Pošlninv )jlač»na — Sped. abbnn. post. — IT gr. GOSPODARSTVO mm* som n B—M lil r LETO V. ŠT. 88 TRST, 3. FEBRUARJA 1951 CENA LIR 20 Jugoslovanska linijska plovba v lotu M Kdo bo pogasil ŽEJO PO PETROLEJU? Našim obrtnikom cenen kredit! Kdor od blizu danes prisostvuje težavam našega obrtnika, ki bi se rad ■zkobacai iz trenutnih težav ali pa bi hote! postaviti na noge Lastno podjetje, bo lahko precenil, kakšen udarec je zadal slovenskemu obrtniku Mussolini, ko je 1. 1940 zapovedal likvidacijo Trgovsko obrtne zadruge. Kakor je naši javnosti dobro znano, hišo dos.ej prav nic pomagali številni Protesti slovenske javnosti in poklicanih organizaciji pri Zavezniški vojaški npravi, da bi razveljavila ukaz fašističnih političnih oblastev, po katerem Je Banca Popolare Giuliana pogoltni, a slovensko Trgovsko obrtno zadrugo. Se danes je Banca Popolare Giuliana v posesti premoženja, ki so ga slovenski trgovci in obrtniki s težavo zbi-fali od ustanovitve te kreditne zadruge (februarja 1906). Naš človek se danes vprašuje, alli naj se za večne čase uzakoni fašistično nasilje prav v času, ho se svet tako rad trka na svoja de-oiokratična prša? Slovenski obrtnik je torej danes Primoran trkati na tuja vrata. «Cas-sa di Risparmio di Triesten lahko podeli obrtniško posojilo v znesku do največ 2 milijonov lir proti 7,75% obrestim ;(nai hipoteko proti 7%)' v smislu ukaza ZVU št. 169 z dne 9. IX-1950. Obresti' so torej še vedno visoke, ako upoštevamo, da se n. pr. posojila iz (ilirskega sklada« kamor se steka denar iz ERP, podeljujejo industrij-cern oo 3,4%; prav tako nizke so obresti kreditov ZVU. Iz lirskega sklada, ki je 30. XI. 1950 dosegel 13.352.238.486 lir, je bilo izplačanih do tega dne 1.676.500.000 lir za obnovo industrijskih podjetij, 9 mi-iijard 288,400.000 za gradnje ladij v Ifžaških ladjedelnicah (večina ieh industrijskih in plovnih podjetij je še vedno lastnina italijanske države, ali 1 Pa pripadajo italijanskemu kapitalu) 1 >n 40 milijonov kot čista industrijska 1 Posojila. Kakor rečeno, gre za denar iz kreditov Marshallovega načrla, o ' katerem odloča ameriško odposlanstvo 1 ECA v Trstu. Mimogrede bodi povedano, da lahko na prste ene roke sešteješ slovenska Podjetja, ki bi bila deležna teh kreditov, in da je Banca dTtailia s svojim čudovito spretnim manevriranjem, ki ’ se v bistvu prav nič ne razlikujejo od taktike iz fašističnih časov, preprečila tudi izplačilo 10 milijon k ega kredita , Posojilnici v Naprezini, ki ga ie odposlanstvo ECA v načelu že odobrilo. i Zavezniška vojaška uprava je iz svo-i iih sredstev odobrila hranilnici Cassa di Risparmio di Trieste znesek 15 mi-o lijonov za podeljevanje obrtniških posojil; poleg tega se jej (obvezala, da jamči hranilnici za morebitne izgube, hi bi nastale pri podeljevanju obrtn - 0 ških kreditov do 70% vsake pcedine :• neizplačane posojilne terjatve in do skupne vsote 'izgub 56 milijonov lir; te ostalih 30% morebitne izgub; nosi hranilnica. V primeri s posojili, ki jih je ZVU nakazala industrijcem (15 prosilcem 1 065,5 milijona lir), je denar ,ki ga je določila ZVU za obrtniške kredite Prava malenkost. Razmeroma visoke » obresti in oblika obrtniških posojil napravljajo vtis, da se je ZVU bolj 1 brigala za korist hranilnice kakor obrtnika. Mar ni dober posel za hranilnico podeljevanje posojil po 7,75% 1 s 70% jamstvom s strani ZVU, ko sama obrestuje vloge po l-2%? Ugotovimo naj še, da v odboru, ki v smislu omenjenega ukaza ZVU pregleduje prošnje za posojilo, ni pred-' stavnikov ((Slovenskega gospodarskega združenja v katerem so organizirani slovenski obrtniki, pa tud, ne pred-:» stavnikov katere koli druge slovenske c organizacije, pač pa je v njem samo i' Predstavnik združenja Alssociazt one degli artigiani. j Obnova slovenske Trgovsko obrtne ^ zadruge, ki bi bila danes izrednega Pomena za obnovo slovenskega obrtništva, ne bi ZVU, ki sicer troši mi-)( lijone za razne kredite, stala niti beliča. Dovolj bi bilo, da razveljavi ukaz hivših fašističnih oblastev. ' Razvoj obrtništva v Sloveniji J Na konferenci okrajnih poverjenikov Za lokalno industrijo in obrt ter predsednikov okrajnih obrtnic v Ljubljani je predsednik Komiteja za lokalno industrijo in obrt g. Tomo Brejc navedel nekaj zanimivih podatkov o razvoju obrtništva v Sloveniji. V 1. 1950 je bilo ustanovljenih 1.335 in opuščenih 799 obrtnih obratov. V državnem sektorju je bil dosežen prirastek za 209, v zadružnem za 78 v zasebnem za 223 in pri podjetjih družbenih organi-k zacij za 26 obrtnih obratov. L. 1949 ' je bilo v Sloveniji 15.842 obrtnih obratov, medtem ko je lansko leto število obrtnih obratov naraslo na 16.708. Predvojno število še ni bilo doseženo. H Do vključno novembra 1950 je bilo v r Sloveniji zaposlenih v obrti 46.317 oseb har pomeni 97% števila iz 1. 1939. Po strokah je bil v 1. 1950 dosežen naj-večji prirastek v živilski stroki (92). v mizarski (82), čevljarski (56), slaščičarski (23), kolarski (24), krojaški Č17), pleskarski (17) in mehanični stroki (14). tiskarski papir je stal pred letom 96 lir kg, danes stane H0 LIR. ((GOSPODARSTVO)) STANE SE VEDNO SAMO 20 LIR. KLJUB TEMU SE NISI PORAVNAL NAROČNINE! ft Jugoslovanska linijska plovba (Jugo-slavenska linijska plovidba), ki ;ma sedež na Reki in vzdržuje čezmorsxe stal. ne proge, ni več podrejena Generalni direkciji trgovinske mornarice, temveč neposredno Ministrstvu za pomorstvo FLRJ. Družba ima 42 ladij s skupno tonažo 179.646 brt. Na račun Jugoslovanske linijske plovbe je v gradnji še 7 velikih čezoceanskih ladij, ki bodo imeie skupno 40.000 ton nosilnosti, in sicer >>31ove_ nija« (že dovršena) in »Črna Gora« v Holandiji. 4 ladje tipa »Locchi« v ladjedelnici »3. maj« na Reki in 1 (»Vojvodina«) v ladjedelnici »Vicko Knstulovič« v Splitu. Prva izmed ladij, ki bodo do. grajene na Reki, se bo imenovala »Snežnik«. S tehničnega vidika se delijo ladje ta-ko.le: 1 ladja je na parni turbinski pogon (»Hrvatska«) ter služi prevozu potnikov in tovora, 14 je mešanih (za potnike in tovor), 3 ladje na nafto, 11 j; motornih ladij, medtem ko so. ostale ladje tovorne, in sicer na paro. Po novem voznem redu za prvo polletje 1951 vzdržuje družba 6 stalnih prog, in sicer: I. Jadran—Severna Evropa (vsakih 15 dni) med naslednjimi lukami: Reka, Trst (po potrebi), Alžir, Oran, Casablanca (po potrebi), London, Hamburg, Rotterdam, Anvers, London, Trst (po potrebi), Reka. II. Jadran—Bližnji vzhod, vsak teden med naslednjimi lukami: Reka, Trst, Dubrovnik (po potrebi), Lattakia, Bejrut, Aleksandrija, Port Said, Benetke, Trst, Reka. III. Jadran, Grčija, Turčija, vsak me. sec, med naslednjimi pristanišči: Reka, Dubrovnik, Patras, Izmir (Smirna), Carigrad, Izmir, Pirej, Patras, Benetke, Trst, Reka. IV. Jadran, Grčija, Izrael, vsakih 15 dni, med naslednjimi lukami: Reka, Dubrovnik, Kandija (Kreta) (po potrebi), Hajfa, Tel.Aviv (po potrebi), Limassol, Famagusta (po potrebi), Iskenderun, Mersln, Pirej, Patras, Bene''ke, Trst, Reka. V. Jadran—ZDA, vsakih 20 dni, med naslednjimi lukami: Reka, Bona (po potrebi), Collo (po potrebi), Djidjelli, Gibraltar, Casablanca, New York, Phila. delphia, New York, Trst, Reka. VI. Jadran—Južna Amerika, vsaka dva meseca, med naslednjimi lukami: Reka, Šibenik, Split, Dubrovnik, Alžir (po po.rebi), Gibraltar, Dakar, Buenos Aires. Nova motorna ladja »Slovenija«, ki so jo zgradili v Amsterdamu, je na poskusnih vožnjah dosegla brzino 17,3 mor. ske milje na uro. Za. poveljnika nove ladje je določen Franc Topolšek. Po prevzemu bo ladja odplula v Anvers, kjer bo vkrcala tovor in odplula na svoje prvo potovanje v Severno Ameriko. Iz ZDA pripelje sredi marca živila v Jugoslavijo. Ladja obsega 6600 brc. Jugoslaviia na luiili seimili Jugoslavija se je v zadnjih letih udeležila 14 mednarodnih velesejmov v 10 državah, in sicer v ZDA, Zah. Nemčiji, Italiji, Belgiji, Turčiji, Franciji, Avstriji, Kanadi, Švedski in v Trstu. Posamezna podjetja so sodelovala še na 7 mednarodnih sejmih, in ((Slovenija vino« v Londonu, aEksport drvo» v Manchestru, «Jugoriba» in «Vajdaeksport» v Parmi. Jugoslavija bo letos razstavljala na 8 mednarodnih sejmih. Poleg tega bodo posamezna podjetja razstavljala n. pr. na vinski razstavi v Londonu, druga v Celovcu, Gradcu in menda tudi v Karačiju v Pakistanu. Na velesejmu v Milanu bo Jugoslavija letos zavzela 400 kv. m. NA TRŽAŠKEM SEJMU Zvedeli smo »z zanesljivega vira, da se Jugoslavija letos ne bo udeležila tržaškega velesejma s skupno razstavo v ločenih prostorih, temveč bodo po vsej verjetnosti razstavljale •amo posamezne tvrdke. Poročilo drugih listov (»Giornale di Triesten), aa oo Jugoslavija zavzela 600—800 kv. m prostora, ni točno- POPIS GOSPODARSKIH PODJETIJ V JUGOSLAVIJI V času med 16. in 25. januarjem so v Jugoslaviji izvršin popis kmetijskin gospodarstev. Popisovalci so nabirali podatke o sestavi kmetijskih površin, njihovem izkoriščanju eiektricne_ energije, številu članov gospodarstva, ka-aor tuai o njihovih: sianovanjsKin raz-meran ter o hlevskih površinan za živino popisanih je biio 2,8 milijona gospodarstev, popis 1. 1949 je zaposlil »u.uuo ljudi, letos se večje število. Izvoz jugoslovanskih kemičnih proizvodov v Sirijo. Beograjska tvrdka «Hempro» je razprostrla široko mrežo trgovinskih odnosov z Bližnjim vzhodom, s Tui-čijo, Izraelom, Egiptom in Sirijo. V zadnjem času je posebno razvila svoje zveze s Sirijo, kamor izvaža jugoslovanske kemične proizvode. V Sirijo je doslej prodala 185 ton raznih vrst sode. V Novi Gorici so doslej investirali pol milijarde dinarjev. V stanovanjskih hišah je naseljenih okoli 400 ljudi. Za dela v 1. 1951 so predvideli okrog 50 milijonov dinarjev. Letos bodo pričeli graditi tudi gimnazijo. Volfram v Jugoslaviji. V rudniku ((Železniku, kjer pridobivajo manjše ko. ličine zlata so jugoslovanski raziskovalci ugotovili, da zlate žile vsebujejo tudi volframovo rudo selit. Po dosedanjih uspehih sodijo, da bodo odkrili še več ležišč volframa. .Mehanizacija reške luke »Srbija«, ki je pripeljala na Reko iz ZDA 3000 ton masti in 550 ton fižola, je prispela z velikim tovorom raznih naprav za mehanizacijo reške luke. Gre /a prekladalne in prevozne naprave. Drugi del teh naprav pripelje iz ZDA parnik »Biokovo«. Najvažnejši stroji so tako imenovani pnevmatični refulerji in redlerji SRT, ki omogočajo hitro pre. kladanje žita v razsutem stanju. Iz A-merike je prispelo tudi 14 novih traktorjev za olajšanje notranjega prometa v jugoslovanskih lukah. Za dovažanje lesa do ladij bo prejel sušaški del luke 10 traktorjev in 40 prikolic. V zadnjem času so izročili Reki tudi tri žerjave na avtomobilih za razkladanje tovorov z železniških vozov. DOVOZ ŽIVIL Računajo, -da bodo jugoslovanske ladje pripeljale na Reko v prvih treh mesecih tega leta 110.000 ton živil. Živila prevaža 13 jugoslovanskih ladij. Do konca februarja se bo poleg tega število tujih ladij, ki bodo pripeljale živila, dvignilo na 13. Valute na prostih trgih 19. jan. 22. jan. Razi. v °/o Irank; Curih Bruselj 1,00 13,275 1,115 13.60 + 2,24 + 2,44 Kolar ; Pariz Curih Bruselj .388, PO 4,29 51,62 389,00 4,29 52, 62 Nulle Nulle + 0,97 Funt Pariz Curih Hruselj 940,00 10,50 128,50 950,00 10,50 128,50 + 1,06 Nulle Nulle Frank »vii;.: Pariz Bruselj 9150.00 1210.00 8 950,00 1 220,00 —, 2.18 0,82 Frank bolg.: Pariz Curih 730,00 8,35 732,50 8,30 + 0,34 — 0,59 Marka. Curih 75,00 73,50 - 2,00 Tečaji za 103 enot, razen tečajev d larja in funta šterlinga, ki ustrezajo enoti. Dolar napram zlatu V času splošnega iova za zlatom, ki ga je povzročila mednarodna politična in gospodarska napetost, je zlato skočilo na črni borzi (prostem trgu) celo na 45 dolarjev za unčo (nekaj nad 31 gramov). Uradno razmerje med dolarjem in zlatom se kljub temu ni premaknilo (35 dolarjev za unčo). Ta uradni tečaj je v veljavi že od 1. 