Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 5 din IZDAJA FlZKULTURNfc ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna Nogometni tekmi Jugoslavija : Finska Jugoslavija : Danska Leto VI. — St. 36 LJUBLJANA, dne 4. septembra 1950 FIZKULTURNI TEDNIK zmaga na Švedskem JUGOSLAVIJA : ŠVEDSKA 2:1 (2:1) Najboljši na igrišču je bil Jovanovič. Oster tempo kljub težkemu terenu. Gola za Jugoslavijo sta dala Valok in Herceg Stockholm, 3. sept. Čeprav je oblačno vreme in dež, ki je okrog 13. ure začel pršiti, pretil, da pokvari mednarodno nogometno tekmo, katero je švedsko občinstvo tako težko pričakovalo, so se nepregledne množice pomikale proti stadionu Rotonda, na katerem je jugoslovanska, reprezentanca odigrala svojo prvo tekmo na Švedskem. Na srečo je kmalu nehalo deževati in vreme se je razvedrilo. Jugoslovanski igralci so pritekli na igrišče nekaj minut pred pričetkom tekme, ki se je začela ob 15. Ko so tekli častni krog,, jih je občinstvo viharno pozdravljalo. Takoj nato so prišli na igrišče mmeno-modro oblečeni švedski reprezentanti. Pozdravili so jih z borbenim in mogočnim »Heja gra-bar!« Pred pričetkom tekme se je pozdravil z jugoslovanskimi igralci angleški sodnik Lea.f kot stari znanec s tekme med Jugoslavijo in Mehiko na svetovnem prvenstvu. Čeprav je nehalo deževati že pol ure pred tekmo, je dež vendar pustil sledove na igrišču, ki je postalo mehko in spolzko, kar je delalo preglavice obema moštvoma, ki sta nastopili v naslednjih postavah: Jugoslavija: Mrkušič, Horvat, Stankovič, Čajkovski I., Jovanovič, Djajič, Ognjanov, Mitič, Valok (Živanovič), Bobek, Herceg; Švedska: Svenason, Samuelsson, Nilsson, Oiunt, Hiergsscn, Ljustrout, N. Jelsscm, Palmer, Ridel, Lindski, Bengtsson. Čeprav so imeli začetni udarec Šve- di, so Jugoslovani izvedli že v prvi minuti nevaren napad. Švedski vratar Svensson je odbil v kot končni Mitičev strel. Težek teren je onemogočil točno izvajanje akcij in je otežkočil igralcem hitro premikanje po igrišču ter. gotovost v startu, vendar pa ni mogel preprečiti, da bi bila igra že od samega začetka zelo ostra, živahna in borbena, njen tempo pa nad vsakim pričakovanjem. Po prvih napadih jugoslovanskega moštva so Švedi hitro odgovorili z nevarno akcijo pred nasprotnikova vrata, katero pa sta Horvat in Stankovič uspešno razbila. Čeprav sta obe moštvi začeli ostro in borbeno, se je vendar pri vseh igralcih občutila živčnost zaradi važnosti srečanja. To se je posebno izražalo v netočnem podajanju in slabem pokrivanju. ŠVEDI V VODSTVU! Po vrsti obojestranskih napadov so končno Švedi prvi dosegli gol. Levo krilo švedske reprezentance Bengtsson je lepo podal v sredino. Žoga je v visokem loku padla v kazenski prostor in na njo so. istočasno startali švedski srednji napadalec Ridel, Mrkušič in Stankovič. Mrkušič jo je v skoku poskušal ujeti, kar pa mu ni uspelo, tako da jo je švedska leva zveza Lindski, poslal v prazna vrata. JUGOSLOVANI IZENAČILI! Švedi, ki jih 'je občinstvo vihamo bodrilo, so poskušali z vsemi silami izkoristiti doseženo prednost, vendar Začeso se še pvven&švo SLOVENIJE v nogometu Poleg drugih prvenstvenih tekmovanj v nogometu, se je danes začelo tudi prvenstvo Slovenije v nogometu. Namesto Proleterja iz Kopra, ki je izstopil že v spomladanskem delu tekmovanja iz lige, sodeluje Arrigoni iz Isole, vendar izven konkurence kakor Odred. Največje presenečenje je nedvomno zmaga Sobote nad domačim Krimom, nepričakovani uspeh pa je beležila tudi ptujska Drava, ki je z zmago nad Proletarcem osvojila prvi dve točki v dosedanjem prvenstvu. Z enakim rezultatom je bil uspešen tudi Miličnik : Gregorčiču, prav tako pa tudi Branik, ki se je pomeril z domačim rivalom Železničarjem. jugoslovanski reprezentanti niso dovolili nasprotniku, razviti svoje igre. Temu je posebno pripomogel gol, katerega je v 13. minuti dosegel Valok. Za izenačenje pa ima največ zaslug Bobek, kateremu je uspelo osvoboditi se treh nasprotnikovih igralcev tako da je podal žogo v prazen prostor Valčku, ki je v polnem teku drvel proti KAJ SO DEJALI .. . Po končani tekmi je jugoslovanski opolnomočeni minister na Švedskem, Dušan Bratič: izjavil: »Zadovoljen sem z zmago našega moštva, ki je zaslužena. Naši igralci so se vsi enako trudili. Današnja tekma proti švedski pa je kljub njihovemu porazu demantirala vse dosedanje trditve, da je vrednost švedskega nogometa zaradi odhoda nekaterih igralcev iz države, padla.« Voilja jugoslovanske reprezentance Dušan Blagojevič je dejal: »Naše moštvo je dalo vse od sebe, za čim boljše zastopanje našega nogometa na švedskem, v kateri ima šport, posebno pa nogomet, veliko popularnost. Vsem igralcem je .potrebno dati priznanje za požrtvovalnost na tej veliki tekmi, v kateri smo premagali odrlčriega nasprotnika, ki je na olimpijadi v Londonu zasedel prvo, na svetovnem prvenstvu v Braziliji pa tretje mesto. Tekma je bila živahna, borbena in zelo zanimiva. Igra našega moštva je bila posebno lepa v drugem polčasu. Sodnik je bil odličen. Švedsko občinstvo je zapustilo s svojo objektivnostjo pri nas odličen vtis. Trener jugoslovanske reprezentance Bane Sekulič: »Tekma je bila zelo težka, ker sta obe moštvi Igrali odlično. Zmaga je zaslužena.« Član komisije za pripravo jugoslovanske reprezentance Aleksander Tirnanič: »Z veliko požrtvovalnostjo naših igralcev smo premagali močnega nasprotnika. Naš najboljši igralec je bil Jovanovič. Sodnik Leal je bil zelo dober, občinstvo pa objektivno.« Angleški sodnik Leaf: »Zaradi težkega terena ni bila igra takšna, kakršno sem pričakoval od tako znanih moštev, kot sta jugoslovansko in švedsko. Zmaga Jugoslovanov je zaslužena, ker so igrali boljše od nasprotnika, posebno v drugem polčasu. Med posamezniki so se posebno odlikovali Čajkovski in D.iajič, .pri Švedih pa je treba pohvaliti od- golu. Švedski vratar Svensson mu je stekel nasproti, vendar je bil jugoslovanski srednji napadalec hitrejši in streljal žogo v kot. Izenačenje je prineslo terensko premoč gostom, ki so sigurno in organizirano osvajali nasprotnikov del igrišča, Občinstvo je v teh trenutkih večkrat toplo pozdravilo akcije jugoslovanskih igralcev, posebno Čajkovskega in Bobeka, ki sta izvedla nekoliko učinkovitih prodorov- SE EN GOL ZA JUGOSLAVIJO Po nevarnem naletu leve strani švedskega napada, je Mrkušič s skrajnim naporom odbil žogo v kot, takoj nato pa je Herceg preigral tri švedske igralce ter poleg vratarja, ki je zapustil svoja vrata, ostro streljal in s tem dosegel zmago za Jugoslavijo. Švedi niso popustili v tempu niti po tem golu. Občinstvo jih je stalno bo-Nadaljevanje na 4. strani Košarkaši Železničarja so se uvrstili med najboljše v državi. Igralci Železničarja v borbi s Partizanom. Ing. VIDMAR (ml.) najuspešnejši igralec naše reprezentance Medtem ko so se dvoboji v prvih šestih kolih šahovske olimpiade končali z bolj ali manj pričakovanimi rezultati, pri čemer je bil vodilni položaj Jugoslavije močno utrjen, so bila pretekli teden precejšnja presenečenja, ki so bila izražena tudi v trenutnem vrstnem redu udeležencev. Dejstvo je, da je imela Jugoslavija v prvih sedmih kolih razmeroma lažje nasprotnike in je po učinkoviti zmagi nad Perujem imela za 4 in pol točke naskoka pred Zahodno Nemčijo. Tekmec za prvo mesto ZDA, so se v VII. kolu pomerile z odličnim moštvom Nemčije in izbojevale težko, vendar pomembno zmago. Najzanimivejša partija je bila med Reshevskym z nemškim prvakom in novo šahovsko zvezdo, mladim Un-zickerjem, ki je svojega nasprotnika spravil že v izgubljeni položaj. Ker pa nemški prvak ni najbolje nadaljeval, je uspelo ameriškemu velemojstru partijo rešiti "remi. Zanimivo je, da imajo ZDA najslabšo točko na drugi deski, kjer igrati menjaje Horowitz in Steiner, medtem ko je udarna moč ameriškega moštva na zadnjih dveh deskah. Veliko presenečenje je tudi slab uspeh Nizozemske v boju s Finsko, proti kateri je velemojster dr, Euwe doživel prvi poraz od Biioka, ki sodi med najmočnejše: igralce na olimpiadi. VIII, kolo. je prineslo dvoje največjih presenečenj: visok poraz Nizozemske v dvoboju z Nemčijo in neodločen izid iger Jugoslavije z Avstrijo. Naši reprezentanti so imeli tokrat slab dan. Edino celo točko je prinesel Jugoslaviji dr. Trifunovič v igri s Paldo, medtem ko sta Gligorič in. Pirc remizirala, Puc pa je po zelo slabi igri partijo izgubil. Za največje presenečenje je bila skorajšna zmaga Benija nad Gli- Korotan : Nafta 3 :2 (1:0 Kranj, 3. sept. V današnji _ nogometni tekmi slovenske lige je domači Korotan premagal Nafto iz Dolnje Lendave s 3:2 (1:0). Moštvi sta prikazali tehnično lepo in hitro igro. ki pa je bila mestoma malo preostra, Korotan je zasluženo zmagal. Gole za Korotan so dali Bajželj, llješič iz enajstmetrovke in Božič, dočim je bil za Nafto uspešen Vidjak. Tekme je sodil pred 1000 gledalci Perko iz Ljubljane. Odred II. : Železničar (Nova Gorica) 5:0 (3:0 Na igrišču Krima sta se pomerili v prvenstveni tekmi slovenske lige Železničar iz Nove Gorice ter drugo moštvo Odreda. Zmagali so, kakor se je pričakovalo Ljubljančani z visokim rezultatom 5:0 (3:0). Odred je bil vso tekmo v premoči. Odlikoval se je zlasti Kumar, ki je s svojimi predori če-sto ogrožal vrata Železničarja ter je trikrat pretresel njihovo mrežo. Sodil je dobro Šegula iz Kranja. Sobota : Krim 3 :2 (2:1 V drugi tekmi je imel ljubljanski Krim za nasprotnika Soboto iz Murske Sobote, ki je s svojo igro presenetila ter zmagala z 3:2 (2:1). Najboljši so bili: Željko in Kučar pri Soboti, prj Krimu pa Nagode D. ter Hočevar II. Sodil je z manjšimi napakami Persinger iz Celja. Kosmač Rudi. Gregorčič : Miličnik 0:2 (0:1) Drava •’ Proletarec 2:0 (1:0) ’Branik : Železničar 2:0 (1:0) Presenečenje v Ljubljani! Železniiar le prepriiliivo premagal državnega prvaka v košarki ..Crveno Zvezdo”, enega izmed naiboliših evropskih moštev. Druga zaporedna zmaga ,Enotnosti Železničar (Lj) : Crveno zvezda 41:35 (15:22) Z največjim zanimanjem je ljubljansko občinstvo pričakovalo današnjo tekmo med državnim prvakom in domačim železničarjem. Pričakovati je bilo, da bo danes vrsta zmag, ki jih je dosegel železničar v drugem delu jesenskega prvenstva prekinjen, kajti vsi smo vedeli, da je Crvena zvezda ne samo najboljše jugoslovansko košarkaško moštvo, temveč da je eno najboljših moštev v Evropi. Na lepo urejenem stadionu se je zbralo rekordno število gledalcev okoli 3000, ki so hoteli domačinom z bodrenjem pomagati k čim lepšemu rezultatu. Crvena zvezda je nastopila v naslednji postavi: Popovič 7, Gec 10, Rokli-cer 2, Demšar 9, Kalember 3, Alagaič, Jovanovič 4, Sokolovič, Andrijaševič, Blagojevič, Curčič. železničar: Vozelj 9, Amon 16, Dvoržak 2, Remic 2, Feguš 4, Deu 4, Škerjanc 6, Brdnik, Tosič, Millier. Začetne minute so pokazale, da se je Zvezda hitreje znašla in je s toč-nejšo igro prihajala večkrat pred koš. Igralci so se predvsem odlikovali v točnem metanju in z lahkoto so obvladali visoko igro. železničar ni igral podrejene vloge, vendar so bili vsi igralci v začetku zmedeni, kar se je opazilo predvsem pri metih na koš. V tem delu igre se je odlikoval Škerjanec, ki je od 5 osebnih metov dosegel kar 5 točk. Prvi polčas so zaključili Beograjčani s 7 točkami v svojo korist. Položaj pa se je v II. polčasu povsem spremenil. Igra