat v
soboto, 13.11.04.
KK Loka kava : KK GD Hrastnik v soboto, 13.11.04 ob 17.30 uri v dvorani na Logu
MLADINCI I.SKL - CENTER
(6.krog)
Napovednik: KK Litija : Geoplin Slovan v nedeljo, 14.11.04 ob 15.30 v Litijski dvorani.
MLADINCI II.SKL-VZHOD IV
6.krog)
KK RUDAR : KK ZGORJ BZ 77
: 88
Strelci za KK Zagorje BZ: Avdibašič 23, Jesenčič 22, Fejzič 14
Napovednik: Bežigrad Mladi: Zagorje BZ v nedeljo, 14.11.04 ob 18.00 uri
Celjski KK : Rudar v nedeljo, 14.11.04
KADETI I.SKL-VZHOD II.(6.krog)
Napovednik: GD Hrastnik: Janče STZ v petek, 12.11.04 ob 17.00 uri v dvorani na Logu.
KADETI II.SKL - VZHOD IV (5.krog)
KK ZAGORJE BZ - prost
Napovednik: KK Litija : KK Rudar v soboto, 13.11.04 ob 12.30 v litijski dvorani
Lastovka Domžale : Zagorje BZ v soboto, 13.11.04 v telovadnici OŠ Presarje
prihajajo tudi izven Evrope, lahko sodimo, da bo vsako priborjeno odličje imelo veliko veljavo tako za klub, kot samega tekmovalca, ki ga bo osvojil.
Franjo GLAVICA
PIONIRJI II.SKL - C VZHOD 2
(4.krog)
KK LITIJA : KK NAZARJE 44:64
Strelci za Litijo: Špan J. 13, Kunc 13, Šteh 10
(5 .krog)
KK Zagorje BZ KK Litija v četrtek, 11.11.04 ob 16.00 uri v zagorski dvorani.
Napovednik: KK Litija : Keleja v nedejo, 14.11.04 ob 12.30 v litijski dvorani.
KADETINJE I.SKL - ZAHOD
(I.krog)
KD SLOVAN : ŽKD STUDIO JIN-JANG 44 : 76
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Poboljšaj 22, Barič 17, Kerin 12, Klavžar 11, Hatič 9
Napovednik: Ježica«A« : ŽKD S.Jin-Jang v soboto, 13.11.04 ob 17.00 uri v dovrani SRC Ježica.
PIONIRKE I.SKL - SUPER LIGA A (I.krog)
PANTER ŠENTVID : ŽKD STUDIO JIN-JANG 40:48
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Barič 14, Klavžar 11, Kerin 10, Slapšak 8,Kovač 4
Napovednik: ŽKD S.Jin-Jang : KK Vipava v nedeljo, 14.11.04 ob 10.00 uri v telovadnici OŠ Trbovlje.
Aljoša Pišek
MALI OGLASI fß
+
mali oglasi
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! ‘
parkirnim prostorom (cca 180 m2) inf.: 041/341-734
V najem oddam stanovanje v mirni okolici, z lepim vrtom v izmeri 130 m2 ali dva stanovanja v izmeri 50 m2 in 80 m2,. tel.: 041/341-734
Zamenjam garsonjero za
večje stanovanje v Trbovljah, informacije na tel.: 041/597-
CiC
AEpRcmičmns
Ulica 1 junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56 26 242,
Fax: 03/ 56 32 242 GSM: 031/359 725, in 031/359 726
Hrastnik, stanovanje 40.80 m2, CK balkon, urejeno, letnik 1950, takoj vseljivo, cena 5.700.000,00 SIT
Trbovlje, dvosobno,
49	m2, letnik 1965, cena 7.600.000,00 SIT, menjava za manjše z doplačilom
Trbovlje, dvosobno,
50	m2, letnik 1964, cena 7.600.000,00 SIT, menjava za večje z doplačilom
Stanovanja, parcele
V Zagorju oddam v najem v mirnem okolju poslovni prostor v izmeri 132 m2 z uporabnim dovoljenjem.
