novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERSIE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 12(1196) Čedad, četrtek, 25. marca 2004 naroči se na naš tednik Voiad proti peti pokrajini Na veliko presenečenje tudi najbolj pozornih političnih opazovalcev se je v nedeljo Gornja Furlanija izrekla proti ustanovitvi nove pokrajine. Na referendumu je namreč večina volilcev (53,95 odstotka) glasovala “ne”, za novo upravno telo se je opredelilo pa 46,05 odstotka volilcev. Kot je znano je bil referendum le posvetovalnega značaja, škarje in platno ima še vedno v rokah deželna vlada oz. deželni svet, ki pa brez dvoma ne bosta mogli mimo volje volilcev, kot sta po drugi strani že potrdila predsednik Riccardo Illy in pristojni deželni odbornik Ezio Beltrame. Projekt ustanovitve karnijske pokrajine je bil v nedeljo torej vsaj za srednjeročno obdobje dokončno pokopan. Snovati so ga sicer zaceli že pred dobrimi desetimi leti, potem je bil zamrl. Ponovno je postal aktualen ob koncu deve-desetih let, ko je videmska nadškofija sprožila kapilarno in zelo široko zastvaljeno razmišljanje o propadanju hribovitih predelov videmske pokrajine, od Karnije do Nadiskih dolin. V posebni pokrajini za Gornjo Furlanijo so že takrat evidentirali ustrezno telo, ki naj bi se na podlagi načela subsidiarnosti učinkovito lotila vprašanja socialnega in ekonomskega preporoda goratega predela Furlanije. Zadnja je bila pobuda, ki so jo sprožili Zupani večine občin iz omenjenega območja in dosegli nedeljski referendum. Da je vprašanje še kako aktualno in pereCe po drugi strani potrjuje že sama udeležba na voliščih, saj je bila nad pričakovanji. Referenduma se je namreC udeležilo 38.542 volilcev iz 43 občin in sicer 51,20 odstotka volilnih upravičenčev. Podatek je še posebej pomenljiv, Ce upoštevamo dejstvo, da gre za gorate predele, kjer je razkorak med dejanskimi prebivalci in tistimi, ki v rojstni občini ohranjajo le bivališče precej velik, (jn) beri na strani 2 je bla notar v mene, san jo ist daržala živo z mojo injoran-co” je poviedala na koncu Bruna. “San taz tiste dežele, ki je strašila Bruno”, takuo je za-Ceu pa Zdravko Likar, načelnik upravne enote Tolmin in dobar parjateu vseh Benečanu. “Parhaja nov cajt - je jau - zak bo preča Slovenija vstopila v Evropsko unijo, slovienski jezik bo enak ku drugi. Upamo, da bo Evropa dolgotrajna naveza, med nami ne bo veC meje in bomo Sigurno živiel buj dobro”. Nadja Velušček, avtorca filma “Moja meja” - an v pe-tak so pokazal nieke odlomke - je poviedala, da “otroci bi ne mogli narest takšne meje kot so jo znali narest odrasli”. An misel je šla na tist cajt, ko so se odločil, da bo meja presiekla varte, hiše an pokopališča. An moCan an zelo aktualen poseg je paršu taz Palestine. Priet Omar Alhindi, Palestinec, ki živi v Dolenjim Tarbju, an potlè an francoski menih, ki že 27 liet živi v Palestini, sta orisala strašno življenje tistega naroda, predvsem potlé, ko so Izraelci zgradil an zid, dug vic ku 100 kilometru. Pru ku je bluo vic ku petdeset liet od tega z mejo med Italijo an Jugoslavijo, tel zid presieka hiše an loCuje ljudi, (m.o.) beri na strani 4 Rektor je sprejel vodstvo pro-loco Nadiške doline Podpora univerze Nadiškim dolinam V Spietre v petek je biu posvet “Me ja me ne”, ki so ga organizal učenci dvojezične šuole Otroci so nas naučili iti čez mejo Med tistimi, ki so guoril sta bla tud Palestinec an manih, ki že puno liet živi v Palestini Antonio De Tom, rektor videmske univerze Furio Honsell in Luisa Battistig Zahvala deželnega funkci-onarija za šolstvo Bruna For-teja uCencem, “zak ste nas naučili iti Cez mejo” je bla na koncu posveta “Me ja, Me ne”, v petak, 19. v Spietre, zahvala vsieh tistih, ki so guoril al pa poslušal. Posvet so ga parpravli sami uCenci petega razreda dvojezične šuole s pomočijo uCiteliju Antonel-le Bucovaz in Damjana Vi-sentina. Oni sami so spraševal, an so se spraševal, Ce obstajajo meje tud med ljudmi, al pa med generacijami (med otroci an starši, na primer). Povabil so ljudi, ki so znal kiek poviedat. Ku špietarski Tle blizu otroci dvojezične šuole med posvetom, zgor pa predavatelji župan Bruna Dorbolò, ki je bla napisala’no kratko prav-co, ki ima naslov “Parvi kon-fin”. Bruna je poviedala, da dok’ je imiela tri lieta nje sviet je bla vas BijarC, potlé je zastopila, da obstaja tud kiek druzega, da na severu je živel drug narod, ki paC je sovražu Italijane. Kar pa je videla, kje je živeu tel narod, nie mogla se potalažt: so imi-el podobne hiše, travnike, an so guoril an jezik, ki ga je zastopila brez problemu. “Meja Rektor videmske univerze dr. Furio Honsell je v petek 19. marca sprejel vodstvo turističnega društva Pro-loco Nadiške doline. Predsednik Antonio De Toni, podpredsednica Luisa Battistig, Roberto Pensa in Ezio Gosgnach so mu predstavili iniciative in naCrte beneške pro-loco. Honsell je pokazal veliko zanimanje in, prav tako kot na predstavitvi razvojnega projekta za Nadiške doline novembra lani v HlodiCu, je izrazil veliko pripravljenost sodelovati. Sam bo zastopal videmsko univerzo v snujoči se “režiji”, v kateri naj bi bili še predstavniki dežele, pokrajine, gorske skupnosti, občin Nadiških dolin ter pro-loco, ki ima nalogo spodbujati in vsklajevati pobude in projekte iz razvojnega projekta Ne-diške doline 2008. Rektor videmske univerze Furio Honsell je zagotovil tudi sodelovanje nekaterih profesorjev videmske univerze. beri na strani 2 'ftlOMmeVal* pecReTD sPAlMA^f pebiti l2 maggio, si "Verso il le maggio e oltre" è il titolo di u-na serie di incontri di approfondimento in preparazione dell'entrata della Slovenia nell'Unione europea, organizzati dall’Arcidiocesi di Udine in collaborazione con l'associazione "don Eugenio Bianchini" di Cividale, la fondazione Abbazia di Rosazzo, il Movimento ecclesiale di impegno culturale e le forame di Cividale e S. Pietro al Natisone. E' stato il vescovo di Udine, monsignor Pietro Brollo, venerdì scorso a Udine, a spiegare il senso deH'iniziativa. "Questi incontri -ha detto tra l’altro - ricalcano la fraternità e-spressa dai popoli friulano, sloveno e carinzia-no, da anni, attraverso il pellegrinaggio dei tre popoli”, (m.o.) segue a pagina 5 muove la Chiesa Monsignor Pietro Brollo e Giorgio Banchig novi matajur Četrtek, 25. marca 2004 2 Proti na referendumu Kanalska dolina, Rezija in huminsko območje Pete pokrajine ne bo problemi pa so in veliki Aktualno s prve strani Poseben poudarek zasluži tudi globok razkol med zahodnim in vzhodnim delom Gornje Furlanije, oziroma med Tolmečem na eni strani, Huminom in Trbižem na drugi. Na to smo sicer že opozorili ko smo predstavili posamezne odbore za in proti ustanovitvi nove pokrajine, referendum ga je potrdil in morda še bolj poglobil. Ce se je namreč v Tolme-Cu 75,80 odstotka volilcev izreklo za novo pokrajino, jih je bilo proti v Huminu rekordnih 92,43 odstotka, na Trbižu pa 87,35 odstotka. Mimo različnih pogledov glede nove pokrajine, v ka- rt In- teri so nekateri videli pozitivno sredstvo samouprave, nasprotniki le birokratsko in finančno dodatno obremenitev ter marginalizacijo, je očitno prevladal občutek, da gre za pokrajino Karnije s težiščem v Tolmeču, čeprav je pred nekaj dnevi prišel v javnost predlog, da bi bilo glavno mesto nove pokrajine v Pušji vasi (Venzone). Huminsko območje in Kanalska dolina so se temu uprli. Proti novi pokrajini so se večinoma izrekli tudi v Konc tedna sem se z družino udeležil čudovite manifestacije za mir in za umik italijanskih vojakov iz Iraka. Naslednjega dne je bil v Rimu promet prepovedan, ulice so bile prazne, mesto kot nalašč za starše z otroci, kolesarje, zaljubljence. Zvečer, ko sem se odpravljal domov, je bilo slišati sirene policijskih obhodnic. Sele naslednje jutro sem izvedel, da so derby med Romo in Laziom prekinili zaradi incidentov, ki so izbruhnili zaradi neresnične vesti, da je v spopadih s policijo bil ubit otrok. Ni jasno, kdo je laž vrgel množici. Očitno se je bal za rezultat, ali pa je upal na dvojni zaslužek, če bodo tekmo ponovili. Dinamike množic so namreč čudne, zapletene in pogo-stoma tudi protislovne. Pomislil sem na čudovito milijonsko mirovno manifestacijo pisanih barv in radostnih plesov, psičkov z mavrično o-vratnico in množičnega navdušenega ploskanja stoti-sočev na travnatem cirkusu, ko je tja prikorakala peščica belolasih partizanov. Tja se je stari Pietro Ingrao pripeljal z motorčkom. Z odra so ga prosili, naj se domov vrne s taksijem. Pred cirkusom je m-nožica ploskala tudi Rutelliju, kakor je pred Kapitolom navdušeno pozdravila v svoji sredi rimskega župana Walterja Veltronija. Bila je največja pacifistična manifestacija v Evropi, morda na svetu. In vendar jo je zasenčil dogodek, o katerem smo demonstranti izvedeli šele iz televizijskih dnevnikov pozno zvečer. Tajniku levih demokratov Fassinu so “nepokorni” in pripadniki socialnih centrov preprečili, da bi sodeloval v sprevodu. Prišlo je do nedopustnih trenutkov nasilja, lučanja drobiža in steklenic, prerivanja in psovanja. V hipu so občila zagrabila za ta, po splošnem mnenju, o-broben in v marsičem napovedan dogodek, desnica je u-darila po pacifistih, kot če bi vsi sodelovali v napadu. Pa ni bilo tako. “Nepokorni”, ki jih vodita Caruso in Casarini, so konte-stacijo Fassinu napovedali že pred mesecem dni. Zato se samo od sebe poraja v-prašanje, čemu se ni pridružil - kot bi bilo naravno za voditelja največje levičarske stranke - čelu povorke, ki je medtem še bila pred cirkusom, pet kilometrov od kraja