156. öie«n Y OELJU« četrfek 3©* decambra 1820. PeStnlna pUčaea v gotovfol. LfcTO »I. (xhai* vsfik. t«r«k, ftttrtek in «tboto. - Ctna t Zn celo leto 80 X, M pol leU 40 krön, za Četrt lela 20 K, n 1 tnesec 7 krön. Potamaim Mavllka aiant I krono. Na plsraene naročbe brez pošiljatvt denaifa •• n« moremo ozirati. NaroAllkl na] pošiljajo naročaino po poštnl nakaznici. Reklamaclje gfede llato *o poštnine proste. Ne- ffankitftni doplsi se ne aprejemaja. Na dopise brez podplsa se ne ozlra. a^B^aV HH A^b^Öh» MSt tSbbV ;S !^Ä ala^H Uratfnlfttvo in MRravnlaMv» se nahaja v Zveznl tlsKarnl v Cdiu, •frasfiMajorier« ulloaftt.ff. Ogiari *e računajo po gorabljine« prostom In »ic«: xa Mvadneogtac po SO v od 1 mm, m poalana. na- Bunilt obČnlh jtborov, aasntnila * aawtl, «ahvale ltd. at I*M od 1 mal la raklamne notice mti tekatom § at o4 vrste, Mall oglasi (najrcč 4 vrst "" M K. Pri re&ratnth objarah pop« lokopiai M M TTftCaftt. Tafck» K tZDAJA IN TISKA ZVEZWA TISKARNA V CELJU. EIEG3 ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV 8P1NDLEJI, J n: Resnica o slovenski univerz?. Tudi o slovenski univerzi je treba povedati resirco. Vnaprej povdarjam, da ji nisem nasproten. Naj živi in naj mnogo koristi naSemu juqoslovenskemu narodu! A!i vkljub temu je nekaj po- sebnega na ustanovitvi tega kulturnega zavoda, kar treba pojasniti. In sicer je to posebnost, da so se za ustanovitev slovenske univerze zavzemali 1. 1919. najboljklerikalci.torejljudje one stranke, ki je po svoji prirodi največji neprijatelj prosvete, one stranke, ki je pred sve- tovno vojsko najmarljivije nastopala p r ot i slovenski univerzi, kar dokazuje: 1. njeno zavzemanje za katoliško uni- verzo v Solnogradu in 2. njeno ravnanje s fondom kranjske dežele za slovensko univerzo. Znanoje, da so ta fond kratko- malo porab:li v klerikalue strankarske svrhe. A navesti bi se dalo 5e dosti drugih dokazov. In vldjub tenm so klerikalci po osvobojenju najhuje pritisnili, da se lakoj osnuje i.i otvoii slovenska uni- verza. Odkod naenkrat ta osnovnaspre- memba? Stvar je jedno-tavna; Snovanje slovenske univerze predstavlja del kle- rikalnega samoslovenskegn programa. Katoličani so mislili: Čm dobiino slo- vensko univerzo, bo to tako silen jez proti hrvatsko-srpski opasnosti, da smo za ved.io na dobrem! Slovenska uni- verza bo zagotovila obstariek in dalnji razvoj s)oven5čine kot jezika in bo pre- procüa vsako približavanje slovenščine k stbohrvašč;ni, a s tem bo preprečila tudi stapljanje s'ovenskega plemena z ::vy !;.: t^kim. Konüna po^ltaicu bo_, d.a. o. ' i' .,.. Slovene! v JugosIavTjI veddo ncka(: corpus separatum, ki ga bodo gospod.a iz kiitoliške cerkve tudi v bo- dciče rnogli in.eti na.vrvici, kakor so gä imeli v prošlosti. Cela klerikalna politika dokazuje, da se katoüska stranka najboij boji premcčnega spajanja Slo- vencev š Srbohrva i in ta cilj so ti üedni patrijotje zasledovali tudi z usta- novitvijo slovenske univerze. To je istina in tsga spoznanja nam ne bosti izbüi \z glaye niti z naJEurovejšem tuljenjem. VseUakor smo gioboko uvetjeni, da se niti v tej točki klerikalne nade ne bodo obistinüe. Slovenska univerza ne :-.me in ne bo postala trdnjava sloven- skega separatizma, kakor to žele kleri- kalci. Nacijonalna misel bo zlomüa kle- rikalna samoslovensko-separatistična stremljenja v celem naSem političnem življenju, pa bo zrnagala tudi nad vsa- kim takim poskusom v našem pro- svetnem delu, bilo to na univerzi alt < kjerkoli izven iste. Z največjo silo so se zagnali nasprotniki naSega narod- nega jedinstva vboj za samoslovenstvo. Zadi'ije voütve so jasen dokaz, da ti nasprotniki propadajo in da jini žito ne bo šlo v klasje. Uverjeni smo, da bodo siičen poraz doživeli tudi s »samo- slovensko« univerzo. Življenje je moč- nejše, nego želje poiedinih oseb in sku- pin, a življenje je doslej pomagalo za- govornikom našeganarodnega in držav- nega jedinstva. To bo dokazala tudi slovenska univerza in četudi na naj- večjo žalost gospodov samoslovencev iz klerikalnega hleva. Pr>gsticne vesfie Novi ilalijanski poslanlk na na- šem dvoru, profesor Manzoni, je do- spel v Beograd. Rumuni rovarijo v Banatu. Iz Beo- grada poročajo, da se v lumunskem delu našega Banata vrši hujskanje za pripo- jenje Bele cerkve k Kumuniji in da ru- munska vlada akeijo podpira. Iz jugoslov* soc. dem. stranke. Ižvrševalni odbor soc. dem. stranke v Ljubljani je v nedeljo 26. t. m. sklenil, da mora stranka v parlamentu ostati v najstrožji opozieiji. Stranka bo zlasti pospe?.ila organizaeijo kmečkega pro- letarijata. Razvoju slrankiue gospo- darske in kulturne organizaeije bo po- svečalo vodstvo največjo pozornost. italija, Jugoslavia \\\ ČeŠkosIo- vaška bcdo, kakor javlja milanski »Secolo«, sklenüe obiümbno zvezo. Po praznikih pojde italijanski zunanji minister gref Sforza v Beograd in Prago. V Julfjski Benečijf so odrejene voütve za parlarneut za parlament za mesec inarec. Ohsojerii ograVJ komimlsti Dne zn. t; rrrr je vttn v tsuaanpeUti" razgla- 5ena sodba v procesu proti bivSim Ijtidskim komisarjem Kunove vlade. Vsi obtoženci so rpoznani krivi vele- izdajo, hujskanja, ponarejanja denarja, in Sčuvanja k umoru. Žtirje so obso- jeni v srnrt na vešalih, šest na do- smrtno prisilno de!o. Habsburzanov bi ss rad} rcšill Svicarjl. Njihova nionarhistična agita- cija jim gre 2e nekoliko preveC naživce, ker ogroža dobre odnošaje Švice z raz- nimi državami. Švica je dovolila Mabs- buržanu bivanje tarn pod pogojem, da se ne bo meSal v nobeno politiko. Ker se tega pogoja ne drži, bo v gvicarskem narodnenr svetu vložena na vlrdo inter- pelacija, kaj inisli ukreniti proti Karlo- vim politiünlm spletkam. Tudi se go- vori, da bo odločno nastopila mala an- tanta pri Svicarski vladi, da se Habs- buržane odpravi na Špansko. Kollko je Ukrajin? Danes ob- stoja Sest držav s tem imenom. 