je potekala v rahli premoči domačinov in kar je najvažnejše, domači igralci so se zbrali in s točnimi meti na koš najprej izenačili, nato pa nekaj minut pred koncem vodili s 36:33. Nastala je dramatična borba, bodrenje občinstva pa je živčno napetost stopnjevalo. Prav v tem trenutku so Beograjčani odpovedali, predvsem v osebnih metih na koš, domačini pa so povečali tempo in popolnoma obvladali položaj na igrišču. Dva izredna meta Feguša sta povečala razliko in spočetka rahlo upanje, da bo v današnji igri železničar zmagovalec, se je povečalo. O domačih igralcih lahko .trdimo, da so danes dali vse od sebe in skoraj ni bilo med njimi slabega. S pravilno taktično igro in z izredna borbenostjo so nadoknadili tehnične pomanjkljivosti. Najboljša je bila petorka Amon, Vozelj, Brdnk, Dvoržak in Tosič, ki je dosegla izenačenje in povedla v vodstvo. Igralci Crvene zvezde niso pokazali tega, kar je številno občinstvo od njih upravičeno pričakovalo. Mislili smo, da bomo videli vrsto lines, individualno tehniko, izredno hitrost, sigurno obvladovanje žoge toda vsega tega na današnji tekmi niso pokazali. Medtem ko so sijajno začeli, so v drugem delu igre povsem popustili in tudi razočarali ljubljansko občinstvo. Sodnika Minič in Vollar sta v začetku bila pod vplivom avtoritete Crvene zvezde, toda v drugem delu igre sta situacijo avtoritativno reševala in bila vedno na mestu. Enotnost : Železničar (Jlgd) 36:35 (24:12) Enotnost: Fugina 3, Supančič 8, Šerbec V. 10, Mravlje 6, Breznik 9, Juvan, Ogrin. Filipan, Urek, Šerbec S., Štajner. Železničar: Stankovič 7, Lazič 6, Blagojevič 5, Balubčič 1, Godžič 7, Mušič 3, Postojič 6, Nikolič, Petrovič, Vesič. Ljubljana, 2. septembra. Vrsta Enotnosti je z odlično igro danes zvečer premagala beograjskega Železničarja z rezultatom 36:35 (24:12). To je že druga pomembna zmaga, ki vleče Enotnost iz nevarnosti, da izpade iz lige. Zmaga je zaslužena, ker so domači v prvem polčasu absolutno nadkriljevali nasprotnika, ki ni mogel zaradi uspešnih potez Enotnosti priti do organizirane igre. Enotnost je zelo točno podajala, sijajno odkrivala lastne in pokrivala nasprotne igralce in s prisebnimi meti zaključevala smiselne kombinacije. V lepi in sigurni igri je treba omeniti Šerbca V., ki je dal (odkar velja pravilo 3 sekund) svojo najboljšo igro na ljubljanskem igrišču. V tem delu je beograjski Železničar igral s 3 državnimi reprezentanti. V kplikor je bila partija Enotnosti v prvem delu ubrana in osredotočena, je proti koncu vedno bolj popuščala. Enotnost je dosegla v tem delu samo 12 točk. Gostom je uspelo, da so uredili predvserrt svoj napad, ki je s precejšnjo sigurnostjo zmanjšal razliko na 1 točko. V tem delu so bili Beograjčani zelo uspešni, saj so dosegli kar 23 točk. Enotnost je zgrešila 7 osebnih metov (v vsej igri 11, gostje 9). V zadnjih minutah se je odigrala pred očmi 500 igralcev ostra borba v ozračju »preizkušnje živcev«, ki pa so napete sekunde konca pri igralcih in gledalcih dobro prestali. Sodila sta Mika Minič in Volf ar. goričem, ki je bil ob prekinitvi v popolnoma izgubljenem položaju. V nadaljevanju pa je uspelo jugoslovanskemu mojstru, da je rešil partijo remi. Drugo veliko presenečenje je visoka zmaga Nemčije nad Nizozemsko. Na prvi deski je Unzicker zopet pokazal mojstrsko igro v dvoboju z dr. Euve-jem, ki je kljub izgubi kvalitete igral neodločeno. V IX. kolu je bilo najvažnejše srečanje med Jugoslavijo in ZDA, ki se je končalo neodločeno. Ob prekinitvi sta bila Gligorič in Reshevsky v izenačenem položaju, vendar je Gligorič slabo nadaljeval, tako da je ameriški velemojster prišel v prednost in jo uveljavil do zmage. Poleg Trifunoviča, ki je premagal Sheinsv.-ita, je prinesel Jugoslaviji celo točko tudi inž. Vidmar, ki je ponovno dokazal, da je najuspešnejši igralec jugoslovanske reprezentance. Prekinjeno partijo Pirc in Ho-rotvitz nista nadaljevala, ker je bil jugoslovanski velemojster v popolnoma izgubljenem položaju. V petek so odigrali prekinjene partije iz prejšnjih kol. Naša reprezentanca je iz šestih partij dobila 3 in pol točke in se tako ponovno povzpela na prvo mesto. Naš najresnejši nasprotnik Argentina je imela 3 prekinjene partije, iz katerih je osvojila 2 in pol točke. V najzanimiveiši partiji s finskim prvakom Bookom je velemojster Najdorf privedel do neodločenega izida, čeprav se je zdelo, da je že v izgubljenem položaju. Na splošno se lahko reče, da je bila druga tretjina olimpiade doslej najzanimivejša, pri čemer so bile ostre borbe, posebno med udeleženci, ki so v vrhnem delu lestvice. Neuspešne igre nekaterih naših reprezentantov v zadnjih kolih in učinkovite zmage naših najresnejših nasprotnikov so omajale Jugoslaviji vodilni položaj, za katerega se bo morala v nadaljnjih dvobojih težko boriti. Rezultati odigranih dvobojev v preteklem tednu so tile: VII. kolo Jugoslavija : Peru 4:0, ZDA, Nemčija 2 in pol : 1 in pol, Nizozemska : Finska 2:2. Italija : Belgija 2 in pol : : 1 in pol, Grčija : Čile 2:2, Avstrija : : Norveška 3 in pol : pol, Francija : r Švedska 1:3, Argentina : Danska 4:0. VIII. kolo Jugoslavija : Avstrija 2:2, Čile : Danska 2 in pol : 1 in pol, Belgija : : Argentina 0:4. Finska : Italija 3:1, Nemčija : Nizozemska 3:1, Norveška i ZDA 0:4, Švedska : Peru 3:1, Grčija : : Francija pol : 3 in pol. IX. kolo Jugoslavija : ZDA 2:2, Francija : Čile 2:2, Peru: Grčija 2:2, Avstrija : : Švedska 2 in pol : 2 in pol, Nizozemska : Norveška 4:0, Italija : Nem-Nadaljevanje na 4. strani II. in lil. (NACIONALNA) ZVEZNA NOGOMETNA LIGA REZULTATI III. KOLA: Podrinje : Metalac 1 "• 0 Proleter : Kvarner 3 :2 Sloga : Odred 5 : 0 Milicionar : Napredak 2 :1 Vardar : 11. oktober 8 :1 TEKME IV. KOLA: 11. oktobar : Podrinje Metalac : Milicioner Napredak : Sloga Odred : Proleter Kvarner : Željezničar II. LIGA Sloga 13 8 3 2 31: 7 19 Napredak 13 5 5 3 19:16 15 Vardar 13 6 2 5 19: 0 14 Odred 13 5 4 4 20:12 14 Podrinje 13 4 6 3 12:12 14 Proleter 12 5 4 3 17:18 14 Milicioner 13 5 3 S 15:11 13 Kvarner 13 4 4 5 21:20 12 Metalac 13 5 2 6 14:15 12 Željezničar 12 4 4 4 13:23 12 11. oktobar 12 0 1 11 9:47 1 REZULTATI I. KOLA: Velež : Sutjeska 2 : 0 Dinamo : Rabotnički 3 : 0 Rad nitki : Proleter 2 : 0 Šibenik : Borae 2 :1 Milicioner : Rudar 3 :1 Železničar : Zagreb ft ‘X TEKME II. KOLA: Borae : Milicioner Proleter : Dinamo Rabotnički : Šibenik Zagreb : Sutjeska Radnički : Velež Rudar : Železničar III. LIGA Radnički 12 7 4 1 41: 8 18 Veles 12 8 2 2 25: 8 18 Dinamo 12 6 5 1 23:10 17 Milicioner 12 7 2 3 17:14 16 Zagreb 12 5 4 3 19:14 14 Borae 12 4 5 3 20:13 13 Proleter 12 4 3 5. 11:18 11 Šibenik 11 4 1 6 15:20 9 Rabotnički 12 3 3 6 12:23 9 Rudar 12 4 0 8 10:30 8 Sutjeska 11 2 3 6 7:17 7 železničar 12 1 0 11 5:32 2 V telovadbi so štn&eatje pokazali povprečno znanje! V petek dopoldne se je začelo na letnem telovadišču v Tivoliju v okviru študentskih iger tekmovanje v telovadbi na orodju. Nastopale so ekipe univerz Ljubljane, Beograda. Sarajeva in Zagreba. Po tekmovalnih pravilih so se v končno oceno posameznih vrst štele ocene štirih najboljših tekmovalcev s čemer je bilo omogočeno vsaki univerzi postaviti moštvo. Kljub temu pa je zagrebška ženska vrsta štela samo tri tekmovalke in se zaradi tega ni mogla uveljaviti kljub posameznicam, ki so dosegle prva mesi«. Ženske kakor moški so tekmovali v poljubnih sestavah na vseh orodjih, v poljubnem preskoku čez konja in v poljubni prosti vaji. Kljub temu pa, da na splošno ni bila dosežen.' stopnja prvega tekmovalnega razreda, z veseljem ugotavljamo vse večji interes za to fizkulturno panogo med našo visokošolsko mladino. Tekmovanju, ki je bilo izvedeno delno na telovadišču in deloma v telovadnici v Narodnem domu, je prisostvovalo lepo število gledalcev, ki so pozorno zasledovali dokaj ostro borbo za kar boljši plasman posameznikov in ekip. Kot posameznici sta se lepo izkazali obe Zagrebčanki Babičeva in Koričičeva, od katerih je zlasti slednja lepo telovadila in presenetila < svojo vajo na gredi. V primeru, da bi ekipa iz Zagreba štela še četrt:, tekmovalko, bi prepričevalno z dokajšnjim naskokom zasedla prvo mesto. Pri moških je odločno zmagala vrsta univerze Ljubljana, ki je med vsemi tudi pokazala najvišjo stopnjo znanja. Mladi zmagovalec Tomšič sr je še posebej izkazal v presti vaji in v izredno lepi ter težki sestavi na drogu, medtem ko je drugoplasirani Ogrin dokazal, da je mojster na krogih. Upravičeno šinemo trditi, da je bilo letošnje tekmovanje nova vzpodbuda našim visokošoicem za udejstvovanje v telovadbi in hkrati nov doprinos k dvigu in razvoju naše telovadbe na orodju. Moški: 1. Ljubljana 192.10: 2.-Beo-grad 179.30: 3. Sarajevo 160.60; 4. Zagreb 149.40. Posamezniki: 1. Tomšič To- ne, Ljubljana 54.30 : 2. Ogrin Niko, Ljubljana 53.70; 3. Putnikovič Radi-voj, Beograd 49.80. Ženske: 1. Ljubljana 130.80; 2. Beograd 120; 3. Sarajevo 118.70; 4. Zagreb 112.60. Posameznice: 1. Babovič Milka, Zagreb 44.70: 2. Koričič Dragica, Zagreb 44.30; 3. Deu Nevenka* Ljubljana 39.40. 0 NAŠEM NOGOMETU, NOGOMETAŠIH IN SODNIKIH Na naših nogometnih igriščih srečujemo precej pogosto razne nerednostt, proteste in celo pretepe. Publika se pritožuje nad sodniki, nekateri prav ostri navijalci se jih lotijo celo fizično, sodniki se pritožujejo nad gledalci in ti zopet niso zadovoljni z igrlaci, ki včasih spremene nogometno tekmo v pretep. Zaradi tega objavljamo naslednje sestavke, ki naj pomagajo odstraniti take pojave z naših igrišč, merodajne pa naj opozore, da je s temi stvarmi treba končati. Pretepi na igriščih Izgleda, da so naša igrišča prav v zadnjem času postala prostor za medsebojna obračunavanja in mnogokrat srečamo primer skrajne nediscipliniranosti. Ker se ti dogodki iz tedna v teden vrstijo in to vedno bolj pogosteje, hočemo v nekaj vrstah opisati dva primera, ki zahtevata od nadrejenih forumov, da jih temeljito preiščejo, ugotovijo krivce in izrečejo najstrožje kazni. Kot prvi primer bi navedli nogometno tekmo med Železničarjem 11 iz Nove Gorice in Mladostjo iz Ajdovščine. Igralci iz Aajdovščine so gostovali v Novi Gorici z željo, da pokažejo svoje znanje in poglobijo tovariške vezi z moštvom Železničarja iz Nove Gorice Toda že ob prihodu na igrišče je bilo. opaziti, da bo tekma več kakor borbena, kajti začeli so se vrstiti nešportni izrazi z obeh strani. V drugem vost, nepotrebno prerekanje, skratka, skrajno nediscipliniranost, ki postavlja vse študentske igre v kaj slabo luč. Največja nerednost pa se je pripetila, kakor smo zgoraj omenili, v začetku prejšnjega tedna med zastopniki posameznih univerz, ki so tekmovali za najboljše mesto v nogometu. V tekmi Beograd : Skoplje je nastal nenadoma majhen prepir, iz prepira surovo prerekanje in splošen pretep. Razumljivo je, da bi morali biti sodnikovi ukrepi prav v tem trenutku najstrožji, odnosno še strožji, saj je izključil že lepo število igralcev, pa vendar ni nič pomagalo, kajti pretep se je stopnjeval iz trenutka v trenutek. Bilo je celo nekaj ranjenih, ki so morali zapustiti igrišče in si iskati pomoči v ljubljanski bolnišnici. Človek bi mislil, da bo ukor tem študentom služil kot primer ostalim In da se bodo od tega trenutka dalje ostale . igre razvijale v tovariškem duhu. Toda že naslednja tekma med