CELJE. 3O. MARCA 1972— ŠTEVILKA 13 — XXVI — CKS\ 1 DIH GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Celj.sku območje potrebuje eiiolen program razvoja sred- njega in višjega šolstva. To so ugotovili na zadnji seji sveta osmih občin in tudi us- tanovili komisijo, sestavljeno predvsem iz predsednikov celjske in velenjske občine, da uskladi razvojna prizade- vanja na področju šolstva. Komisija pa se bo verjetno že v začetku srečala z zelo konkretnim problemom — kaj storiti z oddelkom višje ekonomske komercialne šole v Celju, z oddelkom, ki je lani uspešno začel z delom in se je vanj vpisalo kar 45 slu- šateljev. Interes pa je bil še večji. Znano je, da je jinančno breme za delo oddelka pre- vzela nase celjska občina. Maribor je pokazal naklonje- nost do rasti oddelka, ki naj bi sčasoma prerasel v višjo šolo v okviru mariborske univerze, že pred letošnjim vpisom v nov letnik VEKŠ-a v Celju, s čimer bi delala to- rej dva oddelka, pa se po- javljajo nekateri problemi. Niti republiška izobraževalna skupnost niti kak drrig organ v republiki (morda bo to le storil izvršni sveti ni izobli- koval stališča do celjskih pri- zadevanj_ da na osnovi po- treb območja in dolgoročnih interesov razvija to smer. v perspektivi specializirano, višjega šolstva. če ne bo prišlo do nitrih ukrepov in do potrebnih do- govorov, se lahko ~godi, da bo celjsko območje še letos ostalo brez oddelka. Pred- vsem zato, ker njegovo delo republika ni pripravljena fi- nancirati. Ali drugače — morda zato, ker nihče v Slo- veniji še ne ve, kakšen naj bi bil policentrični mzvoj tu- di na področju višjega šol stva. Dokument o dolgoročnem družbenem razvoju Slovenije se ni odločil, določneje, o nadaljnjem razvoju visokega in višjega šolstva. Še vedno obstajajo dileme o tem — ali razvijati le eno nacionalno Sedanja izrazito neugodna izobraževalna struktura na celjskem območju, neurejene izobraževalne razmere v os- novnošolskem izobraževanju, ki spodbujajo reprodukcijo stanja, zahteva po izenačeva- nju pogojev otrok za vzgojo in izobraževanje, zahteva po Zmanjševanju družbenogospo- darskih in kulturnih razlik nied območji in politika po- licentrizma, omogočanje kar najlažjega prehoda z ene stop- univerzo z dislociranimi fa- kultetami in oddelki ali pa ustanoviti še eno fmaribor- ska) in v perspektivi morda celo dve univerzi. To vpra- šanje izpostavljn tudi načrt razvoja vzgoje in izobraževa- nja v SR Sloveniji. Doseda- nji duocentrični razvoj slo- venskega družbenega prostora kaže, da bo uresničena druga možnost — obstoj dveh uni- verz. Če bo tako, se seveda še bolj izostreno javlja vpraša- nje, kako policentrično, pre- udarno in dolgoročno, na os- novi družbeno ■ gospodarskih razvojnih interesov in potreb, razvijati višje šolstvo. Ali bomo v teh načrtih upošte- vali sedanjo sliko izobraževal- ne strukture v posameznih predelih v slovenskem pro- storu? Ta slika namreč kaže. da imata primorska in ljub- ljanska makroregija »v celoti dobro razvito izobraževalno strukturo«, vzhodna in sever- na Slovenija pa povečini ne. In kje je celjsko območje? Po podatkih že omenjenega srednjeročnega načrta razvo- ja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji imajo med 11 slo- venskimi občinami »zelo ne- ugodno« izobraževalno struk- turo tudi naše občine — Šmarje pri Jelšah, Šentjur in Laško. Samo meugodno« imajo še Slovenske Konjice. Žalec in Mozirje, »ugodno« Velenje, »zelo ugodno« struk- turo pa Celje. To med dru- gim tudi pomeni, da imajo občine na celjskem območju v večini zelo nizke izobrazbe- ne produkte (mišljeni so di- plomanti šol glede na kraj njihovega stalnega bivališča oziroma bivališča staršev) in da možnosti za hitrejše spre- minjanje izobrazbene struk- ture niso ravno najboljše. Poglejmo podatke! Izobrazbeni produkti po občinah na celjskem območju (v absolutnih številkah, v re- lativnem odnosu do povpreč- nega letnika; iz Načrta raz- voja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji): nje šolanja na drugo, vse to spodbuja aktivno dolgoroč- no šolsko politiko. Taka poli- tika bo seveda opozorila na nujnost učinkovitejšega o- snovnošolskega izobraževanja^ na večjo pomoč nerazvitim območjem in na mrežo in strukturo šol, ki bo optimal- no prilagojena značilnostim takih območij, kot je naše. Kot sestavni del take jasne in dolgoročne politike se jav- ljajo tudi težnje po razvoju višjega šolstva v Velenju (teh. niške smeri) in Celju (eko- nomsko komercialna, peda- goška in tehniška smer). To so načrti, ki zahtevajo med- občinski dogovor^ usklajenost z republjiškimi programi in široko podporo — šolskih organov, skupščin, družbeno- političnih organizacij, še po- sebno pomembna pa bo v načrtovanju razvoja srednjega in višjega šolstva vloga združenega dela, gospodarst- va, njegovih potreb in raz- vojnih zahtev. Oddelek višje ekonomsko- komercialne šole v Celju torej ni noben »avanturni« pristop k snovanju in ure- sničevanju regijske šolske politike. Oddelek je izraz realnih interesov območja, poleg tega pa je njegov na- stanek, je njegovo delo glo- boko družbeno upravičeno in usklajeno z mnogokrat izjav- ljenimi načeli o primernem policentričnem razvoju slo- venskega družbenega prosto- ra. Tudi 7ia področju šol- stva. Nedvomno je zato nerazum- ljiva mlačnost, ki jo do de- javnosti oddelka kaže repub- lika. Republika_ ki sicer fi- nansira višje šolstvo. Oddelka v Celju pa ne. In končiio. oddelek VEKŠ v Celju mora tudi spodbuditi kon- kretno medobčinsko dogo- varjanje o racionalnem .raz- voju srednjega in višjega šolstva na celjskem območju. Velika škoda za celotno ob- močje bi bila, glejmo dolgo- ročno, če bi oddeleji VEKŠ v Celju letos moral prenehati z delom. JOŽE VOLFAND SERGEJ KRAIGHER V CELJU Danes dopoldne bo v Celju posvet o uresničevanju ustav- nih dopolnil. Na razgovoru, ki ga je pripravil komite ob- činske konference ZKS Celje, bo sodeloval tudi Sergej Kraigher. Za jutri dopoldne pa je medobčinski svet ZKS Celje sklical posvetovanje o ures- ničevanju stališč 2. seje kon- ference ZKJ. Posveta se bosta udeležila tudi Mitja Ribičič in Vlado .Janžič. MLADINSKI AKTIV v podjetju »Avto-Celje«, ki zaposluje več kot 150 mladin- cev, so imeli pred dnevi mla- dinsko konferenco. Izvolili so novo vodstvo ter sprejeli delovni načrt. Pričeli