1. Sovjetska Ukrajina je bila ustanov- Ijena od Čičerina po sestanku v Min- sku. To Ukrajino vladaio Lenjin in Mahu, Radovski in Menilov v Kijevu, in Viničenko na Dunaju. 2. Petljurova Ukrajina, ki je v vojnem stanju s sovjetsko Ukrajino. Njen obseg se men ja po uspehih na bojiščih. Začet- kom vojne so pomagali Petljuri Nem- ci, sedaj pa Poljaki. 3. Ukrajina Ev- genija Petruševiča. Zove se tudi »Vzhodna Galicija« ali »zapadna ljud- ska republika ukrajinska. Omejuje se na vzhodno Galicijo. V resnici vladajo v njej Poljaki, diktator je Evgenij Petruševič. Njegova prestolica je sedaj na Dunaju. Oficijozni list te vlade je »Prapor ukrajinski«. Na zadujih štirih straneh so naslovi optnero ministrov, ki uradujejo na Dunaju. 4. Ukrajina heimana Skoropadskega. Vlada jo hetman Skoropadski in nekaj najbliž- jih mu prijateljev. 5. Ukrajinska kmečka republika s središčem v Je- katerinoslavu. V ustavi je pomeSan monarhični in republikanski princip. 6. lUkrajina locijalističnlh federali- stov. Njeni pristaši delajo na preporod Rusije na federalistični podlagi. Dogodki v Beogradu. Pogajanja prekinjena. - PaSIC vrhll regentu mandat. — Radikale! in de mokratl za pomirienie. Beograd, 27. dec. Pri včeraj- šnjih pogajanjih med radikalci in de- mokrati je prislo do sporazuma v s!e- dečcm: glede ustave se sprejme za podlago Markovlčev načrt; v agrarnern vprašanju se je sklenilo, da se zemlja pravičuo razdeli, fevdaliii odnošaji se ukinejo, posestniki dobe denarno od- Skodnino; glede volilnega zakona je sklep, da se uvede praviČnejSi proporc. Beograd, 28. dec. Danes so se pogajanja med demokrati in radikalci nadaljevala. Pojavile so se težkoče, ki so zavedle pogajanja v neugodno sta- nje. Če stranki ne odnehate vsaka nekaj od zahtev, se bodo pogajanja razbila. Včeraj so radikalci ^ristaü, da prevzamejo portfelj za agrarno rfformo demokrao, danes so pa nepričakovano zahtcvali ta resort za se, č>š, da inusl'mani sicer ne gredo v vlado. PaŠič je izjavü, da bodo radikalci v fc.utLufU- -p-r+ki.ij^.ii^ pogtkjanj podpintii vlado, tudi, če bi jo sestavili demo- krati sami. Beograd, 28.doc. Demokratski klub je sklenil, da v slučaju prekin- jenja pogajanj prepuste radikalcem, da sami sestavijo vlado. Vztraja pa na zahtevi, da dobe demokrati v slu- čaju skupne vlade resort agrarne re-# forme. Beograd, 28. dec. Ko je bil Pašič obveščen o sklepti d^mokrat- skega kluba, da zahteva v novi vladl" vse one resoite, katere je imel v Vesničevi vladi, in da zlasti vstrajana zahtevi po resortu za agrarno reformo, je sei na dvor :n vrnil regentu mandat za sestavo vlade, ker srnatra pod temi pogoji uspeh za nemogoč. Beograd, 28. dec. KoroSec se pn'dno suče okoli Pašiča in izgleda, da želi na vsak načiu pr'ti zopet v vlado. ¦ če ne bo mogel dosoči avto- nemne Slovenije po receptu njegove stranke, bo skusal vsaj dobiti nekako. širšo svobodo za Slovenijo(?) Beograd, 28. dec. Qovori se, da ho načclntk derv.okratske;ra kluba. Davidovic predlagal regentu, naj po- veri mandat za sestavo vlade ponovno Pašiču. Stavka mdarjev v Sloveniji. Pogajanja. — Vlada sklenüa millta- rizacjo rudnikov. Beograd, 27. dec. Regent je pod- pisal uredbo, ki pooblašča vlado, da v slučaju stavk, ki bi ogrožale redni že- leznišlci promet v državi, odredi mili- tarizaeijo želcznic, delavnic in rudnikov. Stavkujoči rudarji v Bosni so na pod- lagi te uredbe že militarizirani. Isto se bo odredilo tudi v Sloveuiji. Takoj po razglasu odredbe bodo vpoklicani vsi rudarji kot vojaki in bodo zaposleni v rudnikih pod vojaSko discipllno. Upor in odpor bosta najstrožje kaznovana. Voditelji"; bodo za slučaj nadaljevanja agitaeije premeščeni k četam v Mace- doniji in Albaniji. Vlada pravi, da je bila k temu koraku prisiijena, ker ne more pod nobenim pogojem dopustiti,- da rudarske stavke onemogočijo promet in spravijo mijijone prebivalswa v naj- hujšeni ziniskem Času ob kurivo in redni dovoz zivil. Vlada pa bo tudi storila vse, da se najde sporazum med zahtevami rudarjev in podjetniki. Ljubljana, 28. decembra. Danes so se pričcla pod predsedstvom rudar-" skega svetnika Stergarja pogajanja med stavkajočimi delavci in trboveljsko draž- bo. Stavkovno vodstvo sta zastopala Pe- takovič in Hlebec, družbo ravnatelj Sku-. bic in inz. Šuklje. Zastopane so bile tudi druge — nekomum'sticne — strokovne organizaeije. Kot odposlanca osrednje vlade sta bila navzoča inženirja Štebi in GostiSa; navzoČ je bil poverjenik za Boženkina ljubezen. (Niko Ninic.) Boženi Klopčič je bilo že petin- dvajset let. Njeni starši so imeli go- stilno v malem kraju na deželi. Hči je starSem pomagala v gostilni, stregia gostom in čakala na ženina. Toda že- nina ni hotelo biti. Bila je nekaj časa v samostanski soli ter zato imela nekaj več izobrazbe nego druga vaSka de- kleta. Žato so jej bili domači kmetski fantje premalo, a sicer ni bilo v bli- 2ini mkogar, ki bl bil primeren ženin za njo. Tako je dočakala petind/ajset let. Imela je dva brata, Ivana in Va- lentiua. Ivan je bil nižji uradnik, Va- lentin pa knjigovodja v neki trgovski pisarni Prvi je bil samec, drujji po- ročen. Ivan je bi! name§čen pri sodniji v bližnjern mestecu in ie prihi.jal vcčkrat domov, posebno ob nedeljah. Neke nedelje je prižel ž njim približno