NAŠ POGOVOR Stabilizacija v gradbeništvu Objavljamo drugi del pogo-vora s predstavniki gradbenih podjetdj Gradis in Slovenijace-ste, ki je bil v našem uredni-štvu minuli mesec. Zadnjič smo obravnavali stabilizacijske ukrepe in rezultate y Gradisu, tPkrat pa vasbomo seznanili, kakp je s tem v Slovenijace-stah, kot so nara povedali ge-neralni direktor Ivan Zidar, predsednik- centralnega delav-skega sveta . Janez Možina ^ri tajnik konference ZSS Vinkp Franjo. Ob koncu pa bomo njihovo oceno, kako daleč- so pri integriranju v GAST, po-dali direkforju gospodarsko-fi-nančne službe Igorju Ravnikar-ju, sekretarju sveta ZK Vinku Koleti in čland IO ZSS Lojzetu Cepuši. Pogovor so vodili se-kretar OK SZDL Ljubljana-Center čedo Mokole, odgovor- ni urednik Dogovorov MiSo Ja-Vorndk in sodelavec Dogovorov Vladimir Jerman. SLOVENIJACESTE SE PREDSTAVIJO Slovenijaceste imajo pet tpz-dpv, ki skupaj zaposlujejo 2750 delavqev in imajo 400 do 500 vajencev- Med delavci je 65 do 70 odstotkov takih, ki so prišli iž drugib. republik. Stabildzacijska akcija je v tem podjetju dobila velik po-men, saj sp zanjo angažirali ves kolektiv. Tg sp dosegli z zbori na terenu, tozdi sp izde-lali akcijske programe, ki so vsebovali povsem konkretne zadolžitve, iz tega je bil povzet osrednji stabilizacijski pro-gram s tudi povsem konkretni-mi zadolžitvami. Rezultate je treba podajati všake fri mese-ce in zraven pojasniti, zakaj to ali to ni bitlo apravljeno Cče ni bilo). Ob koncu leta pa bo nekakšna inventura realizacije sprejetih ukrepov. Ko je bila akcija zastavljena, so v vseh tozdih skličali tiidi pplitične aktive. Delavci sp postavljali vpra-šanje, žakaj se sredstva porab-ljajo .po neppfcrebnem zaradi čakanja na t.erenu, neusklajene organizacije; prevozov z rent-a-car ipd. Delavci so opozorild, naj bo delo osnovna postavka pri.nagrajevanju. Pozdravili sp " težnje po večji disciplini, ne le disciplino prihajanja in odha-janja z dela, ampak tudi disci-plino izvajanja sklepov/ Ugoto-vili smo, da jih je toliko, da nihče več točno ne ve, za kaj vse je zadolžen. Toje že prava zmešnjava, pred katero pa verjetno v nobeni biši niso imuni. Zato je potrebno sklepe reducirati, tiste, za katere se odločijo, pa dpsledrio izvajati in za to določiti odgovomost. ZASICENOST NA OBZORJU V perspektivi se kaže zasiče-nost na tržišču. Tako gradnja čest Slovenijacest ne predvide-va fizičnega porasta že v pri-hodnjem letu. Konkurenca je sorazmerno velika, privatniška vrtičkajrska menialiteta pa še vedno krepko zakoreninjena. Kaj pa usmeritev na tuja tr-žišda? Slovenijaceste jo imajo v načrtu, toda za to je potreb-na temeljita priprava kadrov. Slovenijaceste so namreč že pved več leti poskusile srečo na tujem tfžišču, pa so se ta-ko opekle, da se opeklirie dol-go niso pozdravile. čemu je bilo tako? Na tuje tržišče so šli preveč, lahko bi rekli, na-ivno, "premalo so se na to pri-pravili Tpda zdaj naj cilj vsakega podjetja ne bi bil samostojno prodreti na tuje tržišče, pred-vsem tržišče tako imenovanega tretjega sveta. Nastopati bo treba kot skupnosf. S tem na-menom bi raoralo vse sloven-sko gradbeništvo združiti svo-je sile za nastopanje v