so tudi .s Športno dejavnostjo. Tako vse kaže, da bo za- čela, po številu mladincev era največjih mladinskih or- ganizacij v Celju, spet delati. Končno! Mnogi so dolgo dvonnili o tem, da bo integracija med celjskim podjetjem EMO in GORENJEM iz Velenja uspela. Prebrodene so tudi zadnje težave okoli novega imena bodočega združenega podjetja, ki je! vseskozi predstavljal eno resnejših ovir, na poti koristne združitve. Svečana otvo- ritev nove firme bo v soboto, ob deveti uri. Vabljeni. Foto: B. Strmčnik O ŠOLARJIH ZDOMCEV v celjski regiji je ob skoraj 27.000 šolarjih tudi 550 ali 2 odstotka takšnih, ki imajo svoje roditelje v tujini. Številka sama niti ni tako visoka, če primerjamo našo regijo s kakšno drugo v Ju- goslaviji, je pa vseeno takšna, da je zavod za šolstvo — organizacijska enota Celje, pripravil za regijski posvet vseh ravnateljev osnovnega šolstva posebno informacijo o problemih in težavah u"čen- cev, ki imajo koga od svojih v tujini. Popolnoma razumljivo je, da število takšnih otrok raste z nerazvitostjo, saj je teh otrok v šmarski ali konjiški občini več kakor v Velenju. Izjema je seveda celjska ob- čina, kjer pa so vzroki za 2,6 odstotka mnogokateri in zelo individualni. Oba starša ima v tujini kar pol otrok, 372 ima očeta, 74 pa je takš- nih, ki im.ajo na tujem samo mater. Poudariti moramo, da so otroci xljub odtujenosti roditeljev dohvo preskrbljeni, saj večini staršem ponos ne dopušča, da bi bili njihovi otroci ti.di materialno siro- mašni. Na to opozarja tudi podatek, da le 24 otrok o- pravlja f>o pouku težja dela .še doma in da kar 165 otrok po poukia ne opravlja fi- zičnih del, ampak imajo čas Za učenje in razvedrilo. Za- radi tega lahko zapišemo, da tudi učni rezultati niso slabi niti ne zaskrbljujoči. Drugo pa je vprašanje, kako se bo ta odtujenost poznala kasne- je, saj je že sedaj, pri še nepopolnih podatkih, med te- mi 90 otrojj čustveno priza- detih, 42 jih kaže make nevrotičnosti, 122 pa jO! je več ali manj popolnoma rav- nodušnih. Podatki opozarjajo, da te otroke ni mogoče prepustiti samemu sebi in okolju, ki pač vzgaja ali vPliva na otro- ke tako kot na ostale. V Celju so zaradi tega že pred- lagali Temeljni izobraževalni skupnosti, da bi jeseni usta- novili na eni od celjskih šol poseben oddelek, ker potre- bujejo ti otroci več skrbi kakor ostali. To velja pred- vsem za vse tist-e, ki pogreša- jo redne stike s starši, saj je nekaj staršev takšnih, ki bolj malo ali skoraj nič ne pišejo, domov pa prihajajo le ob redkih prazničnili prili- kah. Prav posebno skrb pa bo potrebno posvetiti vsem ti- stim otrokom naših zdomcev, ki so se po krajšem ali dalj- šem bivanju v tujini vrnili nazaj. Iz tujine prinašajo tuje vplive, nazore in misli. Ne- kateri že skoraj ne poznajo več materinega jezika, .so samopašni in izražajo še druge take značilnosti. Kakorkoli že je, enim in drugim moramo posvetiti več pozornosti, saj otroci za to stanje niso sami krivi, niti si ga ne žele. Vendar je o- trok toliko, da moramo nanje več misliti. J. Z. Laško PUNINCI SO ZBOROVALI Na razširjeni seji planin- skega društva v Laškem so pred dnevi razpravljali o vzdrževanju doma na šmo- horju in o dokončni uredit- vi gorske ceste do doma. Ob tej priložnosti jim je znan planinec Vogelnik iz Mari- bora ob barvnih diapoziti- vih pripovedoval o planinski transverzali od Maribora na vrh Triiflava. Z urednikove mize Lanes ste sprejeli tednik spet na štiriindvajsetih straneh. S po- sebnima stranema z naslovom Revolucija traja oziroma Mladina in prihodnost. Za okroglo mizo smo se menili o oplemenitenju vred- not preteklosti in sedanjosti, o vlogi mladine in o njenem odnosu do družbe. Preberite. V tej številki ni naših znancev, ker ste zadnjič prebrali konec zapisov v Adeli Rauterjevi. Prihodnji teden pa spet zanimiva oseb- nost. Preberite tudi srečanje z Zorkovima fantoma, pa nadaljei^anje o mlinarjih. Najmlajši, Beseda mladih je spet vaša. Nekaj prispevkov je še ostalo v predalu, a vsi pridete na vrsto. Pišite! Vaš urednik 2. stran NOVI TEDNIK Št. 13 — 30. marec 1972 prometne nesreče z MOTORJEM V SADOVNJAK MIRKO GORENCEC, 20, iz Smartna ob Paki, se je peljal z motorjem Lz Letuša proti domu s hitrostjo pri- bližno 90 kilometrov. Zadaj je imel sopotnika JOŽEFA 2ALIGA, 18, IZ Rečice ob Paki. Ko sta pripeljala v Rečici v blag ovinek, ga motorist m mogel izpeljati zaradi iiitro- sti. Zapeljal je naravnost v sadovnjak. 2alik je odskočil na levo stran cestišča in si pri tem zlomil ključnico. Go- renčeč se je zaletel v jablano, od koder ga je vrglo sedem metrov naprej. Obležal je nezavesten. V bolnišnici so ugo- tovili težje poškodbe. NAŠEL GA JE VOZNIK TOVORNJAKA NIKO PETELIN, 19, iz Celja, se je zvečer peljal s ko- lesom na pomožni motor iz Maribora proti Celju. V Ver- petah je iz neznanega vzroka zapeljal na bankino, trčil v cestni propust, od tu pa ga je odbilo na sredino ceste, kjer je obležal nezavesten. K sreči ga je pravočasno našel voznik tovornjaka. V bolnišnici so ugotovili, da si je zlo- mil ključnico in dobil pretres možganov. VPREGA IN MOPEDIST FRANC KRANJC, 18, s Kunigunde, se je peljal po Deč- kovi cesti z mopedom. Dohitel je vprežni voz, ki ga je vo dil IVAN KRANJC, z Lopate. Mopedist se je zaJetel v zad- nji del voza in padel. Teže poškodovanega ga je odpeljal v bolnišnico neznan avtomobilist. Voznik vprege ni poča- kal na kraju nesreče. OBA STA PADLA STANE ROJSTER, 20, iz Raven pri Šoštanju, se je p>eljal z mopedom po Kidričevi cesti v Velenju, ko je stekel čez cesto šestletni MILAN POTRČ, iz Velenja. Mopedist ga je zadel. Oba sta padla. Otrok je bil teže, mopedist pa laže poškodovan. OBRAČANJE J02E TOTER, 46, iz Velenja, je na križišču Koroške in Ceste na Jezero obračal osebni avtomobil, ne da bi se prepričal, če je prednostna Cesta na Jezero prosta. Pri- peljal je mopedist JOŽE ŠIBANC, iz Velenja, in se za- letel v prednji del aivtomobila. Pri trčenju se je šibanc poškodoval po nogah. PADEL JE V JAREK FRANC FERL.K2, 30, iz Bodreža. se je peljal z nere- gistriranim mopedom iz Šentvida proti Šmarju ter se za- radi hitrosti v ovinku zaletel v obcestni kamen. Padel je v jarek, globok meter in pol. Zlomil si je nogo in poško- doval obraz. AVTOBUS MU JE ZAPRL POT JOŽE PECNIK, 27, iz Primoža, je vozil avtobus po