pet- intridesetleten mož, ki ga je predstavil kot svojega prijatelja in Uolego Antona Štancarja. Odslej je prihajal Šiancar večkrat z Ivanom, a pozneje je začel prihajati tudi sam. Božena je slutila, da prihajaŠtancar radi nje in to jej ie zelo laskalo. Torej je vendar Ie dobila čestiica, četudi le tajnega. Ona si je zato prizadevala na vse načine, da je bil Stancar dobro postrežen. Zato je prihajal vedno po- gosteje in v kratktm ie postal popol- noma domač, takorekoč kakor član družine. Ljudje so ga sploSno smatrali za Boženinega ženina. Toda ona je zaman pričakovala odločilne besede. V dolgih no6eh brez spanja je mi- slila nanj in sanjariia o njem. Pritiskala ga je v duhu k sebi, ga objemala in mu pokrivala obrnz s poljubi. On je prihajal dalje, bil uljuden, prijazen in ljubezniv, a odlocune besede ni spregovoril. Pri^li so božični prazniki. Štancar je prišel z Ivanom, da pre- biie praznike na domu njegovih staršev. PriSla sta že dan pred svetim večerom. Zvečerstasedela Božena in Štancar sama v Dosebni sobi in se pogovarjala. Gostilniških Rostov ni bilo. Po sobi se je razprosriral blagodejen mir. Prijel jo je za 'oko. »Žtiel bi, da bi bilo vedno tako«, je rekel, »Ali res?« je vprašala. »Se razume«, je odvrnil, »ali 5e dvomite o tem?« Objel jo je in približal ustnici k njenim ustnicam. Ona se je upirala Ie na rahlo. Toda naenkrat je umaknil glavo, ne da bi jo bil poljubil. Že mu ie bilo žal, da je Set pre- daleč. Deklica mu je ugajala, a ni se mogel resno sprijazniti z mislijo, da bi se poročil. A v tem slučaju bi bil po- ljub po njegovem mnenju zapečatil zaroko. Zato je v zadnjem hipu umaknil svoje ustnice od njenih, ne da bi jo bil poljubi!. Toliko časa je hrepcnela po tern poljubu, a ko jej je bil t«ko blizu, se je zopft razblini!. Očitala si je, da je sama kriva, ker se je preveč upirala. Toda sedaj je kes prepozen. Zato ie pa sklenila, da se o prvi taki piiliki ne bo več upirala. Toda te prilike ni veČ bilo. Stancar je prihajal vedno bolj po- redkoma in je konečno popolnoma izostal. BoŽena je bila zopet ne-Ie brez ženina, temveč tudi brez Čestilca. Ljudje so govorili, da io ie zapu- stil, ker ga je užaliia. a v resnici je izostal, ker ni bil nikdar resen 2enito- vanjski kandidat, ker ni nikdar resno mislil na ženitev. Božena je prelila na skrivnein mnogo solza za srečo, ki je rnislila, da je tako blizu, ki jo je pa izgubila za vedno. Mejtem sta obolela pče in mati. Sedaj je slonela na njenih ramenih vsa skrb za postrežbo oben Lolnikov \\\ vse delo v gostilni, Bila jc to sreča zanjo, ker je tako lažje pozabila svoje s;čne boli. Po parmesečnem hiranju je mati umrla, dočim je oče zopet ozdravil. Sedaj ni bilo več toliko dela in skrbi. Tok narave j-1, da živi hitro po- zabimo na mrtve. Tako ie tudi Božena kmalu pozabila na bolečine vsled iz- gube niat.ere in sree jej je zopet za« žčlelo ljubezni. Zaželelo in zahotelo se jej je lju- bezni z vso silo starajoče se deklice. »Sedaj ali nikoli«, si je tnisltla. Objaviia je v časopisu sledfčo že- nitno ponudbo: »25 letna, izobražena gospodična, prijetne zunanjosti, brez premoüeuja, a z opravo, želi znanja z gospodom v primerni stalni službi v sviho zen'tve. Ponudbe s sllko se prosijo pod »Sreča« Strau 4. »NOVADOBAi Stev. 156. soc. skrbstvo Ribnikar in več drugih zastopnikov deželne vlade. Petakovič je v daljših izvajanjih zagovarjal de- lavske zahteve, očita! vsadi pristranost in neiskrenost v njenem posredovanju. Opozarjal je naveiiko razliko v plačah rudarjev državnih rudnikov in onih v trboveljskem revirju. Povdarjal je, da mora vlada vsekakor priznati trbovelj- skim rudarjem iste pravice, kakor jih je priznala nastavljencem v državnih rudnikih, z.lasti v Velenju. Razvila se je živahna debata. Že se je zdelo, da bodo pogajanja brezuspeSna. Tekom debate pa se je pojavüo bistveno zbli- žanje, delavski zastopniki so Sli v po- puščanju precej daleč in izjavili, da se zadovoljijo, če se izenačijo place v trboveljskem revirju z onimi v državnih rudnikih in če se odškodujejo za dife- renco pri viSjih plačilih za živila. Rav- natelj Skubic izjavlja, da se ne more izreči o delavskih zahtevali, predno ne prouči mezdnega zistema velenjskega rudnika. Povdarjal pa je, da mora iti vsako zvišanje na račun premogovne cene. Delavski zastopniki so povdarjali naproti tenui, da more družba zviSati mezde brez zvišanja cen premogu. Pri- hodnja seja bo v četrtek popoldne. D' Annunzio v bo)u proti Prodlranje vladnlh Čet. — D'Annunzio se hoče bcrlti »do zadnje kaplje krvi«. — Demonstracije Rečanov protl d'Aununzlju. — Vladne čete zascdle RekoV — Nacijonallstlčne demonstracljs v Trstu, Rimu in drugod za d'Annunzija. Rim, 27. dec. Že med prazniki se v komisijo, ki bo odločala o usodi je pričela vojna med Italijo in D'Annun- zijem. Ponoči se je prodiranje vladnih čet v mesto polagoma nadaljevalo. Arditi se srdito upiraio. Vladne čete so bile v predmestjih od prebivalstva navdušeno pozdravljene. Bakar. 