1934 in danes ni niti najmanjšega znamenja, da bi vlada ZDA mislila na povišanje cene zlatu. Predsednik Truman je izjavil, da je za ameriško vlado prav tako važna obramba pred napadom tako proti inflaciji. Da je mislil resno, naj nam bo poleg drugih ukrepov ameriške vlade v dokaz okol-nost, da bo urad za nadzorstvo cen namestil 50-60.000 uradnikov in drugih-nameščencev. Tečaj 35 dolarjev za unčo ni samo na papirju. Ameriške zvezne (emisijske) banke dejansko prodajajo zlato tujim državam po tem tečaju. Na svetovnih borzah ni danes nikakšna novost več, da je Francoska banka (Ban-que de France) v času najhujšega navala na zlato kupovala pri ameriških zveznih bankah zlato po 35 dolarjev. Ali je resnična vest, da je potem to zlato prodajala po 42 dolarjev za unčo, je drugo vprašanje. Gospodarstveniki mednarodnega slovesa so mnenja, da ni pričakovati, da bi ameriška vlada znižala vrednost dolarja nasproti zlatu. Ko se je leta 1934 odločila za povišanje cene zlatu od 20,67 na 35 dolarjev za unčo, je vladalo v ameriškem gospodarstvu mrtvilo. Danes je gospodarski razvoj v ZDA še vedno v polnem razmahu in vse kaže, da bodo ZDA prenesle težko breme oboroževanja kljub vsem gospodarskim potresom. Vloge tujcev v dolarjih v ameriških bankah znašajo 8 milijard dolarjev. Manj dinarjev v obtoku L. 1948 se je denarni obtok v Jugoslaviji povečal za 9,9 milijarde din,’ medtem ko je naslednjega leta nara-stel za 4,9 milijarde. L. 1949 se je obtok dinarskih bankovcev torej manj povečal kakor v prejšnjem letu. Leto 1950 je prineslo prvič zmanjšanje obtoka, in sicer za 3 milijarde, tako da je ostalo v obtoku še okoli 41 milijard dinarjev. Proračun za leto 1951 predvideva nadaljnje zmanjšanje denarnega obtoka, in sicer za 2,5 milijarde ter povečanje proračunskega rezervnega sklada za 40%. Denarni obtok se niža vzporedno z akcijo za znižanje cen. Ze samo- krčenje denarnega obtoka mora povzročiti znižanje cen, ker imajo kupci čedalje manj denarja na razpolago za nakup blaga. Z druge strani stremi vsa gospodarska politika, ki se zrcali v petletnem načrtu, za pospešitvijo proizvodnje. Povečana proizvodnja dovede na trg večje količine blaga, se pravi, poveča ponudbo; povečana ponudba ima logično za posledico znižanje cen. NEMŠKA MARKA V CURIHU Dne 23. januarja je notirala nemška marka na svobodnem trgu v Curihu 73 švic. frankov za 100 DM, konec tedna poprej 74 in v začetku decembra 1950 80 fr. Po dolgem času je marka zopet oslabela, kar pripisujejo izvedenci povišanju davkov v Nemčiji. ((Baltimore Sumi razpravlja o pomanjkanju petroleja v Sovjetski zvezi in spravlja to vprašanje v zvezo z nevarnostjo, da ne bi po dogodkih na Koreji izbruhnilo novo žarišče mednarodnih spopadov. List piše: ((Številne dobro obveščene osebnosti, med njimi tudi bivši podnačelnik pomorske obveščevalne službe, so pred kratkim opozorile na sovjetsko pomanjkanje petroleja in so označile to slabost kot enega -srednji svet industrijskih zadrug, ki naj bi izvedel preobrazbo tega zadružnega področja. Za predsednika Osrednjega sveta je bil postavljen A. Pelr šev. Na čelu industrijskih zadrug je doslej stala Glavna uprava proizvodnih in potrošnih zadrug, ki pa se ni obnesla. Poročilo moskovske »Pravde« o tej izpremembi vse- Predsednik Truman je predložil Kongresu (ameriškemu, parlamentu, ki sestoji iz predstavniškega doma in senata) proračun za finančno leio od 1. julija 1951 do 30. junija 1952. Proračun predvideva 71,6 milijarde dol. izdatkov, vendar je mogoče izdatke v primeru potrebe povečati na 94 milijard dolarjev. buje komentar, iz katerega se da posneti, da je dosedanje vodstvo proizvodnih zadrug v bistvu odpovedalo, da je vladalo preveč avtoritativno in da niso imeli sami člani zadrug nikakšnega vpliva na njegovo delo. Zadruge so proizvajale potresno blago, ki ni bilo na višini po svoji kakovosti; sicer je količina proizvedenega blaga presegla predvojno. Zadruge niso dovolj izkoriščale strojev, ki so se /.a- Po prvotnem gospodarskem načrtu poljske vlade naj bi poleg državnih velikih podjetij obstajale trgovinske in pic.. izvodne zadruge, medtem ko bi i'staUi proizvodnja in trgovina na drobno v zasebnih rokah. Začetek leta 1948 je prinesel v tej politiki prelom. Po novem načrtu, ki ga je izdelal minister za gospodarstvo Hilarij Mine, so se morale zadruge podrediti državnemu gospodarstvu, medtem ko prehaja proizvodnja in trgovina na drobno postopno pod zadružno vodstvo. Predsednik poljske republike Bierut je objavil v moskovski reviji »Boljševik« pregled o razvoju poljskega gospodarstva, odkar se je leta 1946 pričela socializacija. Tedaj so podržavili velike in srednje tovarne in tako socializirali proizvodnjo in del obrti do 83%. Do konca leta 1949 je socializacija zadela 90% vse proizvodnje. Do leta 1955 bo podržavi jen je na tem sektorju doseglo 99%. En odstotek proizvodnje bo ostal malim obrtnikom. V veletrgovini ni več zasebnih podjetij, v trgovini na drobno je nodržavlje-nje doseglo 70%. Delež državnih imetij v celotni kmetijski proizvodnji je po zatrdilu predsednika Bieruta dosegel v 1. 1949 6,5%, delež proizvodnje iz državnih ekonomij, ki prihaja na trg, pa 8%. Po zaključku 6-letnega načrta bo ta delež državnih e. konomij podvojen, toda še vedno bo 92% celotne kmetijske proizvodnje ostalo v rokah zasebnih kmetov. Danes je na Poljskem 3,5 milijona kmetijskih gospodarstev. Med temi je okoli 2 milijona malih kmetov, ki imajo manj kakor 5 hektarjev zemlje. Računajo, da je okoli 300 tisoč premožnih kmetov; ostali so srednji kmetje, ki imajo nad 5 hektar, jev zemlje in jo sami obdelujejo brez delavske pomoči. Po Bierutovih podatkih coseže proizvodnja bogatejših kmetov 26% vseh kmetijskih pridelkov. Na Poljskem je danes, kakor navaia Bierut, 2000 delovnih kme ijskih zadrug. Pisec poudarja, da se vrši pristopanje k zadrugam prostovoljno. — Glede zadnje denarne preobrazbe piše Bierut, da je pospešila socializacijo in pripomogla k razlastitvi kapitalističnih elementov. Zunanja trgoi/ina LSI! Predsednik CSR Klement Gottvvald je izjavil, da izkazuje češkoslovaška zunanja trgovina v letu 1950 4 milijone Kč prebitka. Narasla je izmenjava z ZMSR in ostalimi »miroljubnimi« državami (sovjetskimi zaveznicami). V letu 1949 je ta izmenjava preds avljala 45% zunanje trgovine, lansko leto pa je narasla na 55%. Dne 5. novembra je CSR podphala sp o raz m glede trgovinske izmenjave z ZSSR za razdobje 1951-55. CSR je izpolnila vse trgovinske obveze naspi oti ZSSR, vendar je pripravljena trgovati tudi z zahodnimi državami, toda pod pogojem, da ne bo nikakšne diskrimina. cije (razlikovanja). Premoga so na Češkoslovaškem izkopali leta 1950 po uradnin podatkih 45,962.449 ton, t. j. 2,392.241 ton več Ka. kor lansko leto. Blagovni promet v Bazlu na Renu je v 1. 1950 dosegel 3,5 milijona ton (prejšnje leto 2,25 milijona ton). Tako velikega prometa doslej Bazel še ni videl. Vodne razmere so bile zelo ugodne; v decembru je znašal promet 335.000 ton. Ogromnega denarja pojde za oboroževanje In za obrambo doma in na tujem; kar 76% vsega proračuna (60,3% za domače vojaške izdatke, 11,4% za vojaško pomoč inozemstvu in 4,3% za atomsko raziskovanje). Na črtežu je označeno razmerje med vojaškimi in civilnimi izdatki v posameznih letih. radi tega spreminjali v mrtev kapital: prav tako si niso prizadevale, da bi si pravočasno preskrbele surovine. V takšnih zadrugah je včlanjenih nad 1 milijon delavcev. Njihova proizvodnja je dosegla nad 20% proizvodnjo čevljev v ZSSR, 42% pohištva, 27% vezenin in 35 odst. kovinastih potrebščin. Po novem načrtu naj bi se povečalo število popravljalni« in trgovin. Nemi koralen v inmivu Visoki komisarji zahodnin sil so z ukazom 26. januarja 1950 dovolili Nemčiji ustanovitev konzulatov v Angliji, Franciji in v ZDA. Pozneje je Nemčija svojo konzularno mrežo razširila, tako da ima danes svoje predstavnike tudi v Ams er_ damu, Atenah, Bruslju, Carigradu, Ko-penhagnu in Rimu. Pripravlja se tudi u-stanovitev konzulata v Jugoslaviji. Le. lošnji nemški proračun predvideva ustanovitev nadaljnjih 30 konzulatov. Kasneje se bo število konzulatov povečalo za novih 40. Tekoči proračun predvideva 1180 uradniških mest v nemški zunanji službi. Leta 1939 je bilo v nemški zunanji službi 2480 uradnikov. Zaradi primere omenjamo, da je angleško poslaništvo v Parizu ob koncu zadnje vojne imelo 600 nameščencev, ameriški poslaništvi v Parizu in Londonu pa vsako po 400 nameščencev. Danes dela na nemškem generalnem konzulatu v Parizu 46 nameščencev. Vrhunsko sladkorno letino so imeli letos v Zahodni Nemčiji, kjer so pridelali 7.059.000 ton sladkorne repe. Iz lega bodo napravili 880.000 ton sladkorja. Ker še ni podatkov o proizvodnji nekaterih tovarn, računajo, da bo proizvodnja dosegla 900.000 ton. Ali se tržaški obrtniki zavedajo ? Poročilo predsednika Obrtniškega združenja (Associazicme degli artigiani) g. Cristianija na zadnjem občnem Zboru (14. jan-) je značilno zlasti kot znamenje politične orientacije vodstva te obrtniške organizacije. To vprašanje je važno, ker si velika večina tržaških obrtnikov ni svesta, da dela vodstvo na tihem Za priključitev Trsta k ■ Italiji. Ni dvoma, da je o-gromna večina tržaških obrtnikov proti takšni rešitvi tržaškega vprašanja, ker se dobro zaveda, da bi priključitev Trsta pomenila gospodarsko izenačenje z italijanskimi obrtniki, se pravi, izenačenje navzdol- Vsakdanje življenje je potno dokazov, kako ubija tržaško obrtništvo konkurenca iz Italije. To dobro vedo zlasti mizarji, ključavničarji, mehaniki in zidarji. Predsednik, Cristiani je poudaril, da si je vodstvo prizadevalo, da bi se na Trst raztegnili vsi zakoni, »ki si jih želi nacionalno obrtništvo« (arti-gianato nazionale, t. j. italijansko