Partizanski cesti iz Šoštanja proti Velenju ter v križišču zavijal na levo. Tako je zaprl pot mopedistu JOŽETIJ MEŽA, 26, iz Podkraja pri Velenju, ki je imel prednost. Pri padcu sta se laže poškodovala mopedist in njegov so- potnik BOJAN BOŽIČ, iz Podkraja. PET POŠKODOVANIH v Pondorju pri Vranskem se je po številu poško- dovanih zgodila ena letošnjih najhujših nesreč. Voznik osebnega avtomobila FRANC TOME, iz Ljubljane, je pe- ljal proti Celju, ko ga je zaradi hitrosti zaneslo na trav- nik, kjer se je vozilo obrnilo na streho. Pri tem so bili hudo poškodovani voznik in sopotniki SILVA LES- JAK, MARTIN LESJAK, BOGOMIR LESJAK in osemletni MARTIN LESJAK, vsi iz Ljubljane. Vseh pet so odpe- ljali v celjsko bolnišnico. ODBILO JO JE OD VRAT v Velenju je nenadoma stekla čez c&sto petletna STAN- KA RIHTER, iz Velenja, ko je pripeljal po Celjski cesti z osebnim avtomobilom AVGUST OBLAK, iz Velenja. Vo- zil je s hitrostjo 80 kilometrov, ker je kot gasilec na klic sirene hitel v gasilski dom. Deklica se je zaletela v vrata, od koder jo je odbilo na rob ceste. Otroka so tež- ko poškodovanega prepeljali v celjsko bolnišnico. S PLOČNIKA NA CESTO ŠTEFAN VODENIK, 21, iz Celja, se je peljal s kolesom na pomožni motor po Mariborski cesti proti Voj- niku. Na križišču pred hotelom »Celeia« je z desnega ploč- nika stekla čez cesto MARIJA REDNAK, iz Paroža pri Dobrni. Oba sta padla. Rednakova je dobila težje. Vodnik pa lažje poškodbe. CELJE Poročilo se je sedem parov. HRASTNIK BORUT STRES. eJektroteh nik m MILENA LAH, eko- nomski tehnik, oba iz Celja ter JANEZ MATEK, učni ko- pač, Bmica in ZDRAVKA GA- BRIČ, uslužbenka. Dol pri Hrastniku. SLOVENSKE KONJICE JOŽEF KOVŠE, 20. Sko- marje in SILVA GORENAK, 24, Brezje; RADOSLAV GRA DNA, 23, Zg. Zreče in TERE- ZIJA FILIPOVIC, 20. Lovren- tovec. ŠENTJUR PRI CEIJU JAKOB SIVKA, 78, upoko- jenec m ALOJZIJA PLANIN- ŠEK, 57. kmetovalka, oba iz Vrbnega. ŠMARJE PRI JELŠAH BRANKO GOBEC, Mesti- nje in GAJŠEK VERONIKA, Senovica. ŽALEC JANEZ ZUPANČIČ, 20, Re- ber in JOŽICA GLUŠTC. Lat- kova vas. CELJE 27 dečkov in 17 deklic SLOVENSKE KONJICE 2 dečka in 2 deklici ŠENTJUR PRI CELJU 3 dečki in 2 deklici CELJE MARIJA KONEC, 77, Ce- lje; BRANKO DERGAN, 60, Laško; JUSTINA LAZAR, 80 Radeče; FILIP ROT, 53, Ce- lje; ALOJZ VERHOVNIK, 76, Celje; DOMINIK SMARCAN, 71, Hrenova; TEREZIJA RIMC, 71, Vrh; LEOPOLD DOJER, 76, Celje; KATARI NA KLJUČAR, 67. Celje; TE- REZIJA STRNAD, 70, Trbov- lje; FRANČIŠKA RIHAR, 80, Celje; FRANC IRŠIČ, 52, Lo- ška gora; MIHA PUŠNIK. 62, Klano. GORNJI GRAD ALOJZ ŠTIGLIC. 64, kroja- ški mojster. Gornji grad. HRASTNIK JANEZ OPREŠNIK, upoko- jenec, 69, Bmica. SLOVENSKE KONJICE JOŽE ŠOLAR. 84. Tepanje; JOŽEF POVH, 79, Tepanje; AVGUST HAJD, 34, Sp Pre- loge; MATILDA MERNIK. 69, Mlače; ANTONIJA MARGUČ, 86, Žiče; ALOJZ LOVRENČIČ. 75. Koble; NEŽA KRANC, 91, Hiidinja; JOŽEF KAMENIK, 76, Hudiniia in TEREZIJA HROVAT, 71, Hudinja. ŽALEC FRANC ŽERJAV, 62, upo- kojenec. Polzela; FRANC MA- TKO, 82, upokoienec. Polzela; MARIJA HERMAN, roj. Go- lavšek. 86, upokojenka, šešče in LUDVIK TOT, 66, soc. pod- piranec. Doline. SMAKJE PKI JELŠAH MARIJA GOLOB, roj. Ku čiš, 48, Šmarje; MARIJA SIV- KA, roj. Golež, 66, Rakovec; MARIJA ORAČ, roj Cakš. 64, Dol pri Šmarju; JOŽEFA LE SKOVŠEK, roj. Florjančič, 91. Zadrže; HELENA NUN- CIC, 79, Sotensko; JOŽEF KRAŠOVEC, 64, Sodna vas; FRANC KORES, 65. Log, IVA- NA DOLŠAK, 67, Gabernik: ANTONIJA JAGRIC, roj. O- mersel. 79, Podsreda; MARI- JA HALUZAN, roj. Stolcer, 44, Rogatec. UNION: do 31. marca angle- ško-nemški barvni film »Ča- rovnica iz hudičevega goz- da« od 1. do 4. aprila ameriški barvni film »El Condor« od 5. aprila dalje francoski barvni film »Rekrut«. METROPOL: do 2. aprila fr.- italijanski barvni film »Žen- ska razbojnik« od 3. do 5. aprila ameriški barvni film »Naši sorodni- ki« DOM: do 2. aprila nemški barvni film »Javna hiša« od 3. do 5. a.prila ameriški barvni film »Preluknjani do- lar«. DOBRNA: 1. in 2. aprila ita- lijanski barvni film »Obesi- te ga brez milosti«. SLG Sobota, 1. aprila ob 19.30 uri Hovath: »Figaro se ločuje« komedija, zadnjikrat v Ce- lju. V vlogi grofa Almavive gostuje Jože Zupan. Pred- I. OSNOVNA ŠOLA CELJE razpisuje prosto delovno mesto ČISTILKE Nastop službe takoj. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. , ZAHVALA Ob nenadni prezgodnji smrti našega dragega moža in očeta Jožeta Uduča se iskreno zahvaljujemo vsem sorooln-ikom, sosedom prija- teljem, znancem, podjetjem in gasilskim društvom, po- sebno še iz Planine,. za izre- čeno sožalje, poklonjeno cvet- je in spremstvo na zadnji poti. Najtopleje se zahvalju- jemo tudi govornikom za poslovilne besede ter pevcem za žalostinke. Žalujoča žena Milka in sin Vili ter ostali. Planina pri Sevnici, marca 1972. stava je izven abonmaja, vstopnice dobite dve un pred pričetkom, rezervirate pa jih lahko po tel. 29-60 ali 29-64. Četrtek. 6. aprila ob 19.30 un Calderon: »Življenje je sen« premiera za premierski a bonma in izven. V v legi .-iraija Bazilija nastopa Pol- de Bibič, član MGL. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 1. aprila clu 12. ur^ je dežurna Nova lekarna, Tomšičev trg 11, od sobote dalje pa lekarna Center, Vod- nikova 1. Na podlagi 170. člena zakona o davkih obča- j nov (Uradni list SRS, št. 7—73/1972) izdaja; davčna uprava skupščine občine Celje * POZIV K VLOŽITVI NAPOVEDI \ ZA ODMERO DAVKOV ! OBČANOV za leto 1972 za zavezance, katerinvi se odmerjajo davki vnaprej; za leto 1971 za določene zavezance davka od skupnega dohodka občanov.; Napcvedi je treba vložiti do vključno 31. marca 1972.