Sarajevom in Zagrebom je pokazala, da so bili vsi opomini zaman, saj se je tudi ta igra končala s splošnim pretepom in zopet so morali igralci bolj ali manj ranjeni iskati zdravniško pomoč. Razumljivo je, da je po tem dogodku vodstvo študentskih iger prepovedalo nadaljnje tekmovanje v nogometu, skrajno nedisciplinirane In nešportne igralce pa poslalo s prvim vlakom na svoje domove. Ta dva dogodka nam narekujeta, da bo morala odslej dalje Nogometna zveza še budneje paziti na posamezne tekme, saj nam takšno vedenje kvari splošen ugled, na drugi strani pa ruši športno disciplino, ki je ena izmed' osnov fizkulturnega udejstvovanja. Še o Odredu in Železničarju V gornjem sestavku smo pisali o pretepih in medsebojnih obračunavanjih na, nogomtenih igriščih. Tudi to. delu igre se je položaj skrajno zaostril.1 kar nameravamo obravnavati sedaj, predvsem zato, ..ker so igralci Mladosti i bi spadalo prav za prav pod isti na-z lepšo igro skušali znižati razliko vj slov, vendar pa je tema bolj obširna, golih. Nenadoma je nastal na igrišču j ker zadeva tudi pisma Nogometne pretep, ker je domači branilec napa-! zveze Jugoslavije upravi Odreda, v dalca gostov zaradi dobre igre oklo- i katerem zavrača njegovo pritožbo gle-futal. V pretep je takoj posegel sred- i de tekme Železničar (Sarajevo) : Od- nji krilec Mladosti Godina, ki je knock-outiral nasprotnega igralca. To je bil povod za splošen pretep. Sodnik ni bil sposoben voditi igre v miru, pa končno, saj tega tudi ni mogel, ker ga nihče od igralcev ni poslušal. Sele tedaj, ko so bili vsi več ali manj »utrujeni« od medsebojnega obračunavanja, se je igra nadaljevala. Kako, si lahko mislimo! Drug primer, ki zasluži še večje graje, se je pripetil te dni na ljubljanskem stadionu med študenti univerz, ki so v okviru tretjih študentskih »iger tekmovali v nogometu. Ob tej priložnosti bi poudarili, da so letošnje študentske igre več ali manj slabo pripravljene, predvsem s strani vodstev posameznih univerz, katera ne znajo svojim študentom prikazati veliko pomembnost študentskih iger, ki morajo biti svetel primer najlepše medsebojne povezanosti, tovarištva in resničnega športnega duha. Dogajalo pa se je prav nasprotno. Na tem ali onem športnem igrišču, kjer so se odvijale študentske igre, si opazil to nerednost, ono suro- KJER JE VOLJA, TAM JE POT Ali poznate enačbo u= dXv ? Pove nam, da je uspeh delo krat volja o ulomljeno z ovirami. Sestavili so jo mariborski veslači. Premnogokrat je imenovalec ovira močnejši kakor skupni števec: delo in volja. Prav nasprotno pa so nam mariborski veslači pokazali kako se da kljub oviram z voljo in 'intenzivnim delom realizirati zastavljeni načrt: postavili so prostoren veslaški dem in s tem naredili prvi velik korak za ustvaritev novega veslaškega žarišča na našem Štajerskem. Nepoučen občudovalec tega veslaškega doma morda niti ne sluti, da je vloženih v ta objekt preko 10.000 prostovoljnih delovnih ur, osemdeset kubi-kov posojenega lesa, nasutih 1000 kubikov gramoza, zraven pa še vse nešte-vilne prošnje, intervencije itd. Duša vsega dela je bil neumorni in iznajdljivi' predsednik veslaškega kluba v mariborskem Poletu tov. Lipko Franček, desno roko pa je imel v c and. chem., tov. Gaspariju Dragu. Precej so pomagale sindikalne podružnice mariborskih komunalnih podjetij, narodne in komunalne banke. Obžalovati je treba dejstvo, da se mariborska mladina ni hotela odzvati prošnji za pomoč pri postavljanju doma. Novi veslaški dom je po dolgih letih prvi veslaški objekt v Sloveniji in stoji na lepem mestu 2 km nad Mariborskm otokom, kjer so spremenili Dravo iv široko in preko 10 km dolgo jezero. Tu bodo imeli agilni mariborski veslači' idealno priložnost za vsestranski trening, ne samo v tekmovalnem veslanju, ampak tudi v brodarstvu in kajakaštvu. Seveda bodo morali poskrbeti vsaj za minimalni plovni park, ki bo lahko zadostil potrebam številnih interesentov za veslaški šport v tem močnem industrijskem središču. Prepričani smo, da jim bo tudi to uspelo, če primerjamo s kakšno navdušenostjo so se zagrizli v gradnjo svojega doma. Ta veseli dogodek v Mariboru pa bo imel še posebno razveseljive posledice tudi pri dvigu slovenskega športa v celoti. Doslej so nas namreč na prvenstvih zastopali le veslači ljubljanske »Savice«, odslej pa se bo začela razvijati plemenita in koristna borba med ljubljanska »Savico« in mariborskim Poletom in tudi Bledom, kjer je prav zadnji čas okoli 40 veslačev začelo resno trenirati pod vodstvom sposobnega trenerja. Ta rivaliteta more biti slovenskemu športu samo v korist in bo nujno prispevala k dvigu slovenskega veslaškega športa. Pri tem pa je treba ponovno naglasiti potrebo po novih čolnih, ki naj se smotrno dodelijo najpotrebnejšim in najsposobnejšim veslaškim klubom. Le na ta način bomo lahko v bodoče stopili ob bok ostalim priznanim veslaškim klubom v državi. Fizkulturni park Železničarja raste Te dni so na fizkulturnem parku Železničarja v Šiški dodali znaten prispevek za dovršitev tega mogočnega športnega kompleksa. Delovna brigada absolventov prometno-komercialne šole iz Podbrda je po končani šoli in uspešnem.nastopu na fizkulturnem in kulturnem tekmovanju v Novem Sadu. kjer si je med petimi šolami priborila najboljše mesto, izvršila v treh tednih nad 12.000 delovnih ur ter pri tem za 95.50/, povprečno prekoračila veljavne norme za betonska, zemeljska in posebno tesarska dela. Najvidneje sta pod marljivimi rokami brigadirjev napredovali tribuna in zelena ploskev nogometnega igrišča. Zaradi izrednega poleta in velikega efekta pri delu je bila brigada pred raahadotn proglašena za udarno. Y okvire prisrčne domače svečanosti, ki je ie pripravila s kvalitetnim sporedom, so ji za uspehe in počastitev čestitali funkcionarji železnce in gradbeni odbor, ki ji je v znak priznanja poklonil tudi lično diplomo. red, 2. aprila 1950. leta v Ljubljani. Ze takrat smo pisali, da je bila to vse prej kot nogometna tekma in da jo je treba nujno razveljaviti. Odred je na to takoj poslal protest Nogometni zvezi Jugoslavije in to zahteval, poleg tega pa tudi razveljavljenje suspenza nad Odredovim igralcem Benvenuttijem. O tekmi sami smo že poročali in približno 10.000 gledalcev ve kako je potekala. Zato na tem mestu ne bi objavljali protesta Odreda v celoti, saj ponavlja samo to, kar smo videli, V celoti ne bomo objavljali tudi odgovora Nogometne zveze Jugoslavije, ki ga je pred kratkim poslala Odredu, ampak bomo zabeležili samo nekaj odstavkov z našim komentarjem. V drugi točki navaja Odred, da je nek igralec Železničarja surovo podrl Lesjaka, ko je ta prodrl pred nasprotnikov gol. To je bilo v kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na belo točko, to se pravi, naj se izvede kazenski strel. Medtem pa so igralci Železničarja intervenirali in sodnik je svoj odlok umaknil in dosodil šestnajstine trovko. Nogometna zveza Jugoslavije pa pravi na to tole: »Sodnik Heger vztraja na tem, da je Igro prekinil zaradi prekrška izven šestnajst-metrovke. Da je to res dokazuje s tem, da je pomožnemu sodniku Perku, ki je po njegovem mnenju šel na igrišče, ker so ga nagovorili gledalci, pokazal odtise čevljev, ki so se jasno videli izven šest naj stmet rovke.« Torej, eden izmed glavnih dokazov naj bo to, da je videl odtiske čevljev na nogometnem igrišču, po katerem neprestano tekajo igralci. »Z ozirom na to, da ni dokazov, da je sodnik Heger sodil pristransko. Drugi zvezni turnir v namiznem tenisu V minulem tednu je bil v Nišu dru- gi zvezni namiznoteniški turnir, kjer so sodelovali najboljši igralci iz vse države. Največje zanimanje je vladalo predvsem za igre posameznikov, saj je bilo pričakovati, da bo med člani velika borba za prvo mesto med Ha.ran-gozom II. in Dolinarjem, ki je letošnii državni prvak Ob tej priložnosti je uspelo Harangozu II premagati Dolinarja in to v izredno zanimivi in napeti borbi. V splošnem lahko trdimo, da je bil turnir v Nišu dobro pripravljen, na drugi strani pa je nudil priložnost organizatorjem mednarodnega prvenstva FLRJ v Opatiji, da ugotovijo trenotno formo najboljših namiznoteniških igralcev Jugoslavije. Rezultati: Moški — posamezno: finale: Harangozo : Dolinar 21,16, 21.19, 21,18; ženske posamezno: finale: Urek : Dolinar 3:0; moški — posamezno 2. razred, finale: Prohaska : Muči 2:0; mladinci — posamezno, finaie: Markovič : Gra-matčikov 2:0, moške dvojice, finale: Harangozo — Dolinar : Blaži — Vogrinc 3:1. Po tekmovanju posameznikov so nastopila tudi moštva za najvišji naslov v državi. Mladost si je osvojila prvo mesto, moške in ženske ekipe, Spartak pa prvo mesto v tekmovanju mladinskih ekip. Ob tej priložnosti bi poudarili zmago Dolinarja, ki ie po zanimivi igri to pot premagal Harangoza II. Rezultati: Moški — finale: Mladost — Spartak 5:3; mladinci — finale: Spartak: Lokomotiva 5:1; ženske finale: Mladost : Železničar 3:0. Skupni meddruštveni plasman II. zveznega turnirja: Mladost 77,5 točk, Spartak 70, Železničar (Novi Sad) 42,5, Lokomotiva 38, Železničar (Kranj), 26. Milicionar 25, Železničar (Beograd) 24. Skupni plasman I. In II. Zveznega turnirja Spartak 159 točk, Mladost 112,5, Železničar (Bed) 81. Železničar1 (Novi Sad 64,5, Milicioner 62, Lokomotiva 45 in tako dalje. Francoski odbojkaši pridejo v Tijubljano Dalj časa je od tega, ko so slovenski odbojkaši imeli priložnost tekmovati v odbojki z inozemskimi igralci. Pred nedavnim je jugoslovanska reprezentanca nastopila v Franbiji in prepričljivo premagala nasprotnika. Gostovanje jugoslovanskih odbojkašev v Fran. ciji pa je rodilo še drug uspeh, saj so se z njimi dogovorili za nekatera mednarodna srečanja v Jugoslaviji. V soboto 9. in v nedeljo 10. t. m. bodo nastopili v Ljubljani odbojkaši Bordeaux-a, kjer nastopajo 3 francoski reprezentanti. Ob tej priložnosti pa bodo imeli ljubitelji odbojke priložnost videti še druge igre, kajti gostovanje francoskih odbojkašev bo združeno s tekmovanjem odbojkaške zvezne lige. Prav gotovo fcd to tekmovanje zelo zanimivo, saj bo to v Ljubljani po dolgem času mednarodna prireditev, na kar že danes opozarjamo naše športno občinstvo. odnosno, da je ta slučaj presodil namerno, tudi to ni razlog, da bi se lahko tekma razveljavila.« V odgovor na točko 4, kjer pravi Odred, kako so igralci Železničarja z.ačeli groziti sodniku, ker je prisodil kazenski strel in ga celo fizično napadli, ter kako so vdrli gledalci na igrišče in stai se dva igralca Železničarja začela z njimi pretepati itd., pravi NZJ: »Sodnik Heger je objasnil ta slučaj takole: »Napadalec Odreda Razbomik je tekel proti golu Poleg njega je tekel tudi igralec Železničarja, ki je naenkrat odbil žogo v kot. Cez njegovo nogo je padel Razbornik, na njega pa imenovani igralec Železničarja. Sodnik je bil na levi strani zone diagonale in je pokazal v smeri kota. Vtem trenutku je vdrlo občinstvo na igrišče in začeli so se tolči.« »Sodnik Heger prizna, da so ga igralci Železničarja obkolili in vprašali kaj je odločil. Odgovoril je .korner1.