o-brtništvo). Pohvalil se je dalje, kako je odbor Obrtniškega združenja sodeloval pri izdelavi zakonskega o-snutka glede obrtniških vajencev, ki je bil predložen »nacionalnemu parlamentu« (Parlamenta nazionale), to je rimski poslanski zbornici. Prav tako se je zahvalil ustanovi »Ente Nazionale per 1’artigianato e le pic-cole Industrie«, ki je pomagala tržaškemu združenju pri organizaciji razstave na tržaškem sejmu. Iskrem pristaši STO-ja ne govorijo o »nacionalnem parlamentu«, niti ne o »nacionalnih obrtnikih«, pač pa o italija/mkem parlamentu in italijanskih obrtnikih. Značilno je tudi, da ne najdeš v poročilu niti vrste o o-brambi resničnih koristi tržaških o-brtnikov pred poplavo iz Italije, ki bo kmalu stisnila mnogo tržaških oOitnikov. Najlepše pride šele na koncu. Poročilo nekega strokovnega lista o poteku zborovanja pravi namreč, da so zborovalci soglasno sprejeli poročilo predsednika združenja. Ako je to res, potem je jasno, da se obrtniki ne zavedajo, kam jih vodi sedanje vodstvo. Kaj bo ukrenil polk. Pannel ? Upravni odbor italijanskih državnih železnic je na seji dne JI. dec. 1950 sprejel nekatere zahteve Združenega neodvisnega italijanskega' sindikata (Sindacato autonomo unificato ferrovieri italiani) in določil nove doklade za železničarje na obmejnih postajah. Železničarji so bili razdeljeni v dve skupini: 1. železničarji na obmejnih postajah v inozemstvu in U-železničarji1 na postajah np »nacionalnem« (italijanskem) opemlju. Po odloku upravnega sveta sodijo v. I. skupino postaje Modane, Chiasso, Innsbruck, Brenner, S. Candido, Ar-noldstein in Trbiž; v II- skupino pa Ventimiglia, Domodossola, Luino, Pog-gioreale Campagna in Poggioreale del Car so. Prva skupina prejme doklade 3090 do 4000 lir, druga 1500 do 2000 lir- Italijanska uprava je torej prisodila Opčine (Poggioreale Campagna in Poggioreale del Carso — še danes u-porablja tudi uprava železnic STO-ja te fašistične spakedranke!) Italiji. Doslej je uprava železnic Svobodnega tržaškega ozemlja bila neodvisna in še danes izdaja ukrepe neodvisno od italijanske uprave. Zanima nas, kaj bo ukrenil polk. Pannel, ki načeluje ui pravi tržaških železnic? SOCIALIZACIJA POLJSKE POKCUN m I95H952 NABODNAj_ om/MZ IZDATKI ZA CIVILNE ZADEVE 24% "jfATO^SltO ocoi-jE In INDUSTKMA '"POtKOi INOZEMSTVU mmtfMmtum ( V MILIJARDAH DOLARJEV ) 1946/1949 1949/1950 1950/1951 1951/1952 VOJAŠKI IZDATKI CIVILNI IZDATKI v Spekulacija ni vsega kriva dProrai) in drugi listi na isti poli-tičnlil liniji se razburjajo zaradi navala na trgovine z jestvinami in drugimi potrebščinami, češ da se s tem uganja nepotrebna panika. (cProran pripisuje podražitev goli špekulaciji in zahteva od ZVU stroge ukrepe proti umetnemu navijanju cen. Gotovo ni naš namen, da bi branili špekulante. Resnici na ljubo pa moramo pribiti dejstva. Naiven je poskus omenjenih listov, da bi javnost prepričali, da je dviganje cen samo posledica špekulacije in da bi se dalo zavreti z upravnimi ukrepi, kakor je n. pr. napovedani odbor za cene (Comi-tato prezzi), o katerem je govoril tržaški župan na občinski seji. Poleg razlogov, k so v zvezi s svetovnim poliiičnim in gospodarskim razvojem in na kaiere ne more vplivati miti najbolj prebrisan špekulant, je vmes tudi valutno «prilagojevanje» lire, c katerem precej odkrilo pišejo tudi italijanski:! gospodarski isti (glej n. pr. ull Globo«). Ti ugotavljajo, da se je to priiagojevanje začelo ie po Trumanovem govoru 16. decembra, ze prej je bilo v Italiji mnogo gospodarstvenikov mnenja, da vlada samo s silo drži liro tako visoko, da je bil torej prejšnji tečaj Ure umeten. Posredno je tudi načelnik ECA v Italiji Day-ton izrazil to mnenje, ko je zsh eval bolj pogumno investicijsko politiko od italijanske vlade in je graja! prosto kopičenje zlata in dolarskih rezerv za obrambo lire. Nastopil je čas, ko te je litra morala prilagoditi dejanskemu položaju. Skok cen v Trstu in Italiji ni torej nastopil samo kot posledica mednarodnega razvoja, temveč deloma tudi zaradi tega prilagojevanja lire navzdol. Zaradi objektivnega ocenjevanja zad„ njih pojavov navajamo niže podatke o skoku cen na italijanskem trgu, od katerega je odvisen tržaški trg, odkar je ZVU sklenila znane rimske gospodarske sporazume. Ni dvoma, da bi vprašanje preskrbe Trsta s potrebščinami po nižjih cenah bilo neprimerno lažje, ko bi bila ZVU obranila proste roke in ne bi bila povezala tržaškega gospodarstva z italijanskim. Z neposrednim nakupom | najosnovnejših živil in drugih potreb- | ščin na tujih trgih bi ne bilo ležko re- | siti tega vprašanja. Prav s te strani bi | se bilo treba lotiti problema! Končno naj še ugotovimo, da so cene industrijskih izdelkov v Italiji od avgu. sta do decembra 1950 napredovale Ur za 14%. (Glej podatke Združenja lom-bardijskib industrijrev uAssolombarda«, po katerih je kazalec industrijskih cen napredoval od 53,04 v avgustu na 60,97 v novembru, ako se vzame podlaga leto 1938 = 1) POVPREČNE CENE NA ITALIJAN- SKEM TRGU Proizvodi 25. VI. 1950 20. I. 1951 Pšenica 7000—7600 7700—8500 Koruza 5500—5800 6500—7500 Voli (živa teža) 210—250 220—270 Teleta 320—400 400—500 Prašiči 300—330 380—420 Seno 1200—1600 1700—2000 Maslo 520—600 720—800 Vino (hl/stop.) 280—300 ' 320—330 Orehi (neolušč.) 160—165 225—235 L. B. Naval no Unro Pod vtisom vesti o skakanju cen bombažu in volni so1 Tržačani navalili blaga bolj preprosti in ni izbira veli-na zadnje ostanke tkanin, ki jih je dala že davno v razprodajo UNRRA po nižjih cenah. Ker so vzorci tega ka, je blago zaostalo v trgovinah. Najdražje moško blago je bilo po 2.500 lir. Mnogi Tržačani so se zdaj celo zadovoljili, da bi si pravočasno nabavili Unrino blago. Trgovci so razširili vest. da se bo akcija z Unrinim blagom zaključila, ko bo blago pošlo. Kako bo na STOju v tem pogledu nam ni znano. Iz Italije pa poročajo, da je vlada spravila na trg prav te dni velike množine tkanin iz zalog Unre, da bi zadrževala skakanje cen drugih tkanin; v prodajo nameravajo spraviti1 tudi Unrino perilo. Nakupovalna mrzlica v Trsta Po skoku cen na svetovnih trgin in na italijanskem trgu, od katerega je danes odvisen tržaški, je pred nekaj tedni prodrla nakupovalna mrzlica tudi v Trst. Glede tkanin so se kupci vrgli najbolj na bombaževine in potem na perilo sploh. Milo so začeli nakupovati kar v zabojih, to je pa seveda zelo vplivalo na ceno. Medtern ko se je rumeno milo prodajalo pred nastopom »nakupovalne mrzlice« v nadrobni prodaji po 190 lir kg, ga danes prodaja Polizzerjeva tovarna že po 302 liri na debelo! Ta podražitev je posledica nezaslišane podražitve loja od 80 da 320 lir za kg, ker je loj glavna sestavina mila. Vse to velja tudi seveda za zeleno milo, ki se je prodajalo poprej po ISO, danes pa po 300 lir kg. Razen podražitve najrazličnejših jestvin se je zelo podražil tudi ovojni papir, ki ga rabijo jestvinčarji in drugi trgovci. Podražitev papirja spravljajo nekateri v zvezo z velikimi nakupi evropske celuloze s strani ZD. Debel ovojni papir je narastel od 180 na 320 lir kg, tenek švedski od 280 na 440, nepremočljiv italijan. ski od 190 na 330, inozemski od 230 na 420. Med jestvinami je olivno olje napredovalo od 440 kar na 600 lir za liter. Slanina od približno isle cene na 620; močno so se podražile tudi vse vrste sira itd. Pred dobrim tednom je nakupovalna mrzlica popolnoma prenehala, vsaj pri nas v. Trstu, povišane cene pa; so ostale. Po teh bomo morali še nadalje kupovati, kar pomeni, da so postale plače in mezde zopet prenizke in da smo na pragu novih borb za povišanje mezd in plač. # JESTVINE V TRŽAŠKI PRODAJI NA DROBNO Semensko olje (v lirah za kg, liter ali komad) 490, olivno olje 600, mast 455, slanina 620, prekajena slanina 650, pre. kajena trebušna slanina (panceta) 700; gnjat S. Daniele, surova 2200, kuhana »Praga« 1600, »ogrska« salama 1600, »furlanska« 1600; mortadela ekstra 900, prašičja 800, mešana z govedino 630; riž 105, ječmen 130, pšenični zdrob 190, te. Reorganizacija avstrijskih železnic Poslovni dohodki avstrijskih zveznih železnic so v državnem proračunu za leto 1951 predvideni v znesku 2351 milijonov šilingov, kar pomeni za celih 300 milijonov več kot za preteklo leto. Od tega zneska odpade na osebni promet 565 milijonov (1950: 497), na blagovni promet 1681 mil. (1950: 1462) in na drugovrstne dohodke (najemnina za razne železniške objekte itd.) 104 mil. šilingov (1950: 13). Dočim predvidevajo za osebni promet v letu 1950 večje dohodke kot v proračunu, računajo, da bodo v blagovnem prometu manjše. Poslovni izdatki so postavljeni v proračunu za leto 1951 na znesek 2850 milijonov proti 2320 milijonov minulega leta. Na tej podlagi predvidevajo za leto 1951 poslovno izgubo v znesku 498 mil. šilingov nasproti 268 mil. iz proračuna za leto 1950. ODLAŠANJE UPRAVNE REFORME Avstrijski finančni minister je izjavil v svojem poročilu, da je za zboljšanje zveznega finančnega položaja ne-obhodno potrebno izkoristiti vse možnosti za znižanje državnih stroškov in za zvišanje dohodkov. Po njegovih izjavah bo treba dobro preudariti, ali naj se krijejo izgube raznih obratov s pomočjo naknadnega pritiska davčnega vijaka, ali pa naj se ubere rajši ((dozdevno bolj^zdrava gospodarska pot« kritja stroškov s tarifami, ki naj omogočajo celo kakšne davčne olajšave. To vprašanje je odvisno sedaj od stališča, ki ga bo zavzel v tem pogledu avstrijski državni svet, ki bo proučil tudi kako je mogoče vzporediti naloge železnic z gospodarskimi potrebami državnega ustroja. Ta svet soglaša v želji, naj bi se izvedla upravna reforma pri železnicah kot pogoj za saniranje njikovega finančnega stanja. Prometni minister Waldbrunner je že ob prevzemu ministrstva izjavil v svojem programskem govoru, da smatra za najnujnejšo nalogo obnovo notranje organizacije svojega ministrstva. Od tedaj pa je preteklo skoraj leto dni in v tem pogledu ni zaznamovati nobenega napredka. Tudi je bil zadevno sestavljen aodbor šestih« iz poslancev zbornice, ki naj ministru pomaga predvsem pri reševanju personalnih zadev. Sicer pa ta odbor nima kompetence kake zakonodajne komisije in je tudi zaradi tega najavljena upravna reforma izostala. Pomanjkanje sodobne uprave pa se je izkazalo za zelo škodljivo, tako v zadevi personalnega gospodarstva, kakor pri tarifami politiki, in je torei sokrivo finančnega stanja avstrijskih zveznih železnic. Opozorilo naročnikom Prosimo vse naročnike, da poravnajo predvsem zaostalo naročnino m po možnosti tudi naročnino za leto 1951. Naročnike v Jugoslaviji obveščamo, da morajo poravnati naročnino za leto 1951 za 6 ali vsaj 3 mesece vnaprej, najkasneje do 31. januarja t. 1. Naročnina za Jugoslavijo znaša letno din 225, polletno din 130, četrtletno din 70. Naročnino naj vplačajo po običajni položnici na tekoči račun pri komunalni banki — AD1T — 6-l-90332_7 Ljubljana. Vsem naročnikom, ki ne bodo poravnali naročnine do navedenega roka, bo list us avljen brez predhodnega obvestila. Naročniki na STO-ju in v Italiji naj poravnajo zaostalo naročnino v višini, ki je navedena v priloženih poš nih položnicah. Naročnina za STO in Italijo znaša letno 400 lir, polle no 200 lir. Tekoči račun; »Gospodarstvo« 11-7034. Trst. Člane »Slovenskega gospodarskega zdru ženja« obveščamo, da bo naročnino za »Gospodarstvo« pobiral inkasant SOZ. Upra: a stenine 170, pšenična moka 80% 80 lir. koruzna moka 94, fižol 200, holandski grah 180; biškotj 280, surovo maslo 1150; sir gorgonzola 800, furlanski. 