^ Napoved za odmero davkov morajo vložiti: \ 1. zavezanci člavka od osebnega dohodka iz samo- | stojnega opravljanja obrtnih in drugih gospo- ' darskih dejavnosti, ki jim bo za leto 1972 davek | odmerjen v pavšalnem letrjem znesku; ' 2. zavezanci davka od osebnega dohodka iz samo-' stojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki j jim bo za leto 1972 davek odmerjen v pavšalnem . letnem zaiesku; ■ ■i. zavezanci davka na določene premoženjske predt- < mete: . i a) kateri posedujejo stroje, orodje in inventar- če s temi sredstvi pridobivajo dohodek, i>od. pKjgojem, da skupna, še neodpisana vrednost; teh sredstev presega 150.000,00 dinarjev. V j navedeno skupno vrednost se ne štejejo sred- \ stva, katerih posamična vrednost ne presega < 10.000,00 dinarjev; ] b) kateri posedujejo motorne čolne ali druge i plovne objekte na motorni p>ogon, razen obč-a-^ nov, ki jim je ribištvo osnovni vir sredstev; za preživljanje; j c) kateri posedujejo gozdrja zemljišča in jim i kmetijstvo ni osnovni vir sredstev za preži v-': Ijanje, če je njihov skupni dohodek v prete-1 klem letu presegel 20.000,000 dinarjev oziroma ; skupni dohodki vseh družinskih članov pre- i segajo 10.000,00 oiinarjev letno na družinskegaj člana. Če skupni dohodek vključuje tudi kata-, strski dohodek, se ta šteje štirikratno; j 4. zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov,] katerih skupni čisti dohodek po odbitku davkov ] prispevkov je v letu 1971 presegel 25.000,00 dinar-. jev (zavezanolitičnih organiza- cij, na nivoju podjetja pa je slika porazna. Centralni de- lavski svet ima v tern pogle- du porazno strukturo, saj v njem ni praktično nobene- ga mladinca, čeprav so po drugi strani v njem mlajši ljuHlje, ki bi laliko zastopali interese mladih. Mislim, da so naši samoupravni organi formirani preveč po načelu strokovnosti. ANICA GMAJNER, knjigo- vodja: V našem obratu, kjer delam, mladinski aktiv že dolgo obstoja in verjetno je tudi zaradi tega stanje ne- koliko drugačno, saj imamo v delavskem svetu kar šest mladincev. Ti se pa vse pre- malo oglašajo. Zaradi tega se seveda tudi njihovega mišlje- nja ne more upoštevati. Eden izmed vzrokov za tako stanje je prav gotovo v premajhni poučenosti o določenih zade- vah, zato se mi zdi, da bo potrebno vPrašanju izobraže- vanja v bodoče posvetiti še več pozornosti, problem po mojem imamo, problem je bolj v tem, da jiih mladi premalo izkoristijo. MABJETA GROBLER, eko- nomist — pripra-vnik: Jaz sem pravzaprav šele soraz- merno malo časa v podjet- ju-, da bi lahko ocenila po- ložaj mladih z vidika mož- nosti njihovega samouprav- nega udejstvovanja. V oddel- ku kjer delam, mladih prak- tično ni. Vendar zase vem, da sem bila lepo sprejeta in da ne morem, vsaj po dose- danjih ugotovitvah, pritegniti tistim, ki trdijo, da tod mla- de namenoma zavirajo. Kajti po mojem možnosti za vklju- čevanje so, treba jih je samo izkoristiti, zato pa je potre- ben tudi osebni interes in seveda tudi ustrezna anga- žiranost. Brez tega prav go- tovo ne grel OB SVETOVNEM DNEVU INVALIDOV Prva puinladanska ne- delja, ki so si jo invali- di vsega sveta izbrali za svoj SVETOVNI DAN IN VALIDOV, je za nami. Ostalo pa je še nekaj mi- sli, ki bi jim morali vsaj enkrat na leto posvetiti več pozornosti. Invalid mora postati enakopraven član naše družbe. To je osnovno ge- slo ob dnevu invalidov. Iz tega izhajajoč moramo pri- znati, da je bilo za in- valide že do zdaj mnogo storjenega. Naša družba je poskrbela za dostojen položaj invalida, kljub te- mu pa se je nakopičilo nekaj nerešenih proble- mov, ki jih niti zakoni niso rešili. Če pa invalid še zakonov ne pozna, po- tem dolži družbo za krivi- co, ki se mu je zgodila. Prav zaradi tega je posta- lo ustanavljanje društev telesnih invalidov nujnost. Delovnih invalidov je v Sloveniji preko 43.000. nrav toliko pa je invalidov brez priznane kateg^oriza- cije pri invalidskih komi- si.iah socialnega zavarova- nja. Tako veliko število Hudi z enakimi ali podob- nimi težavami se je mora- lo idrvižiti v društva, ki bi zastopala enotno njihove zahteve in pravice. V Sloveniji imamo vključenih v društva že nad sedem tisoč invalidov. Za širše celjsko območje imamo ustanovljeno ob- činsko društvo. Med problemi, ki tare- jo delovne invalide, od delovnih pogojev do vklju- čevanja invalidov v delov- ni proces, do strokovne rehabilitacije, o težavah zaposlovanja, ker so de- lovne organizacije enako obremenjene z dajatvami kot za zdrave ljudi, pa se moramo zlasti zamisliti o socialnem položaju ne ma- loštevilnih invalidov. Anketa, ki jo je izvedlo društvo telesnih invalidov iz Celja, je pokazala in potrdila že prej delno zna- na dejstva o kritičnem so- cialnem stanju velikega števila invalidov. Kar 12 odstotkov jih živi z manj kot 200 dinarji na dru- žinskega člana mesečno. 2G odstotkov jih ima 600 dinarjev mesečno na dru- žinskega člana in le 38 od- stotkov vseh invalidov ima dohodke nad to vsoto. Za- skrbljujoče je dejstvo, da je od 609 anketiranih dru- žin invalidov kar 31 dru- žin s 82 otroki, ki imajo manj kot 200 dinarjev do- hodkov na enega člana družine. Kadar se govori o so- cialnih razlikah, bi se mo- ralo prav tu pričeti reše- vati in odpravljati bole- če točke naše družbe. Tem ljudem je treba pomaga- ti. Neke vrste pomoč bi bila. če bi jih oprostili narticipacije pri zdravstve- nih uslujjah in zdravilih. Mnojci si zdravljenja ne morejo privoščiti, ker jim je izdatek za zdravila pre- visok, saj jim nizki do- hodki zadostu.jejo le za nainuinejše. Toliko v premislek ob minulem svetovnem dnevu invalidov in ob sprejema- niu noveg^n zakona o inva- lidskem zavarovan,iu. FRANC JO V AN, predsednik medobčinske zveze društev telesnih invalidov Celje Laško PRIZADETIH Pred časom smo v nekaj skopih vrsticah poročali o iz- ključitvi treh članov iz orga- nizacije Zveze borcev v La- škem, kar je v tej organiza- ciji redek primer pri nas, pa se je zato morda komu zdel dogodek senzacionalen. Odmev na dogodek je bil različen, stališča deljena, ra- zumljivo pa je, da se je vpra- šanja z vso resnostjo lotila tudi Zveza komunistov, saj so se spornega pogreba v Avstriji udeležili tudi člani ZK. Na zadnjem sestanku or- ganizacije v ZK v laški pivo- varni, ki so s6 ga udeležili tudi nekateri vodilni člani ob- činskega komiteja ip politič- nih organizacij v občini, je poleg nekaterih drugih pro- blemov prišel na dnevni red tudi primer izključitev iz ZB. Med obsežno in poglobl,jeno razpravo, ki so se je udele- žili tudi štirje prizadeti čla- ni ZK. so prišli do zaključ- kov, ki s strani Zveze komu- nistov zaključujejo nastali problem. Na kratko povzeto so bili takile zaključki: % Komite ZK in organiza- cije 21K v občini ne oporeka- ta suverenosti organizaciji ZB, pridružu,jeta pa si pravi- co ocenjevanja in vrednotenja delovanja komunistov, kjer- koli že delujejo, torej tudi v borčevski organizaciji. 