27. dec. Regularne čete so prišle do kolodvora. Včeraj popoldne so itatiiianske vojne ladje;pozvale D'An- nunzija, naj kapitulira. On je poziv odkloni), češ da se bo boril do zadnje kaplje krvi. Bakar, 27. dec. Vladne čete so zavzele reški podobčini Kozalo in Sku- rinje. Na obeh straneh je okrog 800 mrtvih. Po mestu se vrše poulični boji. Vladne čete obstreljujejo mesto s strani Kastve. D' Annunzijeve baterije so na pomolu Longa. Značilno je, da goni D'Annunzio pred svojimi četami žene, deco in civiliste, za katerimi se skri- vajo arditi. Ženeva, 27. dec. Govori se, da nameravajo odposlanci mesta Reke od- potovati v Rim, da predlože italijanski vladi posredovalne predloge. Milan, 23. dec. Boji so se včc- raj nadaljevali, vendar ni prlSlo do posebnih spopadov. Reški župan je po- vabil generala Caviglia v.w danes zju- traj v svrho pogajaiij na razgovor. Caviglia je pripravljen, odklanja pa UStavUev st!VTnino»Vt. V\svd«e t&te s« ne poshižujejo topov, kcr hoč>jo va- rovatj meslo in pYebivalstvo nad Skodo. Milan, 28. dec. Reški župan je stavil sledeče pogoje za premirje: Re- čani zapuste otoka Rab in Krk. So- vražnosti se ustavijo. Itaüjanske čete se umaknejo preko meie. Predaja vseh ladij s strani Rečanov. Reka sme po lastnem preudarku organizirati svojo armado. Pripustitev zastopnika Reke o Delte in pristanišča Baroš. General Caviglia je izdal na Rečane pozive, v katerih zahteva, naj preprečijo preli- vanje krvi in spoštujejo rapallsko po- godbo. Trst, 28. dec. Več uplivnih me- ščanov je predočilo d'Annunziju resnost položaja in brezupnost odpora ter ga prosilo, naj odneha. D'Annunzio jih je surovo odklonil. Prišlo je do velikih demonstracij prebivalstva proti d'Annun- ziju. Zbralo se je pred vladr.o palaČo in zahtcvalo odstop d'Annunzija. Ta pa je poslal nadenj pijane ardite, ki so streljaJi. Narod je bežal. Veliko ljudi je mrtvih in ranjenih. Rim, 28. dec. Po dozdaj uradno Se nepotrjenih vesteh so itaüjanske vladne čete po kratkem boju, v ka- terem so imele 5 mrtvih in 30 ra- njenih, zasedle Reko. Trst, 28, dec. V nacijonalističnih krogih v Trstu, Rimu in drugod po Italiji so vzbudile vesti o odločnem nastopu vlade proti d'Annunziju vznc- mirjenje. V Trstu so se zbrale fa- šistovske množice in vpile: dol z mo- narhijo, dol z državo, živel odrešenik d'Annunzio! Pri spopadih s karabi- nerji je bilo več mrtvih in ranjenih. V Trstu fc bilo ob dveh popoldne proglaä:no vojno stanje. Dozdaj je okrog 4 00 oseb aretiranih. Tudi v Be- neikah in Rimu [e priSio do velikih nacijonalističnih demonstracij. V Rimu so hoieli demonstranti naskočiti hišo min. preds. Giolittija. Namero je pre- prečiio vojaštvo. Rimski župan je v seji obč. sveta predlagal, naj se v znak žalosti radi reških dogodkov seja od- godi in na kapitolu izobesi žalna za- stava na pol droga. Predlog je bil sprrjet. Iz Korotana. Razčistitc končno koroäko afero ? Po časopisih se vedno čvtaio namiga- vanja o krivcih glede aprovizacije cone A n-ffd pleblscitom. Bila je na licu mesta tudi že posebna komisija, katere po- samezni člani pa doslej tudi operirajo samo z namigavanji. Tako postaja ko- roškrt afera z moko itd., ki je 5!a v Celovec namesto v cono A, naravnost narodni Skandal. Komisija molči, z na- mlgavanji pa se oškoduje ugled in cast raznih naših tvrdk. Komisija naj jav- nosti preda imena krivcev, ki jih je lahko dobiti, Napravite konec tej sra- motni aferi! Mariborske novice. Nemško-žldovska kolonlzacija v Marlboru se je pričela. Firmam »Caro i Jelinek«, »Croatia, gozdna industrijska družba v Zagrebu« in »Prva jugoslov. transportna deln. družba Schenker & Comp.« je naša deželna vlada dovolila otvoritev podružnic v Mariboru. Kako narodne so te firme, vidi vsakdo že iz na upravništvo tega lista.« Na to ponudbo je dobila BoŽena eno samo ponudbo, ki se ie glasila: Podhum, due 15. avg. 1913. Spoštovana gospodična! Jaz sem čital Vašo ponudbo v časopisu. Mene je ta ponudba prav raiveseliia, Jaz bi se prav zelel poro- čiti z izobraženo gospodično. Pa tukaj ni nobene take gospodične, katera bi bila za mene izobraženega človeka. Tukaj so namreč same kmečke pun- ce,- Take pa za mene seveda niso. Zato me Vaša ponudba veseli. Pošiljam Vam mojo sliko. Vem, da Vam bo dopadla, ker sem prav prijetne zuna- njosti. Pa v resnici sem Se mnogo lepši, kakor na sliki. Prosim, da mi poSljete Vašo sliko. Mislim, da bo Vaša slika meni dopadla in če se mi bo siika dopadla, se bova lahko hitro poročila. Jaz Vas prav srČno pozdravljam. Z odličnim spoštovanjem Mihael Kadunc, železniški poduradnik. Moj naslov je pa tako ; Blagorodni gospod Mihael Kadunc, postajenačelnik Podhum, pošta Hum. Boženka je bila vsa srečna, ko je dobila to pismo; topila se je v sreči in blaženstvu. Slika, ki je bila prilo- žena pismu, je kazala kakega trideset- letnega moža, ne posebno duhovitih potez. Toda po zunanjosti se Človeka seveda ne more soditi. Vsekako pa je bil za Boženko v oni sliki vrhunec moSke lepote, v onih potezah vrhunec duhovitosti. Odgovorila je takoj. Njen odgovor se je glasil: Podpeč, dne 19. avg. 1913. Spoštovani gospod I Va§e pismo in sliko sem prejela. Slika mi prav dopade, ker je zelo le- pa. Verjamem pa Vam, da ste v res- nici še mnogo lepši. Saj slika ne mo- re nikdar prav zadeti človeka, kakor je. Jaz Vam tudi poSiljam svojo sliko. Upam; da Vam bo moja slika dopad- la, kakor dopade Vaša meni. Pozdravljam Vas prav iskreno in upam, da mi kmalu odgovorite. Z odličnim spoštovanjem Božena Klopčič. imen. Neverjetno, kako slepi so naši birokrati. Dovolj močen je že tuji ele- ment v Mariboru, vlada sama ga po- maga pomnoževati. Dovolj imamo sta- novanjske bede v Mariboru — židovske družbe pa dobe takoj lokale. Značilnol Umetniška razstava v Mariboru ostane odprta do 1. januarja. V PobreŽju je utnrl 24. tm. vpo- kojeni nadučitelj g. Juri Bregant. Novim vladnlm komlsarjem v Mariboru je glasom poročila »Jugo- slavije« imenovan vladni tajnik dr. R. Mulaček, ki je bil dodeljen okrajnemu glavarstvu. Vprašanje meje nad Mariborom. Cuje se, da je pariška konferenca vele- poslanikov vprašanje mejne črte med Sv. Duhom in Muro rešila