700, ovčji 1100, parmezan 1. 1948 1200, »emental« 900; jajca debela 35, srednja 31; sladkor v zdrobu 288; kava Santos ekstra 1450, Costarica 1650, San Domingo 1550, pražena I.a 1750, ekstra 2000, superior 2200, kakao holandski 22—24% 1400; frank 1/10 52 za ovoj, 1/5 95; marmelada mešana 240, marelična 350; paradižnikova konserva dvojna 260, pinjole 900, sultanina 380, oluščeni mandlji 600. orehi Sorrento 360, oluščeni lešniki 880, bosanske slive 400; — milo rumeno, čisto 320, zeleno 300 lir; — čebula, 41, česen 150, kislo zelje 78, krompir 448, mandarine 88, pomaranče 60—160, jabolka 40—120 lir za kg. MOČAN UPRAVNI ODBOR Sedanja organizacija avstrijskih železnic se oslanja na ((oblastno prehodni zakon« od 2. julija 1945, v katerem je že predvidena preosnova železniške uprave v samostojno gospodarsko telo. Dosedanjo upravo je torej treba smatrati za začasno. Pri novi zakonski u-reditvi bi morale avstrijske železnice’ vzeti za vzgled zakone, ki urejujejo ' švicarske ter nemške zvezne železnice, posebno pa še glede na to, da so avstrijske železnice v najtesnejši povezavi z železnicami Švice in Nemčije. Za -zelo umestno smatrajo ureditev v okviru zakona samostojne uprave za «Av-strijske zvezne železnice«. Državna oblast naj omeji svoj vpliv na obratova- . nje železnic le na okvir, v kolikor naj. te služijo državni gospodarski politiki v prometu. Predvsem bi bilo potrebno . izoblikovati ustrezajoči notranji ustroj' uprave. Za to naj bi se postavil poseben upravni odbor, ki bi bil sestavljen iz predstavnikov vseh gospodarskih pa- nog ter bi neposredno sodeloval v upravi. STALEZ OSEBJA IN TARIFE V zvezi z izvedbo zveznega zakona so se nedavno vršili razgovori z odo-brenjem ameriške inženirske tvrdke «Caverdale and Colpittss med predstavniki nemških okupacijskih oblasti, zveznega prometnega ministrstva in zveznih železnic Avstrije. Pri teh je prišlo do soglasja glede rešitve vprašanja osebja zveznih železnic. Domenjeno Je bilo, da se bo stalež osebja znižal do konca prihodnjega leta za približno 20 tisoč oseb. Poleg tega bodo povišali za 50% sedanje znižane vozne cene delavskim in dijaškim vožnjam. Splošno povišanje tarif na nemških železnicah pa je bilo odklonjeno, ker je znašal primanjkljaj pri teh v prvem polletju le 75 milijonov mark. Tako ne bi prišlo v poštev splošno povišanje tarif, ker predstavljajo prometni stroški — z narodno gospodarskega in prometno gospodarskega vidika — izdatke, ki jih je treba omejevati z vsemi sredstvi. (Po listu «Die Presse) Nove železnice v Jugoslaviji Dne 1. aprila bodo začeli graditi tretjo mladinsko progo od Doboja, ki je na glavni sarajevski progi do Banja Luke, ki je že poveza, na z glavnim železniškim omrežjem z normalno progo. Na novi progi bo delalo 80.000 članov mladinskih organizacij, in si'er iz Srbi j' 35.000, iz Hrvatske 20.500, iz Bosne in > Hercegovine 14.580, iz Makedonije 4800,’ iz Slovenije 3500 in iz Črne gore 1700,-Sodelovalo bo 24.000 srednješolcev, ki bodo delali po mesec dni v dveh izmenjavah meseca junija in julija. Železni:a Beograd—Južni Jadran Letos bodo začeli graditi Udi progo') Resnik—Stepojevac, ki predstavlja prvi del bodoče velike normalnotirne jadranske železnice Beograd—Južni Jadran. Nova jadranska železnica se bo odcepila pri Resniku, južno od Beograda/. Prvi del. proge Resnik—Stepojevac be dclg 45 km. Proga bo vezala Beograd in druga industrijska središča v Srbiji s premogovnim bazenom ob Koli bari. Zgraditi bodo morali dva predora, »Hajdu. čico« v dolžini 1900 m in »Belo Reko« 3850 m. BLAGOVNI PROMET NA NOVI OSNOVI V .Jugoslaviji se približujejo tržnemu gospodarst-vu Zadnji ukrepi zvezne vlade FLRJ so' postavili blagovni promet na novo pod lago, Najvažnejša po eza novega sistema > je v tem, da je bilo razširjeno področj:-’ proste izmenjave tako, da se je blagovni o promet približal tržnemu gospodarstvu, Katerega razvoja odreja načelo o ponud-n bi in povpraševanju. Po novih smernicah se bo neposredno,-,; poseganje upravnih oblastev bp kakršni , koli poti v izmenjavo močno omejilo; naj. ta način se bo uprava razbremenila in , laže posvetila drugim nalogam, z druge strani pa bosta svobodnejša izbira blaga in svobodnejše ustvarjanje cen po- . spešila izmenjavo, hkrati pa' tudi proizvodnje blaga. Blagovni promet ne bo več čvrsto vezan na distributivne (raz-deljevalne) plane oblastev, temveč bo blago svobodneje krožilo in iskalo kupca, ki ga bo potreboval in bo voljan več plačati zanj. Tako bodo potrošniki n. pr.' lahko kujovalr industrijsko blago po ; vsej državi in ne bodo več vezani na > določene prodajalne, na določene vrste o in količine blaga, kakor je to bilo pri,c dosedanjih industrijskih nakaznicah. Po-,; trošnik ni več vezan na določeno cb--, močje, t. j. okraj ali mesto, temveč z. novimi denarnimi kuponi in boni lahko' kupuje vsako vrsto blaga na vsem ozem.' lju države. V naslednjih vrstah bi radi podali sa-d; mo v glavnih potezah razvoj blagovnega prometa, kakor ga zamišlja nova organizacija. Vse blago široke potrošnje se v načelu z prodaja v prosti trgovini. Izjema velja ,• samo za tisto množino živil, mila in go_. riva, ki se je doslej prodajala v okviru zajamčene preskrbe na nakaznice. Pri 1 teh živilih zajamčene preskrbe se bodo c cene znatno znižale, medtem ko se bodo vsa druga živila kakor tudi industrijski predmeti prodajali po cenah, ki se bodo same ustvarjale na podlagi načela ponudbe in povpraševanja. Temu načelu ponudbe in povpraševanja je kljub te- , mu postavljen določen okvir, t. j. okvir , maksimalnih in minimalnih cen, ki jih podjetja določajo sporazumno z oblastvi J (Svetom za blagovni promet v soglasju z, ministrom za finance). Za nakup živil zajamčene preskrbe bodo kakor doslej izdajali potrošniške nakaznice, ki omogočajo nakup enakih količin kakor doslej. Industrijskega blaga pa ne bodo kupovali več na »točke«, pač pa na potrošniške nakaznice z de * v narnimi kuponi. Potrošniki se v tem pogledu delijo na naslednje vrste: V potrošniško vrsto IR (nakaznica z denarnimi kuponi v višini 2200 din) sodijo obrtniki, osebe svobodnih poklicev (zdravniki, zobni tehniki, odvetniki itd.), duhovniki, nosilci družinske invalidnine, družinski upokojenci, gmotno nepreskrbljene osebe, ki so nesposobne za delo, sama žena z dvema otrokoma ali več izpod 14 let, člani družine nosilcev zagotovljene preskrbe. V potrošniško kategorijo ID (nakaznica z vrednostnimi kuponi v višini 3000 din) spadajo otroci do dovršenega 14. leta starosti. Poleg tega obstajata še dve dopolnilni potrošniški kategoriji: VP-1, (z, denar- nim kuponom 1600 din) za noseče žene po končanem 7. mesecu nosečnosti zaradi nabave opreme za novorojenčka in VP-2 (z. denarnim kuponom 1200 din) za noseče žene po končanem 5. mesecu nosečnosti in za vojaške vojne invalide, ki nosijo ortopedična pomožna sredstva. V glavnem bodo po:rožniki z industrijskimi nakaznicami lahko kupili približno iste; količine blaga kakor z dosedanjimi izkaznicami, vendar bodo pri izbiri blaga popolnoma prosti. Dosedanj: izkaznice na točke ostanejo v veljavi do 31. marca. Doslej je potrošnik, ki je bil preskrbljen z nakaznicami na točke, lahko kupoval samo določeno vrsto blaga, medtem ko bo zdaj prosto izbiral blago, ki ga bo z nakaznicami lahko nabavil za 80% ceneje kakor bo cena, ki se bo formirala v svobodni prodaji. Dejansko bo torej plačal samo 20%, in sicer z denarnimi kuponi. Blago lahko plača tudi z denarjem —o tedaj mora plačati polno ceno — in si tako prihrani kupone za drugo priložnost. Kmetje bodo tudi poslej prejemali od države za svoje proizvode, ki jih cddaj|o, bone, ki jim bodo dali pravico do nakupa industrijskega blaga po znižani cent, in sicer v razmerju 65%. Kmetje bodo z boni (s popustom) ali za denar lahko kupovali v vseh prodajalnah na vsem ozemlju države. Odpravljena je bila vsaka omejitev kupovanja industrijiSkega blaga in dosedanji 60..odstotni popust za blago v prosti prodaji (tega blaga je bilo razmeroma malo) je bil kmetu povečan na 65%, in sicer za vsako vrsto blaga v vseh prodajalnah industrijskega blaga. To bo u- Ifemške želene še vedno pasivne Obračun železnic za leto 1950’ je pokazal v ameriškem in angleškem pasu 3290 milijonov DM (mark) dohodkov (1. 1949 2.240,4) in 3.300,0 izdatkov (1. 1949 3.275,5 milijona-/DM). Primanjkljaja je torej bilo 10 milijonov (1. 1949 16,7). Podatki o razvoju v francoskem pasu ne bodo bistveno menjali te podobe. V prvemi polletju 1. 1950 so bili dohodki v angleškem in ameriškem pasu za 4,5 milijona DM nižji kakor v proračunu (1,6 milijarde DM), v tretjem tromesečju so bili za 7,5 milijona večji kakor v 1. 1949 in za 2,8 milijona DM večji kakor v proračunu, medtem ko so v zadnjem tromesečju komaj dosegli proračunsko postavko. Čeprav se je število železničarjev zmanjšalo za 15.000 ljudi, so stroški narasli, in sicer zaradi podražitev materiala. Nazadovalo je tudi število potnikov, predvsem zaradi konkurence avtomobilskih vozil. Železnice Zahodne Nemčije imajo 239.000 običajnih tovornih vozov in 572.000 vozov za težje tovore; skupno se da na te vozove natovoriti 4,75 milijona ton blaga (1. 1936 6,377 t.) Na francoskih železnicah so povišali tovorne tarife za 2 - 7% različno po vrednosti blaga. To je začasno povišanje; dokončno povišanje bo doseglo povprečno 5%. PRIMANJKLJAJ ITALIJANSKIH ŽELEZNIC Primanjkljaj italijanskih železnic za 1. 