Možnost je, da se spremeni v 2 poslovna prostora ali kombinacija poslovni prostor-stanovanje. Pred hišoje manjši park z velikim ograjenim
S
l
l
205
Razno
Prodam (ugodno) vgradni štedilnik, 2x plin in 2x elektrika, rjave barve, cena 7.000 SIT, tel.: 031/465-999
Prodam ženski usnjen plašč št.40, IUV, črne barve, skoraj
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI
MALI OGLAS

Moj naslov (ni za objavo):
V
nenošen, dolžina čez koleno, zelo lep kroj, zelo ugodno, 041/962-430
Prodam prikolico adria3+l vozna, notranjost obnovljena, kuhinja v baldahinu+paviljon, 040 610 879
Prodam posteljno dno luxoflex (letvice) z možnostjo nastavitve trdote, dimenzije 190x90 cm, 041 842 754
Delo, inštnikcije
V okolici Zasavja nudim varstvo otrok ali pomoč starejšim, tel.: 041/829-342
Ar_
\
/
CENIK OBJAV MALIH OGLASOV V ČASOPISU ZASAVC ZA PRAVNE OSEBE
2x4.5 cm	1.410,00 SIT + DDV
4x4.5 cm	2.585,00 SIT + DDV
6x4.5 cm	3.525,00 SIT + DDV
PRILOGA: REGISTRACIJA OZIROMA PRIGLAS1TVENI LIST' NAROČNIKI IMAJO 5% POPUSTA v___________________________
Ti rni a:
Odgovorna oseba:________________
Naslov:_________________________
Davčna številka:________________
Telefon / Fax:__________________
Velikost oglasa:________________
Kraj in datum:__________________
Podpis in štampiljka naročnika:
@) KRONIČNO
f---------------------
Kronično na področju Policijske postaje Litija
Dne 23.10. ob 16. urije občan iz Litije prijavil, daje neznani storilec tekom noči poškodoval njegov osebni avtomobil, ki je bil parkiran na Valvazorjevem trgu 17 v Litiji. Neznanec je na osebnemu avtomobilu z neznanim ostrim predmetom naredil več risov in zlomil desno zunanje ogledalo.
Dne 22.10. ob 06.30 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanju v Litiji. Policisti so ugotovili, daje prišlo do spora in prepira med pijano mamo in sinom. Ob prihodu policistov sta bila že pomirjena. Sledi prijava sodnik za prekrške.
Dne 23.10. ob 01.30 uri so policisti pohiteli v gostinski lokal Miška v Šmartnem pri Litiji, kjer je prišlo do pretepa. Ugotovili so, daje v lokalu nastal prepir in nato pretep med nekaterimi gosti lokala in lastnikom. Med pretepom se je prevrnila miza, kije razbila stekleno steno lokala. Pred prihodom policistov so gostje, ki se niso pretepali, pretepače že pomirili.
Sledi prijava sodniku za prekrške.
Dne 23.10. ob 06. uri so bili policisti obveščeni, da se je na glavni cesti Litija - Zagorje pri Spodnjem Logu zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, daje voznik osebnega avtomobila vozil v smeri Zagorja in v desnem ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče, kjer je z levim bočnim delom vozila trčil v levi bočni del nasproti vozečega osebnega avtomobila, nato pa odpeljal v smeri Zagorja. Oškodovanec je bil v prometni nesreči lahko telesno poškodovan. Pobeglega voznika je policistom uspelo izslediti. Ugotovili so, da so ob 02.20 uri z njim policisti izvedli postopek zaradi vožnje pod vplivom alkohola in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar tega očitno ni upošteval. Sledi prijava sodniku za prekrške.