« Se mnogo stvari bi se dalo vzeti iz odgovora Nogometne zveze Jugoslavije Odredu, vendar pa zaradi omejenega prostora dodamo samo še tole: * . Skoraj ves odgovor NZJ Odredu sloni na izjavah sodnika, ki jasno brani svoj prestiž in sodniški ugled. Sodnik ne bo nikoli priznal, da je na pritisk spremenil prvotno odločbo. Prekrški, ki s0 se dogajali na igrišču, sq bili za NZJ premali. Ni bilo dosti, če je Domorodski, igralec Železničarja začel udrihati po Kumarju, niti ni dovolj, če . igralci ene strani začno fizično pretepati sodnika in mu groziti da bo »joj,« če ne bo spremenil odločbe. V svojem odgovoru namreč NZJ pravi, da se to prav lahko zgodi in da zaradi tega tekma ne more biti razveljavljena. Navaja sicer tudi tn, da je dala sodnika Hegerja in nekatere igralce v disciplinski postopek, v ostalem pa pravi dobesedno tole: »Na temelju tega se je izvršni odbor NZJ postavil na stališče, dni je imel sodnik Heger nekatere napake, ki pa niso bile odločujoče na izid tekme in je zavoljo tega tekmo registriral s prvotnim rezultatom.« Mi pa se pridružujemo mnenju, da bi biijo treba enkrat ostro poseči v takšne razmere, razveljaviti prete-paške tekme in izključevati igralce, ki zakrivijo podobne nerede, ker drugače se bo to vedno doga jalo na naših nogometnih igriščih in le redkokdaj bomo videli res leno borbo v plemenitem športnem duhu. Macorstti Lado Dobri m slabi sodniki Upravičeno se od nogometnih sodnikov zahteva natančno poznavanje pravil nogometne igre, večja mera odgovornosti in vzorno obnašanje. Neupravičeni očitki, ki lete včasih na sodnike od igralcev, pa presegajo že vse meje. Igralec lahko neštetokrat odpove, pa zavoljo tega pri igralcih in gledalcih ne bo naletel na toliko ogorčenje kot sodnik. Četudi je sodnik stokrat dobro opravil svoje delo, se mu bo ena sama pogreška štela v največje zlo in doživela največje negodovanje. Res je — imamo dobre in slabe sodnike, kot imamo dobre in slabe igralce. Vsekakor pa bi se od igralcev in gledalcev pričakovalo toliko objektivnosti in sa-mopremagovanja, da bi ravnodušno in mirno prešli preko slučajne (namerne itak ni) napa-ke, ki jo je zagrešil sodnik. Ce bo šlo tako naprej, bomo imeli samo še slabe sodnike. Današnje sodniško vprašanje ni toliko problem sposobnosti kot stvar zaupanja. Mnogi naši starejši sodniki se umikajo z igrišč, ker nočejo, da hi neodgovorni kričači pokvarili njihov dober športni in družabni glas. Ce bi imeli na naših nogometnih igriščih v športnem duhu vzgojeno občinstvo, bi se prilike v marsičem bistveno izboljšale. Sodniki bi se v zavesti, da jih gledalci spremljajo r zaupanjem, počutili bolj sproščene in presenetil bi nas njihov napredek; ki bi prav gotovo dosegel nepričakovano stopnjo. ■ Sodnik nima možnosti, da bi ustvarjal na igrišču nove situacije; to .možnost imajo edino le moštva. Zato sb povsem neumestne izjave: »sodniku je ušla igra iz rok« ali »s svojimi napačnimi določitvami je povzročil, da se je igra izrodila« ali »sodnik je vsega kriv, ker je sodil slabo« itd- Ali ne bi moštva, ki so vzgojena v športnem duhu in vedo kaj je disciplina in tovarištvo, odigrala tekmo lahko celo brez sodnika? Vsak gledalec, ki si hoče zaslužiti ime športnika, mora biti sposoben gledati tekmo brez neupravičenih medklicev in- žvižganja. Marsikdo pa ima že v naprej napačno in deloma protislovno mnenje o sodnikovem sojenju, kot da sodnik ni nepristranski razsojevalec, marveč zli duh, ki leta . s piščalko, da trga igro in povzroča zlo. Marsikateri incident se ne bi zgodil, če bi igralci in gledalci imeli pravo stališče napram sodniku. Tudi sodnik je športni tovariš, ki stremi za tem, da vodi igro v duhu športnega tovarištva. Ce pa žvižga, ne dela tega zaradi slabe volje ali pa za šalo, marveč zato, ker je po svojem prepričanju in odgovornosti napram pravilom igre dolžan posredovati. Slabi sodniki ne sodijo vedno slabo in tudi dobri imajo včasih slab dan. To ve vsakdo! Ne obešajte pa sodnikom na vrat večje krivde, kot jo zaslužijo. Slabo sojenje še ne daje igralcem in publiki proste poti za nešportne izpade proti nasprotnim igralcem ali celo proti sodniku. Brez dvoma drži, da je športno občinstvo posebno na nogometnih tekmah razgreto in razvneto. Nepristransko bodrenje nastopajočih moštev bo vsakdo odobraval, pa naj bo še tako glasno ali živo, obsojati pa moramo kričavost, neupravičene in nekulturne medklice, ki so tako pogosti na naših igriščih, zlasti pa ob igriščih. Poboljšanje v tej smeri pa bo mogoče le takrat, kadar bomo odpravili nepravilno rivaliteto med klubi in društvi in vnesli v vsa društva pravilne tovariške odnose, ki naj bodo značilni za športnike današnje dobe. Težko bo to doseči, dokler bo vsak klub imel dvojna pravila, ena za pre-greške lastnih igralcev, druga za nasprotne igralce. Težko bo to doseči, dokler bodo klubi hvalili sodnika, četudi vedo, da je oškodoval nasprotno stranko in grajali sodnika, kadar potrebujejo vzroke za opravičenje poraza. Težko bo to doseči, dokler bodo klubi zagovarjali in dajali potuho nešportnim igralcem in rai.ši klevetali sodnika, kot priznali pogreške svojega igralca. To naj bo geslo vsakega športnika, vsakega nogometaša! Sistematično je treba odstraniti z naših igrišč vse nezdrave pojave. Zato pa je potrebno sodelovanje vseh, Kaj pa igralci? Od vseh športnih panog je nogomet prav gotovo ena izmed najborbenejših. Neposredna borba, nepretrgano igralčevo borbeno razpoloženje in neizogibni telesni dotiki in udari z nasprotnim igralcem, vsebujejo pogosto skušnjavo, da zapeljejo igralca z razdražljivim značajem v pregrešek, ki ni samo kazniv v smislu nogometnih pravil, marveč tudi v sramoto pravemu športniku. Taki postopki prinašajo nogometnemu športu očitek, da je surova igra. Ce bi bil ta očitek upravičen, potem bi morala imeti nogometna igra že v svojem značaju posebnost, s katero bi igralca silila v surova dejanja. To pa ni res! Kdor pozna nogometna praviia, dobro ve, da prepovedujejo vsako zahrbtno in surovo dejanje. Iz tega je torej 'razvidno, da'sb“za surovosti: ki se dogajajo na igriščah, odgovorni le igralci. Na eni strani razburljiva kri — na drugi strani stroga pravila, nad katerimi bdi sodnik — po sredi pa brzdanje čustev — igralčevo samoza-tajevanje. To čednost pa je treba vzgojiti. Odpravimo-te napake in kmalu bomo imeli na nogometnih igriščih samo še dobre igralce, katere bodo vodili samo še — prav dobri sodniki! UaPESNO DELO KOŠARKAŠEV V ŠEMPETRU Leto in pol je od tega, ko je začel bivši igralec zaderskega moštva tov. Mozetič uveljavljati tudi v Šempetru pri Gorici lepo košarkaško Igro. V začetku so mu priskočili na pomoč Berce iz Dornberga in inž. Marijan Šibenik, pozneje pa še mladinca Pahor in Blažič. Ob zaključku republiškega tekmovanja Je bila ta ekipa na tretjem mestu, kar je vsekakor velik uspeh, če pomislimo na težkoče, ki so jih imeli pri ustanovitvi, kakor tudi prt treningu, ker je večina igralcev doma iz okoliških krajev. Največje težkoče pa so imeli igralci zato, ker so morali vse stroške plačevati sami in jih ni pri tem nihče podpiral. Ob začetku drugega prvenstva Slovenije se je število Igralcev povečalo. Poleg prvega in drugega moštva so ustanovili še pionirsko in žensko ekipo, ki se je vedno bolj uveljavljala. Pri tem je sicer zopet nastajalo finančno vprašanje. vendar jim je tudi to pot uspelo prebroditi težave. Tudi v zadnjem času lahko opaziš na igrišču živahno pripravljanje za skoraj-šen pričetek drugega dela jesenskega prvenstva. Dvakrat tedensko vadijo igralci prve in druge skupine, enkrat pa pionirji in ženska ekipa. Tz tega lahko vidimo, da so košarkaši na Goriškem zelo marljivi, na drugi strani pa lahko služijo za primer, kako v več primerih zmaga samo odločna volja Igralcev. Hladnik. TD ŽIRI .IE IMELO SVOJ DRUŠTVENI NASTOP Letošnji telovadni nastop TD 2iri je prikazal uspešen razvoj tega. tako oddaljenega društva od prometnih zvez. S svojimi točkami so prikazali delovanje, ki je v več primerih tudi samoiniciativno. Na nastopu so vzbudile posebno pozornost članice ln mladinke, ki so izvajale posamezne točke, sestavljene z lastnimi kompozicijami, program in tehnično vodstvo je bilo dobro pripravljeno, tako da se je ves nastop razvijal brez večjih odmorov. Nastopili so pionirji in pionirke, mladinci in mladinke, člani in članice, vsega skupaj lil telovadcev. To je bil prvi društveni nastop v kranjskem okraju, ki je bil vestno pripravljen, in ki naj služi za primer ostalim društvom. Zoran. V ŠT. VIDU SO USTANOVILI SMUČARSKI KLUB Preteklo sredo so se zbrali mladi šentviški smučarji k ustanovni skupščini Smučarskega kluba. Do ustanovitve kluba jih je pripravilo delno nerazumevanje odbornikov TD. kjer so delovali doslej kot sekcija, še bolj pa dejstvo. da razmeroma visoka stopnja tekmovalnega kadra nujno zahteva tudi novo organizacijsko obliko. Na ustrezajoča mesta so bili izvoljeni resni smučarski delavci, ki že po svojem dosedanjem delu dajejo zadostno jamstvo za uspešen nadaljnji razvoj mladega kluba. Kot delegat SZS .ie skupščini prisostvoval tov. Ante Gnidovec, ki je med drugim poudaril, da se je treba že med letom vestno pripravljati, če hoče smučar doseči uspehe v zimski sezoni. Izvoljen je bil nov odbor, ki ga sestavljajo: predsednik Turk Polde. tehnični vodja in sekretar. Erman Tone, blagajnik in pomočnik Gorišek Lado, vodja sodniškega zbora Erman Franc, referenta za kadre pa Kocjan ir, Jemec Marijan. V nadzornem odboru sta dr. Bajec in Gorišek starejši. ŠPORTNI DAN V SLOVENSKIH KONJICAH 20. avgusta je priredil STD Konus pester športni program v okviru športnega dneva, ki je obsegal balkansko štafeto, odboikaški in nogometni turnir. Sodelovali so člani »Usniarja« iz Šoštanja, F A Tekstilec iz Celja, FD Rogatec in FD Zreče. Prvo mesto sl je priborilo v balkanski štefett moštvo Konusa, drugo Usnla, m in tretje Zreče. Odbojlcaški turnir je nudil gledalc-tm vrsto lepih iger, kjer se je predvsem odlikovalo moštvo Usnjarja iz Šoštanja, na drugem mestu se je uveljavil Tekstilec iz Celja, tretje in četrto mesto pa sta dosegla Konus in Rogatec. Največje zanimanje pa je vladalo za nogometni turnir. V lepi igri te domače moštvo v 1. polčasu premaealo Usnjarja z rezultatom 3:0, kar je zadostovalo za končno zmago. Končno stanje po vseh disciplinah: 1. Konus (Slovenske Konjice) 67 točk. 2. Usnjar (Šoštanj) 63, 3. Tekstilec (Celje) 51, 4. Rogatec 32, 5. Zreče 16. Košarkaško v Trbovljah l v v igrišče in še kai Košarkaši trboveljskega Rudarja so slavili svojo največjo zmago. Končali so dela na novem košarkaškem igrišču za OLO. Zdaj se že pripravljajo za prvo tekmo. Stal sem med nasipoma, ki sta ob daljših straneh igrišča, dolga ravno tako kot igrišče, visoka kakih 30 cm in približno 2 m široka. Tu bo prostor za občinstvo, kasneje bomo tu postavili še klopi in tako bo nastala tribuna. Gledal sem po ravni rdeči ploskvi, dolgi 30 m in polovico toliko široki, ki je v začetku nekoliko nad travnatim igriščem, na koncu pa pod njim. Tako je igrišče zdaj ravno, staro igrišče pa visi od severa proti jugu. Zato pa je bilo potrebno na spodnji strani zemljo nasuti, zgoraj pa jo odkopati. V začetku meseca marca so pionirji in nekateri mladinci trboveljske gimnazije samoiniciativno in na pobudo profesorja za fizkulturo. začeli razkopavati zmrznjeno staro košarkaško igrišče na gimnazijskem telovadišču. Nihče pravzaprav ni vedel, čemu vse to delo. Skoraj v meseuc dni je bilo odkopane na prostoru 30 X 16 100 kub. metrov zemlje (saj je bila minimalna globina jame 20 centimetrov). Potem je sneg padel na nasipe zemlje in v veliko jamo. Morali so prenehati z delom. Takoj ko je sneg skopnel, še v blatu in mrazu, so mladi košarkaši začeli dovažati v jamo kamenje. Avtomobil za avtomobilom je izginil v velikem prostoru. Zdaj se je šele videlo kolikšnega dela smo se lotili! Kamenje še ni pokrilo tla, ko smo že dovažali pesek, čas je hitel. Predno smo začeli delati, smo mislili, da bomo že prve pomladanske dni lahko tu igrali tekme. Zdaj je bilo jasno, da to delo ni majhno in da igrišče tudi ne bo tako hitro gotovo. Čeprav je bilo v začetku med vso gimnazijsko mladino precej zanimanja, so pozneje prihajali na delo vedno le eni in isti. Tudi mladinska organizacija se za delo ni zanimala. Sami smo bili organizatorji in sami delavci. Mnogokrat, ko so se drugi sprehajali in zabavali, smo mi delali. Posmehovali so se nam. Zdaj jim lahko vračamo, pa še pošteno! Spomnil sem se še na nekaj, cesar danes ne primanjkuje pri takih delih, kot je naše. To je birokracijo n metrov. Tako bo nastala na i večja zanimivost pri nrehifpvaniu. ker če bo hotela era ekioa prehiteti drugo, se ji bo morala naiprej približati, nato pa še prehiteti za 25 metrov, ker v nasprotnem slučaju lahko izpade. Posebni dopisnik „Po!eta” ing. Megušar Maks: Teden dni na evropskem prvenstvu v BRUS L J Milijonska prestolica Belgije Bru-xelles je v dneh 23.