incidenta. Zakaj je rinil v rep, kjer so bili konfinirani nepokorni, neoglobalisti in mladi iz socialnih centrov? V skoraj štirih desetletjih novinarskega dela sem nakopičil večjo dozo cinizma, ki je potreben za hladnokrvno a-nalizo dogodkov in njihovega ozadja. Po mojem Fassino ni “z-grešil pogreba”, kot bi zapisal Eduardo de Filippo. Spretno je neprijetne razmere obrnil v lastno korist, saj je izbral vlogo mučenika, ki mu tudi fizično prilega. In obenem maščevalca, ki obeta neizprosno osveto “objektivnim” k-rivcem. To so vsi, ki so si na levi drznili kritizirati njegovo politiko. Razen Bertinottija, seveda. Z njim bi delila plen, kot svojčas Cofferatijevo zapuščino. Zato se mu je zahvalil, čeprav so nad glavami nepokornih plapolale njegove zastave. Temu se pravi medijski mat. “Chapeau!”, bi rekli Francozi. občini Naborjet (86,94 odst.) in v Reziji (74,13 odst.). Zamisel o novi pokrajini je torej propadla in Marzio Strassoldo, predsednik Pokrajine Videm, ki se je odločno boril proti načrtu ne skriva svojega zadovoljstva. Videmske pokrajine ne bodo delili. Referendum je sicer pokazal, da je ustanovitev pete pokrajine neustrezna rešitev. Na tapeti pa ostajajo odprta vprašanja goratih predelov in potreba po hitrih in učinkovitih posegih, ki naj zaustavijo sedanjo agonijo. Odgovornost inštitucij, v prvi vrsti deželne uprave in tudi videmske pokrajine, ki je bila v zadnjih mesecih izredno aktivna na tem področju, je sedaj poiskati nove poti in nova sredstva zato, da se dejansko dvigne hribovski del dežele iz socialne in ekonomske marginalnosti ter se sprožijo novi razvojni procesi, (jn) Rektor sprejel pro-loco s prve strani Videmski rektor Furio Honsell je ponudil sodelovanje nekaterih univerzitetnih profesorjev, ki naj bi strokovno sledili delu štirih delovnih skupin, ki so bile v okviru pro-loco evidentirane. Le-te se ujemajo s konkretnimi področij, ki jih upošteva tudi razvojni načrt Benečije: kmetjistvo v goratih predelih, razvoj turizma in turističnega marketinga, vrednotenje ruralne arhitekture in okolja, vrednotenje jezika in kulture. Na koncu plodnega sestanka je videmski rektor vabil vodstvo Pro-loco Na-diške doline, naj predstavi na Univerzi razvojni projekt za Nadiške doline, ki so ga izdelali. Do tega naj bi prišlo v kratkem. Kakšen bo trg avtomobilov po 1. maju? Vstop Slovenije v EU bo prinesel določene spremembe tudi kar zadeva cene blaga. Sprostitev trga znotraj EU bo pomenila večjo konkurenčnost med posameznimi državami. To velja tudi za trg avtomobilov. Kako se bo le-ta v Sloveniji spremenil po 1. maju letos? Evropska komisija hoče doseči enake neto cene avtomobilov v Evropski uniji. Trenutno so še daleč od cilja. Evropska komisija si že nekaj let prizadeva za enotni avtomobilski trg in strogo kaznuje vsa podjetja, ki si v državah, kjer so cene nižje, privoščijo prepoved prodajanja avtomobilov kupcem iz tujine. Avtomobilske firme si enotni trg predstavljajo po svoje in se na vse kriplje trudijo, da bi bile cene avtomobilov pred obdavčitvijo v državah EU enake. Na prvi pogled enostavna naloga, ki pa se lahko hitro izrodi. Davek na dodano vrednost bo kupec vedno plačal v državi, kjer bo vozilo registriral. Osnovna cena pred zaračunavanjem davka na dodano vrednost ne bo zato nikoli enaka, najbolj drastičen dokaz za to je Danska, kjer mora kupec ob nakupu plačati tudi 180 odstotkov posebnih davkov. Ce bi bila neto cena enaka kot v Nemčiji, denimo, bi bili avtomobili na Danskem še toliko dražji - že zdaj je njihova končna cena visoko nad ceno v drugih državah. V tem trenutku Slovenci kupujejo avtomobile večinoma ceneje od Evropejcev. Resda včasih v njih dobijo kakšen kos serijske opreme manj, a načeloma so tudi tu vse bolj izenačeni z druščino, kateri se bodo kmalu še uradno pridružili. Nižje cene veljajo zlasti za najbolj prodajane modele nižjega in nižjega srednjega razreda, pri prestižnih avtomobilih pa slovenski kupec večkrat plača višjo ceno kot tisti iz držav EU. Gotovo je, da se bodo avtomobili v Sloveniji v naslednjih mesecih postopoma dražili. Največkrat bo podra- žitev občutna šele ob predstavitvi novih modelov, kjer pa se bodo prodajalci izgovarjali na več že vgrajene serijske opreme. Slovenske cene se bodo tako počasi izenačile z evropskimi, zanimivo je, da se vedno prilagajajo navzgor, ne pa navzdol. Da podražitev ni nujno dobro sprejeta, kaže nosilni model nižjega srednjega razreda Volkswagen golf, ki je z novo različico občutno dražji na praktično vseh evropskih trgih, takšna evropska cena pa kupcev ne zanima tako, kot bi si želeli v Wolfsburgu. Se posebej zato, ker se konkurenca ni odločila slediti zgledu in je cene novih modelov le malenkostno prilagodila (beri: dvignila). Vstop v EU bo zelo zanimiv tudi za slovenske trgovce z rabljenimi avtomobili. Na večjih trgih je cena določenih modelov vidno ugodnejša, po 1. maju pa bo omiljeno tudi določilo, da v Slovenijo uvoženi avtomobili ne smejo biti starejši od treh let. Po novem bodo morali zadovoljevati standarde za uravnavanje izpušnih plinov, ki so bili sprejeti leta 1994, v vseh avtomobilih, ki so naprodaj v EU, pa morajo biti izpolnjeni od začetka leta 1997. Natančne cene nakupa avtomobila v tujini po 1. maju je danes težko napovedati. Dejstvo je, da za avtomobile, ki so že bili uvoženi (ali pa izdelani) v EU, ne bo treba plačati carine. Se vedno pa bo slovenski kupec moral plačati davek na dodano vrednost (DDV) pa tudi davek na motoma vozila (DMV) -izjema bodo rabljeni avtomobili, kjer DMV ne bo treba plačati. Kakšna bo stopnja DMV in na kakšen način bodo ta davek obračunali, pri davčni upravi zaenkrat še ne vedo. Slovencem se v bistvu splača, da še pred 1. majem kupijo avtomobil. Sicer po tem datumom ni pričakovati kakšnih večjih pretresov, večja je nevarnost, da bo, vsaj na kratek rok, trgovanje z avtomobili “načrtno”. Slovenia, una nuova stella Visita illustre La settimana scorsa è stato in visita in Slovenia il presidente della Banca mondiale James Wolfensohn. Di tutti i paesi in transizione la Slovenia è stata la prima, secondo i criteri della Banca mondiale ad entrare nel gruppo dei paesi sviluppati, ha dichiarato. Ciò le offre l’opportunità di collaborare ulteriormente con la Banca mondiale dalla quale Lubiana ha ricevuto dal 1993 in qua oltre 100 milioni di dollari di prestiti e 11 milioni di dollari di donazioni. 11 presidente Wolfensohn è stato contestato da un gruppo di no global, che nel centro di Lubiana hanno tentato di cospargerlo di colore verde ma sono riusciti a colpire ed imbrattare soprattutto il ministro delle finanze Dušan Mramor. Una nuova stella “Slovenia nuova stella dell’Europa, 1 maggio 2004”. Questo è lo slogan ideato per l’ingresso neli’UE. Accanto alla scritta quattro stelle sovrapposte di diversi colori a sottolineare la vivacità slovena. Il simbolo verrà utilizzato in tutte le manifestazioni ed in tutti i documenti ufficiali precedenti l’adesione definitiva del prossimo primo maggio. Amici molto stretti Il ministro degli esteri slo- veno Dimitrij Rupel si è incontrato nei giorni scorsi con la collega Benita Ferrerò Waldner, il prossimo 25 aprile candidata alla Presidenza della repubblica austriaca. Nel corso dei colloqui sono stati nuovamente giudicati ottimi i rapporti tra Vienna e Lubiana. In quest’ottica si inserisce anche l’incontro programmato per il prossimo 30 aprile, in occasione dell’adesione della Slovenia all’UE, che si svolgerà sul confine tra Radgona e Bad Radkersburg. La Ferrerò Waldner, per la prima volta in visita ufficiale in Slovenia, si è incontrata anche con il presidente della repubblica Janez Drnovšek ed il premier Anton Rop. La Nato in cielo Dopo l’adesione della Slovenia alla Nato, il prossimo 29 marzo, lo spazio aereo sloveno sarà controllato dall’alleanza con aerei che decolleranno con tutta probabilità dalle basi in Italia oppure in Ungheria. Kacin a Bruxelles? Il capolista dei liberalde-mocratici (LDS) per le prossime elezioni europee sarà con tutta probabilità Jelko Kacin, presidente della commissione esteri del Parlamento. Dopo di lui la giornalista Mojca Drčar Murko. Storici a confronto La settimana scorsa ha a-vuto luogo a Lubiana un convegno sulla storiografia attuale nei paesi eredi della Repubblica federativa di Jugoslavia. I lavori sono stati introdotti dagli storici di Bosnia ed Erzegovina, Croazia, Macedonia, Slovenia, Serbia e Montenegro che hanno presentato lo sviluppo della storiografia nei propri paesi dal 1850 alla disgregazione della Jugosla- via. Il convegno è stato l’occasione per riprendere le relazioni ed il confronto tra gli storici che si era bruscamente interrotto. Gli storici del Kosovo non sono stati invitati e-splicitamente per evitare la politicizzazione del convegno, è stato detto. Una fede in più Il ministro Ivan Bizjak ha firmato nei giorni scorsi un accordo con il sovrintendente della chiesa Pentecostale in Slovenia Danjel Brkič. Si tratta di un documento che regola lo status di questa chiesa che conta dai 3.500 ai 4.000 fedeli. L’accordo non comporta alcun onere per lo stato, commenta la notizia il settimanale Mladina. T^ • ima Stojan SpetiC TZ ! novi mata jur Q Kultura ^25-marca2004 j Lia Broni Vierte a Cividale per i più piccoli Un nuovo libro musicale della prof. Lia Bront Prvič nastopil Višarski oktet Nedeljski koncert Primorska in Koroška pojeta v kulturnem središču na Trbižu je bil kulturni dogodek, saj se ga je udeležilo res lepo število domačinov. Bila pa je emotivno zelo topla in obenem moCna