Dne 23.10. ob 08.45 uri so bili policisti obveščeni, da je v reki Savi nasproti betonarne osebni avtomobil, v bližini pa ni nikogar, zato je obstajal sum, da je voznik v vozilu. Policisti so ugotovili, da je ob 08.30 uri občan iz okolice Kresnic vozil neregistriran osebni avtomobil po lokalni cesti Litija - Kresnice v smeri
Kresnic z neprilagojeno hitrostjo, zato je na valovitem vozišču izgubil oblast nad vozilom. Med zanašanjem je najprej zapeljal na levo stran vozišča, nato pa je vozilo zaneslo desno izven vozišča ter trčilo v drevo. Po trčenju se je vozilo kotalilo 25 m navzdol po hribu ter na kolesih obstalo dva metra od desnega brega reke Save. V prometni nesreči seje voznik lahko telesno poškodoval. Vozilo so iz reke Save potegnili gasilci. Sledi prijava sodniku za prekrške.
Dne 26.10. ob 18.30 uri je bila v trgovini Mercator na Trgu na stavbah v Litji izvršena tatvina denarja iz blagajne. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec izkoristil nepazljivost in odsotnost blagajničarke ter ukradel približno 243.000,oo SIT. V bližini slabila opažena dva moška od katerih je imel eden temno rjave zelo kratke lase (postrižen na »gobico«), star približno 20 do 25 let, visok približno 170 do 175 cm, oblečen v kavbojke, drugi pa je bil star približno 20 do 25 let, visok približno 170 do 175 cm, s sabo pa je imel torbo.
Peter Motni kar
KINO
PROGRAM
Kino Trbovlje
11.11.2004	četrtek STRANSKI UČINKI triler ob 18.00;
12.11.2004	petek PRINCESKIN DNEVNIK 2 ob 18.00;
STRANSKI UČINKI ob 20.00
13.11.2004	sobota STRANSKI UČINKI ob 18.00; PRINCESKIN DNEVNIK 2 ob 20.15
14.11.2004	nedelja STRANSKI UČINKI ob 18.00; PRINCESKIN DNEVNIK 2 ob 20.15
15.11.2004	ponedeljek STRANSKI UČINKI ob 20.00
16.11.2004	torek STRANSKI UČINKI ob 18.00
17.11.2004	sreda STRANSKI UČINKI ob 18.00
18.11.2004	četrtek BRATA ob 18.00 družinska drama; BELAMODELAob 20.00 akcijski,komedija
19.11.2004	petek BRATA ob 18.00; BELA MODELA ob
20.00
20.11.2004	sobota BRATA ob 10.00; BELA MODELA ob
18.00	KO BOM VELIK, BOM KENGURU ob 20.00
21.11.2004	nedelja BRATA ob 10.00; KO BOM VELIK, BOM KENGURU ob 18.00; BELA MODELA ob 20.00
22.11.2004	ponedeljek KO BOM VELIK, BOM ^ KENGURU ob 18.00; BELAMODELA ob 20.00 ^
23.11.2004	torek KRALJESTVO MORSKEGA PSA ob
18.00, animir.druž.komedija
24.11.2004	sreda KRALJESTVO MORSKEGA PSA ob

18.00
25.11.2004	četrtek ALIEN PROTI PREDATORJU ob
19.00; ANAKONDA 2:LOV NA KRVAVO ORHIDEJO avant.zn.fant.grozlj.- ob 21.00
26.11.2004	petek NI PREDSTAV
27.11.2004	sobota KRALJESTVO MORSKEGA PSA ob 10.00; KRALJESTVO MORSKEGA PSA ob 17.00; ANAKONDA 2: LOV NA KRVAVO ORHIDEJO ob
19.00; ALIEN PROTI PREDATORJU ob 21.00
28.11.2004	nedelja KRALJESTVO MORSKEGA PSA ob 10.00; ANAKONDA 2:LOV NA KRVAVO ORHIDEJO
ob 18.00