-27. avgusta t. 1. bila središče živega zanimanja vseh evropskih športnikov, predvsem atletov, saj so bile tam vroče borbe za prvenstvo Evrope v atletiki. Dvajset evropskih držav je poslalo na ta četrti evropski šampiona! svoje najboljše predstavnike in predstavnice, da v plemeniti športni borbi med seboj preizkusijo svoje sposobnosti in sebi ter svojim domovinam v slavo pribore zmage ali čim boljši uspeh. Tudi Jugoslavija se je udeležila tega prvenstva z eno številčno najmočnejših ekip med vsemi udeleženci. Čeravno nismo mogli pričakovati velikih zmag, vendar višaj zato, da pred velikim svetom pokažemo koliko smo napre-idiovali pa tudi zato, da bi se naši športniki zunaj med velikimi v svojo korist čim več naučili. Kdo ne bi želel na tako veliko mednarodno prireditev? — Nervoza, ugibanja, pritajene, pa tudi glasne želje, so bile v dneh pred vsem tekmovanjem osrednji predmet razgovorov med našimi športniki, ki so zavidali srečne izbrance, določene da potujejo v Belgijo. Med štiridesetimi člani naše državne atletske reprezentance je bito tudi pet slovenskih tekmovalcev, oz. tekmovalk, to je Zupančič, Zagorc, Hanc, Knezova in Kotluškova, če pa prištejemo k njim še v Zagrebu in Beogradu živeče slovenske atlete in atletinje Račiča, Rebulo, Žerjala, Sumakovo in But-jevo, je tako štel slovenski del celotne reprezentance ravno četrtino, torej deset udeležencev. V vodstvu so bili vodilni predstavniki Atletske zveze Jugoslavije, M so se jim pridružili še nekateri novinarji iz Beograda in predavatelji državnega instituta za fizkulturo DIF kot strokovni opazo. valci. Prav gotovo je, da smo želeli tudi Slovenci poslati poleg samih tekmovalcev vsaj enega če ne dva športna strokovnjaka, ali novinarja, ki naj bi na prireditvi tolikšnega obsega, kot je bito letošnje IV. evropsko prvenstvo v Brtccellesu, čim več videla in pridobljena opazovanja po tisku ali govorjene [besede prenesla na naše športnike in tisto športno javnost, ki se za( atletiko stalno zanima. Najprej sta bila predlagana in določena za strokovna spremljevalca tov. Gradišnik Fedor in Sturm Jože, je pa pozneje ostal za pot v Belgijo na listi ie še tov. Sturm. In še ta je po ve likih zapletljajih in težavah z znatno Zamudo edini od obeh prišel v Belgijo. Naš športni tisk je bil v nemali zadregi: pošlje li posebnega dopisnika ali ne, — Težava je bila drugje, ne v tem, da bi pomišljali odgovoriti na to vprašanje drugače kot pritrdilno. Potrebni so potni listi, vizumi, devize in še marsikaj drugega, časa pa je primanjkavalo prav obupno, saj so se drugi prijavili že davno preje in so imeli vsaj upanje, da vse to urede. Vendar je potrebno poskusiti in se enkrat pogumno odločiti, četudi na tveganje za veliko, kar naj znatno preseže skromen okvir v katerem običajno delamo. Le v velikem svetu se dožive in vidijo tako velike stvari kot je bil to sllučaj sedaj. Tam se lahko človek marsikaj nauči, tako da lahko tudi doma s pridom uporabi. Padla je beseda: ali bi šel? Ali upaš uspeti? Obvladaš Li jezik, našo stroko, se boš znašel, da ne boš šel samo na izlet? Važno je, da boš nekaj videl, pridobil, vse to nazaj prinesel, nam in drugim posredoval, da se bomo zopet nekaj novega naučili. — Velja, poizkusimo, čeprav je časa obupno malo. POSEBBNI DOPISNK »POLETA« POIZKUSA PRITI V BELGIJO Tiste dni po usodnem vprašanju iti, — ne iti —1 in po odločitvi, da se vendarle gre, si mogel videti v Ljubljani moža v sivem, z brki, srednjih let, srednje rasti, ki je itak več na kolesu kot peš, kako je dirkal po Ljubljani, od Atletske do Fizkuiturne zveze, od tam na Komite za fizkulturo, pa zopet v avdijenco k predsedniku Fizkuiturne zveze, od tam na Urad za informacije, vmes še dvakrat, trikrat še na Odsek za potna dovoljenja in kar mimogrede še p0 informacije v Narodno banko kajko bo z denarjem, pa zopet v redakcijo »Poleta« — začaran krog, ki je izgledal, da mu res ni konca. Izgledal je kot kakšen kurir, ki prinaša s partizanskega bojišča stalno nove vesti: Napadamo z levega boka, uspel nam je predor, potne liste bomo dobili, toda denarja še ni. Napad sovražnika z desne — devize za inozemstvo blokirane, spretna intervencija direktno na central-nem bojišču. Uspe rahel predor, nekaj deviz bo. nikakor pa toliko kot jih iščemo. Situacija je še vedno kritična in skoraj izgleda, da denarja ne' bo, da torej ostanemo doma. Prav v zadnjem trenutku poslednji manever in kot uspeh vzstrajnosti in ži-lavosti pa seveda velike uvidevnosti naših odgovornih činiteljev: devize so tu. toda iz Beograda še' ni nazaj potnega lista. Nova, mučna zapreka. — Dan odhoda naše reprezentance — sobota, 19. avgust. Reprezentanca je odšla iz Beograda v petek, is. ponoči in potuje skozi Ljubljano okrog devetih dopoldne. Na kolodvoru jo čakamo v polni vojni opremi s kovčki in primerno dozo nervoznosti, »s prijaznim smehljajem« vrnejo našemu mo-v sivem njegov potni list le z bel-Sijskim vizumom, toda brez^ ostalih ;"bumov in mu lepo obrazložijo »da toko žale. ali ni je nikako bilo moguče dobiti francoske niti ostalih viza niti njeen, niti zn druga Dušana od »Pravice«, koji bi isto imao da putii-5e« — Vlak odpelje proti Parizu. Na kolodvoru v Ljubljani ostanejo trije slovenski kandidati zn isto pot, drugi so odšli, oni so »izvis.ill« Ih toliko le *Bnjn. potov, skrbi, intervencij, zato da tako enostavno ostaneš doma? Nikakor. obupati se ne sme. Poskusimo hove variante. Toda kakšni so njihovi izgledi za to? Za tov. Dušana dokaj minimalni. On ima razmeroma najmanj šans, ker je ostal brez deviz, naš mož v sivem pa brez viz. Tov. Jože bo verjetno potoval drugi dan, ali pa v ponedeljek z zagrebško »Lokomotivo«, v njenem posebnem vagonu, kjer si bodo kuhali sami in pravijo, da bodo že kako »izgurali« tudi brez deviz. Prijatelji se razidejo vsak na svoje, toda vsi z istim tesnobnim občutkom: kaj je res to potrebno? Naš posebni dopisnik hiti s kolodvora na JAT. Brzojavllja v Zagreb »Naročam avionski sedež ponedeljek Zagreb—Frankfurt aii torek Zagreb— Ziirich«. Uradnica v poslovalnici: »Imate švicarski, odnosno angleški vizum?« — »Prosim, pošljite to naročilo, vse drugo bom že uredil pra-vočano, sedaj mi je važen prostor v avionu.« Malo se nasmehne, čudi se pogumu, ne ve pa, da izvira ta pogum iz obupa. Popoldne pride odgovor iz Zagreba »Nemoguče, sve zavzeto.« — »Tovariš, vidim, da ste vztrajni in odločni, vendar obžalujem, ni vam uspelo, nimate sreče.« — Isti dan zvečer si mogel pred poslovalnico JAT na (Miklošičevi dve uri kasneje opaziti tale slučajni prizor: »Zdravo Maks, kako si, kaj delaš?« —- »Zdravo Brane, kaj pa ti tu, kje si pa ti?« — Odgovor »Danes sem slučajno v Ljubljani, v ponedeljek se vračam v Beograd. Sem pilot JAT in vozim večji del mednarodne proge. Zbolel je tovariš, pa so poslali mene čisto izjemno. Malo morda tudi zaradi vaše ljubljanske megle, ker jo kot Slovenec dobro poznam«— Stara prijatelja iz mladosti in sotrpina iz ujetništva sta kmalu v živem pogovoru. Naš mož v sivem hiti pripovedovati prijatelju Branku, kako mu ga je usoda pripeljala po sedmih letih na uro in minuto točno tedaj ko ga najbolj potrebuje, V hotelu Union na vrtu predstavi pilot Branko svojega prijatelja ostalim tovarišem pilotom: »Drugovi, kako da ga prebacimo za BriseLj, Dobar mi je prijatelj i drug iz zarobljeništva. Cuj Joviče, ko vozi u ponedeljak za Frankfurt?« Odgovor: »Cini mi se, Cika Marko« — »E dobro, probačemo.« — Načrt je napravljen, pričenja nova igra, hujša od vseh hazardov, negotova, brez pravih adutov v roki in vendar ... Drugi dan že imal naš dopisnik avionsko karto do Zagreba, kako bo naprej, ne ve prav nič. Zjutraj pred odhodom' še pravi doma: »Samo dve možnosti sta, ali večerjam že v Brislju, ali pa sem popoldne nazaj brez vsakega upanja, da vidim Belgijo in najboljše atlete Evrope.« Avion leti proti Zagrebu, v zraku radiogram čiki Marku, ki je na poti iz Beograda preko Zagreba za Frankfurt, »Ako ikako moguče, uzmi u Zagrebu još jednog putnika, novinar je, mora u Briselj, važno je, garantujem za njega« — V Zagrebu ura težke preizkušnje živcev. Branko odpelje naprej proti Beogradu, Marka še ni. Ko avion pristane, je prvo vprašanje pilota Marka: »Gde je taj nesretnik, kome se toliko žuri za Briselj?« Mož v sivem: »Evo me« in že mu moli pismo od Branka in njegovo priporočilo. »Dobro, videčemo« — Štejejo potnike, dopolnijo spisek z novimi iz Zagreba, še enkrat seštevajo otežbo prtljage, živci pa delajo »Grem — ne grem? Grem —- ne grem? —• »Dajte putni list, probačemo«. V bližini stoji dopisnik »Borbe«, Mladen Delič s svojo ženo, ki ga je prišla spremiti. »Sta je, putuješ? HočeSi da tel uzmu?« Situacija se dvakrat menja, vpisan v spisek, črtan, zopet vpisan. Končno vendar — »Neka bude, hočemo, da vam pomognemo, ali.., sedičete sa- svim odstraga u repu na koferima. Ima tu nemačkih putnika sa decom, koji neče da ustupe mesto, ma da bi mogli decu uzeti u krilo. »Pristajem na sve.« — Hitro pregled prtljage, saj je ni veliko, plačilo karte in ureditev ostalih formalnosti. Torej, gremo. Se brzojavko domov, Atletski zvezi in listu — upam da bodo zadovoljni, ker je uspelo. V lepem sončnem dopoldnevu leti avion preko Maribora, Salzburga, Chiemskega jezera, Mtin-chena in Dachaua — taborišče se še vedno vidi — dalje preko Ingolstadta in širne nemške ravnine čez reko Main nad Wiirzburgom in Aecafen-burgom v Frankfurt na Maini. Pristanemo ob trinajsti uri, po dveh urah in pol krasne mirne vožnje v sončnem vročem dnevu 21. avgusta. Se v zraku na poti v Frankfurt je bil potreben nov radiogram. Naš potnik na kovčkih nima prehodne angleške vize, kaj šele rezervirano mesto dalje za Briselj. Izgleda pa, da bo prištel ta dan med najuspelejše, kar jih je doživel. Ko izstopijo potniki na letališču "v Frankfurtu, sporoča predstavnik JAT Azutski pilotu Marku: »Vaš potnik brez vize ima srečo. Zadnji trenutek smo mu lahko dobili vozovnico v Bruselj. Gre kar direktno naprej.