prireditev. Nenapovedano je namreč Rudi Bartaloth, predsednik kulturnega središča Planika, poklical na oder pevke Višarskega kvinteta. S pesmijo iz cedeja “Odkod privre želja po petju” so se štiri pevke vidno ganjene poklonile spominu svoje dolgoletne prijateljice in pevke Gerti Schnabel, ki je bila žrtev lanskega katastrofalnega neurja v Ukvah. S tem so se tudi poslovile od Višarskega kvinteta. Tragičnih avgustovskih dni in priljubljene Gerti se je nato v slovenščini in italijanščini spomnil naborješki župan Aleksander Oman, pozdravil je tudi gostitelj, trbi-ški župan Franco Baritussio, ki je ponovno spregovoril tudi v slovenščini. Naj povemo, da sta bili obe občini soprire-diteljici koncerta. Program se je nadaljeval s krstnim nastopom Višarskega okteta, ki ga sestavljajo štiri dosedanje pevke in štirje moški glasovi, vodi pa Anna Maria Missoni. Njihovo kvalitetno izvajanje je občinstvo nagradilo s prav toplimi aplavzi. Rudi Bartaloth, ki je povezoval program, jim je zaželel, da bi dolgo s ponosom širili pevsko Per i bambini del Comune di Cividale è appena uscito, su iniziativa dell’assessorato all’istruzione, un bel libro illustrato a colori dal titolo Vierte - Primavera. E’ un libro musicale di tipo operativo nel senso che i bambini della fascia di età che va dai 4 agli 8 anni, a cui è dedicato, devono completarlo con i propri disegni e collage. Il racconto ed i canti in friulano (nella variante di Cividale) si possono anche a-scoltare perché vi è allegato un CD. Il progetto è della prof. Lia Bront che è anche autrice del testo e delle musiche oltre ad essere la voce narrante. Per la realizzazione del libro si è avvalsa anche della collaborazione di Sandra Manzini per i disegni, Davide Clodig per gli arrangiamenti, Erika Cristante per le traduzioni in friulano ed E-lisa Morandini. Prosegue dunque la ricca attività educativa ed editoriale della prof. Lia Bront che ha Gli appuntamenti culturali tradicijo Ukev in Kanalske doline. Program se je nadaljeval z nastopom napovedanih pevskih zborov in sicer Vokalne skupine Vinika iz Medane, komornega zbora Iskra iz Bovca, Pevske skupine Akord iz Podgore, kvarteta Bratov Smrtnik iz Kort, moškega pevskega zbora Vaščani pojo iz Zgornje Vesce in okteta Suha iz Zvabka. Ob zaključku so trije koroški pevski zbori, ki so več let dobro sodelovali s Višarskim kvintetom, zapeli skupno pesem in tudi s tem zaželeli dosti uspehov in zadoščenj komaj nastalemu Višarskemu oktetu. Tre film sloveni Nell’ambito della rassegna di film in lingua slovena organizzata dal “Zavod za slovensko izobraževanje” questa sera alle 20.30 a S. Pietro, nella sala consiliare, ci sarà la proiezione del film “V leru” (“In folle”) di Janez Burger. Lunedì 29 aprile sarà proposta la pellicola “Ekspres Ek- spres” di Igor Skerk, martedì 20 maggio “Šelestenje” di Janez Lapajne. Razstava v Beneški galeriji V petek, 26. marca ob 18.30 bo v Beneški galeriji v Spetru otvoritev razstave Giovannija an Franca Rossija z naslovom “Siamo, forse... tutti artisti?”. Nastopila bo Martina Rossi. Concerto d’inverno sabato nel centro polivalente di S. Pietro al Natisone, dove si sono esibite due bande, quella della Città di Cividale, diretta da Mauro Meroi e la società filarmonica “La prime Lus 1812" di Bertiolo, diretta da Chiara Vidoni Pagine di storia Il Centro studi Nediža di S. Pietro organizza due presentazioni di libri sotto il titolo “Pričevanja-Testimonian-ze”. La prima avrà luogo venerdì 26 marzo. Il professor Amerigo Manesso presenterà l’opera di Maico Trinca “Mo-nigo, un campo di concentramento per Slavi a Treviso, luglio 1942-settembre 1943”. La seconda presentazione, venerdì 2 aprile, vedrà protagonista Alessandra Kersevan e la sua ricerca “Un campo di concentramento fascista - Gonars 1942-1943”. Verrà anche proiettato il film “Fascist legacy”. Entrambi gli appuntamenti avranno luogo nella sala consiliare di S. Pietro alle 20. Convegno a Tavagnacco L’amministrazione comunale di Tavagnacco organizza per sabato 27 marzo, dalle 10, un convegno dal titolo “Le minoranze linguistiche e i loro diritti: una causa di conflitto o un’occasione per la democrazia”. Interverranno, oltre al sindaco Valerio Frezza e all’assessore comunale Elia Mioni, il rappresentante del Comitato esecutivo dell’Ufficio europeo per le lingue meno diffuse Aureli Argemì e l’assessore regionale alla cultura Roberto Antonaz. Kreslin a S. Pietro Il cantautore sloveno Vlado Kreslin, accompagnato dai Mali bogovi, terrà martedì 20 aprile un concerto nel centro polifunzionale di S. Pietro al Natisone, ospite della locale sede della Glasbena matica. L’ingresso sarà di 12 euro (5 per gli allievi della scuola, 8 per i soci). Per informazioni telefonare allo 0432-727332. La copertina del nuovo lavoro dedicato ai bambini del comune di Cividale. Sotto l'autrice, la prof. Bront al suo attivo già diverse pubblicazioni. La prima risale ad ormai 15 anni fa dal titolo “Le mie lezioni di musica” ed è stata realizzato con la collaborazione della Somsi. Sono poi uscite in collaborazione con l’Ente Friuli nel mondo e la Società filologica friulana due edizioni di “Cjantin e zuin” e poi il libro “Din don” con la zadruga Lipa e la Società filologica friulana. Da segnalare anche la sua collaborazione per la parte musicale in due guide didattiche per la scuola dell’infanzia, curate da Rosalba Perini per la Signorelli di Milano. Già pronta nel cassetto, in attesa di un editore, una guida musicale per insegnanti della scuola dell’infanzia e del pri- mo ciclo elementare che poco o nulla conoscono di musica. Accanto all’attività educativa e formativa di Lia Bront vanno evidenziati alcuni progetti particolari come lo spettacolo sulle stagioni dal titolo “An tan tes” realizzato sotto la regia di Roberto Piaggio per i bambini della scuola dell’infanzia e del primo ciclo elementare. E’ stato proposto in una ventina di spettacoli nell’area tra Gorizia e Portogruaro ed accolto molto positivamente dai più piccoli. Nei prossimi mesi verrà ripetuto anche nella zona del Cividalese e del Goriziano. Naši paglavci Ivan Trinko bratec in sestrica -2 Otroci radi jokajo za vsako malenkost, čestokrat iz golega dolgočasja, ker ne vedo kaj drugega početi. Naša drobna znanca pa sta le redkokdaj jokala, posebno dečka ni bilo slišati tako z-lahka. Nekdaj sta se zabavala v Senožeti nedaleč od doma. deklica je brala cvetice in z-raVen pela, kar ji je bilo posebno ljubo; malček pa se je trudil z neko korenino, katero je hotel izruvati, pa ni mogel. Upiral se je in upiral. Pulil je in pulil, pa mu le ni šlo. Kri se mu je že prikazovala v mladi pesti. A nič ni delo, le srčno naprej! Dolgo časa se je brez uspeha trudil; a čim bolj je držala korenina, tem bolj trmasto jo je deček vlekel. Jel je naposled kričati in srditi se. “Da bi te... čakaj ti! Grdina, uh!... ih... iii!” H koncu mu je šlo na jok od samega srda, ker ni mogel zmagati. “Kaj ti je?” ga je vprašala deklica. “Neče, vidiš, neče! Glej, neče, vidiš, uh, ih!” “Čakaj, ti bom pomagala.” In res mu je pritekla na pomoč. Upirala sta se še malo trenutkov skupaj. Naposled se mlada korenina nagloma utrga in oba otroka se zavalita na hrbet, po tleh in se potočita nekoliko po malce strmi senožeti. Pobrala sta se od tal potolčena in razpraskana, se nekaj časa molče tipala tu in tam, kjer je bolelo, se pogledala s solzami na trepalnicah in oba mahoma udarila v glasen smeh. Deček, ki je še vedno tiščal v krvaveči roki izruvano korenino, je začel z njo u-drihati ob zemljo in se ji rogati. “Aha, aha! Sem te! Ti se boš ustabljala? Ubogaj, ubogaj! Aha! Sem te!” Vračaje se s polja sta večkrat natrgala cvetic, se z njimi ovenčala, napravila lesen križec in se vračala domov v “procesiji” pojoča: Kirje lejson, kirje lej nas! A-men! - In deček je še dodal svoj zveneči: Juhuhuj! “Jaz sem kaplan,” je pripovedoval malček mami, prišedši domov. “Da, da! Kokošji kaplan si.” “Oh, oh! Ooh, ooh! Kokošji kaplan! Kokodek, kokodek, kodek!” In smeha in skakanja ni bilo ne konca ne kraja, dokler ni prišla navadna pesem: “Mama, lačen sem; mama, lačen sem!” “Ali sta bila pridna?” “Pridna, pridna!” In jedla sta z največjo slastjo. Lica so jima žarela in dobra mamka je z zadovoljstvom in z upravičenim ponosom gledala svoja dobra malčka. Pri sosedovih so imeli tudi otroke, ki so skušali večkrat privabiti v svojo družbo naša znanca. Pa to se je le redko k-daj zgodilo, kajti ta dva nista marala zanje. Navadno so o-stali eni in drugi na svojih tleh ter se gledali in pregovarjali le tako preko meje, če ni prišlo kdaj kaj burnega v-mes, da so jo prestopili in se malo zlasali in stepli. Neka tiha, nezavedna mržnja je vladala med njimi, najbrže zato, ker je vladala že med njihovimi družinami. Kakršni starši, taki navadno tudi otroci, saj se otrok, posebno na materinih kolenih, nauči marsikaj dobrega, pa se navzame tudi dosti slabega. Sosedovi otroci so imeli že vsejane v mlada srca kali bahavosti in zavisti obenem, bili so povrh nagajivi in poredni. Naša dva pa sta pridno odgovarjala. Večna človeška narava Ze v mladi koži! - gre naprej - Aktualno ZELENI LISTI Ace M er mol j a Otroci so nas naučili kakuo iti čez mejo "Tist nie berlinski zid - je jau manih - je pa zid geta v Varšavi. Getizirali so palestinski narod". Na koncu je guoriu Bruno Forte. ZaCel je z otroškimi spomini ("San imeu sreCo živiet nieko pluralno realnost v moji družini, moja nona je bla iz Avstrije an je guorila go mez zasedbo Gorice, s strani mojega oCeta, ki je biu Furlan, so pa guoril go mez