ALIEN PROTI PREDATORJU ob 20.00
29.11.2004	KRALJESTVO MORSKEGA PSA ob 18.00; ALTEN PROTI PREDATORJU ob 20.00
30.11.2004	ALIEN PROTI PREDATORJU ob 18.00; ANAKONDA 2:LOV NA KRVAVO ORHIDEJO ob 20.00
Kino Zagorje
Četrtek 11.11. ob 19.uri - HELLBOY - ameriški, zf akcijski
Petek 12.1 L ob 19.uri-HELLBOY-ameriški, zf akcijski Sobota 13.11. ob 19.uri - HELLBOY - ameriški, zf
V
akcijski
J
NASA BODOČNOST 3 9
+
Nedelja 14.11. ob 10.30 uri - VRNITEV PETRA PANA - ameriški, animirani;
ob 19.uri - BOURNOVAPREMOČ - ameriški, akcijski Ponedeljek 15.11. ob 19.uri - BOURNOVA PREMOČ
-	ameriški, akcijski
Torek 16.11. ob 19.uri-BOURNOVA PREMOČ-ameriški, akcijski
Sreda 17.11. ob 19.uri - OD DEKLICE DO BEJBE
-	ameriški, komedija
Četrtek 18.11. ob 19.uri - OD DEKLICE DO BEJBE
-	ameriški, komedija
Petek 19.11. ob 19.uri - OD DEKLICE DO BEJBE
- ameriški, komedija
Nedelja 21.11. ob 10.30 uri - MAČEK V KLOBUKU
-	ameriški, animirano - igrani
ob 19.uri - TERMINAL - ameriški, drama Ponedeljek 22.11. ob 19.uri - TERMINAL - ameriški, drama
Torek 23.11. ob 19.uri - TERMINAL - ameriški, drama Sreda 24.11. ob 19.uri - ZLOBNA DEKLETA-ameriški, komedija
Četrtek 25.11. ob 19.uri-ZLOBNADEKLETA-ameriški, komedija
Petek 26.11. ob 19.uri - ZLOBNA DEKLETA-ameriški, komedija
Sobota 27.11. ob 19.uri - TELESNI ČUVAJ - ameriški, akcijski triler
Nedelja 28.11. ob 10.30 uri - LOONEY TUNES 2.DEL
-	ameriški, animirano - igrani
ob 19.uri - TELESNI ČUVAJ - ameriški, akcijski triler Ponedeljek 29.11. ob 19.uri-TELESNI ČUVAJ-ameriški, akcijski triler (nadaljevanje na strani 46)
Torek 30.11. ob 19.uri - TELESNI ČUVAJ - ameriški, akcijski triler
Kino Zagorje -gledališče in ostale prireditve
Sobota 20. 11. ob 19.30 uri, velika dvorana Delavskega doma ^	(vstopnina 800-1000 S1T): ORLEK
NAŠA BODOČNOST
Družba bi bila nekaj prekrasnega, če bi se ljudje iskreno zanimali drug za drugega.
(Chamfort)
V času od 23. oktobra do 7. novembra 2004 se drug za drugega gotovo zelo zanima dvanajst novorojenčkov - družba šestih fantkov in šestih deklet.
23. 10. 2004
Cvetka Imperl Bizjak, Drožanjska cesta 126, Sevnica - hčeri Neža in Nina Bizjak
25. 10. 2004
Tatjana Lamovšek, Na Jelovo 24, Radeče - sin Ažbe
27.10. 2004
Darja Jazbinšek, Vrbno 58, Šentjur pri Celju - sin Miha in hči Tjaša
28.	10. 2004
Sandra Tadič, Kardeljev trg 2, Velenje - sin Benjamin Zukič
Adrijana Perič, Kolonija L maja 18, Trbovlje —sin Danijel Tomič
29.	10. 2004
Darinka Rovšek, Kovk 26, Dol pri Hrastniku - hči Špela Perko
30.	10. 2004
Beti Špajzer Klopčič, Knezdol 13, Trbovlje - sinova Leon in Roj
31.	10. 2004
Saša Medenjak, Goriška 9, Velenje - hči Ajda 04. 11.2004
Sabina Kmetič, Prapretno 20a, Radeče - hči Ema
ISKRENO ČESTITAMO! v_____________________________________________________)
Cvetje, darila...
Saša Pegan s.p.