1950 je bil proračunan na 27 milijard, v resnici pa znaša 59.643 milijonov lir. Računajo, da bodo v letu 1951 znižali primanjkljaj na 36 milijard lir. Število, nameščencev se je dvignilo od 138 na 172 tisoč. Tudi italijanskim železnicam konkurirajo avtomobilsiC." vozila. Skoda ki jo ti povzročajo železnicam znaša po zatrdilu državnih železnic 60 milijard lir; toda objektivni kritiki takoj pripominjajo, da prinašajo davki na avtomobile italijanski državi 112 milijard lir na leto. ZA PREVOZ TONE -BLAGA POTREBUJEŠ NA REČNIH VODAH 0,2 KONJSKE SILE, NA ŽELEZNICI 2 KONJSKI SILI, NA CESTI OKOLI 10 KONJSKIH SIL. godno vplivalo na kmetovo prizadevnost za povečanj'e proizvodnje in povečalo prodajo kmečkih proizvodov bodisi obvezno bodisi prosto. Drva, premog in milo ostanejo še nadalje normirani in veljajo zanje nižj: enotne cene; sicer so odstranjene vse o rnejitve pri prodaji blaga tako, da postane vse blago pristopno potrošnikom bodisi na denarne kupone ali bone ali za gotovino. Tobak in vžigalice, za katere so določene enotne cene za vso državo, bo mggoče kupovati samo za gotovino, petrolej pa se bo lahko kupoval tudi s popustom. Znižane 'so bile cene /ivil v zagotovljeni preskrbi ter vezani trgovini za 34 do 40%, da bi se olajšala preskrba. Vlada bo vplivala na cen-e tudi z uvozom potrebnega blaga. Z druge strani .so bile zvišane cene nekaterega industrijskega blaga, ker so cene surovin na svetovnih Irgih napredovale in pa tuij z namenom, ’da bi se obnovilo ravnotežje med cena. mi kmetijskih in industrijskih proizvodov. Ti ukrepi vzporedno z uvozom živil so imeli za posledico nazadovanje cen kmetijskih pridelkov. Cene kmetijskih pri. delkov bodo potiskali navzdol tudi s pospešeno prodajo proizvodov državnih e-konomij in delovnih zadrug. USTANOVITEV ENOTNIH RAZREDNIH SINDIKATOV V Trstu je bila ustanovljena Zveza enotnih razrednih sindikatov kot enotna in razredna organizacija vseh delavcev ne glede na spol, narodnost, politično prepričanje, vero, poklicni položaj ali bivališče. »GOSPODARSTVO44 izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. Teiefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Lalijo letna 493 Pr, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rač. 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. _ Cek. rač. pri Komunalni banki: AD.T 6-1-90603-7 Ljubljana za os.alo inozems'vo letna 1 dolar. — Cene oglasov: za vsak mm višin' v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Zaiožba »GOSPODARSTVA«. Tiskarna Založništva tržaškega tiska. kxkUfS.lNM! Socializem v praksi Maršal Tito je v. Belem dvoru v Beogradu sprejel slušatelje in profesorje Instituta Za družbene znanosti ter jih nagovoril. Iz njegovega govo. ra bomo posneli najznačilnejša mesta o globljih razlogih spora med FLRJ in ZSSR. Današnja doba ima značilnosti ene izmed velikih prelomnic v zgodovini družbenega razvoja, je izvajal Maršal, ne takšne prelomnice, da bi se samo v hitrem tempu 'izvršila družbena preobrazba, temveč takšne, v kateri se z ene strani odigrava spor med voditelji določenih socialističnih držav s Sovjetsko zvezo na čelu s stvarnostjo nadaljnjega razvoja socializma na svetu, pri kateri se z druge strani dogajajo določene spremembe v kapitalističnem svetu v tem smislu, da se vprašanje socializma danes zastavlja popolnoma drugače kot pred dvema letoma. Danes beseda socializem kot stvarnost in kot praksa ni več strašilo za. ljudi, temveč je postalo pojem stvarnosti tudi za tiste elemente na svetu, ki so se nekoč bali socializma. Beseda socializem je danes na jeziku milijonov in milijonov ljudi, celo tistih, ki ne pripadajo delavskemu razredu. Nemalo je med njimi takšnih, ki so se bali socializma zaradi metod, ki so se uporabljale v razvoju socializma, ki jih je izrabljala Sovjetska zveza in izrablja posebno v zadnjem času v odnosih dc Jugoslavije. »Pot, ki smo jo mi ubrali, je bila v začetku v, znamenju popolne naslonitve na Sovjetsko zvezo, spor, do katerega je prišlo med nami in voditelji Sovjetske zveze, pa se je rodil v stvarnosti, oziroma v stvarnih Odnosih Sovjetske zvezie do neke socialistične države in, v konkretnem primeru do Jugoslavije. Mi se nismo mogli sprijazniti s takšno metodo v odnosih med socialističnimi državami, kakršno je postavila Sovjetska zveza in sicer ne samo zaradi tega, ker je to zadevalo nas, Jugoslavijo, malo socialistične državo, zemljepisno malo državo, temveč tudi na splošno, ker smo takoj že v prvem začetku bili -prepričani, da ima to globlje korenine, da gre pri tem sploh za. nadaljnji razvoj socializma na vsem svetu in da je to nepravilno, da to ni v skladu z naukom Marxa, Engelsa in Lenina. Razumljivo je, da v začetku nismo mogli vedeti za vso globino, dej' Uate-re bo ta stvar šla, videli pa smo, da je to nepravilno, in smo mislili, da bomo lahko s tem, da se upiramo takšnemu gledanju konkretno na Jugoslavijo, dosegli morebitno razpravljanje na enakopravni podlagi, to se pravi, da bodo voditelji Sovjetske zveze uvideli, da je to nepravilna pot. Mislih sme, da je do njihove napake v tem odnosu do Jugoslavije -prišlo zaradi nejpoz\n(anja razmer v naši državi, mislili smo, da je to produkt laži ali napačnih obvestil o Jugoslaviji itd.; toda ne. pozneje pcl.-med razdobjem treh let — ker naš spor ne izhaja šele od resolucije, temveč se je začel že davno prej, lahko celo rečemo, da izhaja iz časa vojne — se je pokazalo, da je ta stvar mnogo globlja in širša in da voditelji Sovjetske zveze vnašajo v svojo mednarodno politiko popolnoma napačne, protisocialistične metode, t. j. da se oddaljujejo od poti socializma v isti obliki, kakor so si jo zamislili v glavnih obrisih naši veliki učitelji Marx, Engels in Lenin.u Maršal Tito je dalje omenil, da je danes v Zahodni Evrom zmeraj več ljudi, ki vidijo, da je mogoče priti do socializma ne po takšni poti, kakršno želijo voditelji Sovjetske zveze, temveč tako, kakor to želi delovno ljudstvo v vsaki državi posebej. Jugoslovanska komunistična partija je dala pobude za to, da ljudje mislijo in čutijo, da so v teh državah latentne revolucionarne sile, sile, ki so zmožne graditi socializem, ne da bi morala priti neka oborožena sila, da bi -um ga prinesla na bajonetu- Zakaj nikoli v zgodovini prava1 svoboda ni bila prinesena na bajonetu, najmanj pa je mogoče na bajonetu graditi socializem. PREBIVALSTVO FRANCIJE NARAŠČA Francosko prebivalstvo so dne L januarja 1951 cenili na 42 milijonov. Tako ima danes Francija zopet prebivalstvo, ki ga je imela junija 1938, t. j. 41,960-000. Francosko prebivalstvo se giblje takole (v tisočih); Rojstva 620 865 850 Smrti 647 568 520 Prebitek — 35 +2'97 +330 Poroke 274 339 335 V zaključnem razmotrivanju o tržaškem prometu v. letu 1913 naj se dotaknemo predvsem vloge prometa iz tržaškega zaledja, da bi jo primerjali z vlogo Italije. Po količini zavzema les s 16% prvo mesto med raznimi artikli v tržaški trgovini. Les so dovažali po železnici in po cestah iz Slovenije, Koroške in iz svetovno znanih slavonskih gozdov. Poleg lesa so prihajale v Trst iz neposrednega slovenskega zaledja velike količine železa, maijnezita, celuloze, papirja itd. Iz bolj oddaljenih predelov, kakor iz Češkoslovaške in Avstrije, so dovažali v Trst sladkor, hmelj, steklo, stroje, tkanine, predivo itd. Trst je bil vsekakor izven italijanskega gospodarskega, sestava- Za Italijo je bil tržaški blagovni promet skoro brezpomemben. Italija je sicer izvažala v Trst svoje tipične pridelke, kakor pomaranče in limone ter drugo južno sadje, toda z druge strani sta n. pr. šla les in drugo gorivo iz slovenskih krajev naravnost v Italijo, ne da bi se dotaknili Trsta. Pridelki iz južne Italije, namenjeni v Nemčijo n. pr, niso šli čez Trst. V starih časih je Italija bolj uporabljala Trst za svojo trgovino. Tedaj so nekatere apeninske države imele s Trstom živahnejši promet kakor kasneje vsa Italija- Vzporedno Z razvojem tehnike je nazadoval tudi delež Italije v tržaškem. prometu. Bolj se je v Trstu uveljavljala ita- Trst izven italijanskega gospodarskega sestava Ujanska mornarica, ki je Za avstrijsko zastavo zavzela drugo mesto. Tako je leta 1913 priplulo v tržaško luko 11-549 ladij pod avstrijsko zastavo, pod italijansko 1894, pod angleško 164, ped grško 110, pod turško 21 itd. Italijanske ladje so dovažale in izvažale več blaga iz tujih dežel kakor Pa iz same Italije, odnosno izvažale v te dežele. Glede prometa po suhem je Italija dosegla komaj Istro, medtem ko je njen promet predstavljal komaj tretjino prometa z Goriško, četrtma prometa s Kranjsko, polovico prometa z Nemčijo in četrtino prometa s Češko. Tržaški promet je l. 1913 dosegel skupno 34 milijonov stotov. Delež Italije je znašal komaj 4,179.000 stotov. Pri 36 milijonih prebivalcev, kolikor je Italija tedaj štela, je odpadlo na l prebivalca 11,61 kg, t. j. komaj ena petnajstina tržaškega prometa, ki je odpadel na enega Istrana. Primerjava prometa slovenskih predelov s prometom Italije nam da, ako upoštevamo število prebivalcev, razmerje 4,003.337 kg : 11,61 kg. Tržaško luko je zgradila pač tista država, kateri je bila potrebna za čezmorsko trgovino, t. j. avstroogrska monarhija. Vzporedno z razvojem industrije je naraščala potreba po uvozu in izvozu in stikih z inozemstvom. • Pasivnost trgovinske bilance je postajala čedalje bolj nevarna- Avstrija ni mogla te pasivnosti izravnati z obrestmi v tujini naloženega kapitala, kakor je to bilo mogoče Angliji ali Franciji. Zemljiški pridelki niso krili domačih potreb. Primanjkljaj je bilo treba kriti z izvozom industrijskih pridelkov. Odtod tudi pomen tržaške , luke Za Trst. Pod Italijo ni Trst mogel nikdar doseči tistega pomena, k' ga je imel za Avstrijo in njene de-a žele- n- Številke o ladijskem prometu nas ne smejo varati- Ta je dosegel l. 1900 . 2,158.624 netto ton, l. 1913 5,480.074 ton in l- 1938 5,958.056 ton. Višina ladijskega prometa pod Italijo še ne pomeni, da je tudi blagovni promet dosegel to višino. Leta 1932 je priplulo 5,277.399 ton ladij; tedaj je dosegel celotni premet 3,410.000 ton, pomorski pa le 2,072.000 ton. Leta 1938 je priplulo 5,958.056 ton ladij, celotni blagovni promet je znašat 5,377.000 ton, pomorski pa le 3,380.000 ton. Jasno je torej, da ladje, ki so prihajale v Trst, niso bile dovolj izkoriščene. V letih 1937 in 1938 je bil pomorski promet živahnejši, ker se je Italija pripravljala na vojno. V Trst so dovažali velike količine raznega blaga, posebno mineralnega olja. Toda po vrsti blaga sei ta promet ne da primerjati s prometom v letu 1913, čeprav se je po količini bVagovni promet približal letu 1913. Ze same številke so dovolj zgovorne; blago 1. 1913 (v stotih) eladker 4,338.225 bombaž 1,777.013 tkanine 504.813 suho sadje 1,409.340 dlje in mast 677.054 kože 510.981 riž 596.303 +e,klc in kristali 585.576 1. 