tujini, menijo predstavniki Slovenija-cest. Tp bi bilo tudi v smislu stabilizacije. Ldtiti bi se mo-rali tudi povezave z gradbeniki iz drugih republik, ki imajo več izkušenj s tržišči sveta v razvoju. FIZICNA PRODUKTIVNOST Ali je fdzična pfbduktivnost dejavnik, ki močneje vpliva na gospodarnost poslovanja, ali je to vprašanje notranjih rezerv, boljše organizacije dela, med-sebojnega povezovanja v šir-šem smislu, vprašarije repro-matecriala? Ljudje inwijo določerio koli-čino energije. ki jP je treba znati raoionalno pptimalno razporediti. Narediti trenuten »boom« in kasneje imeti bolne Ijudi, ker so se pri delu pre-tegnili, je bumerang, ki napra-vi več škode, kot je bilo kori-sti. Dejsfcvo je, :da Jugoslovani s preveliko žlico zajemamo tempo, ki ga iraajo države z daljšo industrijsko • traddcijo. Vsekakor pa se mpramo za-vzemati za disciplino Opraviti za eno uro več dela v istem času, tP se pravi v os-mih urah (pa se žaradi tega ne pretegniti), pomeni za Slo-venijaceste 22 milijonov ddnar-jev "na leto. Skratka, gre za izboljšanje . organizacije dela. To pa bodo uspeli, če bodo ljudi izobraževali funkoionalno, jih pravilno motivirali in bodo imeli izdelan sistem napredo-vanja in načrtovanja. Tega pa še ni. Jako se dogaja, da se začetnik znajde na delovnem m^stu kot neplavalec v vodi. Zato ailavi ostanejo, drugi pa gredo. Ppsebnp velja to za operativo — delo z ljudml ni tako preprosto, kot pogosto mislimo- REZULf ATI STABILIZACIJE Ti govorijo, da je z discipli-ho vseh delavcev rnogoče do-se6i željeno stabilizacijo. go-spodairstva. Pri Šlovenijace-stah so se lotili omejevanja. nadur. Aprila je bilo 19 od-stotkov vseh ' evidentiranih nadur. Junija je bilb riadur še 11,2 odstotka. Padanje še je nadaljevalo tudi ¦ v naslednjih mesecih, tako da je bilo od junija do septembra v primer-javi z enakim lanskim obdob-jem 144 tisoč nadur manj. Pri tem je treba poudariti, da ni padla netb proizvodnja, na-sprotno, iz meseca v mesec je naraščala. S pravilnim merjenjem re-zultatov dela delavcev se je poprečna stopnja obračtmane-ga akorda doslej zmanjšala za približno sedem odstotkov. Hkrati je bil za september sprejet sklep o znižanju režij-skega akorda za sedem odstot-kov, ker se ppjavljajo vsi mo-go6i izgovorl, da bi- se ena pre-poved zamenjala s čim dru-gim. " Septembra so poostrili disci-plino prihajanja iii odhajanja z dela. Pp statističnih opaža- njih je mogoče predpostaviti, da 10 odstotkov zaposlenih dnevno zaniuja deset minut. V štirih meseciM od uvedbe tega ukrepa je mogoče pričakpvati 141 tisoč dinarjev prihrankov. SarnoupramL organi in druž-benopolitične, organizacije ter zbori delovnih ljudi sb sklenM-delati tri sobote v mesecu do konca leta. ^ Poštavitev kontrolorja za ugotavljanje resničnosti delav-Ceve bolezni bo verjetno ome-jila izostanke vsaj za tri od-stotke evidentiranih ur, kar pomeni prihrarriti približno 230 tisoč dinarjev. Zdravstvena služba naj bi reševala samo zdravstvena vprašanja, ,ne pa tudi socialnih, osebnih itd. kot doslej, saj bi delavec te ne-zdravstvene ižostanke lahko kasneje »prinesel noter«- VELIKA ZALOGA JE HUDA NADLOGA Aprila so Slovenijaceste pri-stopile k zniževanju