Kisovec, PudersHa c.3 Tel- - 03/56-71-303	odpiralni čas:
od pon. do polka 16-16 saöoM 9 - 12 nedelja 10 - 12
egcin
trgovina
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
GIBLJIV ORGAN NA GLAVI NIŽJE RAZVITIH ŽIVAU ZA ZAZNAVANJE
ŠAHIST
(ANDRAS)
SENZACIO-
NALISTIČNI
ČASOPIS
IME NASE IGRALKE GREGORAČ
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (JODIE; ‘TAKSIST’')
EMIL
SMASEK
PRITOK SOČE V MOSTU NA SOČI
MITOLOŠKA
TEBANSKA
KRALJICA
GRŠKA, ČRKA TA\
ZNAMKA
AMERIŠKIH
AVTO-
MOBILOV
ŽILE
DOVOD-
NICE
KNJI
FORI
IŽNI 4 AT, RKA
BOA
AM. AKTER (JOSEPH; “TRETJI ČLOVEK“)
MEHKA TEŽKA KOVINA (ZNAK Pb)
SL. KOŠARKARSKI TRENER IDREJ)
(ANI
3OZE
ELENJE
TONE
FORNEZZI
ORGAN
VOHA
SLAP PRI BOVCU
EDVARD
VECKO
JEZUSOV
ROJSTNI
KRAJ
ELEK-
TRIČNI
KUHALNIK
HIMALAJ-
SKA
KOZA
LIDIJA
OSTERC
»
SKRIV-
NOST
OSNOVNI
DELEC.
VRSTA
rfESTO V VZHODNI ANGLIJI
IRONIJA
GRŠKO
MESTO
V
EPIRU
LJUBLJANA
STOJALO
ZA
ULIČNO
SVETILKO
IME
EGIPTOVSKEGA DRŽAVNIKA EL SADATA
NATALIJA
VERBOTEN
ROMAN
ZOFKE
KVEDER
RUSKA
ČRKA
NAJVlSJI NORDIJSK lOGOVI
JETNIK. KI OPRAVLJA PAZNIŠKA DELA
ZNAMENJE
JUŽNO-
AMERIŠKI
NOJ
DEL
OBLAČILA IGRALKA ... JESSICA PARKER
IME
FRANCO-
SKEGA
DRAMATIKA
ROSTANDA
PEDA-
GOŠKA
AKADE-
MIJA
ŽITNA
RASTLINA
NEMŠKA
SMUČARKA
(MARTINA)
KAŽEJO GA URE
TEMNI
DEL
DNEVA
ALES
ERJAVEC
LIMANDA: atlantska riba
ADORJAN: madžarski šahist	NIOBA: mitološka kraljica
SAN SIRO: stadion v Milanu
COTTEN: ameriški igralec
LEEDS: angleško mesto
Vicoteka
OPTIMIST
»Kdo je optimist?«
»To je človek, ki se naveliča programa na radiu, ga ugasne in prižge televizor, ker upa, da bo tam kaj zanimivejšega.«
PO STAREM OČETU
»Bova sina poimenovala po starem očetu?«
»Si neumen? Otroka pa res ne moreva imenovati dedek!«
POCENI PONUDBA
Na dobrodelnem koncertu so licitirali, kdo daveč za poljub slavne pevke, ki je ravno nastopala na odru.
»Dvajsettisoč! Trideset! Petdeset tisoč!« so vpili glasovi iz množice.
»Jaz dam za tisočaka tri poljube!« se oglasi Marica.
PODJETNIŠKA KRATICA 1
»Kaj pomeni s.p.?«
»Sami pufi.«
PODJETNIŠKA KRATICA 2
»Kaj pomeni d.o.o.?«
»Dolžni okrog in okrog.«
PABERKOVANJE
Ko je leta 1557 habsburški cesar Karel V. odstopil, se je umaknil v majhno hišo, ki jo je dal postaviti ob bok samostanu San Jeronimo de Vuste v španski pokrajini Estremadura. Ker je bil zelo veren, je hotel, da bi bilo v steni njegove spalnice majhno okno, ki bi gledalo naravnost v samostansko cerkev, tako da bi lahko spremljal vse verske obrede.