1938 (v štotih) 1,116.220 1.108.885 202.925 1,020.061 362-761 212.023 350.830 153.025 Pri teh vrstah blaga je Trst razmeroma največ zaslužit. Po prvi svetovni vojni je promet teh vrst padel na polovico in pri nekaterih celo na tretjino. Pri teh vrstah so mnogo zaslužila tržaška trgovinska podjetja, banke, zavarovalnice, industrija itd. Politična in carinska meja, ki je po prvi svetovni vojni, po italijanski zasedbi, popolnoma ločila Trst od zaledja, je vprav silno zadela tržaško trgovino. Milone, Alberti in drugi znani italijanski pisci, ki so obravnavali tržaško vprašanje, so priznali o-kolnost, da je bil Trst navezan na zaledje obširnega avstrijskega cesar- stva, ki ga je poleg naravnih ugodnosti še podpiralo s preferencialnimi carinami in tarifami- Prav zaradi te okolnosti se je v Trstu razvilo terminsko tržišče s kavo, promet z bombažem, s sladkorjem in steklom in drugimi plemenitimi izdelki, ki so jih odpravljali na Bližnji vzhod, kakor tudi trgovina z lesom. Kako velikega pomena je bila zn Trst diferencialna tarifa, nam povedo konkretni primeri; za prevoz 10-ton-skega vagona, naloženega z bombažem, iz Trsta do Dunaja, bi po splošni tarifi morali plačati 1000 kron, po diferencialni pa so plačali samo 200 kron; vagon steklenih izdelkov iz Prage v Trst bi plačal-po splošni tarifi 1400 kron, v resnici pa je plačal samo eno sedmino tega zneska. Kumulativne tarife so posebno veljale za promet z Dalmacijo in Bližnjim vzhodom, toda lahko so jih uporabljali tudi Za promet v drugih smereh. Po italijanski zasedbi se je tržaško zaledje razbilo na štiri nove države, ki sp bile poleg tega carinsko in politično ločene od Trsta. To je dovedlo do novih težav pri sklepanju carinskih pogodb in uporabi diferencialnih carin ter omogočilo pojačanje konkurence severnih luk. Nepobitna je resnica, da je važnost luke v proporcionalnem odnosu do zaledja: čim večje je to, tem večji je pomen luke- Trgovina pač ne pozna sentimentalnosti! D, Ulčakar E Žj TRST ULICA F A IS I O F I L Z I S T. 1 II M . - TELEFON ŠT. 7 S . 0 S SPOmRSKRGA ZDRUŽENJA Davek naposlovni promet V pogledu plačevanja davka na poslovni promet, (IGE) v letu 1951 veljajo v glavnem isti predpisi, kot so veljali v letu 1950. Prinašamo tu na kratko le predpise, ki zadevajo kategorije v katere sodijo naši člani: Naslednje kategorije plačujejo ta davek pavšalno sorazmerno s prome-lom (IGE in abbonamento): javni lokali, obrtniki, prodajalci na drobno, Prevozniki, špedicije in pomorski Pgenti, menjalci ter potujoči trgovci. Ti obrati so dolžni, da do 28. februarja tega leta prijavijo Uradu za davek Pa poslovni promet v Trstu, Ul. Udine 1, kosmati dohodek v letu 1950. Na "snovi prijavljenega zneska kosmatega dohodka bc- pristojni urad določil ■'•ačasno višino tega davka za leto 1951. davčni urad pa si prihrani še vedno 'Požnost, da ugotovi sam kosmati dohodek in nanovo* odmeri višino davka. Količnik davka na poslovni promet za "brate, ki plačujejo pavšalno, znaša >udi letos 2% od prijavljenega odno-sno ugotovljenega kosmatega dohodka. Tudi za omenjene obrate so izključne iz ureditve pavšalnega plačeva-Pja prodaje dobave ali storitve nu "snovi pismenega dogovora. Izključene so tudi prodaje trgovcem za nadaljnjo prodajo ter industrijcem in obrtnikom, ki uporabijo nabavljeni mate-bal za izdelavo odnosno popravo drugih izdelkov; za te prodaje so kupci "olžni zahtevati od prodajalca račun "li drugi enakovreden dokument, ki je "odvržen davku. V vseh teh primerih č davek na poslovni promet plača na I "ormalni način, t. j. s kolkovanjem ra-čna s prometnimi kolki (do največ iir 2.000) ali s plačilom na poštni čekovni račun urada za davek na ponovni promet, če davek na račun pre-Sega vsoto 2.000 lir. Količnik davka na "oslovni promet, ki se plača na običajni način, znaša 3%. Predpisi o plačevanju davka na ponovni promet za leto 1951dajejo nekaj "iajšav v pogledu dokončne ureditve čvka na poslovni promet za pretekla !eta. V primeru ko se davkoplačevalec 'n urad poravnata glede višine davka pretekla leta ali ko urad kakorkoli višino ugotovi, se dodatni davek za "fetekla leta poravna v 6 dvomesečnih obrokih in ne v roku pol leta har je to veljalo do sedaj. Povračilo trgovskih varščin Kot smo že poročaM, so bile z ukazna ZVU št. 182 (20.IX.1950) ukinjene trgovske varščine (kavcije) ter je bila odrejena vrnitev že položenih kavni). Vsi, ki so kavcijo položili, lahko l0rej zahtevajo povrnitev vplačanega češka. Pogoji za dosego povračila so naslednji: Na kolka prostem papirju je treba 'dožiti prošnjo na Ufficio del Tesoro, Servizio Cassa Deposili Prestiti v Tr-s‘u. Priložiti je treba: 1) dovoljenje občine (nulla osta) č vrnitev kavcije; 2) izjavo zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo, da tvrdka ni v slečaju, v likvidaciji ali poravnavi; 3) izjavo občinske izterjevalnice davkov, da je tvrdka poravnala vse davke in takse (praktično bodo omenjeni uradi napisali ta dovoljenja odnosno izjave na hrbtni strani); 4) potrdilo o vplačani kavciji. Prošnje za vrnitev teh varščin in k "tošnjam priložene listine so izvzete "d dolžnosti koikovanja in od registr-'ke takse. V smislu ukaza ššt. 182 teče rok za 'daganje prošenj eno leto ro uveljnv-benju ukaza, torej do 30. septembra d95l. Po poteku tega roka, ne da bi "fizadeti zaprosili za vrnitev, zapade varščina v prid države. Ukrepi v prid vajencem ZVU je izdala ukaz št. 5 z dne 10. Januarja, t. 1., v katerem so predvideni nazni ukrepi v prid zaposlitve vajen-čv. Glavne določbe tega ukaza so: Uveden je začasno do 31.XII.1951 "rispevek ZVU za tiste delodajalce v hidustriji in obrti, ki zaposlijo vajen-Ce- Ta prispevek se izplača na prošnjo heiodajalca. Pri ozemeljskem Uradu *a delo. se v ta namen ustanovi Urad za nameščanje vajencev in Komisija č vajence. Ta dva urada sprejemata "fošnje, jih pretresata in poročata bradu za delo, ki o prošnjah dobonč-"o odločata. Prispevki, ki jih prejmejo delodajalci, katerim je bila prošta ugodno rešena, so naslednji: Za "brtna podjetja: I. polletje vajenske dobe ne glede na starost tedensko 435 lir; II. polletje va- jenske dobe ne glede na starost tedensko 785 lir; za vajence pod 16. let po 1. letu vajenske dobe tedensko 965 lir; za 16 do 18 stare vajence po I. letu vajenske dobe 1.540 lir; za 18 do 20 let stare vajence po I. letu vajenske dobe 2.075 lir. Za obrtnike slikarje so prispevki nekoliko višji, a za brivce nekoliko nižji. Prav tako so nekoliko višji. Za spevki za industrijska podjetja. Za pridobitev teli prispevkov se ne upoštevajo tisti vajenci, ki so že v službi na dan, ko je stopil ta ukaz v veljavo, t. j. 10.1.1951, ali, ki se sprejmejo v službo kasneje v nadomestilo za vajence, ki so bili tal dan v službi, a so kasneje bili odpuščeni. Tukajšnji obrtniki res niso najemali vajence. Vzrok temu je bilo, da so prispevki za socialno zavarovanje previ- ■ šoki v primeri z donosnostjo! vajencev. Na osnovi tega ukaza je zdaj dana možnost, da bodo ti prispevki ZVU krili izdatke za socialno zavarovanje vajencev. Opozarjamo naše člane obrtnike na ta ukrep ter jim priporočamo, da izkoristijo ugodnost, ki jih nudi. Vsa podrobna pojasnila v tem pogledu prejmejo v tajništvu združenja. OBVEZNO REGISTRIRANJE LAH-KIH MOTORNIH KOLES IN VOZNA DOVOLJENJA ZANJE ZVU je izdala ukaz št. 3 z dne 8. januarja , ki bo prizadel mnogo oseb, saj je danes v prometu na stotine raznih «vesp», nlambreti) in drugih lahkih motornih vozil, ki dosedaj niso bila podvržena predpisom »cestnega zakonika«. V smislu člena 1. tega ukaza veljajo vsa motorna kolesa s ciltndrsko vsebino nad 50 m3 ter dvokolesa z motorjem do 50 m3 ciiindrske vsebine, če je motor montiran na specialni okvir za priključitev motorja, za motorna kolesa v smislu predpisov »cestnega zokonika«. Ta motorna kolesa se bodo registrirala v javni avtomobilski register pri uradu za registracijo motornih vozil na podlagi predložitve predpisanih listin. Rok za izpolnitev obveznosti izvirajočih iz tega ukaza znaša tri mesece, t. j. do 7 aprila t. 1. Kdor koli se bo vozil po poteku tega roka, ne da bi izpolnil predpise tega ukaza, zagreši dejanje in bo kaznovan v smislu »cestnega zakonika«. VIDIMIRANJE TRGOVSKIH LICENC ZA LETO 1951 Vsi tisti, ki na področju tržaške občine izvršujejo trgovino na drobno ali na debelo in ki posedujejo zadevno trgovsko licenco, jo morajo- do 31 marca predložiti v vidimiranje pri občinskem uradu trgovskih licenc v Ulici Rettori 2/II, soba št. 247. Urad izda potrdilo o predložitvi. Članom SGZ priporočamo, da izročijo licence tajništvu SGZ, ki- bo opravilo vse potrebno. RRIJAVA ZA ODMERO USLUŽBEN- SKEGA DAVKA (R. M. c2) Opozarjamo člane, v kolikor še tega niso storili, da čimprej prijavijo davčnemu uradu celotne prejemke vseh svojih uslužbencev v letu 1950 zaradi odmere uslužbenskega davka za leto 1951. Prijave se sestavijo bodisi na navadnem papirju bodisi na posebnih obrazcih, ki jih dobijo brezplačno na davčnem uradu. Vsa nadaljnja pojasnila prejmejo člani pri tajništvu SGZ, ki jim po potrebi tudi sestavi prijavo. PRIJAVA ZA ODMERO DAVKA NA POSLOVNI PROMET (IGE) Do 28. februarja morajo vsi obrati, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno (IGE in abbonamento), prijaviti uradu za davek na poslovni promet (IGE) v Ul. Udine 1, kosmate dohodke v letu 1950 zaradi odmere davka za leto 1951. Da se člani izognejo denarnim kaznim, jim priporočamo, da se tega roka držijo in predložijo do gornjega dne prijavo. Vsa zadevna pojasnila prejmejo člani pri tajništvu SGZ, ki jim po potrebi tudi sestavi in vloži prijavo. SEZNAM ZAKUPNIKOV DEL JAVNNIH Oddelek za javna dela pri ZVU .e izdal v pogledu vpisa v seznam zakupnikov javnih del na STO naslednje določbe: Od 1. januarja bodo smele konkurirati za javna dela le podjetja, ki so vpisana v novi seznam zakupnikov, javnih del. Predložiti bodo morala izjavo izdano od oddelka za javna dela, da so plačala koncesijsko takso za leto 1951. Podjetja, katerih prošnje za vpis so bile dne 31. decembra nepopolne, bodo morale vložiti novo prošnjo za vpis in se ne bodo mogla udeležiti razpisov javnih del, dokler njihove prošnje ne bo proučila komisija in ne bodo vpisane v seznam. Stari seznam zakupnikov javnih del je bii razveljavljen; ra niegovo mesto stopi novi, ki bo objavljen v teku meseca. NOVE ZAKONSKE DOLOČBE Uradna lista št. 1 (11.1.1951) in št. 2 (21.1.) prinašata poleg omenjenih še naslednje zakonske določbe: Ukaz št. 1 (2.1.): Nova dovoljenja za začasni uvoz; ukaz št. 2 (4. I.): Predpisi o melicraviji zemljišč; ukaz št. 4 (9. I.): Najemanje in dodeljevanje delavcev - Sprememba ukaza- št. 85 1949; ukaz št. 6 (10. D: Sprememba ukaza št. 308/1948 - Ustroj ZVU; ukaz št. 7 (9. D: Zvišanje mornariških pokojnin POVIŠEK PRISPEVKA ZA BOLEZENSKO ZAVAROVANJE Ponovno opozarjamo vse delodajalce, da je bil z veljavnostjo od 1. decembra 1950 prispevek za bolezensko zavarovanje (bolniška blagajna) povišan kot sledi: Industrija in obrt delavci 6.53%; uradniki 4.03%. Trgovina in' prošti -poklici: delavci 6.31%; uradniki 3.81%. Kredit in zavarovanje: delavci 6.20%; uradniki 3.70%. Vrata [GA so še odprta Načelnik posebnega odposlanstva ECA za Trst Robert C. Galloway je v razgovoru z dopisnikom agencije ANSA zanikal vest, ki so jo prinesli nekateri listi (n. pr. «24 Ore«, 11. L), pa kateri naj bi bilo odposlanstvo v Trstu odpravljeno in njeno delo preneseno na odposlanstvo ECA v Rimu. Potrdil je vest glede znižanja nakazil ERP Trstu od 10,5 milijona dolarjev na 6,2 milijona dol za finančno leto 1950—51. Znižanje je v skladu s predlogom, ki je bil izročen OEE-C v Parizu. 