zalog in jih do septembra znižale. za približno 2 milijardi dinarjev. To je izboljšalo likvidnost, ker se je denar iz zamrznjendb sredstev blaga pretopil v likvi-den denar, kar posredno vpliva na znižanje stroškov. Težave z zeniško železarno so opisali že predstavniki Gradisa. ¦ : Verjetno je ena največjih t,e-žav sinhronizacija, saj so ža nemoteno delo potrebne opti-malne, zaloge. Delo pa ne sme . zastati. Slpvenijaceste so zalb-ge znižale z dešetih na osem milijard. Slovenijaceste, ocenjujejo, da, bodo z varčevalhimi ukrepi pb-večale gospodarnost za 1,5 dP 1,8 odstotka, kar predstavlja prihranek 250 milijonov dinar-jev. - BREZ NJIH NE GRE Poudariti velja, da imajp za dosežene uspehe, ki smo jih pravkar podali, neprecenljive zasluge šamoupravni organi in družbenopolitične organizacije. Za kvalitetno in pravočasno obveščanje delavcev uporablja-jo največ živo besedo: poroča-nje delegatov tistim; ki so jih izvolili. Brez sveta ZK, sindika-ta, socialistične mladine. kl vseh drugih dejavnikov ne hi mogli uspešno izvajati zadanih. nalog. To, kar sprejmejo delav-ci na delovnih zborih, je- za podjetje obveznost. PRICAKUJOC I^TTEGRACIJO. V Ljubljani sta gradbeni skupnosti GIPOSS in IMOS; Tretja, GAST, ki Di jo sestav-ljali Gradis, Slovenijaceste in Primorje iz Ajdovščine, bi imela sedež prav tako v Ljub-Ijani. Priprave na integraci.io. potekajo že dobri dve leti. Sa-moupravni sporazum je že se-stavljen in na referendumu v Gradisu so se za integracijo iz-rekli z, 98,4 odstotka glasov: Pri Sloyenijacestah še niso tako daleč. Z integracijo želijo doseči povezavo na višji stop-nji: od • železarn, cementarn, obrtnikov... Skratka, z inte-gracijO naj bi postali zaokrože-na gradbena celota. Dogovoriti pa se je treba tudi o delitvi ¦ dela, tudi strokovnih služb, da ne bodo vsi vse delali. Pred-stavniki Gradisa pravijo, da je. žal, a vendar resnično, tudi pri integriranju čutiti kot moo-no oviro podjetniško zaprto miselnošt. DA BI VSI PRIDOBILI Generalni direktor Slovenija-cest Ivan Zidar je o integrira-nju dejal: »Delp za integracijo ni pote-kalo s takšnim tempom, kot je bilo predvideno, zato,, ker srao se toliko angažirali pri stabili-zaciji. Z. integracijo pa želimcr doseči več kot navadno zlep-ljenko. Potrebno je začrtati razvojni program te SOZD, njen organizacijski namen m kon5ni cilj Morda je za to v Gradisu bolj ugodna -situacija kot pri nas, kjer je prišlo do menjave v vodstvu in tako na-prej. Potrebno se je posveto vati, partnerji morajo biti ena-kovredni. Od integraci-je. priča-kujemo, da bi z njo' vsi nekaj pridobili, tak^ mi^ kpt tudi družba. Za to je potrebna do-ločena strategija, sistera za iz-peljavo in zato naenim, da pri tem ne gre hiteti. V našem podjetju tečejo prizadevanja najmanj eno leto, da se nekaj premakne, to je pač vztrajnost hiše. Z Gradisom delamo zelo dobro, pomagamo si med se-boj. Na primer.naši kovinski obrati se z njihovo tozd do-govarjajo, izmenjujejo izkuš-nje, tehnologijb... Verjetno ne bi mogli bolje sodelovati niti v lastni hiši. Menim, da je pri gradbeni pperat^vi pcidobno. želimo pa. da bi. to spdelova-nje doseglo večjo kvaliteto Za-to je potrebno vse natanko