9 Glede pogreba Sommer- jeve v Avstriji je vodstvo Zveze komunistov v Laški ob- čini že pred letom, ko je bil sporni problem še svež, imelo jasno stališče, ki pa ga ta- krat ni posredovalo članstvu. Kot takrat, ugotavlja vodstvo tudi sedaj, da udeležbi na pogrebu ni mogoče pripisati političnih nagibov, da pa ude- leženci niso upoštevali raz- mer v Laškem in niso dovolj premislili o tem, kakšne ob- čutke in razpoloženje utegne dogodek sprožiti zlasti med borci in žrtvami fašizma. % Izključitev treh članov iz organizacije ZB ni bila po- vsem v skladu z demokratič- nimi principi, ki veljajo tudi za organizacijo ZB, zlasti ne postopek, kako je izključitev potekala in bila izvršena. 9 Sklenjeno je bilo, da ko- munisti v organizaciji ZB v Laškem ponovno razpravljajo o tem vprašanju, seveda pa morajo v prvi vrsti zagoto- viti, da bodo pred enakim se- stavom kot je bila skupščina ZB, mogli prizadeti povedati tudi svoje stališče in se ob- dolžitvi zoperstaviti z oseb- nim zagovorom. @ O stališčih sprejetih na sestanku organizacije ZK v Pivovarni naj komite ZK v občini seznani celotno član- stvo v občini. Za jasnejše razumevanje stališča o neustreznem po- stopku izključitve iz ZB je treba pojasniti še naslednje. Na skupščini ZB organizacije v Laškem nj bil navzoč noben od treh prizadetih članov. Predsednik občinskega zdru- ženja ZB Ivan ČERIN je pri- mer udeležbe na pogrebu sprožil kot član krajevne or- ganizacije pod točko razno. Organizacija je sklepala o iz- ključitvi enoglasno, ni pa se odločila za temeljito prouči- tev zadeve in za možnost pri- zadetih, da povedo svoje raz- loge, kar bi brez dvoma mo- rala storiti. Zlasti še, ker jav- nosti niso neznana nekatera osebna nasprotja, ki se pove- zujejo z dogodkom, ki je v ospredju. Že mesec dni je od sestan- ka v pivovarni. No, do danes komunisti v organizaciji ZB Laško in organizacija v celo- ti še niso razpravljali o za- devi. Zakaj zavlačevanje? JURE KRAŠOVEC SEMINARJI Ob sodelovanju Občinskega sindikalnega sveta so v šte- vilnih delovnih organizacijah v žalski občini skleniU, da bodo organizirali posebne se- minarje za novo izvoljene člane samoupravnih organov. Vseh seminarjev bo predvi- doma sedem, v Kombinatu HMEZAD, pa so dva, po pet dni trajajoča seminarja, že opravili. Največ časa je od. merjeno problemom samo- upravljanja, socialni diferen- ciaciji, kadrovski politiki. poslovanju v delovnih organi- zacijah in medsebojnih odno- sih. Udeleženci pa bodo po- slušali tudi predavanja o us- merjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. Etosedanja se- minarja sta izredno dobro uspela, zato upravičeno pri- čakujejo, da bo tako tudi s preostalimi, še zlasti, če bo- do tudi druge delovne orga- nizacije oziroma njihova vod- stva pokazala toliko razume- vanja kot v kombinatu HME- ZAD. 4. stran NOVI TEDNIK št. 13 — 30. marec 1972 KADROV JE VEDNO MANJ Na celjskem območju uči na osnovnih šolah okrog 130() učiteljev. Od tega jih je ko- maj dobra četrtina mož, osta- le so žene. V tem zapisu se ne bi usta- vljali ob vse večji feminiza- ciji tega poklica. Saj ta po- jav nd značilen samo za naše področje, ampak za vse raz- vite predele. In kljub temu, da p>ovzroča globlje posledice v vzgoji in izobraževanju, bi načeli predvsem nekaj drugih problemov kadrovske narave, ki so na celotnem območju močno navzoči. Nekoliko udomačena je mi- sel, da je delavcev' na podro- čju vzgoje in izobraževanja dovolj. Ta miselnost prevla- duje predvsem v gospodarskih krogih. Pa ni tako. Vrsta šol razpisuje vedno več nezase- denih delovnih mest. Res je, da je to poman,)kanje — zla- sti učiteljev na razredni stop- nji — najbolj boleče tam, kjer so šole oddaljene od ko- munikacijskih sredstev. Res pa je tudi to. da boJj, ko se oddaljuješ od urbanih sre- dišč, manjša oziroma nižja je strokovna izobrazba tistih, ki skrbe za na.š naraščaj. Zani- mivo je, da tega precej zavedajo učitelji, saj jih se- daj izredno študira kar 113. Nekateri pa so omagali, ne- katerim je zmanjkalo j>ogu- ma. Kako naporno in hvale- vredno je delo ob študiju, pa zanimivo, nočejo razumeti ne- kateri drugi, saj imajo med prosvetnimi delavci nesebično podporo pri dokvalifikaciji — če jo lahko tako imenujemo, le redki izredni študentje. O zmanjšanju učne obveze, brez- plačnih študijskih dopustih, plačanem prevozu itd. .se le redko sliši. Izgovarjamo se — ni denarja, denar je strogo namenski proračuni itd. Vse, kar želiš, na tisoč načinov! Izgovorj pa s<9 v bistvu ja- lovi. Menimo, da je lep primer in prva stopnja za boljše vre- dnotenje izrednega študija podpora izobraževalne skup- nosti iz Celja, ki vsakemu št ruden tu — za vsak njegov izpit prizna 100 din, za di- plomo pa 500 din. V prete- klem letu je Izobraževalna skupnost Celje namenila za 128 izpitov in 4 diplome pet-« inštiridesetim slušateljem na pedagoški akademiji 23.7fK) di- narjev. Drugo, na kar l)i v tem za- pisu opozorili, je, da .je vred- notenje učitel.jskega dela še vedno slabše in niž.je kakor enako izobraženih v gospo- darstvu. Za to je vrsta razlo- gov. Radi bi le poudarili, da je s tem vrednotenjem pove- zano tudi dvoje — skromen vpis v kadrovske šole in pre- cejšnji odliv učiteljev — zla- sti mož iz vzgojno - izobraže- valnih vrst. V zadnjem času se večkrat sliši — češ če že nihče ne skrbi načrtno za bo- doče učitelje, pa naj to opra- vijo učitelji sami. Sami si naj izlDerejo že med osnovnošolci najbolj sposobne, organizira- jo naj štipendije itd. Cisto proizvodni princip, ki pa ni- ma prave odmevnosti v vr- stah zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, saj je v naj- različnejših samoupravnih or- ganih zastopana javnost, ki preko tega kaže tudi svojo zainteresiranost za vgojo in izobraževanje. Na eni strani torej globok interes, na drugi pa prepuščanje samemu sebi. Ob takšnem stanju so kon- flikti najrazličnejših oblik nujni, čeprav niso potrebni. Vrednotenje dela v vzgoji in izobraževanju se po sprejetju samoupravnih sporazumov spreminja. Res je. da bodo določene družbene službe še vedno korakale za gospodar- stvom, ni pa to nujno, saj so prvi koraki v novo smer tu. J. Zupančič Nedeljsko dopoldne v Brezi Brezam so vremena se zjasnila . . . Ena najmanj raz- vitih krajevnih skupnosti v kozjanskem delu laške občine stopa v obetajočo pomlad z upanjem na plodno jesen. Po dolgih letih prebujenje. V Brezah bo letos občinski