osvoboditev Gorice"), potlé pa je razlagu, kuo sama koža je lahko meja, kuo tela besieda je tud povezana z identiteto, kuo šuola muora narest kiek, predvsem uCiti pomen dialoga- Otroci petega razreda nie-so samuo organizal, predstavili an spraševal, so tud za-piel tri piesmi: adno so jo oni napisal, drugo otroci Ce-tartega razreda, trecjo pa znani ameriški kantavtor Bob Dylan. An so an takuo stuorli za- ez reko Ta meja teče in vse razdeli, hiše, polja, ljudi in vasi. Na bregu reke široke stojiš, čez ne moreš, se vsega bojiš. Ptice pa letajo kar sem in tja, nič jih ne moti, ne poznajo meja. Čez reko gledam, čez vodo strmim, čez jaz pojdem, prav tja si želim. Prijatelj čaka na bregu tam čez, skupaj bova in srečna zares. Saj ptice letajo kar sem in tja, nič jih ne moti ne poznajo meja. 5. razred stopit vsiem, da oni so par- rejo, da ne bo vic trieba pravljeni nardit vse, kar mo- imiet nobene meje. (m.o.) Politika v boju proti terorizmu Vprašanje mirovniškega gibanja in protiteroristične mobilizacije bi si zastavil mimo komentarjev o sobotni manifestaciji v Rimu, kjer so skupine provokatorjev in ne-razsodnežev prisilile tajnika Levih demokratov Fassina, da je zapustil mirovniško povorko. Sprašujem se le, kje so tista močna strankarska in sindikalna jedra aktivistov, ki so znali ubraniti množične manifestacije pred raznovrstnimi provokatorji. Interesi, da bi na primer sobotna manifestacija ne uspela, so bili različni in predhodno opazni. Ob ugotovitvi bi prešel v srž vprašanja. Zahodna mirovniška gibanja lahko pomenijo močan pritisk v smeri miru. Bistveno pa je, da niso ab-straktno-ekstremistična, izrazito ideološka ali za “notranjo rabo” v posameznih nacionalnih državah. Najprej je torej bistveno razumeti “druge”. Sedanji terorizem ni enostavno “gnilo jabolko", ki ga je treba odstraniti. Razvil se je v razpokah med bogatim in revnim svetom. Zrast el je v vrtovih Orienta in tamkajšnjih središč oblasti, ki so alternativne Zahodu, a istočasno natančno poznajo mehanizme zahodne oblasti, politike in kulture. Bin Laden ni slučajno multi-miliarder z visoko izobrazbo v prestižnih zahodnih univerzah. In ni slučajno, da imajo skrajne muslimanske teroristične celice svoje močne postojanke v Evropi. Sodobni terorizem lahko računa na sredstva, na močne podpore in na izobražena vodstva. Konec koncev so tudi sodobni diktatorji pogostokrat ljudje z nemajhnimi intelektualnimi kvalitetami. Miloševič je izobražen in odločen gospod, Sadam Husein je skrajno zvita in enigmatična osebnost. Skratka, sodobni teroristi in tirani niso ne zaneseni sanjači in niti ne kaki plemenski poglavarji. Skratka, terorizem ni naiven in brez ljudske, kulturne in celo verske podlage. Ima svoje politične cilje in uporablja sredstva, proti katerim so tradicionalne vojske nemočne. Velik generator terorizma je tudi permanentna vojna na Bližnjem Vzhodu med Izraelom in Palestinci. Morda je tu matica terorizma, ki jo z nasiljem in zločini pospešuje nesrečna Sharonova politika. Mladi Palestinci trkajo na vrata samomorilcev in umor Yassina je nova mina pod stavbo miru. Ob vsem tem je jasno, da ni cilj terorizma mir. Izbira je fanatična in obenem racionalna. Ni opravičljiva, a ima svoje konkretne razloge. Omenjeno spoznanje je bistveno, saj morajo tudi mirovniki računati na “druge”, ki nimajo nujno miroljubnega odnosa do Zahoda. Lahko si mislimo, da se lahko potencialni terorist enostavno požvižga na italijanskega mirovnika, saj mu kak mirovniški pohod ne spremeni življenja in ciljev. Bistveno je torej, da ob samoumevnih “dobrotah in vrednotah”, kot so mir, brat-st\’o, demokracija, enakost ter tozadevnih sloganih tudi mirovniško gibanje izpostavi in naglasi konkretne ter učinkovite mirovniške in protiterori- stične politike. Ameriška desnica očita miroljubnim politikam nerealistični in mesijanski pogled na svet. Z očitkom se ne strinjam, menim pa, da samo čustva in dobri nameni ne bodo spremenili ničesar. V tem smislu se mi zdi podivjana globalizacija idealen humus za vojne in terorizem. Vem, da svet ni udomačen pes, vendar je naloga Evrope, da na strani Zahoda zagovarja politiko pravnega reda ter usklajenega razporejanja re-surzov proti imperialni politiki ter da zaustavlja tiste politike, ki slonijo le na logiki tankov in raket. V globalnem svetu je modro zagovarjati zasuk, ko naj delujejo kot urejevalni element mednarodna središča, kot so OZN, in ne velike nacionalne države s svojimi partikularnimi interesi, kot so lahko ZDA in že jutri Kitajska ali Rusija. V tem smislu velja opozarjati ameriško politiko, da armade na bojišču izkazujejo le moč in bogastvo tistega, ki jih ima, ne rešijo pa problemov. Ne verjamem torej v armade, v močne nacionalne politike in podobno “klasiko”. Ne verjamem niti v to, da se bo terorizem predal nasmeškom in miroljkubnim geslom. Obstajajo pa alternativni posegi proti terorizmu, ki ne morejo biti ne preventivni in ne enostranski. Menim, da ne bo možno premagati terorizma, če politika ne bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečila krajevne vojne, kot je tista med Izraelom in Palestinci, ki postaja rak rana vsega sveta. Pa še to: vsak vojaški poseg je dramatičen in neučinkovit v smislu miru, če mu ne sledita materialna pomoč ljudstvu ter pomoč lokalnim inštitucijam, da se ponovno usidrajo na domačih tleh (primer Srbije in Kosova). Skratka, mirovniško gibanje naj bi podprlo konkretno politiko ter naj ne bi izgubljajo energij in časa v ekstremizmih ali v karikaturah ideologij. Deželna vlada je glede Ce-dajskega mednarodnega festivala Mittelfest poskrbela za presenečenje. Po predlogu odbornika za kulturo Antona-za je namreč imenovala za njegovega (festivalovega) predsednika evropskega poslanca in znanega novinarja Dimitrija VolCiCa. Slednji bo nasledil goriškemu pisatelju Paolu Maurensigu. Zgodba o Mittelfestu je sicer precej zapletena. Ko je na volitvah zmagala Illyjeva večina in je na mesto deželnega odbornika stopil Roberto An-tonaz, je bilo jasno, da bo prišlo do zamenjave starega vodstva Mittelfesta s Presbur-gerjem na Celu. Slednji je sicer užival podporo uglednih tržaških kulturnikov, ni pa imel veC zaupanja nove deželne garniture. Mittelfest ima svoj stalni upravni svet, v katerem sedijo, poleg predsednika Dežele, zastopniki Občine Čedad, videmske pokrajine ter nekaterih bančnih ustanov, ki pomagajo kot sponzorji. Odločilno besedo pri imenovanju vodstva pa ima Dežela. Tako je bil za umetniškega vodjo imenovan znani umetnik, pisec in igralec Moni Ovadia, za predsednika pa pi- Imenoval ga je odbornik Antonaz po odstopu pisatelja Maurensiga Senator Mitja Volčič je Mittelfesta predsednik satelj Maurensig. Slednji je odstopil po nekaj mesecih rekoč, da si je zase predstavljal pri festivalu kreativnejšo vlogo. Zagovarjal je celoletno prireditev in nekaj drznih idej. Po odstopu pa je ostal v vodstvu festivala. Potrebno je bilo seveda najti novega predsednika in to Cimprej: fe- stival je že pred vrati. Šušljalo se je o raznih znanih imenih iz vrst deželnih kulturnikov. Verjetno je prišlo tudi do kakšnega odklona. Kon- Martedi 16 marzo si è svolta ad Azzida l’assemblea annuale degli iscritti e simpatizzanti dei Democratici di Sinistra delle Valli del Natisone. Il segretario Luca Blasutig ha tenuto la relazione sulle attività svolte nel corso del 2003 evidenziando i risultati di un anno di attività politica nella BeneCija. Un accenno particolare è stato posto alla vittoria elettorale in regione e, a livello locale, alla nascita del movimento Radar ne hvala che rappresenta un segnale importante di vitalità della società civile nelle Valli. Si è parlato inoltre delle imminenti elezioni euro- Ad Azzida l’assemblea di iscritti e simpatizzanti IDS deBe Valli si preparano ai due appuntamenti elettorali pee e amministrative che vedono coinvolti cinque comuni della zona. Altro argomento all’ordine del giorno, l’organizzazione della tradizionale festa del 1. maggio e le manifestazioni correlate all’entrata della Slovenia nell’UE. L’assise ha ratificato infine l’allargamento del direttivo di sezione con la nomina di Fabrizio Dorbolò a nuovo membro dello stesso. Alla riunione ha partecipato il consigliere regionale I-gor Dolenc che ha sottolineato come il mutato contesto politico regionale ha contribuito a creare anche in questa parte del territorio regionale una nuova voglia di protagonismo, con i DS in prima fila a sostenere la voglia di cambiamento che arriva dalla società civile. L’appuntamento elettorale rappresenterà una nuova oc- casione per verificare il radicamento dei Democratici di sinistra nelle Valli. La presenza di sloveni nel partito è una costante e rappresenta un arricchimento e un valore aggiunto dei DS. L’individuazione del rappresentante per la provincia di Udine consentirà di adempiere alle previsioni dello statuto dei DS che riconosce autonomia alla componente slovena in quanto elemento di specialità nella nostra regione. Dolenc ha concluso ribadendo l’impegno dei DS a favore delle iniziative di sviluppo territoriale in atto nella BeneCija. Cno pa je prevladalo ime politika, novinarja in nedvomnega poznavalca srednjeevropskega prostora in drugih sosednjih dežel, kot je VolCiC. Slednji je novo zadolžitev sprejel po krajšem razmisleku. Ponudbo je razumel tudi kot priznanje svojemu delu v evropskem parlamentu in seveda drugim dejavnostim. Ne smemo pozabiti, da je VolCiC vsedržavno znan novinar, publicist, avtor knjig in da je predaval tudi na goriški univerzi za diplomatske