« Oba ljubeznivo uredita in pomagata pri Angležih tudi glede vize, pa se stvar uredi tako kot za ostale prehodne potnike, ki nimajo vizumov, da smejo izjemno ostati na letališču v veliki hali, toda. nikamor drugam. Do odhoda ameriškega aviona družbe PAN AMERICAN AIRLINES skrajšano PAA, si naša dva novinarja ogledujeta poslovanje raznih letalskih agencij, ki imajo tu svoje poslovalnice. Poleg jugoslovanske so tu še ameriška., dalje angleška, francoska belgijska, švicarska in skandinavska za vse severne države. Vkljub zelo velikemu številu potnikov, ki bodo Švedska: Jugoslavija 114,5:104,5 Z velikim naskokom v skokih so si Švedi priborili zmago, medtem ko so bili Jugoslovani boljši v plavanju in waterpolu. Zanimive dramatične in ostre borbe v vseh disciplinah V sredo in četrtek smo v Ljubljani slavili dva nadvse pomembna športna dogodka. Prvi je bil zmaga v z plavanju in waterpolii nad švedsko reprezentanco, drugi praznik pa so slavili ljubljanski športniki-plavalci ob otvoritvi prekrasnega plavalnega stadiona na Koleziji. Tako prvi kot drugi dogodek, sta tako velikega pomena za 'mmm napada in obrambe, kar pri gostih nismo opazili. Edina napaka naših igralcev je bila večkrat netočno podajanje. S svojimi neubranljivimi streli je seveda najbolj ugajal Kur-tini, ki je z Radonjičem in Ježičem tvoril odlično napadalno vrsto. Italijanski sodnik Roggione je sodil precej tolerantno, vendar je s svojimi Od leve na desno: Lavrenčič, Simatovič Ligorio, Grkinič naš plavalni šport, da sta se večera na plavalnem stadionu »Kolezija« razvila v veličastno manifestacijo jugoslovanskega plavalnega športa. Celotni dvoboj, ki je obsegal program plavanja, waterpola in skokov, je Jugoslavija izgubila z rezultatom 1141/2 : 104Vi. Računajoč discipline posebej, so rezultati naslednji: v plavanju je zmagala Jugoslavija z 82i/2: 80i/2, v v/aterpolu so bili prav tako boljši Jugoslovani ter zmagali z 10:6, medtem ko so v skokih zmagali Švedi z veliko premočjo 28:12, kar je tudi vplivalo na končni izid tekmovanja. Kaj nam povedo te številke? Dejstvo, da smo samo v plavalnem programu premagali švedsko reprezentanco, ki je kot ekipa druga najmočnejša plavalna nacija v Evropi (Nemci, ki so bili na Dunaju pred Švedi, so večino svojih točk nabrali v skokih), je najpomembnejši dogodek in največja zmaga jugoslovanskih plavalcev. Ta zmaga v plavanju nad Švedi je še toliko bolj značilna, ker je nastopala celotna naša reprezentanca z ženskami. S tem smo prvikrat afirmirali naše plavalke v svetu. Naša ženska reprezentanca, čeprav je nastopala brez svoje najboljše plavalke — Loparičeve, je bila povsem enakovreden nasprotnik odličnim Sve-dinjam. Moški reprezentanti so močno nadkriljevali svoj*- nasprotnike, saj, če bi računali samo dvoboj moških plavalcev, so Jugoslovani zmagali z visokim rezultatom 52i/2 : 34t/2. Zmaga Stipetiča nad Larssonom na 100 m prosto, zmaga naše štafete 4X200 m nad evropskimi prvaki ter izenačenost Larssona in Skanate na 100 m hrbtno so bili najpomembnejši dogodek obeh večerov. V »vaterpolu so naši igralci potrdili sloves evropskih mojstrov ter z dvakratno visoko zmago dokazali, da jim pripada tretje mesto v Evropi in s tem verjetno tudi na svetu.. Naši igralci so bili hitrejši in odličnejši v borbah za žogo, precizni v streljanju na gol ter so načrtno izvajali sistem 1 4:50,8. 2. Jugoslavija (Grkinič 1:13,2; napakami oškodoval prvi dan obe strani za en gol. V celotnem programu skokov so Švedi zmagali z velikim naskokom 28:12. Tam pa ni toliko kriva slaba kvaliteta naših skakalcev, kakor dejstvo, da v skokih s stolpa naše tekmovalke sploh še niso nastopile (ker jih sploh nimamo!!) ter da je s stolpa tudi nastopil samo en tekmovalec (drugega nismo našli!!). Vse to nas resno opozarja, da moramo v skokih temeljiteje skrbeti za nov naraščaj (zlasti ženske!!), da moramo poskrbeti za naše tekmovalce v skokih več tekmovanj, da bodo v težki konkurenci dobili večjo rutino — kar prav tako velja za ženske. Naš edini tekmovalec s stolpa je imel letos prvi naston šele na evropskem šampionatu na Dunaju, kar je brez dvoma odražalo tudi v njegovem plasmanu. V svojem letošnjem drugem nastopu (s Švedi) je bil v izvajanju že mnogo sigurnejši, kar je pripomoglo, da ni dosti zaostajal za svojim tekmecem. TEHNIČNI REZULTATI: 400 m prosto moški: 1. Stipetič Marjan 4:55,9, 2. Oestrand Olaf 4:56,2, 3. Stefanovič Dane 5:03,8, 4. Synerholm Tore 5:16,0. 260 m prsno ženske: 1. Korpes Mira 3:10,5; 2. Ekstrom Gunner 3:10,5; 3. Johnsson Beth 3:10,8; 4. Lavrenčič Alješa 3:12,0. 100 m hrbtno moški: 1. Larsson Goran 1:12,2; 2. Skanata Boris 1:12,2; 3. Finzi Marjan 1:13,0; 4. Persson Ber-tir 1:13.0. 100 m prosto ženske: 1. Ahlgren Eli-sabeth 1:10,9; 2. Lindquist Mariana 1:11,8; 3. Grkinič Bojka 1:13,4; 4. Ligorio Eša 1:14.2. 3X100 m mešano moški: 1. Jugoslavija (Skanata 1:12,2; Barbieri 1:12,2; Stipetič 1:00,7) — 3:25,1. 2. Švedska (Larsonn 1:11,9; Rask 1:12,4; Oestrand 1:01,1) —"2:25,4. 4X160 m prosto ženske: 1. Švedska (Lunquist 1:12,8; Thidholm 1:13,0; Fredin 1:11,2; Ahlgren 1:13,0) — Ligorio 1:18,2; Simatovič 1:18,2; Juvančič 1:23,2) — 5:12,8. VVaterpoio: Jugoslavija : Švedska 7:4 (3:1). Švedska: Oeberg Uolen, Ju-lin Rolf, Spoenberg Roland, Johans-son Olle Leksander, Alcke Julin). — Jugoslavija: (Kovačič Zdravko, Ba- kašun, Stakula Ivo, Grkinič Božo, Kurtini Ivo, Ježič, Radonič). Štafeta 4 X 200 m prosto: 1. Jugoslavija (Kvinc, Stevanovič, Vidovič, Stipetič)), 9:17,1; 2. Švedska 9:17,2. 100 m hrbtno ženske: L Fredin (S) 1:21,8; 2. Ligorio (J) 1:22,8; 3. Vauhnik (J) 1:28,2; 3. Wahlberg (S) 1:31,9. 200 m prsno moški: 1. Rask (S) 2:47,3; 2. Barbieri (J) 2:47,3; 3. Cerer (J) 2:49,8; 4. Johansson (S) 3:05,2. 400 m prosto ženske: L Lundguist (S) 5:53,0; 2. Grkinič (J) 5:55,2; 3. Ahl gren (S) 5:57,9; 4. Juvančič (J) 6:23,9. 100 m prosto moški: 1. Stipetič (J) 1:00,4; 2. Larsson (S) 1:00,7; 3. Skanata (J) 1:01,8; 4. Synerholm (S) 1:02,8. 1500 m prosto moški: 1. Stevanovič (J) 20:27,2 (nov srbski rekord); 2. Vidovič (J) 20:46,2; 3. Oestrand (S) 21:31.6; 4. Oehlin (S) 24:47,8. 3x100 m mešano ženske: 1. Švedska (Fredin, Ekstrom, Ahlgren) 4:04,2; 2. Jugoslavija (Ligorio, Korpes, Grkinič) 4:07,8 (nov jugoslovanski rekord). ženske s 3 m deske: 1. Wahlberg Anna-Stina (Sv.) 110,581. 2. Mayer (J) 75,011. 3. Schienvagen (Sv.) 71,85 t. 4. Tutta (J) 58,401. Moški z 10 m stolpa: 1. Brummhage Lenard (Sv.) 130,291. 2. Keber Milan (J) 124,821. 3. Ohman (Sv.) 107,371. Kot smo že omenili, ne smemo prezreti nadvse pomembnega dogodka za nadaljnji razvoj slovenskega plavalnega športa, ki je bil zvezan z dvobojem s Švedsko, t. j. otvoritev plavalnega stadiona Kolezija. S tem mogočnim športnim objektom so dobili ljubljanski plavalci najugodnejše pogoje za množični in kvalitetni razvoj. Plavalna zveza Slovenije je s pomočjo komiteja za fizkulturo pri vladi LRS leteli na vse strani, je poslovanje ta- vaj rumene barve na zračne pneuma-ko hitro, točno in brezhibno, da imaš tične zavore ustavlja pr v tako hi ro dobre četrt ure vse urejeno. Dobiš kot drveči avtomobili, v-endai brez novo karto, nalepijo ti nove številke sunkov in nepotrebnega prerivanja, kovček, vnesejo te v spiske, po Vozijo navadno vsaj trije vozovi sku-mikrofonu se kar naprej čujejo pozivi v angleščini, francoščini, nemščini in drugih jezikih kdaj in kje naj potniki vstopijo, skozi ogromne steklene stene hale pa se zunaj vidijo številni avioni — eni prihajajo, drugi vzletavajo, — Frankfurt na Maini je drugo največje evropsko letališče takoj za Zurichom, katerega bo pa kmalu prehitelo. Vzletišča za avione so široka po 16 metrov in dolga 3—4 km razne smeri, vsa asfaltirana, celotna tehnična služba se poslužuje najmodernejših naprav in znakov, vse posluje kot dobro upeljan mehanizem. Ko takole prideš iz Ljubljane v ta tempo in vrvenje pač samo gledaš, se čudiš in skoraj nimaš časa za kaj več kot le za registracijo velikih novih vtisov- Vstopamo v štirimotorni ameriški Clipper s 46 ugodnimi sedeži in ko odletimo postrežejo potnikom s cigaretami in likerjem ljubke mlade, skrbno negovane in izbrane Američanke. Ob štirih popoldne pristane veliki štirimotornik na Bruseljskem letališču, ki je približno petnajst kilometrov od samega mesta. Tudi tu gre pregled prtljage izredno htiro, enako ureditev ostalih formalnosti. Po skoraj vročem sončnem popoldnevu v zraku nekoliko preseneti nenaden vremenski preokret v samem Brislju z oblačnim vetrovnim vremenom. Belgijci so kot smo videli, krajših" pogostih padavin že vajeni. Doživeli smo jih med tekmovanjem tudi mi. Ko se vozita proti središču mesta dopisnika dveh jugoslovanskih listov »Borbe« in »Poleta«, je prvi miren in samozavesten ker je ves čas imel in ima vse v redu, in so mu drugi vse to lepo preskrbeli ter mu ni bilo potrebno toliko skrbeti kot drugemu, vendar je zato drugi, — naš znanec v sivem —, toliko bolj zadovoljen, ker mu je vse to uspelo, čeprav še ne more samemu sebi prav verjeti, da li je vse to res, ali sanja? In vendar je res. — Tako se je tudi dopisnik malega slovenskega »Poleta« pogumno uvrstil med 271 drugih dopisnikov, ki so jih poslali v Bruxelles svetovno znani časopisi z ogromnimi nakladami, ogromnimi sredstvi in skoraj neizčrpnimi možnostmi, ki so v primerjavi z našo slovensko skromnostjo prav neverjetne. Vse tisto veliko, razsežno in bogato kar imajo drugi pa smo mi nadoknadili tako kot to delamo v naši vsakodnevni borbi, z veliko vztrajnostjo, z odločno žila-vostjo, pa tudi iznajdljivostjo, tako, da moremo kot uspeh tega prizadevanja nuditi našim čitateljem opis vtisov o največji letošnji športni prireditvi Evrope, o prvenstvu dvajsetih narodov, ki so se v Belgiji borili za evropski primat v atletiki. PRVI VTISI V MILIJONSKEM BRUXELLESU Avtobus letalske družbe PAA vozi potnike v center mesta in drvi kot blisk. Srečavamo vrsto avtomobilov vseh mogočih znamk, vsem se mudi. Naglica, tempo in istočasno izredna disciplina pri prehodu ulic, ki so označene z avtomatičnimi opozorilnimi signali, zelenimi in rdečimi lučmi. To so že prvi močni vtisi, ki se v kasnejših dneh samo še stopnjujejo po gostoti najraznovrstnejših vozil. Tram- paj ali tudi več in to s povprečno hitrostjo 30—40 km med dolgimi vmes. riimi postajami. Zato je tudi vožnja s tramvajem pri takšni hitrosti resničen užitek. Avtobus nas odloži pred hotelom »Albert I«, kjer bo tudi jugoslovanska atletska rekrezentanca. V velikanski, razkošni veži, ki je vsa v ogledalih, srečamo naše prve reprezentante. Pravkar so se umili in preoblekli, prišli so komaj dobri dve uri pred nama z istim vlakom, ki smo ga v soboto dopoldne, to je dva dni prej, še v Ljubljani na kolodvoru z zavidanjem in grenkobo gledali, k a z o je izginjal v smeri proti Trstu. Za prijar telja Deliča ni bilo presenečenja, ko so ga zagledali. Toliko večje pa je bilo presenečenje, ko so ob njem zagledali še tistega drugega dopisnika, ki so mu pred dvema dnevoma »ljubezni« vrnili potni list z nepopolnimi vizami. Po prvem presenečenju smo se hitro znašli in dobili prva najpotrebnejša pojasnila. Ker je bil hotel, v katerem je bila nastanjena jugoslovanska reprezentanca, za dopisnika predrag, smo si zato poiskati drugega, ki je našim žepom