2e v začetku izvajanja Marshallovega plana je bilo določeno, da bo prispevek za Trst v tretjem letu znižan. Prispevek 6,2 zadostuje za izvršitev vseh načrtov v tržaškem gospodarstvu, ki so bili odobreni. Mr. Gal-loway je dodal, da ni izključeno, da bi se dosegli novi prispevki; kajti vrata ECA so še vedno odprta za morebitne zahteve, ki so dovolj podkre-pljenje in ustrezajo razvoju gospodarstva na angloameriške-m področju. Dodal je še, da odpade na posameznega Tržačana večji prispevek ECA kakor na pripadnike drugih članic ERP. Prejeli smo: LUIGl SALVINI: »SEMPREVER- DE E ROSMARINO — Poeti sloveni moderni«. Izšlo v zbirki La Bilancia — Antblogia di letterature straniere v Rimu, tisk Stabilimento tipografi-co Carlo Colombo, Rim. Poleg prevodov iz del naših pesnikov od Prešerna naprej do današnjih dni je avtor napisal 68 'trani dolg uvod o slovenskem slovstvu in mu dodal 7 strani dolg spisek zadevne bibliografije. V celoti se pisec izraža s priznanjem o slovenski poeziji in jorozi in obžaluje, da je med Italijani slovensko slovstvo premalo znano. Prevodom iz del posameznih pesnikov je dodan njihovem življenju in delu. 1NZ. JERMAN JANEZ: STRUSKA TEHNOLOGIJA Ljubljana. PROF. DR. A. UGRENOVIC: »TEHNOLOGIJA DRVETA« — Zagreb. Ustanavljanje stanovanjskih zadrug v smislu ukaza ZVU št. 117 (30. VI. 1949) nima več pomena, ker ne daje ZVU več kreditov v ta namen. ZVU je v smislu tega ukaza prispevala kar 65% »a fond perdu« (v dar), medtem ko se je zadruga, oziroma njeni člani, morala pobrigati samo za ostalih 35% predvidenih s' ro-škov. Teh 35% je brez posebnih težav lahko izposlovala pri »Cassa di Risparmic di Trieste«, ako je prosilcu ZVU že žago. levila 65%. Iz teVočega proračuna js ZVU sirer nakazala še 100 milijonov za stanovanjske zadruge, toda ta denar pojde samo zadrugam v smislu odobrenj, ki so bila priznana že lansko leto. Po'robnih podatkov o uspehu stanovanjske akcije na tej podlagi nimamo pri roki, pač pa je iz dnevne kronike razvidno, da so po tej poti prišli do u-dobnih .stanovanj nameščenci državnih, poldržavnih (parastatalnih) in samoupravnih ustanov ter bank. Naših ljudi v teh ustanovah na žalost skoraj ni. Število do danes .ustanovljenih zadrug bi -kmalu doseglo 70 (z 2000 člani skup. no), toda denarja ni bilo več. Ze do avgusta 1950 je bilo potrjenih 45 gradbenih zadrug (za 35 zadrug so bili načrti že odobreni, 17 jih je tedaj že zidalo, 18 jih je čakalo na kredite, desetim pa še niso bili odobreni načrti). Brezdomci se zdaj oprijemljejo tako imenovanega Aldisijevega načrta, ki ga je izdelal italijanski minister Aldisio in rt O/A :• r 3mm 'vpf&tnnisč uvod o »INDU- LESA«, Med 13. in 26. januarjem se je promet v tržaškem pristanišču razvijal ta. ko-le: THZASKE IN ITALIJANSKE LADJE Priplula je »Luisa Blessi« iz Kasablan-ke s 630 t morske trave; po izkrcanju je odplula proti Sfaxu z 9001 raznega bla ga. Prazne so odplule »Splendor« v Benetke, »Giovanni« v Kasablanko, »Anna Capano« pa s 1222 t ra-z-nega blaga v A-leksandrijo. »Emma« je pripeljala iz Tri. polisa 15.595 t mineralnega olja in se vrnila prazna. »Barletta« je priplula s 521 raznega blaga. Odplule so: »Chiog-gia« z '2418t raznega blaga v Izmir (Smirna), »Biče« v Aleksandrijo s 1200 i lesa in »Maria Lauretana« v Neapelj. Iz New Orleansa je s 103 t bombaža in loja priplula »Monginevro« ter po izkrcanju odplula prazna v Bono. Iz Hajf : je »Alga« pripeljala 961 raznega blaga in s tovorom 8001 odplula v Belgijski Kongo. »Maria Carla« je! priplula iz Ge. nove s 130 1 raznega blaga in se vrnila s 521 t lesa in raznega blaga. Iz Tržiča je prispela prazna »Angelica«, nakar je odplula proti Splitu. Z Reke je prispela »Achille« prazna. »Federconsorzi« je odplula v Aleksandrijo s 1900 t lesa, »Ca-nareggio« pa v Sidnej s 1800 1 raznega blaga. Priplule so: »Albaro« iz Houstona z 9940 t žita, »Posillipo« iz Cape‘owna s 3201 kave in raznega blaga, »Titania« iz Neaplja s 448 t pomaranč in limon, bom. baža in raznega blaga, »Bru-ciatutto« iz Gibraltarja prazna. »Abbazia«, ki je priplula z 283 t raznega blaga iz Hajfe, se je vrnila s 740 t raznega blaga. Prispele so tudi: »Alcione« iz Buenos Airesa s 623 1 raznega b-la-ga, »Adele Croce« iz Rio Marine z 2809 t železne rude, »Assi-ria« Chittagonga z 956 1 raznega blaga. »Carlo Ženo«, »Aldebaran« in »Carlotta« so priplule iz Benetk prazne. Odplula Je »Campidoglio« s 600 t raznega blaga v Smirno. JUGOSLOVANSKE LADJE Odplula je latja »Užice« s 4406 t raznega blaga v Hajfo. Iz ALksan-drije je priplula motorna ladja »Titograd« s 314 tonami raznega blaga; po izkrcanju je Zadružna stanovanjska akcija zaključena v Italiji uvedel z zakonom št. 715 z dne 10. VIII. 1950. Ta načrt bo ZVU te dni raztegnila na STO. Po tem načrtu lahko zidajo tudi sami zasebniki. Ti lahko postavijo hišice v vrednosti 1 do 5 milijonov lir (s stavbiščem vred). Ta sistem se razlikuje od prejšnjega po tem, da država ne daje v pomoč več nikakšnega zneska v dar, temveč samo posojilo v višini 75% skupne vrednosti proti 4% obrestim in povračilu v teku 30 let. Pro, silec mora dokazati, da razpolaga z zneskom v višini 25% skupne vrednosti. Dolg lahko izplača že po petih letih, prej pa ne. Načrt za graditev morajo odobriti oblastva. ZVU bo za prvo polletje 1951 stavila v ta namen na razpolago 240 milijonov lir. LES NA KAMIONU IZ BELJAKA V TRST Kdo bi si mislil, da se izplača prevažati les iz Avstrije v Trst na kamionu. In vendar je tako. Beljaško prevozno podjetje Ernest Pečar (Pe-tschar) že leto dni prevaža les z žage j. Santnerja (Seebach) na kamionu v Trst. Kamion s prikolico pripelje 25 ton lesa, medtem ko na železniški voz lahko naložiš največ 21 ton. Prevoz 25 ton lesa iz Beljaka v Trst na kamionu stane 1.600 šilingov, prevoz 20 ton po železnici pa okoli 1.700 1.800 šilingov. Prevoz na kamionu traja 8 ur, po železnici pa 4—5 dni. Deske, ki jih je voznik pripeljal 24. januarja v Trst, so stale v Beljaku po 500 šilingov kub.m. NOVA PREVOZNA TARIFA ZA JUGOSLAVIJO Dne 1. januarja je bila vpeljana nova mednarodna tarifa za potniški promet, prtljago in ekspresne pošiljke med Italijo in STOjem z ene strani in Jugoslavijo z druge. Tarifa predvideva olajšave pri skupnih potovanjih gospodarskega, športnega in kulturnega značaja. Olajšave na jugoslovanskem ozemlju so tudi deležni tuji državljani, ki se izkažejo s turističnim vizumom. PREDSTAVNIK GRČIJE V TRSTU Nedavno je bil imenovan za predstavnika Grčije v Trstu g. Papadopou-los. Tiskovni urad ZVU še ni bil obveščen, kateremu grškemu ministrstvu je podrejen novi predstavnik. Hripa razsaja zlasti med šolsko mladino. Zakaj ne- bi zaprli šol za 14 dni in ob koncu leta podaljšali pouk? Odposlanstvo OF je sprejeli te dni Mr. Marshall, kri upravlja prosvetne zadeve pri ZVU. Med dolgim razgovorom je prišlo na dnevni red tudi vprašanje zgraditve slovenskega kulturnega doma v nadomestilo za ((Narodni dom», ki ga je požgal Giunta. Občinske volitve bodo na anglo-ameriškem področju STOia še v teku leta, in sicer po določbah, ki jih bo objavila ZVU. Zadnje volitve so bile pred dvema letoma. General Airey, poveljnik angloameriškega področja je sprejel dr. Agneletta kot predsednika Slovenske demokratske zveze ter dr. Maria Stocco in Teodorja Spore-rja kot predstavnika političnih gibanj za neodvisnost Trsta. Nato je sprejel tudi predstavnika demokristjanov. «Na pomočili, kliče Roberto Catalu-po v članku «Trst kliče na pomoč« v rimskem listu «11 Tempo« (št. 3, 10 febr.). Dopisnik je mnenja, da se je gibanje za neodvisnost STOja razmahnilo in da se tudi- ZVU čedalje bolj zavzema za neodvisnost Trsta. Jugoslavija bi rada ohranila cono B, v Trstu pa naj bi ostalo vse po starem. V pravem času! Na seji 30 januarja je tržaški občinski svet proti glasom opozicije sprejel predlog, da se uvede občinska trošarina na 29 novih predmetov, hkrati pa odpravi občinska doklada (25%) na konjsko in zmrznjeno meso. Novo obdavčenje je prišlo prav v času, ko skačejo cene živilom in drugim potrebščinam. Stanovanjski urad je prenehal poslovati 31. januarja. Stanovanjski zakoni ostanejo v veljavi, vendar jih bo poslej izvajalo samo sodišče. Pritožbe proti odlokom stanovanjskega urada se lahko vlagajo do 3. februarja. Cena vožnji Nedelje in prazniki Delovni dnevi Delovni dnevi Km. Postajališča Km. 8.— 13,— 20,— V Trst -f 43 80.- 8.30 13.30 20.30 15 Škofije 1 28 105,— 9.05 14.15 21,— 21 Koper 22 155,— 9.15 14.25 21.15 28 Izola 15 185,— 9.25 14.35 21.25 34 Strunjan 9 210.- 9.35 14.45 21.35 38 Portorož 5 285.— 9.45 15.— 21.45 43 t Piran n Delovni dnevi Delovni dnevi Nedelje in prazniki 8.- 7.15 6.50 6.30 6.20 6.10 6,— 19.- 18.15 17.50 17.30 17.20 17.10 17.— 19.30 18.45 18.20 18.— 17.50 17 40 17.30 Cena vožnji 235. -155.-120.— 80,— 50,-25.— nf pmlanlscu. odplula na Reko prazna, od koder je pripeljala 100 t raznega blaga. Motorna ladja »Pula« je priplula iz Tripolisa z 860 t pomaranč in limon ter prazna odplula na Reko. (Več jugoslovanskih ladij še vedno prevaža živila iz ZDA.) AMERIŠKE LADJE Ladja »Ines«, ki je priplula iz New Orleansa s 46111 žita, je odšla proti Pireju. Iz Filadelfije je iiExa-nthia« pripeljala 25501 pšenice in raznega blaga; s tovorom 700 1 se je vrnila v Severno A-meriko. »Sea Cloud« je iz New Vorka pripeljala 9835 t žita ter se prazna vrnila. Iz Houstona je pripeljala »Kenne. M. C. Kay« 2794 1 žita in 561 bombaža, nakar je odplula proti Carigradu prazna. »Dolly Truman« je priplula iz New Orleansa s 63501 žita in 800 1 mleka v prahu. Iz New Vorka je pripeljala »Ex-cellencv« 738 1 mazalnega olja, tobaka, strojev in raznega blaga; odplula je s tovorom 600 t v Hajfo, »Evergrecn State« je iz New Vorka priplula z 9801 t žita. GRŠKE LADJE Motorna ladja »Ikaro-s« je priplula s Krete prazna. »Parga«, 'ki je priplula iz Pireja prazna, se je vrnila z 900 1 raz-nega blaga. Iz Pireja je priplula »Her. moupolis«, iz Patra-sa pa »Georgios R.i< z 252 1 južnega sadja in raznega blaga. »Paolos G.