v za nas ugodnem smislu. Zaradi uboja je bil 28. tm. pred mariborsko poroto obsojen lovec ba- rona Twickla, Požar, na dve leti težke ječe, ker je meseca oktobra na baro- novem posestvu ustrelil srbskega vo- jaka. Marlborska pünarna je vsled po- manjkanja premoga v pondeljek usta- vila oddajo plina. Smrtna nesreča. Ko je 28. t. m. zjutraj 53-Ietni ključavničar v delavnici južne železnice Josip Bauman hotel prekoračiti železniški tir na koroškem kolodvoru, da se vsled bolehnosti poda k zdravniku, ni pravočasno opazil stroja, ki je z brziiiD prihajal po tiru. Stroj ga je podrl na tla in ga od leve rame do desnega stegna prerezal na dva kosa. Bauman je bil na mestu rrirtev. Kakor je komisija dognala, ne zadeva strojevodje nobena krivda, ker je z vsq silo žviŽgal in skušal stroj usta- viti, kar se mu pa ni posrečilo. Po- kojnik zapušča Ženo in devet otrok. Ptujske novice. Ptujskl hujskači v Gradcu. \z Gradca poročajo, da so tarn imeli razni nemškutarski izvandranci izPtuja zboro- vanje, na katerem so sklenili, da mora avstrijska vlada pri zvezi narodov za- htevati plebiscit za mesto Ptuj in ptuj- ski sodni okraj. Dobro bo, če se vsa- kega teh ptujskih renegatov, če pride iz Avstrije v našo državo, dobro po- Kleda od pet do glave, dobro bo pa tudi) ptilj'Sklm nemSkutarjem, ki so tu ostali, gledati na prste glede njihovih tajnih zvez s svojimi bratci v Gradcu. Je vendar preneumno, da se homo dali trajno spravljati v slabo voljo od barab, ki še danes noČejo priznavati dejanj- skega položaja in se vedtio sanjajo o spremembah! Celjske novice- Proračun mesta Cel}a, V seji mestnega sosveta: 27. tm. je mestrto knjigovodstvo predlo2ilo obC. proračun za 1. 1921 v velikih obrisih. Ako dra- ginja ne bo napredovala, bo 1,053.963 kron primanjkljaja, ki ga bo trebalo na en ali drugi način kriti. Ako bi ga hoteli kriti z obč. dokladami, bi jib trebalo zvišati za 40ü%- Izvolil se je proračunskl odsek, obstoječ iz gg. fin. svetnika Sedlarja, Rebeka, Kolenca, Cestnika, dr. Ogrizeka in Korena, ki ima nalogo prorsčun proučiti v vse podrobnosti ter glede njega in glede Moj naslov: Spoštovana gospodična BoŽena Klopčič PodpeČ pošta Breg. Ker je on imenoval samega sebe »Blagorodni gospod«, je mislila, da je tako »izobraženo« in zato ie tudi sebe imenovala »Spoštovana gospodična«. čez pet dni je Božena dobila sle- deči odgovor: Podhum, dne 22. avg. 1913. SpoStovana gospodična! Va§e pismo sem prejel. Prejel sem tudi sliko. Slika mi se prav do- pade. V kratkem pridem k Vam na obisk in če mi boste še Vi tako do- padli, kakor Vaša slika, se bova lahko pogovorila zastran poroke. S spoStovanjem Mihael Kadunc, zeležniški poduradnik. (Konec prih.) kritja primanjkljaja v prihodnji seji sosveta staviti konkretne predloge. Smrtni slučajl. V celjski javni bolnici so umrli 23. tm.: 35-letna trgov- čeva žena Marija \V e 1 s e r na zastrup- Ijenju; dne 24.tm. 78-letni občinski revež Bogomir Čerčnik na srčni napaki; dne 25. tm. 10-letni šolar Leopold Fla js na vnetju ledvic in 63-letna žena posest- nika Marjeta Juhart na srčni napaki; dne 27. tm. 76-letna občinska uboga Rozaüja Pustišek na starostni osla- belosti. Čudežl klrurgfje Mehanik Plahuta, ki jedobil na glavi takotežko poškodbo, da so se mu videli možgani, da je izgubil govorico in bil dolge dni v nezavesti, je na potu okrevanja. Kakor smo že poro- čali, že tudi govori. Njcgovo stanje se bolj5a od dne do dne. To je velik uspeh naSega primarija g. dr. Steinfelserja, ki se je z njemu lastno energijo zavzel tudi za ta shičaj in ki mu gre vsa cast. SploSno gre glas po dezeü, da smo do- bili v g. primariju dr. Steinfelserju od- ücno nadomestilo za dr. Jesenka. Ka- morkoli pridete, govore o njegovih iz- borno posrečenih operacijah. Celjani smo ponosni, da smo dobili tako od- lično slovensko zdravniško moč v svojo sredino. Celjska pllnarna je morala zadnje dni vsled pomanjkanja premoga oddajo plina znatno omejiti, deloma celo usta- viti. Te dni se je posrečilo dobiti zo- pet 1 vagon premoga za plinarno. ObrtnJški sestanek se vrši danes 30. tm. ob 8. uri v Sokolskem domu. Narodna Čltalnlca v Celju je na svojem občnem zboru dne 28. tm. sklenila, da poviša Članarino na 4 krone mesečno. Do tega sklepa je privedla Čitalnico okolnost, da dosedania čla- narina 2 kroni mesečno ni v nikakš- nem sorazmerju z današnio ceno časo- pisov, §e manje pa prihodnje leto, ko bo stala ena številka skoro 2 kroni. Apelira na vse zavedne Jugoslovane, da jo podprejo gmotno na ta način, da plačujejo svojo članarino točno. Sklenila je nadalje tudi, da otvori po Novem letu zopet IJudsko knjlžnlco v onem obsegu, ko pred vojno. Otvo- ritev se bo objavila v kratkem v »Novi Dobi«. SHvestrov večer, katerega priredi v ISarodnem domu Sokol, bode nucMJ rnzvedrila, kakor ga Se ni nobena letosnja prireditev. Spored je izvan- redno bogat. Celjsko pevsko društvo se udeleži večera in nastopi z nekaj lepimi pesmi. Odlično osobje drama- tičnega društva uprizori šaljivo eno- dejanko, nekateri trde, da celo opero, katere pisatelj in skladatelj sta Celjana. Nastopi se s telovadnimi skupinami, polnočnirni slikami itcj. Da se bode miadina bihko iudi zavrtela, se raz- ume, Skratka, kdor se hoče pošteno razvedriti, naj pride ta veCer v Narodni dom. Vstopnina 6 K. Kroj ni dovoljen. Tvornlca »Cinal« v Celju. Z ozi- rom na naSo zadnjo notico nam po- röfa g. Jos. Kirbisch, da je tvornic« It vpisüiia v trgovski register. Lastnik je g. Kirbisch sam. Tovarna bo eUina te vfste v Jugoslaviji in je njen prvi namen izdeiava jedilnega