vede. Ker se bo, po dolgi hoji po svetu, VolCiC “ustavil” prav v Gorici, bo lahko aktivno opravljal novo funkcijo, ki ni in ne bo le Častna. Novi Matajur vošCi torej Dimitriju VolCiCu uspeh pri novi zadolžitvi, ki pomeni nedvomen izziv. Dejstvo je na-mreC, da je potrebno Cedajski Mittelfest ponovno premisliti, saj se je spremenilo okolje, v katerem deluje. Vsak umetniški festival pa je obenem občutljiv organizem in je izpostavljen kritikam, saj se vse bolj vidi kot npr. v politiki. Radovedni smo torej, kaj nam bo novega ponudilo novo vodstvo in nenazadnje Dežela, ki je veliki mentor tega pomembnega dogodka, (ma) Aktualno novi matajur četrtek, 25. marca 2004 5 Nel 1993 gli allora ministri degli esteri Beniamino Andreatta e Lojze Peterlè decisero l’istituzione di una commissione mista di storici italiani e sloveni perché insieme analizzassero la storia dei rapporti tra i nostri due paesi e redigessero una relazione congiunta. L’obiettivo era quello di scrivere una storia condivisa ma anche ricondurre nell’alveo della ricerca e dell’analisi storiografica vicende spesso tragiche e dolorose, troppo a lungo oggetto della politica e delle sue manipolazioni. La commissione fu istituita, lavorò per otto anni, prese in esame il periodo storico 1880 - 1956 e nell’estate del 2000 concluse i suoi lavori con una sintesi di trenta pagine che non fu mai presentata e pubblicata ufficialmente dai due governi che l’avevano promossa ed evidentemente dimenticata. Nell’ottobre del 2001 la pubblicò l’Istituto di storia moderna di Lubiana con una prefazione del ministro degli esteri Dimitrij Rupel, in Italia uscì subito dopo sulle pagine del quotidiano II Piccolo e del Primorski dnevnik di Trieste e su alcune riviste. Ma tutto sommato il documento è rimasto in un ambito molto ristretto e non ha nemmeno trovato la via dei libri di testo scolastici, come avevano proposto i due copresidenti della commissione mista, Conetti e Milica Kacin Wohinz. Ed è proprio da qui che la Chiesa udinese ha voluto ripartire per preparare il suo percorso di avvicinamento al 1. maggio ed all’ingresso Presentata a Udine la relazione sui rapporti italo-sloveni La storia che unisce e guarda al domani della Slovenia nell’UE in la dr. Milica Kacin Wohinz, hanno preso parte anche il quattro tappe. Lunedì 22 il dr. Branko Marušič ed il presidente della Scuola catto-marzo, nel centro Paolino d’- prof. Fulvio Salimbeni hanno Aquileia a Udine, tre compo- illustrato il proprio lavoro nel nenti di quella commissione, corso di un convegno cui lica di cultura Luciano De Cillia e il presidente dell’Associazione Bianchini Giorgio Banchig che ha introdotto e coordinato i lavori. Buona la partecipazione al convegno, a cui ha portato il suo saluto anche l’arcivescovo Brollo, in cui è stato possibile comprendere la complessità e l’importanza del lavoro svolto. A cominciare dalle definizioni e dalle questioni come quella del Slovenia in Europa, la Chiesa si muove *r' dalla prima pagina “Le nostre genti hanno d’altra parte sempre mantenuto rapporti positivi con i vicini, se c’è stato disturbo è perché proveniva da situazioni esterne, dai vari regimi”. Il prossimo le maggio diventa quindi occasione per riaffermare come “la Chiesa abbia sempre predicato l’universalità” ha affermato monsignor Brollo. Il presidente dell’associazione “Bianchini” Giorgio Banchig ha quindi illustrato il programma, che prevede quattro conferenze ed un momento conclusivo. Le tematiche scelte sono i rapporti storici, religiosi, economici e politici tra Italia e Slovenia. Manca un approfondimento di quelli culturali, come ha sottolineato monsignor Marino Qualizza, direttore responsabile del quindicinale “Dom”, che ha invitato gli organizzatori a non fermarsi alle celebrazioni che avranno luogo tra un mese e mezzo. Il primo degli incontri si è tenuto lunedì 22 marzo presso il centro “Paolino d’Aqui-leia” di Udine, ed è stato incentrato sui rapporti tra italiani e sloveni tra il 1880 ed il 1956, prendendo spunto dalla relazione della Commissione storico-culturale italo-slove-na. Martedì 30 marzo alle 18.30 nell’Abbazia di Rosaz-zo si parlerà del “Paradigma di Aquileia” ricordando che sotto quel Patriarcato vi furono stretti rapporti ecclesiali tra i due popoli. Sono previsti gli interventi dell’ex arcivescovo di Lubiana Frane Rode, dell’arcivescovo di Udine Brollo, di Alessio Persie dell’università di Udine e del parroco di Nova Gorica don Gasper Rudolf. I rapporti economici tra Friuli-Venezia Giulia e Slovenia saranno analizzati nell’incontro “Oltre il profitto” che si terrà martedì 13 aprile alle 18 nel centro S. Francesco di Cividale. Relatori saranno A-lessio Lokar (università di U-dine e Koper), Giovanni Fan-toni (presidente dell’Assindu-stria di Udine), Antonio Nonino (Unione cristiani imprenditori dirigenti di Udine) e Giuseppe Francesconi (direttore di “Carrera optil”, azienda italiana presente in Slovenia). II quarto incontro avverrà a S. Pietro al Natisone martedì 20 aprile alle 18. Il titolo “L’inizio di una nuova era” è l’au- spicio che l’apertura ad est possa significare novità nelle relazioni politiche tra Italia e Slovenia. Interverranno il ministro degli E-steri sloveno Dimitrij Rupel, il ministro italiano per le Politiche comunitarie Rocco Buttigliene, il presidente della Regione Riccardo Illy ed Alojz Peterlé, già membro della presidenza della Convenzione europea. La serie di iniziative si concluderà venerdì 30 aprile con una santa messa sulla vetta del monte Matajur, prevista alle 18 e celebrata da monsignor Alfredo Battisti, arcivescovo emerito di Udine, e dal vescovo di Koper, Metod Pirih, (m.o.) confine etnico, statale, linguistico. “Il metodo di lavoro era quello della discussione critica”, ha spiegato la prof. Kacin. “Abbiamo dovuto ascoltare l’un l’altro, comprenderci, imparare gli uni dagli altri”. In passato c’erano stati dei convegni, per lo più su iniziativa dell’Unesco che sul nostro confine, come altrove in Europa, ha sollecitato momenti di incontro per superare le contrapposizioni seguite alla seconda guerra mondiale, ha spiegato il prof. Salimbeni. “La commissione composta da sette storici sloveni e sette storici italiani è stata un’assoluta novità, un’esperienza entusiasmante, condotta con rigore e serietà” ha aggiunto, respingendo fermamente la tesi secondo cui il documento sarebbe un frutto di compromesso. “Nessuno ha fatto concessioni all’altro”. Enorme la mole dei documenti e della bibliografia consultati da entrambe le parti, numerose le relazioni preparatorie. Significativo anche il ruolo degli interpreti che hanno svolto un ruolo attivo nel trovare i termini più adeguati. Perché il documento è stato soppesato parola per parola. Ne è uscita una microstoria, emblematica di tutte le catastrofi dell’Europa, come hanno detto i prof. Salimbeni e Kacin, che scioglie definitivamente molti nodi, come quello che riguarda gli Sloveni della provincia di Udine, ma è anche una storia che unisce, che consente di guardare al futuro in attesa anche di ulteriori studi ed approfondimenti. (jn) Na vsedržavnem srečanju v Lecceju izkušnja Trbiža Odbornica Campana in Rudi Bartaloth predstavili okence za manjšine L’amicizia rinsaldata tra Resia e Solkan Predstavnik Urada za jezikovne skupnosti in mednarodne odnose ter odbornica za kulturo občine Trbiž sta se H. in 12. marca 2004 udeležila vsedržavnega srečanja, ki se je odvijal v občini Zollino v pokrajini Lecce Tema srečanja je bila ‘Ohranitev in valorizacija Manjšinskih jezikov”. Srečanje je organiziralo združenje devetih občin, ki se nahaja na ozemlju, kjer se govori starogrški jezik, v tako-zvani Greci' Salentini. Udeleženci srečanja so analizirali uvedbo zakona 482/99 in posledice, ki so na- stale na socialnem, kulturnem, ekonomskem in upravnem področju po uvedbi samega zakona. Veliko udeležencev je predstavljalo manjšinske jezikovne skupine, ki so prisotne na italijanskem ozemlju. Z njihovimi posegi so obogatili in popestrili vsebino samega srečanja. Predstavnika občine Trbiž, ki sta med drugim pozdravila udeležence v slovenskem jeziku sta prikazala delo same občine, ki je kot prva uvedla jezikovno okence tudi v slovenskem jeziku, opravljeno delo pred otvoritvjo tega okenca in perspektive, ki se odpirajo na tem delu ozemlja dežele Furlanije Juijske Krajine ter sodelovanje z realnostjo na teritorju. Del srečanja je nato bil posvečen novoustanovljeni kon-zulti občin, ki se nahajajo na teritoriju, kjer živijo jezikovne skupnosti, konzulta je ustanovljena pri Vsedržavnem združenju italijanskih občin (ANCI). Občina Trbiž je bila uradno povabljena, da postane član te konzulte. Srečanje je potekalo v zelo pozitivnem vzdušju, vsebinsko je bilo bogato in ocenjeno kot zelo spodbudno. Predstavnika občine Trbiž sta najavila državno srečanje, ki se bo odvijalo na Trbižu v začetku meseca junija na temo izvajanja zakona 482/99. Odbornica za kulturo Občine Trbiž Nadia Campana Laboratorio per bambini alla Beneška Sabato 27 marzo, nel pomeriggio, si terrà nella Beneška galerija di S. Pietro al Natisone il secondo laboratorio artistico per bambini. Dopo quello di Luisa Tomasetig, sarà la volta di Tatiana Flo-reancig, già protagonista di u-na mostra personale nella galleria esattamente due anni fa. Il laboratorio verrà ripetuto ancora in due occasioni, il 24 aprile sotto la guida di Claudia Raza ed il 22 maggio sotto quella di Moreno Tomasetig- Per iscrizioni e informazioni ci si può rivolgere alla Beneška galerija, telefono 