praznik. Do Brez bo letos iz samoprispevka rekonstruirana cesta. Kaj jim pomeni, so dokazali občani v Mali Brezi, ki so pred štirinajstimi dnevi s stoodstotno udeležbo na refe- rendumu dosegli največji uspeh med vsemi volišči petih krajevnih skupnosti. Poleg ceste si obetajo letos še ure- ditev pokopališča, stalno avtobusno zvezo, bolje založeno trgovino, progo za odkup mleka, elektriko na petnajstih neelektrificiranih domačijah, knjižnico, društveni televizor, popravilo šole in ureditev šolskega igrišča, a ne naposled ambulanto. Pod klancem sva se srečala — s predsednikom občine Miho prosenom, ki se je vra- čal s sestanka v Brezah. Ni- sem vedel zanj, pa mi je žu- pan dal upanje, da jih bom še ujel v šoli. Res sem jih. Zbrani v učilnici so ravno- kar razporejali navzoče, kdo vse bo po vaseh in- zaselkih obiskal občane in zbral do- datne prispevke za cesto. Do Brez iz smeri Laškega je si- cer rekonstrukcija s samo- prispevkom in osvojenim programom že zagotovljena toda ko gori ogenj, se more- ta za kovanje ogreti dve že- lezi, ne samo eno. Cesta od Brez do Osredka na meji šentjurske občine je povsem neprevozna. Za občane Brez in okoliških naselij pa prav tako pomembna cesta je to drugo železo v ognju. Zakaj je pomembna? Veliko obča nov, čez štirideset, je zapo- slenih onstran občinske me- je v Šentjurju, a kar 27 v štorski železarni. Ze dvajset let morajo peš do Osredka in od tam z avtobusom v doli- no. Ce bo avtobus vozil iz Laškega do Brez, bo ceneje in koristneje, če bo mogel voziti v krožni vožnji čez Šentjur in Celje. To bi bilo ugodno tudi za kmetijstvo, za uvedbo mlečne proge, no, pa tudi za turizem, ki Brez do- slej še ni odkril — zaradi ceste. No, zato so v nedeljo bili na sestanku v Brezah kmetje in delavci. Eni in drugi bodo primaknili k samoprispevku še kakšnega tisočaka, delav- ci pa bodo rekli tudi kakšno v svojih kolektivih o tem, da pričakujejo pomoč tudi od njih, saj naposled pomieni udoljnejša pot na delo tudi boljše delovne uspehe. Ko so si razdelili zadolžitve in izvolili tudi režijski odbor za gradnjo podaljška ceste od Brez do Osredka, so se občani razšli v upanju, da so spet ukrenili nekaj koristne ga za kraj, za v.se občane. Še nekaj nas je ostalo v šoli. Predsednik -krajevne skupnosti FRANC IGLER. kmet, ki je hkrati tudi pred- sednik krajevne organizacije ZB, upravitelj šole in sekre- tar SZDL TONE KRIZ, taj- nik krajevnega urada LEO- POLD KOBILICA, predstav nik kolektiva štorske železar- ne VINKO STOPINŠEK in seveda povsod prisotni pred- sednik SZDL VILKO VIDEČ Kaj so povedali? To, da je cesta ključ vsega. Brez dobre ceste ni avtobusa za ta od- daljeni kraj, ni pfjgojev za ambulanto, če zdravnik ne more v vas, ni pogojev za prešolanje otrok višjih raz- redov v Laško, ni pogojev, da bi se oskrba trgovine iz- boljšala, ni osnove za razvoj kmetijstva. Od 80 do 100 kmetov je v tem okolišu, ki bi mogli rediti krave in pro- dajati mleko. Veliko kmetov ravno zato nima več molznic v hlevih, če bo cesta, bodo v Brezah tudi traktorji za ob- delavo zemlje in vožnje pri- delkov do Laškega in Šent- jurja. Tudi kak izletnik bo prišel, kajti doslej je sem- kaj le s^šel in si za drugi- krat premislil. Povedali so tudi, da bodo v naslednjih dneh potrkali na vsaka vrata. Kdor zmore, bo primaknil kak dinar, kdor ne, pa bo zapisal za kakšen dan prostovoljnega dela, kdor zaradi širitve in novega potega ceste utrpi škodo na zemljišču, bodi to njegov prispevek, da se težko zbra- ni denar ne bo razgubil za odkupnine. Začelo se je, pravijo občani Brez in okoliških zaselkov in so pripravljeni sodelovati. Ko se bodo na pomlad začela resnična gradbena dela, se bodo zganili še tisti, ki mo- rebiti še dvomijo. Topla pomlad je ogrela Breze. Ne le od sonca. Tudi od zagretosti občanov. Dobro letino obeta. JURE KRAŠOVEC Breze, osrednji kraj istoimenske krajevne skupnosti. Spre- daj prizidek šole. zgra.jen šele pred leli in vendar že po- treben temeljnega popravila. Smo pač v letu kvalitete, čeprav bi tudi pred leti lahko bolj kvalitetno delali. Od leve proti desni: Vinko Stopinšek, predstavnik železar- ne iz Štor, Leopold Kobilica, tajnik krajevne skupnosti, Franc Igier, predsednik kra,jevne skupnosti, Tone Križ, se- kretar SZDL in upravitelj šole ter Vilko Videč, predsed- nik SZDL, med pogovorom pred šolo v Brezi. GOSTINCI NAŠLI SKUPEN JEZIK Ko se je zdelo, da so vsi napori propadli tudi zdaj, so najvidnejši predstavniki celj- skih gostinskih delovnih or- ganizacij le našli skupni je- zik ter se ob spoznanju, da je takšno delo ekonomsko in družbeno več kot utemeljeno, dogovorili za integracijo. Ze v tej fazi razgovorov so izdelali teze za ustanovitev enega samega podjetja, v ka- terih je zlasti pomembna spe- cializacija, zatem skrb za vzgojo kadrov, program no- vih investicij (v tej zvezi predvidevajo graditev novega hotela z bazenom) itd. Zani- mivo je, da doslej niso nale- teli na personalne težave. Ka- že, da je bitka za stolčke že stara preteklost. Zato so tudi predvideno zasedbo najodgo- vornejših delovnih mest hi- tro rešili. Po nepotrjenih vesteh bo ta odločitev celjskih gostincev omajala tudi pred kratkim sprejeti sklep o integraciji Evrope z Emono. Zato neka- teri poznavalci razmer pravi- jo, da ni izključeno, da bi se tudi kolektiv Evrope ne znašel v tem okolju. Tako smo torej na pragu združenega in enotnega celj- skega gostinstva! Zadnji posvet, na katerem bodo določili tudi datum re ferenduma v kolektivih, bo pojutrišnjem. Šentjur GRE. VENDAR POČASI UGODNI REZULTATI ŠENTJURSKEGA GOSPODARSTVA V LANSKEM LETU OSEBNI DOHODKI ŠE VEDNO PRECEJ POD SLOVENSKIM POPREČJEM Čeprav so gospodarski re- zultati za preteklo leto v šentjurski občini dokaj ugod- ni, ne moremo mimo dejstva, da je razvoj sicer opazen, vendar mnogo prepočasen. Jasno je, da so tudi v Šent- jurju veliko pričakovali od zakona za pospeševanje raz- voja manj razvitih območij Slovenije, vendar so sedaj delno razočarani kljub man- šemu premiku. Zato ni čud- no, če so v šetjurju mne- nja, da samo obravnavanje in priznavanje nerazvitosti še ne more pomeniti koraka na- prej, če se v to akcijo ne vključijo tiste institucije, ki bi lahko vplivale na razvoj s konkretnimi akcijami. V tem času z veseljem ugotav- ljajo predvsem dejstvo, da Ljubljanska banka