orodja iz modernih (torej n«le iz medenihl) zlitin. Tovarna je opremljena z bogalo galva- nizacijsko napravo, katero ima pa jedno kopelj za baker, nikelj in cin. Poslo- val bo v tovarni tudi iastni graver. Če bo jmel lastnik primerno oporo v vladi, upa, da bo mogel v korlst odjemalcem in konzumentom kon- kurirati z inozemstvom, kajti tovar- p.arji NemSke Avstrije, ki so pobrali vse surovine od vojaštva razpadle Avstrije, izkoriščajo Jugoslavijo z je- dilnim orodjem na nečuven način. Kasneje namerava izdelovati tudi drugo kovinasto blago, posebno nabitke za pohištva, vrata, okna itd., ki splošno manjkajo v Jugoslaviji in se morajo za vsako ceno uvažati iz inozemstva. V tovarni bo uslužbenih 4—5 uradnikov in 40—50 delavcev in preddelavcev; uslužbeni bodo v prvi vrsti Slovene« in invalidi. — Kakor čujemo, se je g. Kirbischu nadaljevanje zgradbe usta- vilo, ker se ni držal predpisanih na- črtov. Iz jupslov. dem. sfpanttE. Strankln zbor JDS v Celju mi- noli pond*:5"ek je pokazal, kako krepko živi demokratska stranka v našem mestu. Vc'ika soba Narodnega doma je bila poina somižlj^nikov stranke iz vseh slojev naStga meščanstva, ki je bi.ev. '=56 »ft O V A OOBAt Str&g &. navzočemu ministru dr. Kukovcu pri- rejalo burne ovacije. Uvodoma Je pred- sednik organizacije dr. Kalan izrazil svoje veselje nad dejstvom, da se je ohranilo lepo razpoloženje, ki je vla- dalo ined volitvami, tudi po volitvah. fzrekel je zahvalo za vzorno disciplino v naših vrstah in prisrčno pozdravil ministra dr. Kukovca, ki je danes prvič v novi državi kot od naroda izvoljeni zastopnik rned nami. Pozdravil je tudi zastopnika mariborske demokracije dr. Kodermana in Voglarja. — Dr. Kuko- vec je v daljšem temeljitem govoru orisal položaj v Beogradu, posamezne stranke in nasprotja, ki obstajajo in ki tudi sedaj zopet ovirajo nemoteni raz- voj dela. Ziasti je ožigosal postopanie naših klerikalcev, ki ij^rajo naprej svojo hinavsko dvolično vlogo, ostro pa se je tudi izrazil o pasivnosti naših kmeč- kih zastopnikov, ki stoje ob strani, ker je tako komodncjše. Zavrnil je očitke klerikalne in d.rugih strank glede po- slovnlka. hjavil je končno: Demokrat- ska stranka ima v prvi vrsti pred očmi interes države, zato prevzema tudi od- govornost in pojde v vlado, četudi ji bo morda to kot stranki škodovalo. Dotaknil so je tudi vpraSanja razdelitve države v okrožja ali oblasti. Demokrati stojimo na stališču zdrave razdelitve v okrožja, kjer bo ljudstvo imelo samo- upravo, brez ozira na preteklost, brez ozira na zgodovinske meje. — V debati, ki se je razvila po govoru g. ministra in ki je bila prav živahna, se je raz- pravljalo o možnosti, da. se iz naše štajerske pokrajine s Prekmurjem na- pržvi posebna oblasr, ter o prednostih Celja ali Maribora za sedež take oblasti. Govorili so v debati gg. Prekoršek, Voglar, Rebek, dr Kukovec, dr. Kalan. Na vprašanje prof. Mravljaka, ali se niisli na obč. volitve pred zložitvo raznih malih občin v velike, rnočne občme, je izjavil minister dr. Kukovec. da se ta zložttev ne bo da.'a tako hitro izvräiti in da bo treba na vsak način čimprej izvrSili obč". volitve. Želji g. Rebeka, naj bi konstituanta čimprej prešSa na reševanje važnih gospodar- skih nalog, je minister v polnem ob- seLu pritrdi! in izjavil, da damokrati v tern pogledu ne tvorijo nikake ovire. Rlestno gledatisče v Celju. Baluckega velezabavna veseloigra »Težke ribe« je iz onili dobrih sta- rih časov, ko so bill ljudje še toliko nepokvarjeni, da so uživali življenje s tisto naivnostjo, ki je lastna edino'le dobrim ljudem Hiša starih Tjaputkjevičevih je tih in miren dom, kakoržnega si le more človek želeti. Edina gosta, ki prihajata redno vsak dan točno ob določeni uii, sta g. kapiralist Vistovski in sodni svetnik Pagatovič, oba stara samca, zakleta sovražnika ženitve. Deset let že prihajata redno ob določeni uri na pattijo taroka in tako je potekalo vserr. skupaj življenje jednakomerno v ne- skončno veCiiost in vsisohilizadovoljni. Zdaj pa se mahonia pojavi velikanska ovira v obliki Tjaputkjevičeve nečakinje in njene prijateljice. In Vistovski, izkušen kavalir, takoj sluti nevarnost, ki preti njegovemu satnčevstvu in se zakolne, da nikdar več ne poseti te hiše. 1, za- kaj pa ne, ga vprašuje stari naivnež Pagatoviü. Praktikus Vistovski pa mu razklada: Ali veste, gospod, kaj so težke ribe ? PagatoviC: No seveda, težke ribe so karpi, ščuke, somi itd. Vistovski : Da, da, v navadnem smislu, a!i v širšem pomenu sva težki ribi midva. Da, da, jaz, vi in sploh vsak tlobro situiran mož, ki bi bil pripraven za možitev, skratka to, kar imenujemo dobro partijo. In dasi se oba starca do uses zaljubita v mladi institutki, ki sta prigli na obisk h TjaputkjeviCu in dasi sta oba vkljub zaprisegi, da se nikoli ne ženila — pripravljena stopiti v zakonski jarem, se tekom igre, polne ljubkih in komičnih situacij le izkaže, da se je Vistovski s svojim proroko- vanjem temeljito zmotil, kajti oba osta- neta — do kosti blamirana na cedilu. Vsi značaji so lepo očrtani, dejanje za- nimivo zapleteno, situacije zabavne in pölne življenja. Kdor se hoče zabavati se bo lahko imenitno zabaval, kdor pa hoče dobrih naukov, bo pa tudi spo- znal, kako mora biti človek previden s svojo sodbo in v kaki nevarnosti pred Ijubeznijo je celo v visoki starosti. Predstava se vrši v četrtek, dne 30. dec em bra. ZaCetek ob 19 in pol, konec okrog 22. ure. Abo- nement. Meetno gledališčs Celje. Repertoar : Četrtek 30. dec. 191/2- Težke ribe. Abonement. Nedelja 2 jan. ob 191/2. Težke ribe. Izven abo- nementa. Cena Hovi Dobr za I. (92i: mesečno 10 K četrtletno 30 K polletno 60 K celoletno 120 K za inozemstvo 200 K. Kdor pa hoče naročiti sobotno številko ,Nove Dobe« kot tednik, plača: mesečno 4 K četrtletno 12 K polletno 24 K celoletno 48 K. JDopisi. DramatlČno društvo v Žalcu pri- redi v petek, due 31. grudna 1920 v Roblekovi dvorani Silvestrov večer. Vzpored: 1. Koncert moškega in me- šanega zbora Dramat. društva. 