0432-727332. “Le nostre radici” diToniZamengo La biblioteca comunale di S. Pietro al Natisone ospiterà sabato 27 marzo, alle 18.30, la presentazione del libro di Toni Zamengo (Ta Nek) “Le nostre radici - ’E nostre raise” edito da Marsilio. Ad introdurre l’opera sarà Antonio De Toni, sarà presente l’autore. L’iniziativa è dell’Auser Valli del Natisone e della biblioteca comunale. Anche una rappresentanza di Stolvizza di Resia ha partecipato di recente alla camminata del Triglav organizzata dal Circolo SRD Triglav di Solkan/Solcano, località sita vicino a Nova Gorica. La camminata, di 5, 12 e 16 chilometri, si è snodata tra le colline della zona tra vigneti, boschi, campagna, fattorie e ville in collina. Peccato che il panorama non sia stato dei migliori, data la presenza di foschia. La partecipazione del gruppo resiano alla camminata è legata al fatto che anche il gruppo di Solcano ha partecipato già due volte alla “Camminata dell’arrotino” che si svolge nel secondo fine setti- mana di agosto. Una reciproca amicizia che si rinsalda in queste piacevoli occasioni dove lo sport, l’amore per la natura e la cura della propria salute sono gli elementi fonda-mentali. Ed è anche un modo piacevole per far nascere nuove amicizie e, non ultimo, un buon motivo per conoscere i nostri vicini. Il circolo di Solcano con-traccambierà la visita a Resia nel mese di settembre, in occasione della “Festa del Raccolto” che si terrà a Stolvizza. Questa uscita è inserita nel loro calendario di quest’anno che, nel complesso, prevede una ventina di camminate. L.N. R‘F,«A t Da Stolvizza alla camminata del Triglav 6 novi mata j ur Četrtek, 25. marca 2004 Risultati Filpa Beivars Friulclean - Poi. Valnatisone 6-0 2-1 1. Categoria Calcetto Valnatisone - Reanese 2-0 Merenderos Elettr. Manzanese 3-9 3. Categoria Il santo e il lupo - Special five 4-10 Audace - Moruzzo 0-0 Fortissimi Savognese 2-0 Pallavolo maschile Juniores Pol. Lignano Pol. S. Leonardo 3-1 Valnatisone - Tre stelle 2-0 Pallavolo femminile Allievi Valnatisone Ancona 1-1 Pol. S. Leonardo - Natisonia 0-3 Valnatisone - S. Luigi 3-1 Under 15 Giovanissimi Pasian di Prato - Pol. S. Leonardo 1-3 Valnatisone Savorgnanese 2-0 Under 13 (mista) Centro sedia - Valnatisone 0-2 Pol. S. Leonardo Aspa n.p. Esordienti Valnatisone - Assosangiorgina 0-6 Prossimo turno Pulcini 1. Categoria Audace/A Buonacquisto/A 4-1 Como - Valnatisone (27/3) Audace/B Buonacquisto/B 11-1 Amatori 3. Categoria L'Occhiale - Valli del Natisone Corno Osteria al Colovrat 0-0 1-0 Ciseriis - Audace Savognese - Serenissima JUNIORES Valnatisone - Cussignacco Allievi Caneva - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Serenissima Esordienti Maianese - Valnatisone (8/4) Pulcini Savorgnanese/A - Audace/A Savorgnanese/B - Audace/B Amatori Baby color - Valli del Natisone Calcetto Merenderos - Pagnacco Hidroclima - Il santo e il lupo Pallavolo maschile Torviscosa - Pol. S. Leonardo (27/03) Pallavolo femminile Pol. S. Leonardo - Intreccio (26/03) Under 15 Pol. S. Leonardo - Fortissimi (27/03) Sport Under 13 (mista) Pol. S. Leonardo - Tarcento (31/03) Classifiche 1. Categoria Buttrio 59; Valnatisone 44; Buonacquisto 40; Risanese, Reanese 39; Lumignacco, Cassac-co 38; Flumignano, Riviera 34; Colloredo M.A., Sedegliano 33; Corno 31; Com. Faedis 27; Chiavris24; Nimis21; Tre stelle 7. 3. Categoria Stella Azzurra', Maianese, Azzurra' 47; Serenissima 32; Moimacco', Ciseriis 31 ; Fortissimi 25; Moruzzo"24; S. Gottardo', Lib. Atl. Rizzi 23; Savognese*', Audace* 14; Savorgnanese'6. JUNIORES Chiavris 51'; Buttrio 50*; Valnatisone* 48; Trivignano” 37; S. Gottardo 28; Corno* 23; Tre Stelle" 20; Com. Tavagnacco", Com. Le-stizza"*, United Cussignacco', Reanese* 22; Fortissimi, Tre Stelle" 20; Martignacco 14; Cussignacco 12. Allievi Sacilese* 71 ; Itala S. Marco 67; Sanvitese* 59; Ancona 48; S. Luigi, Gemonese 45; Caneva 41 ; Donatello 36; S. Giovanni 35; Domio 33; Valnatisone,Ponziana 29; Tolmezzo* 26; Palmano- va* 25; Ronchi 20; Muggia 17; Sevegliano 8. Giovanissimi Serenissima' 42; Moimacco" 40; Savorgna-nese 35; Azzurra* 30; Valnatisone*, Ran-gers 28; Centrosedia 22; Gaglianese* 19; Chiavris**11 ; Reai Feletto 5; S. Gottardo* 0. Amatori (Eccellenza) Ediltomat* 36; Valli del Natisone* 23; Ziracco*, Torean* 21 ; Bagnaria Arsa' 20; Warriors", Bar Corrado*, Termokey', Baby color" 19; Mereto di Capitolo 18; L'occhiale* 16; Carpacco; S. Daniele" 16; Centro Com. Risorgive 13. Amatori (2. categoria) Carrozzeria Tarando 28; Rd Group" 27; S. Vito al Torre* 25; Bicinicco, Risano*, Colugna 24; Millenium 22; Corno 20; S. Lorenzo* 17; Osteria al Colovrat* 14; Versa" 13; Carioca 4. Amatori (3. categoria) Filpa 41; Beivars* 30; Pizzeria da Raffaele 29; Orzano" 24; Rist. Ghigolò 23; Poi. Valnatisone 20; Friulclean 16; Maxi discount* 14; Mar/Ter**, Alla terrazza, Moimacco 12; Piaino 11. Le classifiche dei campionati Juniores, Giovanissimi e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno, ** Due in meno. La sconfitta di misura con il Corno condanna la squadra di Drenchia alla retrocessione in Terza Al Colovrat saluta la Seconda categoria La Valnatisone batte la Reanese e consolida il secondo posto in classifica - Pareggio dell Audace che raggiunge la Savognese sconfitta dai Fortissimi - Doppia vittoria dei Giovanissimi - Capitombolo casalingo degli Esordienti Alla capolista Buttrio, guidata dal valligiano Flavio Chiacig, a cinque giornate dalla fine del campionato manca un solo punto per conquistare la promozione matematica. Al secondo posto, alle spalle dei viola, tiene botta la Valnatisone che, grazie alla buona prova fornita contro la Reanese, ha portato a quattro i punti di distacco dalla terza, l’Aurora Buonacquisto di Re-manzacco. Nell’ultima gara per i valligiani sono andati a segno Mauricio Todone ed A-lessandro Bergnach. La prossima gara in programma a Como di Rosazzo è stata anticipata a sabato 27 marzo alle 15. Nel campionato di Terza categoria l’Audace di S. Leonardo, bloccando sul nulla di fatto gli ospiti del Moruzzo, ha agganciato in classifica i cugini della Savognese a quota 14. I gialloblu hanno perso a Udine con i Fortissimi, ma hanno da recuperare la partita con il Moruzzo. Continuano a vincere gli Juniores della Valnatisone che hanno avuto ragione della Tre Stelle sbloccando il risultato dopo soli due minuti di gioco grazie alla rete messa a segno da Davide Duriavig. Il raddoppio dei ragazzi allenati da Pietro Gremese è arrivato a due minuti dal termine su calcio di rigore concesso per atterramento in area di Parente e trasformato da Mattia Cendou. Con il pareggio nel recupero di mercoledì 17 con l’Ancona ed il successo ottenuto domenica mattina alle spese del S. Luigi, gli Allievi della Valnatisone hanno conquistato quattro punti preziosissimi in prospettiva salvezza. Nella prima gara gli azzurri hanno fatto centro con D’Odorico. Contro i triestini la vittoria è stata firmata dalla doppietta realizzata da Mattia Iuretig e dal gol di Davide Negozio. Pronto riscatto, dopo l’in-guardabile prestazione offerta contro i Rangers, della formazione Giovanissimi della Valnatisone che martedì 16 ha superato con il più classico n ì ) dei risultati la terza in classifica, la Savorgnanese, grazie alle reti siglate da Giovanni Tropina ed Almedin Tiro. A Villanova dello Judrio, ospitati dal Centro sedia di S. Giovanni al Natisone, i ragazzi guidati da Giovanni Cesa-ria hanno disputato un’ottima prova coronata dalle reti messe a segno da Giovanni Tropina e Matteo Specogna. Capitombolo casalingo con risultato tennistico subito dagli Esordienti della Valnatisone surclassati nell’incontro casalingo dall’Assosangiorgi-na. La partita in programma sabato 27 a Majano è stata rinviata a giovedì 8 aprile, alle 18. Negli anticipi di giovedì 18 marzo da registrare il doppio successo delle squadre dei Pulcini dell’Audace di S. Leonardo. Con la doppietta di Riccardo Miano ed i gol di Nicola Spazzolini e Sibau la formazione A ha superato il Buonacquisto. La squadra B si è rifatta dopo la sconfitta di Moimacco travolgendo gli avversari. Nel campionato amatoriale di Eccellenza la Valli del Natisone ha pareggiato ad Udine con l’Occhiale. Ieri sera, mercoledì 24, gli Skrati hanno La formazione degli Juniores della Valnatisone che ha superato la Tre Stelle giocato a Branco (vista l’impossibilità di poter usufruire degli impianti delle Valli) in casa della capolista Ediltomat. Pur giocando una partita all’attacco l’Osteria al Colovrat ha perso di misura con il Como, andato a segno su punizione. Questo risultato negativo condanna alla retrocessione in Terza categoria i ragazzi di Dolores Tomasetig. Mountain-bike a S. Pietro Domenica 28 marzo a S. Pietro al Natisone, organizzata dall’UDA-CE e dalla CSAIN in collaborazione con Team Granzon, Amici & Bici, Pedale Gemonese e GS. Valchiarò, si correrà la l3 edizione della corsa in mountain-bike “Spring Cup MTB 2004”. Il ritrovo avrà luogo alle 9 presso il Polisportivo comunale “Angelo Specogna”, in via Musoni. La partenza è prevista per le 10.30 presso la Chiesa parrocchiale dove verrà posto anche il traguardo. Il circuito di 3 giri misurerà circa 28 km con percorrenza degli a-bitati di S. Pietro e Sor-zento e delle colline soprastanti. Una fase di gioco della partita dei Pulcini Audace/A contro il Buonacquisto/A "<56 sv*?',* j» ir. I soci del Circolo ippico Friuli orientale si sono riuniti di recente in assemblea per approvare i bilanci e per discutere il programma delle