bolj ustrezal. V malem hotelu »Armes de Menin« v Rue de Brabant smo se pogodili za skromne sobe po 50 frankov za večer za ves teden naprej. Tu smo se znašli: dopisnik »Borbe« Delič, docent DIF-a dr- Kurelič, Zagrebčan Lambaša, Spli-čan Mihovilovič in še nekaj športnih znancev iz domovine. Skupino smo takoj nazvali »ljudski frontovci«, ker smo za zajtrke in obede, pa tudi večerje, vsak dan posebej planirali višino, do katere smo smeli izčrpati svo) proračun. Sekretar Atletske zveze Jugoslavije — Lucijan Kovačič, nam je še isti večer preskrbel posebne novinarske znake in legitimacije za prost vstop na stadion. Vsakemu od nas je bilo s tem povprečno prihranjen malodane tisočak v belgijskih frankih. Službeno valutno razmerje je sicer ena, je pa praksa kasneje pokazala to razmerje v dokaj drugačni luči, kar so posebno občutili tisti, ki so si pred povratkom nakupili kakršnekoli spomine da jih ponesejo domov. Ko smo že prvi večer po našem prihodu odšli na kratek ogled mesta, smo se v slepeči svetlobi širokih ulic in bulvarjev, ki so nasičene z svetlobno reklamo najrazličnejših barv, komaj znašli. V hotelu Albert I. so stanovali tudi Italijani in Norvežani. Posebno pozornost je vzbujala skupina dveh moških in dveh žensk neobičajne zunanjosti. Bila je neka indijska delegacija iz Pakistana. Ženo srednjih let v svojevrstni orientalski svili in z dragocenimi uhani, je marsikdo opazoval s posebnim začudenjem, ker je imela na čelu med očmi vžgano zvezdo, znak svojega rodu. Ostale reprezentance so bile razmeščene po drugih hotelih za razliko od otimpiade, kjer so imele vse reprezentance urejeno skupno naselje. Organizatorji prvenstva so z veliko pozornostjo pripravili vsaki reprezentanci vse potrebno, da bi bilo bivanje čim udobneje. Zato je razumljivo, da so na precej oddaljen stadion vozili posamezne ekipe številni avtobusi, kljub temu pa so vsi tekmovalci in tekmovalke dobili še posebne brezplačne vozovnice za vse dni tekmovanja. (Dalje prihodnjič) mmm Dvakratni zmagovalec Marjan Stipetič in drugih ustanov, pri čemer so s svojim prostovoljnim delom pripomogli tudi ljubljanski plavalci Enotnosti in železničarja, zgradila brez dvoma največji in najlepši plavalni stadion v Jugoslaviji, ki v ničemer ne zaostaja za podobnimi objekti v svetu, kar so priznali tudi švedski gostje. Ce bedo ljubljanska društva znala pravilno izrabiti ta nov športni objekt, bo premagana, stagnacija plavalnega športa, ki jo opažam predvsem v našem vodilnem predstavniku Enotnost. E, M. S štirietapne mladinske kolesarske dirke „Po Slavoniji' Od 22. do 26. avgusta je bila v Osijeku v organizaciji kolesarskega kluba »Osijek« štlrietapna kolesarska dirka za mladinske vrhunske vozače. Da bi prišla čim bolj do izraza, je prireditelj vrinil v te štiri etape še šest poletap in tako dal dirkačem možnost čim večje razgibanosti in poživitve, zanimanja za kolesarstvo med prebivalstvom v Sloveniji. Zlasti Daruvar se je posebno Izkazal in nekam čudno je bilo, da takega zanimanja ni bilo opaziti niti v samem Osijeku, kjer je bil začetek In konec te velike mladinske dirke. Organizirani so bili trije hudi kriteriji po ulicah Daru-varja. Slavonskega Broda in Osijeka, od katerih je bil najžlvahnejši v Daruvarju. Kaj pa dirkači ln njihova vožnja? 44 štartajočih iz vseh krajev Jugoslavije je pričalo, da bo borba huda. Tu si videl najboljše mladince, ki jih poznamo Iz več nastopov na raznih kolesarskih dirkah, kot so: Lulik iz Nove Gorice, Metelko, Stanko in Novak iz Zagreba, Stlpčevič iz Zadra, Razumovič z Reke, Ješič iz Beograda, Ježek in Sko-čibušič iz Sarajeva, Blažun, Poženel, Kastelic in Belič Iz Ljubljane Itd. Vožnja je bila takoj v začetku zelo živahna in bi bila gotovo še živahnejša, ko bi ceste same dovoljevale razvijati večjo in neovirano brzino. Razen kakih 50 km, ko so vozili po novi avtomobilski cesti, so se dirkači na vseh štirih etapah morali boriti s precejšnjim cestnim prahom, kotanjami in kamenjem. Dokaz teh neprijetnosti so močno žulja-ste roke kljub usnjenim rokavicam. Kamenje, kt je izpodletavalo izpod koles, je mnogokateremu kolesarju potolklo noge, naš Lulik pa je bil deležen takega udarca celo v nos, med vožnjo je del) časa krvavel. Tudi zlomov okvirov, koles ln gumijskih defektov je bilo veliko in sta morala zaradi tega opustiti nadaljevanje tekmovanja tudi Ljubljančana Kastelic in Belič. Da je bila vsa štirietapna vožnja huda, nam priča že sam rezultat, to je od 44 tekmovalcev na startu v Osijeku, je privozilo na cilj četrte etape v Osijek le 21 dirkačev. Razen vseh omenjenih neprijetnosti je bilo med vožnjo precej pomanjkanja pitne vode, tu pa tam za tako naporno vožnjo tudi nedovoljna hrana, pa tudi udobnega prenočišča je včasih manjkalo. Organizatorji so si sicer na vse načine prizadevali, da bi kolesarje mkar moč ustregli, nt jim pa povsod uspelo. Nekaj nepravilnosti je tiVo opaziti tudi pri razdeljevanju že itak skromnih nagrad in pa v vožnji na kriterijih. Kljub vsem opisanim neprilikam pa so se fantje srdito borili. Posebno go-ričan Lulik je s svojo borbenostjo zbujal pozornost vseh nepristranskih gledalcev, kakor tudi samih organizatorjev ter si pridobil mnogo simpatij. V prvih dveh etapah Je s poslednjimi skupaj zasedel kar šest prvih mest. S skoraj triminutno prednostjo je v Generalnem plasmanu postal zmagovalec mladinske etapne dirke »Po Slavoniji«. Za 290 km dolge proge je potreboval 13:02,13. Ljubljančana Blažun ln Poženel pa sta zasedla 15. oziroma 15 mesto. M. r. Ali si že poravnal ^ naročnino ■ KOLESARSKA DIRKA NA LOKVAH deča grupa se ie vedno bolj uveljavljala, toda Godnič ni popustil in čeprav je imela ta grupa 3 min. naskoka, jo je sledni! -pri Trnovem dohitel, prehitel samega Mozetiča, ki se je med vožnjo odtrgal in sam vozil proti cilju. Blizu cilja pa se je vnela huda borba še med Sosičem in Polakom, vendar je v zaključnem sprintu Polak prispel za dolžino kolesa pred njim kot tretji na cilj-Rezultati: 1. Godnič (Žel. Nova Gorica) 2:18,49 2. Mozetič (Z. Nova Gorica) 2:17,40 3. Polak (Mil. Ljb. 2:21.15 4. Sosič (Zel. N. Gorica) (isti čas) 5. Mladovan R. (Zel. N. Gorica) 2:22,05 6. Usar (Krim, Ljb.) 7. Perne (Zel. Ljb.) itd. V nedeljo 27. avgusta so bile na Lokvah zanimive kolesarske dirke na 56 lem dolgi progi, s startom v Šempetru in s ciljem na Lokvah. Proga je potekala iz Šempetra v Dormberg—Selo —Črniče—Rožna dolina—Nova Gorica —Solkan in končno na Lovke. Proga je bila precej težka, predvsem ker je bila cesta iz Šempetra v Selo precej slaba, iz Solkana v Lovke pa je vodila po 22 km dolgem, hudem vzponu. Za to tekmovanje »o se prijavili sko- -O V'S' ri' u ' ■ katerih pa so bili najuspešnejše iz Nove Gorice. Na startu se je zbralo 14 članov in 3 mladinci. Od vseh pa je prišlo na cilj samo osem, kajti ostali elani in mladinci so odstopili, predvsem zaradi težjih okvar na kolesu, nekateri pa tudi" zato. ker so bili za dirko premalo pripravljeni. Takoj iz starta so pobegnili Mozetič. Godnič, Perne, Vidalli, Sosič in Polak. Toda kmalu je dobil okvaro na kolesu Godnič, in je zato precej zaostal. V o- Kaj smo opazili na študentskih igrah Ves pretekli teden so se odvijale na športnih igriščih v Ljubljani tekme v okviru , tret jih letnih študentskih iger. Prav gotovo je bil to izreden športni dogodek naše visokošolske mladine, saj so se zbrali iz vseh univerz Jugoslavije najboljši fizkulturniki z namenom, da pokažejo tudi na športnem področju svoje znanje. Zaradi pomembnosti teh dogodkov naj te vrstice pokažejo pravilno podobo celotnega tekmovanja. Na samem začetku so vsi študentje s prisego obljubili, da bodo častno zastopali svoje univerze in da bodo v medsebojnem tovarištvu poglobili svoje stike. Toda vzdušje ni bilo takšno, kakor smo pričakovali, saj so se dogodile nerodnosti, ki postavljajo študentska tekmovanja v izredno slabo luč. Nekaj besed o organizaciji. Tekmovanja so bila pripravljena, toda pokazalo se je, da so bili v gotovih slučajih organizatorji premalo odločni in niso znali dovolj krepko poseči v dogodke. Tako se je n. nr. pripetilo da so nastale v čarovniku tekmovanj spremembe, zaradi katerih so neka tere tekme odpadle, ali pa so jih tekmovalci predajali w. o. Organizatorji so prejeli od Telovadne zveze Jugoslavije propozicije tekmovanj, k pa so bile nejasne in zaradi katerih je večkrat prišlo do nepotrebnega prepira. Tako se večkrat ni vedem (n. pr. v odbojki), ali smejo nastopati igralci, ki sicer ne nastopajo v Zvezni ligi, so pa vendar državni reprezentant je. Pri blagajni je bila vrsta nerodnosti zato, ker niso prišli pravočasno na svoja mesta blagajniki in razumljivo je, da je bil zato finančni efekt manjši. Tudi rediteljska služba je bila zelo pomanjkljiva-včasih pa rediteljev sploh nisi mogel videti. Že pri prihodu v Ljubljano so nastale nerodnosti, saj mnogi tekmovalci iz ostalih republih sploh niso vedeli, kje naj bo njihovo prpnoči-Eče. Res je, da so pri tem bile objektivne težkoče, toda prav gotovo Je tudi, da mora za takšno tekmovanje biti že vnaprej vse točno in vestno pripravljeno. Poglavje zase pa je bilo vedenje tekmovalcev na športnih igriščih. Že na drugi strani današnje številke Poleta lahko čiiamo o nerednost'ii in pretepih pri nogometnem tekmovan-nju. Vendar to ni bil edini primer, saj so se take stvari ponavlj-ve tudi pri odbojki in košarki. Skratka lahko rečemo, da je bil odnos med po- sameznimi ekipami raznih univerz nepravilen, netovariški in niti najmanj športen, torej, pod vsako kritiko. Če bi študenti*1 ki so prisostvovali otvoritvi, prisluhnili besedam tov. ministra dr. Potrča, ki je prevzel ,tudi pokroviteljstvo nad študentskimi igrami, in bi si te besede vtisnili v spomin, bi bile letošnje študentske igre uspešnejše ne samo v športnem pogledu, temveč tudi v zbližanju med študenti posameznih republik in takšnih stvari kot smo jih gledali na igriščih, ne bi bilo. O posameznih rezultatih v teku tedna nam je poročalo dnevno časopisje, vendar bi dali kratek pregled za posamezne športne panoge: Odbojka moški: Zagreb S točk, Beograd 6, Sarajevo 4, Ljubljana 2 Skopi jeO; Odbojka ženske: Beograd 8, Ljub-Ijanab, Zagreb 4, Skoplje 2, Sarajevo 0: Končni vrstni red v odbojki: Beograd 24, Zagreb 20, Ljubljana 16. Sarajevo 13, Skoplje 10. Končni vrstni red v rokometu: Zagreb 24 točk, Sarajevo 20, Beograd 16, Ljubljana 13, Skoplje 10. Končni vrstni red v plavanju: Zagreb 251, Ljubljana 249. Beograd 139, Sarajevo 22. Končni vrstni red v streljanju: Zagreb 23881, Ljubljana 2331, Beograd 2040, Sarajevo 1903 kroge. Vrstni red v košarki moški: Beograd 16, Zagreb 14. Skoplje 4, Ljubljana 2, Sarajevo 0. Ženske: Zagreb 8. Beograd 6, Ljubljana 4, Sarajevo 0, Skoplje 0. Končni vreti red v košarki: Beograd 16. Zagreb 14, Ljubljana 6, Skoplje 4, Sarajevo 0. Skupno stanje točk: 1. Zagreb 150.08, 2. Beograd 143.64, 3. Ljubljana 140.08, 4. Sarajevo 92.53, 5. Skoplje 41.10 točk. II. NOGOMETNA LIGA Mir si vidno popravlja položaj V tretjem kolu II. zvezne lige je značilno, da so vsa domača moštva premagala svoje nasprotnike, med katerimi sta doživela najhujši poraz slovenski predstavnik Odred v Novem Sadu ter 11. oktobar proti Vardarju. Sloga si je z visoko zmago ne le izboljšala razliko v golih, temveč si je znatno utrdila vodilni