2 Dvo- dejanska šaloigra »Na letovigču«. 3. Polnočni govor. 4. Alegorija. (Med po- sameznimi odmori svira godba na lok.) 5. Prosta zabava s plesom. Vstopnina poljubna v korist Šolski mladini. Za- četek ob 8. uri zvečer, K obilni ude- ležbi vabi odbor. Vojnik. Narodna čitalnica priredi Silvestrov večer v posojilniški dvora- ni s petjcm, šaljivo igro, alegorijo, prosio zabavo in plesom. Sevnlca. Tu smo pokopali g. Niko Starkla, trafikanta. V grob ga je pahnila suSica. ki si jo je prinesel kot invalid iz vojne. Bil je vrl narodnjak. Bodi mu blag spomin! Plesne vaje Celjskega iokola se za letos ukinejo. Nadaljujejo se prihodnje leto. Prva taka vaja se vrši v nedeljo, 2. januarja 1921. Sokol v MozJrju priredi dne 3!. decembra v prostorih hotela Ilirija Silvestrov večer. Bratje, sestre in.pri- jatelji Sokola prisrčno vabljeni. Vstop- nina 5 K za osebo. Narodno gospodarstvo. Socijalna poiitika. Iz krogov hiänih posestnikov smo prejeli: Ker se je na§a kronska valuta tako spremenüa, du ima krona samo 25 v vreduosti, so mora to tako upoštevali. Pred vojno je bila krona vredua 100 v, dinar 95 v. Torej: Kar je bila poprej kron«, je sedaj dinar. Če nekaf, kar je prej stalo 100 K, stane sedaj 100 dinarjev, se ni w\t podražilo, atnpak ie 5e za 5% nižjc. Nekateri mislijo, da dobijo hiSni po- sestniki danes veČ, kakor so dobili poprej, pa ni res. Kar je bi!o poprej 50 K, je sedaj 200 K. Ako najemnik odda podnajemniku meblovano sobo, ki jo je prej računal 50 K, sedaj za 200 K, zna gotovo boljše računati nego hiSni posestnik, t1i5ni posestniki mislijo, da je treba stanarino zvišati. Tega ni treba, ampak se jim naj pla- čuje v isti vrednosti kakor pred vojno. Če je dobil pred vojno za majhno stanovanje 50 K, naj dobi sedaj 50 dinarjev. To bi bilo pravično. Kdor zna le malo računati, bo uvidel, da je to resnica. — A. V. Borza 28. dLec Dunaj: dinaiji 1620—1640 dolarji 660 —664 francoski franki 3855—3895, švicarski franki 1C.050- 10.100, češke krone 741.25 —747 25, angleSkl funti 2920-2940. madžar- ske krone H3-115. lire 2215-2235, nemške marke 906-912, poljskc marke 98.50-100.50. C u r i h : Berlin 8.90, Newyork 639, Lon- don 23.16, Pariz 38.25, Milan 22, Praga 7.30, Budimpešta 1.12Vs» ZaSr?b 4-1.0' Varšava 1.10, Dunaj 1.621/». avstrij. 2ig. krone 1.10. Praga: Jugosl. dinarjl 215, nem§ke marke 119.75, švičarskf franki 1343.50, fran- coski franki 517.50, ital. lire 297, angl. funti 310, ameriški dolarji 87.25, avstr. i\R. krone T2.87'J3, poljske marke 11.50. Beogra: Ameriški dolarji 35.50, angl. funti 126—127, franc, franki 216-218, ital. lire 128-129, rom. leji 48-48.S0, bolg. Icvi 40—41, avstr. kione 7.20-7.30, napoleondori 120-122, nemške marke 50—50.50. Zadnja po^ofelia. Meja med Sv. Dnhom in Muro. Ma rib or, 29. dec. Na zadevno vprašanje razmejitvene komisije glede meje med Sv. Dnhom in Muro je skle- nila pariška konferenca veleposlanikov; Kot izhodiSfe za ureditev meje med Sv. Duhom in Muro ima služiti križišče razvodja med Dravo in Sakovo, z ad- ministrativnimi mejami med okraji Maribor in Lipnica, 200 in vzhodno od cerkve Sv. Duha. Nadalje je pariška konferenca odredila, da se smejo na administrativni meji med Sv. Duhom in Muro izvršiti po potrebi malenko- stne izpremembe. Na podlagi tega skle- pa so bila 28. tm. med avstrijsko in jugoslovansko delegacijo pogajanja, ki so izvzemši majhen del dovedla do sporazuma. Natančno se bo dolo- čilo po zernljeknjižnih podatkih. Demt/krati in radkalci za pomlr- jenje. Be o grad 29. dec. Nocoj ob 20. uri je bila seja demokratskcga kluba o staliSču stranke v novi situaciji, ker je Pašič vrnil mandat za sestavo vla- de. Govorilo se je o posledicah, ki bi nastale xa državo v inozemstvu, ako bi se ne mogla sestaviti nova vlada. Vsi govorniki so se izraziti za ponrr- jenje. ŽpIjo za sporazum izražajo de- mokratje in radikalci. Trgovinska pogajanja z NemČijo. Beograd 28. dec. Pogajanja za trgovsko pogodbo z Nemčijo niso imcla dozdaj nobenega rezultata. Nem- §ki delegati 2ele carinsko pogodbo, ki je pa za enkrat izključena, ker name- rava naša vlada take pogodbe skleniti najprej z zavezniSkimi državami. Po- godba z NemČijo bi se naj sklenila na podlagi svobodne trgovine. Ako bodo te dni pogajanja kazala na uspeh, se podaljSajo za 15 dni. Grškl kralj Konstantin žell povratek Venzelosa A t e n e, 28. dec. Zdi se, da želi kralj Konstantin, da pokažezaveznikom svojo dobro voljo, delovati skupno z Venize- losom, ki bi se naj vrnil v domovmo. Hlklta odklanja apanažo. Pariz, 28. dec. »Temps« objavlja notico, ki jo je dobil od Nikitove črno- gorske vlade, da Nikita odklanja apa- nažo, ki mu jo ponuja jugoslovanska vlada, ker smatra, da vprašanje neod- visnosti Črne Gore Še ni rešeno. Pravoslavnl svcdenik! in drugi zakon. Beograd. 