Leta 1574 so francoskega kralja Henrika III., ki je bil okronan tudi za kralja Poljske, z vsemi častmi sprejeli v Benetkah. V njegovo čast so oblasti organizirale banket s skoraj tri tisoč povabljenci. Na banketu je bilo vse narejeno iz sladkorja: prti, prtički, krožniki, noži, dvorogljate vilice (ki so bile za tiste čase novost)... Sredi mize je na prestolu sedela kraljica - tudi ona iz sladkorja - ki je imela na desni strani prsi poljski grb, na levi pa francoskega.
RAZVEDRILO |4 i
NAGRADNA KRIŽANKA
T) ešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do Xv25.novembra 2004 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 21/2004. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad.
Praktične nagrade za 21.številko:
1 .nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje
2.	nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje
3.	nagrada: bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje + 3* praktične nagrade CVETLIČARNA CIKLAMALmJA
Izžrebanci nagradne križanke 19/2004:
1.	nagrada- bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Katja Zore, Taborniška pot 11, 1430 Hrastnik
2.	nagrada- bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Nives Potočnik, Loke 17, 1420 Trbovlje
3.	nagrada- bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Marinka Mars, Polje 23, 1410 Zagorje ob Savi
:
::i|
z
PIZZERIJA KUP®
Trg revolucije 26, Trboy Tel.: 03-56-30 514, GSM: 04#S13
. A-
OdjDiralniJfias:
Pon.-čet. in nedelji |.00-22.00 pet, in sob 9.00l24|00
CA4
*	več kot 50 vrst pizz različnih velikosti
od 290 SIT dalje
*	posebna ponudba družinska pizza li55
cca 3 kg - cena 1690^T
* ponudba meseca - pizza, r izbiri + pijača 490'|
* dodatna ponudba čevapčiči, pleskavice, ražnjiči, kotleti iz krušne Peči po ugodnih cenah
+
frizerski salon
N A R O F
Motejo BORIŠEK s.p.
NaroflB, 1411 bloke gsm: 040 265 609
Delovni čas:
pon. in pet 12 -19 ure tor., sre., čet 7 -14 ure sob. 7-12 ure
♦žensko in moško striženje,
MODNO IN KLASIČNO,
"S,.;.	Z
CVETLIČARNA
CIKLAMA
Marjan Planinšek s.p.,
Valvazorjev trg 17, 1270 Litija Tel.: 01/8984 620, GSM: 041/631 509
CVETJE, LONČNICE, CVETLIČNI ARANŽMAJI - DOSTAVA!
Delovni čas: pon./pet.: 7h-19h, sobota: 7h-13\ nedelja: 9M2h
TRBOVI^l-
r" mmCSo yJ'■


M J. AwÄ. ft
U V
2 AKCIJA
Hora
TROJANE
HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA"
Ste lačni? Bi uživali?
Bi radi zaplesali?
OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! ZAJTRK
NEDELJSKO KOSILO DNEVNO KOSILO DNEVNI KROŽNIK VEČERJA
Čudovita ponudba “a la carte” jedi in pijač!
Samo v restavraciji DIANA: čisto vsak petkov večer v letu 2004 plesna glasba v živo!
Dobrodošli!
Ob petkih in svetkih od jutra do večera!
TELEFON
01-7233-610!
RECEPCIJA:
w
L

SKRITI ZASAVC MESECA NOVEMBRA I.DEL
T)ravijo, da se je leta 1952 porajala jL najboljša generacija in da takih ljudi »ne delajo« več. Iz čisto osebnih razlogov se globoko strinjam s to trditvijo, ne glede na to, da je naš tokratni gost iz letnika najboljših. (Kdor pa ne misli tako za sebe, se pač premalo ceni...) Ker se Zasavje končuje (menda) z Litijo, lahko mirno zapišemo, da je rojen Zasavčan. Dejstvo pa je, da je zagotovo Trboveljčan, saj je od treh let dalje v tem kraju brusil pete in možgane.