v svojo letošnjo poslovno politiko vključuje tudi kreditiranje manj razvitih območij Slo- venije. Se pomembneje pri tem pa je, da je v prvi vr- sti obdelano vprašanje občin, ki si delijo Kozjansko. Ob vsem tem is že izdelani štu- diji »Razvojni program Koz- janskega« celjskega Zavoda za napredek gospodarstva, pa bo nujno potrebno, da tudi občina Šentjur zavzame svo- ja stališča. Vsekakor bo tu- di v bodoče osnovni nosi- lec šentjurskega gospodar- stva tovarna »Alpos«, ki jo bo potrebno še naprej raz- vijati, ugodno prihodnost pa ima tudi podjetje »TOLO«. Kakšni so osnovni gospo- darski pokazatelji za lansko leto v primerjavi z letom 1970? » Družbeni proizvod je bil ustvarjen v višini 97,996.307 dinarjev in je tako porastel za kar 30 odstotkov. Najmoč- nejše povečanje beležita Al- pos in TOLO. Predvidevali so, da bo lani narodni do- hodek 4.882 dinarjev na pre- bivalca, uresničen pa je bil s 5.472 dinarja, kar je prav tako izredno povečanje. Hkrati s tem pa se je dvig- nilo tudi število zaposlenih, in sicer s 1.554 na 1.679 oseb. Osemodstotno poveča- nje je za tako majhno obči- no in s tako maloštevilni- mi mesti dovolj veliko. Od vseh zaposlenih je preko 43 odstotkov žena. Občutno so se zvišali tudi osebni do- hodki. Poprečni dohodek je bil 1.406 dinarjev, kar pa je žal še vedno za 237 dinarjev manj, kot je republiško po- prečje. Razumljivo je, da se je izredno povečal tudi fizični obseg industrijske proizvod- nje, in sicer kar za 50 od- stotkov. To je mnogo nad predvidevanji in republiškim poprečjem, ki je nekaj manj kot deset odstotkov. Kljub temu pa se izvoz, ki postaja vse pomembnejši, ni povečal sorazmerno s pora- stom proizvodnje, delno za- radi velikih zahtev domače- ga tržišča in delno zaradi restriktivnih mer na tujih tržiščih. Ustvarili so izvoz v višini 2,277.239 dolarjev, kar je malo manj kot 20 od- stotkov več kot v letu 1970. Kot dosedaj, je tudi lani imela največji delež v izvo- zu lesna industrija. Pomemb- no pa je, da se tudi kmetij- stvo vse uspešneje vključu- je v izvoz, saj ga je lani kar podvojilo. V izvoz ?e je vklu- oil tudi obrat »Moda«, mož- nosti pa ima v prihodnosti tudi »TOLO». Kljub večjim ijivskim posevkom pa je bila kmetij- ska proizvodnja v sasebnem sektorju manjša za tri in pol odstotka kot predlani. To gre na račun zmanjšanja pridelka sena in sploli pri- delkov, ki so osnovna pre- hrana za živino. Znano je, da je vreme onemogočilo tudi dobre rezultate v sad- jarstvu, saj je bil skupni pridelek manjši za kar če- trtino. Plan investicijiskih vlaganj ni bil dosežen, čeprav je bil večji v primerjavi z letom 1970. za 29 od.stotkov. Izpad investicij je nastal v kme- tijstvu in pri izgradnji hale Eleganta. Skratka — sicer razvese- ljivi podatki, vendar še vse premajhni, da bi razvoj ste- kel občutno hitreje. M. SENICAB št. 13 — 30. marec 1972 NOVI TEDNIK 5. strart KOMAJ GA ČAKAM Povem vam uaj, da so vaši bra-ioi navdušeni, če Se v tej rubriki ogla- si kdo iz njihove ožje sredine. Zato tudi rada pišem. Bralka iz Šentjur- ja se pritožuje, da so mnogi nepozorni do kmeč- kih žena ob prazniku vseh žena in mater. Jaz pa bi se rada zahvalila prizadevnim gasilcem iž r*rožinske vasi, ki nam vsako leto pripravijo lepo praznovanje. Kakor berem, je tednik vsem dober prijatelj. Tudi jaz ga komaj čakam. Iz jedrnatih člankov n trpe- čih ljudeh pa črpam po- gum, da lažje krmarun svoj čoinič življenja URstLA 0R02, Vrbno 47, Šentjur SKRBIMO ZA NASADE Ob spomeniku Aniona Aškerca v celjski Vodni- kovi ulici pri lekarni Cen- ter so vsako leto vzorno urejene gredice z lepimi nasadi cvetja Letos so bili na gredici številni okrasni poganjki tulipa- nov. Ko pa prideš mimo teh gredic, ostrimš naa vandalskim početjem ne- katerih ljudi. Neki avio mobilist si je privoščil vožnjo po lepih cvetovih m uničil ogromno poganj- kov. Videla sem ludi dva manjhna fanta, ki sta se kar lovila po gredicah Le kdo bo skrbel za nasa- de in za lepo sponiiadan- iko cvetje? PRANJA TURKOV A, Jenkova 24, Celje ŽELIMO PROSTOR Kot naročmk Novsga tadnika se vam >giašaiT) IZ Hannovra v Zahodm Nemčiji. Pišem vam prvič m unam skromno željo. Rad bi objavil oglas. Po- leg tega pa predlagam, da bi v tedniku namenili več prostora tudi nam, ki de- lamo v tujim. Pišite o na- ših problemih, ne pa ko^ ostali časopisi, kjer si banice med seboj konkuri- rajo, katera bo daia bolj- ■>e obresti Mi, ki delamo v tuj mi m preživljamo rezke dneve, bi raje več prebrali o tem, kako lali- K.o pridemo v domovim do stanovanja in kako do siužbe. Za uslugo se vam zahvaljujem, naslova pa, prosim, ne objavite. S. V., Hannover. OUCOVOK: Kako je i oglasom in s plačilom oglasa, vas bomo obvesti- li. Glede prostora za na- še zaposlene v tujini pa je takole — več ko bo pisem in vprašanj, več prostora vam bomu daii v NT na voljo. Prav? Piši te! ŠE AVSTRIJSKI TV Ker je sedaj Novi ted niik zelo izpopolnjen in poljši, pa tudi maio draž ji je, bi bilo moreta dobro, da bi objavljal tudi av strijski spored TV. Mor- da bi bilo to všeč tudi drugim naročnikom"^' Si cer pa vam moram pove dati, da mi je Novi ted nik zelo všeč. J M. Migojn-ce 23 a POZABLJENE Krajevna skupnost Lju- bečna je priredila prosla- vo za dan žena v osnov- ni šoli Ljubečna 4. 3. t. 1. Žene iz Lekovca pa o pro- slavi nismo bile obvešče- ne, i>a tudi najbližje so- sede niso vedele za pro- slavo. Tako se do;.,'aja že nekaj let B. P. TROJANSKI KROFI še tople krofe s Trojan uživamo celo tu, v 1.000 km oddaljenem Prankfur- tu na Maini. Znano gosti- šče pri Konjšku na Troja- nah je tako hote ali ne- hote postavilo svoj re- kord. Že konec lanskega leta smo dobili še tople krofe v Prankfurt od potnice, ki se je ustavila na Trojanah na poti na Brnik. Ko je povedala, da naj bi bili krofi še topli v Frankfur- tu, ji najprej niso hoteli verjeti, češ da to sploh ni možno. Nato pa so brž odhiteli v kuhinjo in za potnico pripravili Kup kro- fov — naravnost s štedil- nika. Cez dobro uro in pol smo Jih že jedij sredi Nemčije. Eden je manj- kal. Dobil ga je carinik na letališču »Rhein-Main«. ki se ni mogel načuditi, da so med prtljago kot jx)- membno blago tudi topli krofi s Trojan. Od tedaj naprej je vzpo- stavljen letalsici most Br- nik-Frankiurt za trojanske krofe. Kdor gre m-'mo Tro- jan, je dolžan vzeti s se- boj krofe in nanje povabi- ti ostale. Ce ne takoj pri prihodu, pa vsaj zvečer pO delu. Celo navigatorji JAT-a, se zdi, odkar vedo. da vo- zijo s seboj tudi trojansl^ krofe, skrbijo, da je manj zamud. Ta zgodba s krofi s Tro jan je prava potrditev ti- stega: Dober glas seže v deveto vas. Izrabljam to priložnost, da zaželim kuharicam in drugemu osebju gostišča pri Konjbku na Trojanah še mnogo dobrib krofov, seveda pa tudi mnogo sre če in zadovoljstva na dru- gih področjiii. Borut Irgolič Frankiurt POKVARJENA MLADINA v Lahkem stoji v Tito- vi uiici nizka pritlična hi- ša, ki je last krojača B. K. Tu imajo majhno pet- letno pimčko. Vzgajajo jo zelo sodobno. Kajti punč- ka zeio »prijazno« po- zdravlja mimoidoče. V soboto U. 3. 