«, ki je priplula iz Pireja, ji vkrcala 700 1 lesa in se vrnila , v Pirej. Angleška ladja »Olavus« je priplula prazna iz Ankone, »Domino« je iz Londona pripeljala 267 t slada, sladkorja in raznega blaga. Holandska ladja »Theseus« je priplula iz Amsterdama z 2001 raznega blaga. »Haarlem« je priplula iz Rotterdama s 7000 1 premoga in prazna odplula v Sfa-x. Švicarska petrolejska ladja »S. Moritz« je priplula iz Tripolisa s 74561 mineralnega- olja. Španska ladja »Častilki Panofiel« je odplula v Kazabla-nko prazna. Panamska ladja »Panenterprise« je iz Orana pripeljala 81051 ječmena. Izraelska ladja »D-romit« je odplula v Hajfo s 3000 1 Usa. Švedska motorna ladja »Bereland« je priplula -s 180 t -kave iz Buenos Airesa; prazna je odplula na Reko. Turška ladja »Al. tay« je odplula proti Turčiji prazna. Norveška petrolejska ladja »Nordo« je iz Curacao-a pripeljala 6896 1 rafiniranega olja in prazna odplula proti Benetkam. [Ičmkm/Ua reklama Dobra reklama pogosto zagotovi trgovcem uspeh. Pomen reklame v listih je danes že tako splošno priznan, da mnogo listov krije že velik del svojih izdatkov prav Z oglasi. Stenska reklama si tudi čedalje bolj utira pot. Danes živi že na tisoče umetnikov od izdelovanja reklamnih lepakov. Morda bolj kako,- tehnična izdelava je za uspeh važna Že sama zamisel lepaka. Navadno mora reklama Zbujati ugodje, v teh težkih časih posebno upanje v lepšo bodočnost. Gotovo ne učinkuje ugodno na primer plakat čokoladne tvrdke »Tal-vione«, ki napoveduje proslavo stoletnice s podobo slabotnega starčka. Ako preskočimo reklame po radiu, moramo poleg časopisne in stenske reklame omeniti reklamo na samem zavoju. Blage ogromno pridobi, ako g.a ponujamo v okusnem zavitku. Pravijo, da so v tem zlasti mojstri Američani. Naše gospodinje vedo, da n. pr. ponujajo kokošje juhe v zavitkih prevlečenih s staniolom. Tako človek včasih ne ve, ali bi se odločil za juho ali staniol. Nekemu nemškemu podjetju, ki se je zopet pojavilo na italijanskem trgu Z brivskimi rezili iz Solingena, zavitimi v stare zavitke Z napisom v gotici, svetuje dopisnik nekega velikega nemškega gospodarskega lista, naj rajši namesto napisa v gotici da naslikati ljubek obraz dekletca v živih barvah. »Sele potem bo uspeh tega izvrstnega rezila zagotovljen,« zaključuje milanski dopisnik »Handels-blatta«. Očitno je bil v reklamni šoli »kokakole^. —e— Avtopodjetje STAR d. d. - Trst, Ulica MoreriT, tel. 56-08-Rojan - Avtobusna postaja Trst - Biljeternica št. 3, tel. 51-25 Avtobusna proga TRST-PIRAN - Vozni red veljaven od 15. junija 1950__________________ Tržaško orailiieiio porlielie I. €. E. T. Trst, Ul. XXX. Ottobre 6/H. Telefon 79-74 izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah /Vaši kamnolomi hirajo Nabrežina, januarja V avstrijskih časih je bilo zaposlenih v nabrežinskih kamnolomih 3000 delavcev, danes jih je komaj 150: Zaposlenost še vedno pada. Ruševine Nekdanjih delavnic in mrtvilo vse naokrog- V sredini te otožne pokrajine Pa se dviga novo, moderno poslopje občinske uprave kakor nekak spomenik na zapuščenem pokopališču. Ko so ga zidali, so gotovo pričakovali, da bo občinsko poslopje postalo središče Modernega dela Nabrežine, ker bi šifer ne bili prenesli občinske uprave vasi v tako puščavo z lepimi »uli-c hanje pri cenah žitaric. Pšenica je šla zopet nekoliko navzgor v času med 15. in 26. januarjem, in sicer od 243,5 na 244,25 stotinke za bušel. Koruza je šla v omenjenem času navzdol, in sicer od 176 7/8 na 175 z/8. VLAKNA Cena volne se še vedno ni ustavila in kaže stalno težnjo navzgor. Razvoj na ameriških borzah gre vzporedno s cenami v Avstraliji, Južni Afriki in Južni A-meriki. Danes še ni mogoče reči, kakšen bo nadaljnji razvoj. Dejstvo je, da kupci še vedno pokupijo vsako količino, ki se pojavi na trgu ne glede na cene. V času od 19. do 26. januarja je cena šla v New Yorku od 4 dolarjev za bušel na 4,14 dolarja. Cena bombaža je mirnejša (19. januarja 44,20 in 44,26 26. januarja). A„ meriški farmerji bodo letos sadili bombaž na večji površini (24,641.000 akrov, 1 acre = 40,5 ara), kakor lansko leto (18,651.000). Vlada računa, da bodo pridelali 16 milijonov bal bombaža. NEŽELEZNE KOVINE Na newyorški borzi se še vedno čuti pomanjkanje neželeznih kovin. Računajo, da bo vlada ustanovila posebno komisijo za nakup kovin v inozemstvu. Ko. siter je v tednu med 19, in 26. januarjem napredoval pd 1.245 na 1.275. Svetovno proizvodnjo kositra cenijo na 13.000 ton, medtem ko se je prejšnja cenitev iz oktobra glasila na 13.600 ton. Ameriška vlada je zelo omejila uporabo niklja za civilno potrošnjo. Sovjetska zveza Skupaj Ostali predeli Skupno Trsni sladkor K <0 Funt šteriing Napoleon Dolar Francoski franl Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šilinj Zlato VALUTE V MILANU 19. I. 31. I. Min. Maks- 10.025 9.700 9.650 10.125 7.550 7.250 6.900 7.600 757 747 756 772 k 187,50 193 187,50 197 176,50 174,50 174,50 180 l.SOO 1 820 1.800 1.860 g 24 24 24 24 1.080 1.045 1.010 1.100 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Za strokovno izobrazbo našega kmeta v slovenščini Dne 22. januarja je Kmečka zveza vložila na ZVU (in v vednost področnega kmetijskega nadzorstva > novo vlogo glede strokovne izobrazbe naših kmetovalcev v slovenščini-: 1. Sklicujemo se na Vaše pismo AMG FTT/AGR/14/G522 z dne 29. decembra 1950. 2. z zanimanjem smo vzeli) na znanje podatke o strokovnih tečajih, ki so se vršili za kmetovalce cone A STO v novembru in decembru 1950. Smatramo, da že iz teh podatkov izhaja popolna utemeljenost zahtev, ki jih je v imenu kmetovalcev cone A postavila ta zveza, da bi se namreč vsem kmetovalcem slovenske narodnosti nudita strokovna izobrazba, do katere imajo pravico v materinskem jeziku. 3. Ce namreč primerjamo število prisotnih kmetovalcev na tečajih, ki so se vršili s celotnim številom teh v posameznih naseljih omenjenih s strani Vašega urada, ugotovimo, da je bila na tečajih v sliovenskem jet , da seješ jaro pšenico, najboljša je «mentana». Tudi s setvijo ječmena ne odlašaj. Pripravi zemljo za saditev krompirja. Na czimno žito trosi po 9 kg solitra na vsakih 1.000 kv.m. Na vrtu. Požuri se z gnojenjem in kopanjem ali pa rezanjem zemlje z lopato. Sej mesečno redkvico, solato re-zivko, špinačo, korenjček, bletvo, vrtno peso in gomolievsko zeleno ali še-lin. V tej dobi moraš končati s sajenjem Česnika in čebulčka, ker poznejša saditev daje le skromnejši pridelek. Nadziraj setve v toplih gredah in zrači ter utrjuj jih posebno ob južnem vremenu. Zadnji čas je, da seješ v te grede ali steklenjah rano vrtnino, ki jo boš presajal na prosto marca in aprila meseca. Ako so rastlinice napadene po gnilobi ali plesni, kar se dogaja prav pogostoma pri melancanih, opraši dobro rastlinice in zemljo s prahom «Caffa-ro». Dobro zaleže v teh primerih tudi skrbno škropljenje z 1% bordoško brozgo. Primeren je čas za setev poznih grahovih sort: senator, telefon, čudež, kelvedonski in dr. V vinogradu. Meseca februarja imamo v vinogradu polne roke dela. Letos se moramo z delom; še posebno po-žuriti, ker sili k delu razmeroma toplo vreme. Obrezujmo najprej stare trte. Za mlade je bolje da počakamo, ko bodo že visoke. Pri režnji in vezanju trt v vrstah ali bordonih uvedimo sistem «Sylvoz», ki je najbolj donosen-Pri količenju trt pazi, da bo kol na severni strani trte. Za nove nasade trt naj bo zemlja v vsem pripravljena. Kar pričnimo s saditvijo novih trt, če je ie zemlja dovolj sipka za to opravilo. Pri saditvi cepljenk pazi, da pride mesto, kjer je trta cepljena iznad površine zemlje, ker ti sicer požene tam korenike tudi žlahtni del zlasti v poznejših letih-Med trte v vrstah, ki so široke izpod 2 m je najbolje, če ne seješ drugega kot grah ali pa fižol in še te stročnice le po sredini vrste. V sadovnjaku končamo z obrezovanjem sadnega drevja. Pod krošnjo dreves prekoplji zemljo in jo dobro pognoji z gnojnico,ki pronika gl°j boko h koreninam. Gnojnico dopolni s superfosfatom v količini približno 1® kg. superfosfata na vsakih 100 kv.m-Zadnji čas je, posebno ob letošnjem razmeroma toplem vremenu, da opravimo zadnje zimsko škropljenje. Pozneje bi to škropljenje znalo poškodovati popje dreves, ker je škropivo precej jetko. V shrampi pridelkov moraš še vedno paziti, da te v njej ne iznenadi mraz izpod ničle. Pripravi si semenski krompir za saditev in odstrani vse gomolje, ki pri siljenju niso razvili dovolj močnih in zdravih kali ali očes-Debelejše gomolje z večjim številom očes razreži na več kosov z 2-3 očesi, da se bodo rezane in ranjene ploskve zasušile še pred saditvijo. Ako moraš kupiti semenski krompir tudi zaradi menjave semena, kupi ga le pri zanesljivih dobaviteljih. Pomni, da se pravi semenski krompir dobavlja le P° zakonskih predpisih le v originalnih vrečah po 50 kg, ni nosi vsaka uradni listek ali etiketo z napisom vrste krom-pirija. Živinski hlev. V tem časut se po zaprtih hlevih rade raspasejo razne živinske bolezni. Pazi, da se ne zanese tudi v tvoj hlev. Zaradi tega razkuži ga večkrat z 2-3% razstoplino modre ali pa tudi železne galice, oziroma s prahom živega apna. Ta razkužila moraš poškropiti ali potrositi predvsem po ležiščih in po odpadkih živine ter po jarkih za odvod seči. Živino drži snažno in jo čisti tudi prahu, da se rta njej ne raspasejo uši ali gadje. Tudi ne pozabi pokladati živini, zlasti mladi med krmo klajnega apna in še drugih rodninskih soli. A. C. Tovorni prevozi AVrOPOOJETJE STAR Tei. št. 5608 AVTO«ARA*A- ULICA M O Ki: HI 7 — ROJAN Osebni avtobusni prevozi - TRST BANKOVCI dne 31. ZDA (1 dol.) 4,28% Anglija (1. f: št.) 10,5 Francija (100 fr.) 1,10% Italija (100 lir) 0,57 Avstrija (100 šil.) 13,40 Čehoslov. (100 kr.) 1,05 Nemč. (100 mark) 74,— V CURIHU I. 1951 Belgija (100 fr.) 8.30 Holand. (100 fi., 101 svedska (100 kr.) 66.— Izrael (1 f, št.) 4.60 Španija (100 pez.) 8.07V2 Argent. (100 pez.) 25.% Egipt (1 f. št.) 10.60 Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič »Istra-Trst«. »Lošinj« Martinolič Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni 19. I. L II. Min. Maks. slinavki. Vsekakor moramo paziti na to, da oskrbujejo živino, posebno ob okuž- 1.500 1.545 1.500 1.562 bi, vedno iste osebe. Zelo umestno je, 6.250 6.240 6.240 6.425 da si te osebe preobujejo čevlje ob vsto. 880 905 830 905 pu v hlev in da v . hlevu nosijo primer- 1.670 1.760 1.670 1.815 no haljo. Že obolelo živino moramo skrb- 2.340 2.490 2.340 2.490 no snažiti in krmiti. Priporočljivo je 630 635 630 635 dati živini lahko odvajalno sredstvo, 8.200 8.100 8.000 8.200 kakor n. pr. Glavberjevo sol. Tako ži. 1.600 1.700 1.600 1.700 vino moramo krmiti s tečno in lahko 3.600 4.075 3.600 4.075 žvečljivo krmo. Rane, ki se napravijo 7.300 7.300 7.300 7.300 v gobcu in na ustnicah ter nosu, umi- 580 580 580 580 varno z mlačno vodo, v kateri raztopimo 1000 1.040 1.000 1040 malo kuhinjske soli in kisa ali pa 2-3% 211 220 211 222 kalijevega klorata ter podobnih razku. 208 214 208 215 žil, sicer pa je najbolje, da se v pogledu 130 105 105 130 ravnanja z obolelo živino obrnemo na 800 800 800 800 živinozdravnika. 1000 1000 1000 1000 Tudi glede uporabe mleka na slinavki bolnih krav in koz ter o uporabi me- RERATA - SBC. AN. MICA ACCMLAIORI - MIOT 0. B. TOMA AKUMULATORJEV - MILAN Mm vseh prednosti KOVINSKI USMERJEVALCI liVKSTMGHUlJSB ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TELEFON 54 = 20 TRST, UL. FABI0 SEVERU 5