Mali navihanec je s sedmimi leti začel drgniti šolske klopi v osnovni Ivana Cankarja. Pod budnim očesom starejšega brata je ušpičil marsikatero otroško lumparijo, kot vsi iz »ta boljš« generacije. Poleg obveznega osnovnošolskega guljenja je zelo rad plaval, še rajši pa je igral šah in v tistem času meril svoje šahovsko znanje tudi z najbolj znanim šahistom...Če zdajle izdam njegov vzdevek iz tistega časa, potem povem vse in preveč. Prva črka je K, naprej jih je pa še šest...To sicer ni
šahovski problem, je pa uganka v uganki. Tudi glasbeno šolo je pridno obiskoval in se učil igrati na harmoniko in na kitaro ter komaj čakal, da bo imel dovolj let, da se bo izmuznil strogim očem očeta in mame. Ob koncu osemletke mu je to tudi uspelo in glasbena kariera je šla po zlu. Kaj hočemo, ko pa želje staršev niso vedno tudi želje otrok in mladi samozavestni fantje uveljavil svojo voljo. Saj, že takrat se je videlo, da se ne pusti komandirati. Oh, ne da ne bi bil priden, le ubogati je bilo težko...
Starševski kontroli se je izmuznil tudi na ta način, da seje vpisal na srednjo šolo v Ljubljani. Obiskoval je Gradbeno tehnično šolo in postal kar na lepem, že v najstniških letih vsaj za nekaj časa »lublanska srajca«. Ker vse najlepše prehitro mine, je tudi njemu »pokvaril« vse lepo vpoklic v takratno jugoslovansko vojsko...Mladi vojak je čuval domovino in sanjal o rudarskem rodnem kraju...
MaH
1/11 KUPON
I Oseba na sliki je:
Moji podatki:
Ime in priimek:............................................
Naslov:............................................
Telefon:......................................... |
l	Kupon pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., cesta 20.julija 2C, 1410 Zagorje	j
‘MuqOtft
Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: info@integral-zagorje.si Internet: http://www.integral-zagorje.si
“TAXI SLUŽBA NON-STOP”
TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110; GSM: 041/616 348, 041/633 107
NIČ VEČ
»SKRITI« ZASAVC
naj lepšem jesenskem mesecu smo skrivali gosta, kije prav kot oktober poln presenečenj in je intenziteta njegovega življenja obarvana s tolikimi odtenki, da ga mimo lahko postavimo ob bok barviti naravi
tega časa. Skrivali smo Franja Bizjaka iz Trbovelj in da je zgornja trditev še kako prava, se bo prepričala MARTA ŽUŽA, Trg Franca Fakina la, Trbovlje.
Čaka jo nepozabna večerja z odkritim Zasavcem v restavraciji Diana v Hotelu Trojane. Iskrene čestitke nagrajenki, ki ji je bila sreča mila in jo izbrala izmed številnih pravilnih odgovorov. Uredništvo
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje
Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje Tel.: 03/56-64-611, Fax: 03/56-64-660 http://www.tref.si, email: info@tref.si
TREF d.o.o.
www.tref.si.
'mammmskM
*
. »	^ Oßf f * '

»:SSEr~.
V PC - Trudni TR£F Varn nudirro vse vrste oseftr^i raojnsänikov, tiskahikov, prenosnih računalnikov, monitorjev, posameznih komponent, DVD predvajalnik©, dgllaine fotoaparate, polnilce baterij,... potrošnega m^eriala kc< so med^ (CD, DVD), kartuže, baterije,...
shop.tref.si pcshop@tref.si 03 56 64 611
Prvi račun Banke
Celje - skladišče
D-Per
6/2004
5000014854,21
COBISS s
in z njim posluješ brez skrbi.
/O ) banka zasavje
. Banka Zasavje d.d., Trbovlje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje
PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBIŠ V NAJBLIŽJI ENOTI BANKE