attività per il 2004. Tra le iniziative previste un torneo sociale con sei cross ippici, dieci passeggiate domenicali a cavallo, un trekking estivo in altura e tre gimkane con cavalli e carrozze d’epoca La Filpa ha chiuso alla grande dominando dall’inizio alla fine il proprio girone di Terza categoria. La squadra del presidente Alfredo Specogna ha collezionato nell’arco del campionato una serie impressionante di successi ed un solo risultato di parità, rimanendo indenne da sconfitte. Contro il Beivars sono andati a segno Liberale (doppietta), Sedi, Tullio, Coppetti e To-mizza. Sabato 27 a Podpoliz-za la squadra pulferese ini-zierà il cammino dei play-off per il titolo regionale ospitando la terza classificata del girone di Seconda categoria che vede in lizza le formazioni di Colugna e Bicinicco. Per decidere la sfidante serviranno i conteggi della Coppa disciplina. La Polisportiva Valnatisone di Cividale ha chiuso le sue fatiche lunedì sera sul campo della Friulclean. I ragazzi guidati da Maurizio Boer hanno perso all’ultimo i-stante, a causa di una svista arbitrale, con i padroni di casa che sono andati a segno in posizione di fuorigioco. La rete dei ducali era stata realizzata da Flavio Sambo. Concluso il campionato a centroclassifica, la Polisportiva Valnatisone si prepara a partecipare alla prossima manifestazione della Coppa Friuli. Nel campionato di Prima categoria di calcio a cinque, con la sconfitta casalinga rimediata contro la Elettrotecnica Manzanese i Merenderos di S. Pietro al Natisone hanno dato l’addio ai sogni di promozione in Eccellenza. Per i ragazzi di Simone Vo-grig hanno segnato le tre reti Daniele Cappello, Nicola Sturarti ed Enrico Cornelio. Continua la serie negativa per II santo e il lupo, che già retrocesso in Seconda categoria ha ospitato la Special Five seconda forza del girone. Le quattro segnature della squadra del presidente Mauro Cla-vora sono state firmate da Moreno Mauri, Luca Scacco, Claudio Scaravetto ed Andrea Zuiz. Paolo Calli Kronaka novi matajur Četrtek, 25. marca 2004 7 Pohvala skupine “Les macrales taminoises” V Belgiji pišejo od našega pusta Comment dit-on Macrale en Itatien' “Comment dit-on Macrale en ita-lien?” (Kakuo se dije po italijansko Macrale?), tel je naslov (titolo) adnega danka, artikolna, na adnim belgijanskim gjornale, ki ga prebie-rajo predvsem v kraju Sambreville. V artikolnu piSe, med drugim: “Čezmejni pust na meji Italija -Slovenija se odvija vsako lieto, ankrat na adnim kraju, adan na te drugim... Lansko lieto so bli tle par nas pa-rjatelji iz Spietra, ki so pobrateni z nami, s Tamines. livike Savne i:,i 88WÌ Le Carnaval Transfrontalier Italie-Slovénie x déroule. une annee clun cóté de la frontière one annèe de l'autre. a queìque 300 km au Norci de vpnise. Cette fois. ce sont les italiens qui faisaent ie déolacement tour ce qui est considéré cornine 'a t^us importante attracticn de l'année dar» les deux régions Et comme, lors de lem venue chea nous réte dernier. les italiens de San Pietro Al Natisene - jumelée avec Tamines • étaient rostes émerveillés des pres tations des macrales taminoises. ils les avaient tout naturelìement invi-tèes à partager teur liesse C'est amsi oue vingt a» sorderes taminoises se sont envoiées oas sur leur baiai, les conditions mèteo n’étaient pas favo raDies au départ de GcsseBes pour dèfiler et ‘aire la féte au milieu des groupes slovènes. italiens et autri-ehiens. une premiere pour cette grande cavalcarle qui accueillait pour la première fois un groupe -étran-ger». Une première aussi et un weekend inoubliabie pour nos Macrales. d/oir eri page 321 So vidli naše maškere, “les macrales taminoises”, an so jim ble zlo všeč, takuo so nas povabil, poklical na njih pust... Naše maškere so ble na njih sprevodu, mešale so se z njih maškeram, ki so te narli-euše telega kraja Italije an iz Slovenije. Je bluo parvi krat, ki na čezmejnem pustu je bla adna skupina “furešta”, tisti smo bli mi. Za nas zaries na liepa “premiera” an pru an liep ko- nac tiedna Smo bli dol sa- muo štier dni, na sfilato smo šli v nediejo, te druge dni pa so nam organizal pru an liep program an smo šli gledat Čedad, Tarst an Grado... Nie-mamo besied, za dopoviedat, kakuo smo bli lepuo sparjeti, kakuo so lepuo skarbiel za nas...” Za tele lepe besiede, za tel liep artikol se muormo zahvalit skupini “Les Macrales de Bacheres” iz kraja Sambreville, ki, kot vsi že vemo, je pobrateno s Spietram an Ne-diškim dolinam. Mislemo, de bojo kontent tisti od špietarskega komitata za pobratenje, ki so se pru potrudil, za de belgijanski gostje prežive tle par nas lepe dneve. Ce smo mogli prebrat, kar so napisal gor mez nas v Bel- giji, se muormo zahvalit naši parjateljci Mariji Blasutig, ki živi v Sambrebille. Bohloni Marija zo sodelovanje, za parpomaganje! An liep pozdrav tebè an skupini “Macrales”, ki so paršli duon za de bo naš čezmejni pust še buj liep an buj parjateljski an evropski. Cai - sottosezione Val Natisone Planinska družina Benečije domenica 4 aprile ANTRO - CALLA LANDAR - KAL in occasione del concorso / v parložnosti natečaja Calla in poesia - Kal v poeziji 7.30 - ritrovo presso la chiesa di Antro se srečamo par cierkvi v Landarje 7.45 - inaugurazione sentiero n. 752 se odpre stazo 752 8.00 - inizio escursione se začne hodit 9.00 - bivio Puller: ricongiungimento con escursionisti meno esperti križišče Puller: se srečamo s tistimi, ki nieso vajeni puno hodit 11.30 - messa nella chiesa di Sant’Andrea sveta maša par svetim Standreže 13.00 - ritomo a Calla per pastasciutta se vamemo v Kal za pastošuto 14.30 - saluto autorità e premiazioni del concorso Calla in poesia pozdravi oblasti an nagrajevanje natečaja Kal v poeziji V Dreki le na pest ljudi Na zadnji strani Novega Matajurja bota vidli fotografijo, ki nam kaže koškrite od klaše 1938. An nieso bli še v-si ne. Blizu telim tle bi korlo doluožt še čeče, ki so se rodile tistega lieta: bi bla zaries ’na liepa skupina. So ble take lieta, kar tudi po dreških vaseh se je rodilo puno otruok. An seda? Seda je obupno. Pomislita, v teku lieta 2003 se je v dreškem kamunu rodiu an sam puobič. Za resnico po-viedat, so ga tiel njega tata an njega mama vpisat tle, v tel kamun, kjer oni imajo korani-ne, pa tel puobič živi v Vid-me.Tudi druge številke demografskega gibanja (movimento demografico) lieta 2003 nam na pravejo nič dobrega. Parvi dan lieta je kamun šteu 181 ljudi (85 možkih an 96 žensk). Rodiu se je takuo, ki smo že napisal, an puobič. Umarlo je pa štier ljudi, tri možje an adna žena. V kamun je paršlo živet osam možkih an štier žen. Proč jih je šlo deset, pet možkih an glih tarkaj žensk. Na koncu lieta 2003 je v Dreki bluo v-pisanih 180 prebivalcu (abitanti): 86 možkih an 94 žensk. Na začetku lieta je bluo tle 112 družin, na koncu adna manj, 111. Žalostno je, de malomanj vsaka od telih družin štieje adnega samega ClQvieka. So adne vasi, kjer žive samuo na tri al štier... ’NO URO NAPRI! Med saboto 27. an nediejo 28. marca zmislitase premaknit za adno uro napri vaše ure! Varne se legalna ura, ki bo do konca otuberja. Pogled na Gorenjo an Dolenjo Dreko ŠPETER Podbarnas Dobrojutro Mirko! Njih čičica Giulia je velika, hode že v Suolo, v hiši je nianjku an majhan otrok. Giulia je želiela imiet manj-ku še adnega bratraca al adno sestrico, mama Laura širili an tata Roberto Bevilacqua, ki jo imajo zlo fadi an bi nardil vse, kar je v njih moči za de bo kontenta, sta ji šenkala bratraca. Mirko, takuo so mu diel •me, je viedu de ga čakajo, de na videjo ure, de se bo rodiu an takuo je poštudieru Prid med nas kak dan pred cajtan. Rodiu se je v četartak '8. marca. Novico jo je hitro arzglasila nona Francesca, ki n>e stala tu koži od veseja, de je še ankrat ratala nona. Za rojstvo poberina se ve-seljo tudi v vasi an parjatelji zbora Cividin iz Gorenjega Barnasa an Nediških puobu, kjer Roberto pieje. Mirku, pru takuo sestrici, k' ima že sedam liet, želmo Veselo an srečno življenje. PODBONESEC Carnivarh Žalostna novica V čedajskem Spitale je umaru naš vasnjan Emilio Macorig - Mahorčju po domače. Imeu je 74 liet. Miljo je živeu par sestri Olghi v Cedade. V žalost je pustu njo, drugo sestro Marijo, brata Pia, navuode an vso drugo žlahto. Za mu dat zadnji pozdrav smo se zbrali v Camimvarhu v sriedo 17. marca popudan. SVET LENART Bela peč V spomin Marjuna Zadnje dni februarja je za-pustu tel sviet Mario Terli-cher. Imeu je 84 liet. Njega pogreb je biu v Beli peči (Fusine in Vairomana) v saboto 28. februarja popudan. Njega te dragi se želijo ga spomniti takole: “An spomin za Marjuna, ki je šu v nebesa. Zapustu je za nimar tele doline, kjer se j’ rodiu an ki jih je imeu puno rad. Tle je uživu njega mlade lieta. Potlè je šu za kruhan pod imprežo. Kak cajt potlè je gu Fužin Val Romana, ankrat rečena Biela peč, luožu par njega kraj za nomalo cajta segherjo. Jest, ki san njega sestra, san hodila gor an mu kladla na mest njega blaguo. Kajšan cajt potlè je pomislu luožt na nuoge an foran, an gaj’ nastavu. Težkuo je bluo. Puno liet san mu pomagala. Kajšno lieto potlè so paršli gor tudi mama, tata an sestra. Tata je šu zbuogan, podkopan je tu tistin britofe, ki je oku cierkve. Vsi so pomagal, kar je bluo moc, dokud se j’ po-ročiu an luožu na mest. Takuo jest san šla v Genovo, malo cajta potlè mama an sestra so se varnile na duom. Brat Mario je dielu dokud zdravje mu je parpustilo an je puno skarbeu za družino. Zahvalili družino, ki ga je osam liet gledala pru lepuo, an so mu tiel puno dobro. Bohloni Rosi od alberga od