28. dec. Sklep arhije- rejske^;a tabora, da je. pravoslavuim svečenikom prepovedan drugi zakon, je izival med svečeniki veliko gibanje proti temu skicpu. Za 2. februar 1921 so sklicali veliko skupSčino proti temu sklepu. Diplomutske vestl. Beograd, 28. dec. Za pomočnika ministra zun. zadev [e imenovan doktor Miljutin Jovanovič, dozdajni poslanik v Bernu; dozdajni pomočnik dr. Popovič pöjde kot poslanik na Dunaj. Lfstnica urediafSlva. Upravalista »Jugosl.Merkur« C e I j e : Pošta jc na naš naslov dostavila večje število piscin pod tern naslovom. Ker niti mj niti pošta ne ve za pravega nasloy- nika in tudi ne trgovski. krogi, y katerih smo se tozadevno informirali, prosimo inte- resenta, da si dotična pisma odnese iz na- šcga uredništva. T»«»«S#tt na »"evinatlKmu In glh- ¦ ¦TP»M3 tiönih boledinah? Vdrg- njenje s praviin fellerjevim Elza-fluidom je takorekoč dobrodejno ! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Dr- žavna trošarina posebrj. sta bite milo - odvajajoče sredstvot Felerjeve prave El?.a krogljice izvrSujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. — Za- gorski sok zopcr knšelj in prsnebolefine. 1 stekienica 9 K. Želodec okrepčuiofa švedska tinktura, 1 steklentca 20. K — Omot in poštnina poscbej, a najceneje. Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsa trg št. 356, Hrvatska. E. Umirowljenec brez otrok se sprejme kot oskrbnik v graščino v bližini Zidanegamosta. Deputati, mleko od ene krave, vrt( poljubno žemlje, stanovanje itd. prosti. | Ponudbe na poštni predsl 152 Ljub- , ljana 1659 1 I Dfžouho pazredno loterija. Prvo žrebanje bo 3. in 4 januarja 1921. 100.000 srelK — 50,000 dobitljoV 5 premtj od 60.000 do 600.000 dinarjev ali 240.000 do 2,400.000 kron (dva milijona štiristotisoč kron.) Vsafca drugo srefba mora dobiti! Izplačeuanje useh dobitkou u gotouem denarju brez odfritka? Hajuecjl dobitek u srečnem slučaju dinarjev 1,000.000 (en milijon) ali 1468 8-ft feron 4,000.000 (štiri milijone), nadalje: 600.000-—, 400.000— 200.000*—, 150.000'—,100.000'—, 80.000'—, 70.000"—, 60.000'—, 50.000"—, 50.000'—, dva po 40.000, pet po 30.000, 18 po 20.000 dinarjev, odnosno 2,400.000— 1,600.000' —, 800.000¦—, 600"000'—, 400.000'-, 320.000—, 280.000"......, 240.000—, 200.000--,200.000—, nva po 160.000-, pet po 120.000 in 18 po 80.000- kron i.t.d., i.t.d. brez odbttka!!! Cena srečk za usak razred: Vt srečka Din. 48 — ali K I92- V2 srečke Din. 24 — ali K 96*- 1/4 s recke Din. I2 — a(i K 48 - Vg srecke Din. 6- — ali K 24 - Točno in hitro izplačeuanje useh dobitkou zajamčeno! Naročila iz cele države naj se poSljejo po poštni nakaznici po- oblaščeni glavni kolekturi medjunarodna banKa 11 oddelek razredne loterije Qajeua 8 Zagreb Qajeua 8 Nalvečja - izbira šlevilk. Stran 4. »NOVA DOB 4« Štev. 136. Agentura fn Komi- sijsko podfeffe. Iv. 'Ferlež ¦ Celje 447 156 94 NCMPOdLfcli dom Trgovina z lesom in drvmi ! na drobno In debelo. \ Kupuje jamskl In osUll les ¦ po najvlšjih tlnevnlh cenah. [. ftegistrnv. kreditna in stavbena zadrugazom.äav. |%ÄjgiB PreSernov«* ul. 15 * 1#TOJU "LASTOI DOM" š*ia*5 in pol od »to ^L^» |2 J o > Rczervn! zakSad 80.000 K. 401 156—95 Denarni proinet 60,000.300 K. Vsak Jugoslovan mora biti Clan »Jugoslovanske Matice«! I SroönoNoYoletoi želi vsem cenj. strankam ter se priporoča še za naprej ^ Jakob Kovač, ^ ¦- krojaški mojstcr <4B»ii^ *J* v Celju. f^i Srečno in veselo novo leto želi sVojlm eenj. gostofn in prijateljcm ter se priporoöa za nadaljno naklonjenost M. Mß^TIfiOVlC, hotclir, hotel „Union". Pohsštvo! izdelujem vse vrste pohištvo za spalne, jedilne, gosposke sobe in salone, ku- hinje ter predsobe najsolidnejže in v vsakem slogu. Imam v zalogi vsako- vrsten les, kakor javorjev, jesenov, frešnjev, brezov, hrastov, orehov, ma- hagoni, poüsandler, rožni in tičar. Ele- gantne spalne sobe imam vedno izgo- tovljene v zalogi. Prevzamem vsü na- ročila ter ista izgotovim najhitreje in v popolno zadovoljnost naročnikov. Načrti na razpolago. Cene bO% nižje, kakor v mestih. Za obilna naročila se najtopieje priporoČa Fjpsizijo Wagner», mizai1 Sv. «Ji.ir»ij olb Taboru prl Celju. 1580 10-9 Gonili ai jermesii iz pravega la usnja v raznih širinah v zalogi pri Bv. K^svas, sedlar, MARIBOR Aleksandrova cesta 13. r^OniSfVO mehkegaKlesa. se proda BaTue^encr> 1633 3-2 Na proäaj so 3 nove bosanske preproge (tepihi) 2X3 mt. po zelo ugodni ceni. Ogleda se jih v Prešemovi ulici št. 12. prej siaščičarna Kiiiian. 1637 2—2 Za gostilničarje in vinske trgovce se priporočajo stara, močna črna in be!a ! kat'^ra so v?Jcd svo'a vi«cke gradacije in dobrega okusa tudi najprikladnejša za zboljSanje slabejäih vrst vina. 40 iwan Matkowi6| Glavnl trg 8 CoSjO GJavni; trg^8 za izložbe modne ali inanufakturne stroke in objednem dober prodajalec se takoj sprejmcpri tvrdki R. Stermecki v Celju. 1610 2-2 ICIRIL SITARj \*V LJUBLJANA aJ 00 o l-i t-o I Lpdeuit Junger —]g3 CELJB ESI Prekajevalnlca in izde- lovalnica klobas. Elekt- rični obrat Lastna hla- dilnica. Eksport se toč- no izvršuje. 1307 14-14 Ei Išče se izvežban „ Knjigovodja ; vešč v lesni strokl, samtstojen in imoteu bllance, —^E prvovrstna moč. PlaČa postranska stvar. EE— ^ Naslov v up'avniStvu lista. 1 D? MILKO HRAŠOVEC ODVETNIK V CELJU. * 0 = s© dobe i3r»i ----r. — ===== Oelje, Kr*aljab I?eta?» cesia. ¦ Oglejto bI i^ložbo. =ic= O^lejte si izlo^ibo* psrtslno laöFveä&a najboljSe sredstvo proti slabokiv- nosti se dobi v drogeriji 11 — 13 SANlTAfit, C*»!ff. Ijatcrc p>ipordčata jl K^dni^ — 1610 (#, Knlji ?«tra «}U il 33. 2_? «A DEBELO! « r^^T^^: /» Nftl.......... Jl Ravnokar došla velika množina svilnatega barvanega in krep papirja hi rutk. Pismeni papir v mapah in kasetah, kopirne kiijige, stročnlce, gobe za tablice 1547 14—14 in vse druge pisarniške potrebščine. Za novo l^ato dLsn?ila )beleti«istionil& Unjlg v vseh jozllcil^ v elegantnih vezih. Goričar