položaj v lestvici. Poraz Odreda je spravil Ljubljančane na 4. mesto za Vardarjem, ki je v drugem delu prvenstvenega tekmovanja napravil velik podvig, saj se je po treh tekmah s spodnjega dela lestvice uvrstil že med vodeče člane. Nasprotno pa reški Kvarner doživlja poraz za porazom, zaradi česar je zdrknil med zadnje v lestvici. Podobno usodo deli tudi zagrebški Metalac, ki je izgubil tekmo s Podrinjem. Zeljezničar iz Sarajeva je bil v tem kolu prost. Sloga : Odred 5:0 (2:0) ODRED: Segala, Rupar, Medved Fajon, Lesjak, Pertot. Kroupa, Raz bornik, Plaznik, Keržan, Hacler; SLOGA: V.asič, Avramovič, Ristič. Boškov, Milovanov, Živkovič, Karan-filovič, Veselinovič, Hirman, Rajkov. Krstič. STRELCI: Rajkov 1 ter Hirman in Karanfilovič po dva. Sodnik: Čolič (Beograd); gledalcev 5000. NOVI SAD, 3. sept. Zmaga domačega moštva je popolnoma zasluže na. V vseh 90 minutah igre so domači napadlci izkoristili od velikega števila priložnosti samo 5, in zaslu- ženo visoko premagali Odred. Domače moštvo je igralo odlično, posebno pa napadalna vrsta, v kateri sta bila najboljša Hirman in Karanfilovič. Tudi krilska vrsta domačih je bila dobra, potrebno pa je pohvaliti še vratarja Vasica. Odred je igral slabo in nepovezano. Tako obramba kakor tudi napad se nista mogla uspešno zoperstavil razigranim domačinom. Odred je igral v prvem polčasu bolje kakor v drugem, ko je igral popolnoma podrejeno vlogo. V njegovem moštvu ne moremo nobenega pohvaliti, ker so bili vsi slabi. _ Milovanovič D. ‘r:ld Visoka zmaga RSK nad švedskim klubora »Kalmar« 6:1 (3:1) Beograd, 3. sept. V mednarodni nogometni tekmi je domači BSK danes visoko premagal švedsko moštvo Kal--mar 6:1 (3:1). Gole za BKS so dali Mihailovič v 1„ Antič v 20., 40. in 82., Harlin (autogol) v 60. in Cokič v 64. minuti, za Kalmar pa LundstrSm v 9. min. Sodil je Rakič na stadionu Partizana pred 8 000 gledalci. V domačem moštvu je bil najboljši Antič-Švedi so predstavljali slabega nasprotnika, vendar so s svojo fair igro pustili zelo dober vtis. Dinamo : Torino 2 :1 Torino, 3. sept. Na svojem gostovanju v Torinu je zagrebški Dinamo danes premagal domače istoimensko moštvo z rezultatom 2:1. Dve tekmi v Novem mestu SD KRKA (Novo mesto) : TD SEVNICA 5:3 (pionirji) SD KRKA : TD SEVNICA 5:9 3:0 (mladinci) Novo mesto 3. septembra. Danes dopoldne je bila na stadionu odigrana prijateljska nogometna tekma med pionirji gornjih društev. Igra je potekala v premeči že rutiniranih domačih igralcev. Za pionirje TD Sevnca je bil to sploh prvi javni nastop, ki so ga prav dobro prestali. Pohvaliti je discipliniranost obeh moštev. Rezultat odgovarja poteku gre, ki jo je sodil Peric. Tekma mladinskih moštev je sledila pionirski. Domačini so se temeljito re-vanžirali za nedavni poraz v Sevnici. V napadu je posebno ugajal Tomo, v obrambi pa prisebni Sitar. Tekmo je sodil Smajdek. Obema tekmama je prisostvovalo nekaj nad 100 gledalcev, po večini pionirjev in mladincev. Klemenčič. Oblastna nogometna liga: Kovinar (Mrb) : Branik II 4:3 Nadaljevanje s 1. strani čija 1:3, Aregentina : Finska 2 in pol: : 1 in pol, Danska : Belgija pol : 3 in pol. X. kolo ZDA : Švedska 2:1 (1), Jugoslavija: : Nizozemske 2:1 (1); Gligorič : Euwe prekinjeno, vendar bo verjetno remis, Pirc : Van Sheltina 1:9, Trifunovič : :Prins pol : po!, Rabar : Ccrtlever pol : pol; Nemčija : Argentina pol : :pol (2), Finska : Danska 1:0 (3). Norveška : Italija 0:2 (2), Grčija : Avstrija 0:1 (3), Francija : Peru 2:1 (1) Stanje1 po X. kolu: Jugoslavija 29 in pol (1), Argentina 27 (3)- ZDA 26 (1), Nemčija 24 in pol (3), Nizozemska 23 in pol (1), Belgija 21 (2). Čile 2 in pol (2), Švedska 20 in pol (1), Finska 20 (3), Francija 18 in pol (1), Avstrija 18 (3), Italija 15 (2). Peru 14 in pol (1), Danska 10 (3), Grčija 8 (3), Norveška 7 in pol (2). NACIONALNA NOGOMETNA LIGA Rodničiii šb naprej e vodstvu Danes se je začelo tudi tekmovanje za prvenstvo nacionalne lige v ~-gameto. Prvo kolo povratnih tekem še ni prineslo bistvenih sprer rnemb v vrstnem redu udeležencev. Edino presenečenje je tesna zmaga Šibenika nad nekdanjim favoritem za 1. mesto Borcem iz Banjaluke, ki se je po tem porazu znašel v sredini lestvice. Vodilni Radnički je učinkovito premagal Proleterja, z enakim rezultatom pa je bil uspešen tudi Veles, ki ima enako število točk. vendar zaradi nekoliko slabše razlike v golih na drugem mestu. Ljubljanski Železničar je imel v gosteh .oštvo Zagreba, ki je bil tudi v tej tekmi uspešen z enakim rezultatom kakor v Zagrebu. Drug slovenski predstavnik Rudar je klonil v tekmi z Milicionerjem, ki se je povzpeti med vodeče člane. Nadaljevanje s 1. strani. J$3$p€9$SčSS?§|0 ”Sl?€5 /,1 m! a ,-paI i vt o L- ^ "j £ progo v času 111:14.51. Drugo in tretje mesto sta zasedla Nemca Pianen-muller in Schenk. Hironoshin Furuhsshi je na plavalnem tekmovanju v Na.goji (Japonska) ponovno zmagal na 400 m prosto s 4:38.0 pred Avstralcem Marshallom s 4:42.6 in Havajcem Fordom Konom s 4:43.4. Na 100 m prosto je zmagal Cie. veland z 58.6, na 200 m prsno Bob Brawner z 2:38.6, na 100 m prsno pa Thomas z 1:09.0. Američani Mc Leane. Cleveland Corsa in Sholes so zmagali tudi v štafeti 4x100 m prosto s 3:54.2. Nov francoski rekord za mladinke je postavila ekipa CN Marseille v štafeti 4x100 m prosto s 5:20.2. nov rekord Provance na 200 m prosto pa je postavil Bonfils z 2.T8.0. Ameriška teniška igralka Gussie Moran je podpisala pogodbo z Riggsovo profesionalno skupino, ki ji je zagoto-, vila 50.000 dolarjev za prestop med j profesionale. ■ V Lausannl je teniška reprezentanca Švice premagala Monaco 5:0. KB Rog Je priredil medidiiWko kolesarsko ilirko Ljubljana, 3. septembra. Tudi ta medklubska dirka je privabila na start precej kolesarjev, med katerimi so seveda prevladovali turisti. Med znanimi vrhunskimi dirkači smo opazili Perneta, Vidalija, Zanoškarja; med mladinci pa Biažuna, Kastelica in druge. Proga, -v jo jo morali voziti člani in mladinci in ki je za prve znašala 104 km, za druge pa 56 km, je bila do Vrhnike lepa .pozneje pa toliko slabša. Kljub temu pa je bila povprečna brzin dirkačev-članov na več kot 60 km dolgi cesti dosežena nad 33 km. Rezultat posameznih skupin je naslednji: Člani — dirkači (104 km): 1. Zanoškar Zvone (Železničar Li.) 3.18,34; 2. Perne Vinko (Železničar Lj.) 3.24,11: 3. Vidali Ljubo — def. (Miličnik) 3.28,24; 4. Giavarotti — def. (Krim) 3.42,24; Rojina Tine (Triglav); 6. Janežič Dušan (Rog). Mladinci — dirkači 52 km: 1. Blažun Tine (Železničar Lj.) 1.38,21; 2. Kastelic Rado — def. (Želez- ničar Lj.) 1.42.38; 3. Mikulič Viktor (Miličnik) 1.53.38; 4. Židan Franc — def. (Železničar Lj.) Člani — turisti, 36 km: 1. Kalan Janko (Železničar Lj.) 1.3,15; 2. Potecin Zvone (Železničar Lj.) 1.3,18; 3. Perne Alojzij (Železničar Lj.) 1.5.45; 4. Kutner Janez (Triglav) 1.5.45; 5. Dermota (Triglav) 1.9,54. Turisti — mladinci 35 km: 1. Omerzel Zvone (Rog) 1.14.42; 2. Smrekar Bernard (Rog) 1.17,14; 3. Smrekar Peter (Rog) 1,17.14. Turisti — miadinci, 56 km: 1. Siard Jože (Miličnik) 1,45.25: 2,-Selrintilii'VteL (Krmit) 1.57.36; a. Guštin Janko (Krim) 1.59,40. Kolesarke — 16 km: 1. Pahor Marta 0.30,15: 2. Jamnik Mara isti čas; 3. Likeb Slavka isti čas — vse Železničar Ljubljana. Po končanih tekmah so bile dirkačem na športni zabavi razdeljene praktične in spominske nagrade. Uspel športni dan na Vrhniki V nedeljo 3. t. m. je priredilo TD Vrhnika športni dan ob sodelovanju TD Borovnice, TD Rakek in TD Logatec. Tzven konkurence so tekmovali, tudi tekmovalci JA in ljubljanske' tobačne tovarne. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, in je potekalo vseskozi v tovariškem duhu. Tekmovalo se je v nogometu, odbojki, šahu, namiznem tenisu, atletiki in kolesarjenju. Tehnični rezultati so naslednji: Atletika moški — kopje: 1. Hribar Janez (Borovnica) 39.60; 2. Serini Zi-čo (Logatec) 34.40 ; 3. Brdar Slavko (Rakek) 29,80; disk: 1. Jeranče Miloš (Logatec) 27,90; 2. Cvetic Ivan 23.60; 3. I^apanja Zdenko (Tobačna) 20,30; krogla: 1. Meršol Bogdan (Logatec) 10.40: 2. Popovski Georgio (JA) 9.91: 3. Kovač Otmar (Vrhnika) 9.43; višina: 1. Mihar Zdenko (Vrhnika) 170; 2. Ravnikar Bruno (Tobačna) 160; 3. Radoš Drago (JA) 145; daljina: 1. Popovski Georgio (JA) 5.81; 2. Pungartnik Marko (Tobačna) 5.52; 3. Serini Artur (Lo- gatec) 5.51; troskok: I. Pungartnik Marko (Tobačna) 11.23; 2. Soškič (JA) 11.16; 3 Sulič (Logatec) 10.37; izven: Ravnikar Bruno 11.70; 3900 m: 1. Majer Niko (Vrhnika) 10.42; 2. Turšič Tone (Borovnica) 11.34; 3. Bratanič Alojz (Tobačna) 11.42; partizanski marš: 1 Majer Niko (Vrhnika) 38.20; 2. Polak Viktor (JA) 20.03; 3. Meze Grego ■ (Logatec) 43.20: ženske višina: 1. Zeke Jožica 120: daljina: L Pajser Ivanka 4.26 (obe Tobačna). Ekipni zmagovalec v atletiki je TD Vrhnika s 3238 točkami. Sah Rakek : Vrhnika 31/2 : 2i/,. Namizni tenis 1. Vrhnika, 2. Logatec, 3. Rakek. Nogomet čiani: 1. Borovnica, 2. Logatec, 3. Vrhnika. Pionirji: 1. Vrhnika, 2. Logatec, 3. Rakek. Kolesarjenje 24 km: 1. Skorjak Dušan 44.50; 2. Zemal Zvonko 46,25: 3. Gutnik Janez 46.36. IZŠLA JE »PLEZALNA TEHNIKA« Pred kratkim je izšla iz tiska nova knjiga Fizkulturne založbe Slovenije »Plezalna tehnika«, ki jo je napisal in okusno ilustrira! M. Ker-šič-Belač. Knjiga obsega čez 100 strani in razoravlja o vseh vprašanjih tehnike plezanja v skalnih stenah. Posebno slovenski alpinisti pozdravljajo delo, kakršnih v naši literaturi zelo manjka, ali pa jih sploh nimamo. Naročniki, ki so se že predhodno naročili na knjigo, bodo pri razdelitvi prišli prvenstveno v poštev, ljubljanski naj jo dvignejo na Fiz-kuitumi založbi Slovenije, Likozarjeva ulica, ostali na naj pošljejo položnice in jo bodo dobili po povzetju. Kolikor bo knjig še ostalo, bo dana v prodajo. V nekaj dneh izide obširna brošura o XII. SVETOVNEM TELOVADNEM PRVENSTVU V BAZLU, ki sta jo napisala in uredila športna novinarja Igor Prešeren in Matija Maležič, oba dopisnika slovenskega časopisja na letošnjem svetovnem prvenstvu v telovadbi na orodju. Brošura prinaša na era 70 straneh daljši članek o zgodovinskem razvoju svetovnih Iteovadnih prvenstev, dalje zanimive in izvirne reportaže s potovanja in bivanja v Švici, strokovna poročila s svetovnega prvenstva, kritične ocene in zaključke o naših in inozemskih telovadcih, razne intervjuje in statistična poročila ter izjave najpomembnejših telovadnih strokovnjakov. Razen tega vsebuje brošura okoli 49 lepih fotografskih posnetkov, skic in karikatur ter je tiskana na polfinem papirju. Ljubitelji orodne telovadbe, vaditelji, prednjaki, telovadci in telovadkinje. naročajte to brošuro zase in za svoja telovadna društva. Pismena in ustna prednaročila sprejema Fizkultuma založba Slovenije — Ljubljana, Likozarjeva ulica do 10. t. m. Opozarjamo pa vse interesente, da pohitijo s prednaročili, ker je zaradi pomanjkanja papirja naklada zelo omejena in bodo brošuro dobili le tisti, ki si jo bodo pravočasno zasigurali. Cena posameznemu izvodu je minimalna — 30 din. lisk tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešern — Uredništvo In uprava Ljubljana, Likozarjeva ulica — Telefon 33.85, ob nedeljah popoldne 55-22 do 26, Čekovni račun uprave št, 602.90603-16 — Celoletna naročnina 240 din, polletna 120 din, četrtletna 60 din.