Filippa. Hvala s sarcan. Bi bluo puno lepuo imiet take judi na telin svietu, bi biu mier brez uoj- ski. Zahvalimo farja, ki je po-viedu lepe besiede. Zavhali-mo vse tiste, ki so ga poznal an so ga imiel radi. Zena Elsa, sinuovi Luigina, Antonella, Maria Grazia, Patrizio, sestre Alice, Elsa an Valentina, navuodi, zeti, ne-viesta an vsa žlahta. Venčna luč naj mu sveti. In memoria del nostro caro Mario che è salito in cielo e per sempre si è allontanato da queste Valli da lui tanto amate, dove è nato ed ha vissuto l’infanzia e la giovinezza. Ha continuato il resto della sua vita a Fusine Val Romana, un tempo chiamata Biela Peč (Bianco Forno) lavorando ogni giorno con piacere nel suo panificio finché la salute lo ha assistito. I suoi occhi si sono chiusi per sempre sentendo funzionare l’impastatrice nel panificio. L’amore ed il conforto che gli ha dato la famiglia è di e-sempio e degno di ammirazione. Ringraziamo le persone che hanno avuto nei suoi confronti un grande cuore, un affetto sincero, specie la Rosi dell’albergo. Se ci fossero persone così nel mondo, non ci sarebbero guerre, ma pace. Un particolare grazie al reverendo che ha avuto parole di conforto e a tutte le persone che hanno partecipato al lutto dei familiari. Un grande grazie a tutti quelli che gli hanno voluto bene dalle nostre famiglie: moglie Elsa, figli Luigina, Antonella, Maria Grazia, Patrizio, sorelle Alice, Elsa, Valentina, generi, nuora, nipoti e parenti tutti. Preghiamo per te, Mario, e riposa in pace.” Ze zguoda, o deveti uri, adan otrok je se-deu pod velikim drie-vam an kadiu debeu toškan. Vsakoantarkaj je vetegnu spuod paske tudi ’no staklenči-co žganja an vargu dol ne dva - tri poži-erke. Kadar je tuole zagledala, ’na gospa mu je jala prečudva-na: - Ki uganjaš muoj otrok! Al si znoreu? Zaki niesi šu v Suolo, ku vsi otroc? - V Suolo ist? Kuo morem iti v Suolo če imam samuo štier lieta? Na svet Rok v Skrutovim adan možač par lieteh an nomalo parpit je zagledu par adnim kjoske ’no bjondasto čečo an ji je jau: - Donas je sladko vince, ki vas donese zlo lepo, bjondina! - Ki guorte ču dan? - je odguorila jezno čeča - Ist na pijem nikdar vina! - Vi ne - je pogo-dernju smehe možač -pa ist ja! *** Du Afrik, v veliki host, v gjungli, oča an sin kanibali, sta zagledala ’no mlado an zlo lepo bjondino. - Tata! - je jau veselo sin - al paržgemo oginj, na videm ure jo sniest, ker sem zlo la-čan! - Eh ne, muoj dragi sin, tole tle jo pejemo damu an snemo tojo mamo! *** Karleto se je šuolu za miediha. An dan profesor na Univerzi gaje vprašu: - Povej mi, kere so kosti, ki jih ima kra-njo? - Ehm, ehm - je po-godernju Karleto -kosti, ki jih imamo v kranjo so... ne morem se jih zmislit, gospu-od profesor, pa vierte mi, jih imam vse tle, tu glavi! *** Dva parjatelja sta se srečala. - Kuo ti gre? - je vprašu te parvi. - Tel tiedan mi gre slavo, pru slavo! Se j’ zgodilo, de muoj nono je umaru dva tiedna od tega an mi je zapustu tristuotaužint evro. An tiedan od tega se j’ zgodilo, de je untarla tudi moja nona an mi je zapustila dviestuotaužint evro. Pa tel tiedan se nie zgodilo nič, pru nič! Kronaka Koškriti iz dreških vasi Kar so bli koškrit, je biu pravi senjam tle par nas. Senjam za puobe, ki z vizito v Vidme so bli “a-bili”, za njih družine an za vasnjane, saj za jih “pozdravit” so organizoval Se plese po skednjah. Ni manjku godac an tudi fotograf ne, ki jih je ujeu v fotografijo. Takuo donas nie riedko, de nam pridejo pod ruo-ke take fotografije, kot je tala tle. Fotografije, ki nam kažejo, kajšni so bli naši noni, al pa tata, kar so bli mladi. Tala skupina liepih puobu je iz dreškega kamuna an so koškriti lieta 1938. Za skordat godca nieso imiel velikih težav, niso ko poklical njih vasnjana Beputa, Giuseppe Namor iz Krasa. Puobi so (s Ce-pame roke, stoje): Dario Dreszach, Aldo Rucchin -Matiju iz Malinskega, Mirco Tomasetig - Malanou go miz Brieg, Ivo Coszach - Jurčkou go miz Brieg, Gino Trinco, Luciano Prapotnich - Pikerjou iz Kraja, Ettore Prapotnich - Poljakou go miz Praponco, an Natale Bledig. Cepe, le s Cepame, so pa Mario Simonelig an Dario Drescig - Petricjou iz Kraja. Godac je, takuo, ki smo jal, Beput. Na fotografiji manjka še an puob, ki je biu njih klaša, ki pa je biu že emigrant v Belgiji, je Alfredo Cicigoi. Marco je dopunu sedam liet “Dragi Marco, cajt gre riapri an za te! A de si dopunu že sedam liet! Vemo, de hodeš rad v šuolo, de pomagaš puno v hiš mami an noni. Pomagaš bratru Simonu nosit darva... takuo, kar pride damu od šuole, jih muore še cepit! Si an bruman puobič an zlo, zio te imajo radi mama Lucia, tata Silvano, brat Simone, noni Remigo an Rosina - Furjanov iz Topoluovega, kjer tudi živiš, nona Ema iz Marsina, strici an tetè, kužini an vsa žlahta. Rasi takuo, ki si rasu do seda, pridan, frišan an zdrav!" Seconda laurea in casa Trinco Papà Dante Trinco, della famiglia Banat di Drenchia, e mamma Rosa Marinigh di Ci-vidale sono proprio contenti. Infatti, dal 13 febbraio hanno in famiglia ancora un “dott.”. Dopo la laurea nel 2001 del figlio Angelo, ora è stata la volta di Matteo. Matteo, che vive con la famiglia a Campeglio, si è brillantemente laureato presso novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: J0LE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori. 28 33043 Cedad/Civìdale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naroònina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge drZave: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 L m Včlanjen v USPI Associato airUSPI Pro loco Vartača Savogna domenica 18 aprile BOLOGNA elKEA ore 6.30: partenza da Savogna ore 6.45: piazza Resistenza Cividale ore 10.00: Bologna, visita del centro storico - pranzo libero ore 14.30: Ikea (arredamento e oggettistica per la casa) ore 22.00: rientro a Savogna info e iscrizioni (20 euro): Annemarie 0432/709960 Daniela 0432/714303 Donatella 0432/714000 l’Università di Modena (sede staccata di Reggio Emilia) in Ingegneria gestionale, proprio come il fratello Angelo. Una bella festa con parenti ed amici ha concluso questo percorso di studi di Matteo. A gioire con lui per questo tra- guardo, che poi è un punto di partenza verso l’av-ventura della vita, mamma, papà, fratello, parenti tutti ed amici. E di amici Matteo ne ha molti anche nelle Valli del Natisone e fra le file della squadra di calcetto “Bar al Ponte San Quirino”, dove anche lui gioca. Complimenti vivissimi anche da parte nostra ai fratelli Trinco. Planinska družina Benečije nedieja 28. marca ZANIMIVOSTI ISTRE (izlet z avtobusom) ob 7.00 - odhod iz Spietra. Od tu puodemo v Piran gledat pomorski muzej. Cajt bomo imiel tudi za sprehod po telem liepem miestace. ob 13.00 - kosilo v Hrastovljah - za tiste, ki želijo v agriturizmu ( 12 evru). Po kosile se popejemo do tipične istrske vasice in od tu na ogled kraskega roba - ob 20.00 se vamemo v Spietar elani PdB: 10 evru - nečlani 12 evru se muora imiet veljavni dokument za Cez mejo! info an vpis.: Boris 0481/81965, Flavia 04321727631, Daniela 714303/ 731190 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 28. MARCA Klenje / Clenia Api Čedad / Cividale (desta za v Manzan) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 27. MARCA DO 2. APRILA Cedad (Minisini) tel. 731175 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Njivica: od 29. marca Prvi del proge: Sovodnje (200 m. nad. višine) - vas Matajur (1.000 m.) - Start na mostu v Sovodnji, cilj pred cerkvijo v vasi Matajur - Namenjen je gorskim kolesaijem Drugi del proge: Vas Matajur (1.000 m.) - vrh Matajurja (1.647 m.) -Start v vasi Matajur, cilj cerkvica na vrhu Matajurja - Namenjen je tekačem Tretji del proge: Vrh Matajuija (1.647 m.) - Mašera (800 m.) - Iz vrha Matajuija Cez dolino Paluoga do vasi Mašera - Progo je treba preteci peš, Ce bo zasnežena lahko tudi s smuCmi, snowboardom ali sanmi. Skupine sestavljajo trije tekmovalci, eden za vsak del proge. Lahko se tekmovanja udeleži en sam atlet za celotno progo. Vpisnina znaSa 8 e-vrov na osebo. Vpisovanja pred startom (do 930 ure) v baru Crisnaro v Sovodnji; do sobote tudi v trgovini Bicisport v Čedadu (tel/fax: (0039) -0432/733542. Za informacije in vpisovanja se lahko obrnete do Marina (04321714073). Glede na zahtevnost proge svetujemo, da se tekmovanja udeležijo le Športniki v dobri kondiciji. Organizatorji si ne prevzemajo nikakršne odgovornosti za kakršnokoli škodo pred in med tekmovanjem ter ob koncu Športne manifestacije. Vse druge informacije (nagrajevanje, darila, itd.) jih sporočimo teden dni pred tekmo. Pro loco VartaCa, alpinci /druženja Ana, prostovoljni gasilci in lovci občine Sovodnjc Želijo vsem lep uspeh! Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klandc 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina 2elezniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK DO 5. JUNIJA 2004 12 Čedada v Videm: ob 6.00*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 1 1.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7*.15.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.13*, 7.40, 8.10*. 8.35, 9.30, 10.30, 1 1 .30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 17.35,18.45,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan ** samuo nediejo art prazniki Bolnica Cedad ....7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev ...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... ..727325 TRIAJUR Triathlon na Matajurju Nedelja, 9. maja 2004 ob lO.uri MATAJUR _SAVOGNA SOVODNJI. MONTEMAGGIORE VAS M At.Ml K