1972 se je tod mimo peljala s kole- gom moja žena. Punčka jo jc pozdravila z grduni be- ■ .sedami in izrazi, ki jih ne morem popisati. Ko jo je žena opozorilu, da tega ne sme, je punčka šla k staršem, ta dva pa sta jo zagovarjala. In prav tako zmerjala mojo ženo. Otro- ku ni zamerili. A starše- ma? Mnogo kritizirajo na- šo mladino, češ da je ne- olikana in pokvarjena. A kdo je tega kriv? Leopold Maček, Kladje B, Laško KAKO ODPRAVITI REVŠČINO? Veliko se govori m piše o pomanjkanju in bedi na Kozianskem, čeprav bi se marsikaj dalo odpraviti z majhnimi sredstvi. Tako se na primer odkupna mreža mleka na Kozjan- skem oži. Mnogokrat be- remo, da mleko in maslo uvažamo, na drugi strani pa siromašni kmet s Koz- janskega še mleka ne mo- re prodati. Orgaaiizaiorji za odkup mleka se izgo- varjajo na slabe ceste. Ce- sta Celje—Kozina na od- sekih od Slivnice čez Pre- vorje m Lesično kmalu ne bo več sposobna za avtomobilski promet. Naglo se na^nreč poveču- je tovorni promet, zlasti odvoz lesa kot enega po- membnih naravnih boga- stev Kozjans.kega. Žal pa se ta dohodek odliva s Kozjanskega, namesto da bi bilo obratno. Tako se kmetje iz Bistrice, Topo- lovega, SLrasike gore, Dob- ja in Od drugod, ki smo imeli še lam zbiralnico mleka v Bistrici pri Le- sičnem, danes pa je ni več, vprašujemo, kaj naj sploh pridelujemo, ko še mleka ne moremo proda- .ti. Mnogi politiki, poslan- ci in drugi že leta obljub- ljajo, da bo bolje. Vse je ostalo pri beseJah. Govo runo o neupravičenih so- cialnih razlikah. Mi niče- sar ne verjamemo. Radi bi imeli cesto Ln kakšno tovarno, ki bi zaposiua vsaj nekaj pridnih rok. V časopisih beremo, da Slo- venci uvažamo nekvalifi- cirano delovno silo. Koz- janci Di radi prijeU za Vsako delo. Jože Klakočer, Bistrica 7, Lesično NAŠE OKOLJE Dva meseca je snežna odeja prekrivala vso ne- snago, ki so JO odvrgli občani. Odkar pa je zgi- nil sneg, se po vrtovih tn zelenicah spet bohotijo odpajiki vseh vrst. se smo tako srečni, da premoremo zelenice in vr- tove, pa se te aragoceno- sti vsi dovolj zavedamo? Zelenice, ki bi morale bi- ti ponos slehernega obča- na, obravnavamo kot ne ke gmajne, kamor lahko odvrzemo vse: cigaretne ovojčke, polivindne vreč- ke, ovojm papir, pošved- ran copat — skratka VSE! Omeniti pa je treba, da, medtem ko se okrog za- sebnih hiš še nekako tru- dijo za urejen videz oko- lja, je ie-to okrog his v di'iižueni lasti porazno. Da pa ne pi delali ki'iVice onim preuelum mesta, predvsem Otoku, ko ne- kateri vzorno skrbijo za svoje okolje, pripomi- njam, da velja moja icii- tika saano za predel me- sta, ki obsegu: Ipavcevo, Dečkovo in njene severne predele, Kersnikovo, Ul. 29. Novembra ter prvo, drugo in tretjo osnovno šolo. Začenjam pri drugi os- novni šoli. Njene zeienice so urejene, toda igrišče Ob živi meji na Kersniko- vi je vse zasmeteno, og- raja sama pa nujno po- trebna pop^ravila. Pločnik ob tej ograji je malokdaj pometen. Nasiednji EiAO- oloki imajo pred vhodom poleti na pol urejene, za- pieveljene vrtičke. Bol niške stolpnice so uncie doslej opustošeno okolje. Kakor pa kaže, se tam dogajajo spremembe, ki kažejo, da rt^slijo urediti dovoze m gotovo tudi ze- lenice. Zelenica pred Kersniko- vo 18. je zapieveljena, ne- pokošeiiu, stalno razpete vrvi za perilo, pa še toli- ko bolj poudarjajo vtis zapuščenosti. Preko proge nas najprej pozdravi s plevelom obrasla, velilta površina. Kaže, da je m kogaršnja last. Kdo i>i jo moral pokositi, da bi se- me plevela ne okužilo so- sednje vrtove in trave m jo očistiti papirnate na- vlake? Malo dalje od tu zavijemo proti samopo- strežm, prej pa nas tu pozdravljajo nusmetene in pohojene zelenice. Zla- tarna je uredila svojo ze- lenico, je pa vzdolž pločni- ka že zelo pohojena in seveda vsa nasmetena. Po- leti se na terasi nahajajo mični cvetlični lonci, žal pa so vedno zapleveljeni in malokdaj zaliti. Ali ni med številnimi uslužben- kami nobene, ki bi čutila prijetno dolžnost in nego- vala teh nekaj loncev cvet- ja? Blok št. 20 se vsako le- to ponaša z balkom pol- nimi cvetja, škoda i>a, da je zelenica pred stavbo zapuščena, neziravnana, nepokošena in zasmetena. Pred hišami št. 28-32 raste izredno lepa ligust- rova meja, toda njeno vz- nožje je zasuto s smetmi. Kakor skoro povsod, po- metajo tu pločnik v no- tranji rob, ko pa je vet- rovno, se znajdejo smeti spet na pločniku. Tudi ze- lenica je neurejena, posuta s kamenjem in papirjem. Tudi ligustrova meja ob Kiadivarju je zasičena s smetmi, na mnogji kra- jih pohojena, na sever- nem koncu i>a tudi že um- čena. V jeseni je zruval- nekdo ob pločniku drevo tn ga vrgel v nostranjost te meje. (Te dni so obrezovali drevored, morda so ga ob tej priliki odstranili.) Kdo so ti objestneži, ki so se lotili tako lepega drevo- reda, kjer manjka (poseb- no Ob začetku Kersniko- ve) že več dreves? Kakš- na škoda za vsako drevo! Ta drevored potrebuje najmanj 10 do 20 let, pre- den doseže današnjo rast. Ta drevesa so naša plju- ča! Človeka vsaj delno za- ščitijo pred vedno bolj na- raščajočimi izpušnimi pli- ni na tako prometni cesti. Ves kulturni svet se tru- di, da bi zasadili čimveč dreves, mi pa že zasaje- na m taka v polni ra.sti uničujemo! Prej ko opišem okolje Kladivarja, moram j>ove- dati, da je pločnik ob mestnih aviobusnrh gara- žah slabo pometen. še torej par besed o Kiadi- varju: vsean je bila re- stavracija Kiacuvar zara- di njene lepe lege, lepo negovanega okolja (ima nmogo grmičevja in dre- ves) zelo priikupna. Zdaj je iz dneva v dan bolj za- nemarjena in posebno mladini, ki se lam zbira, za slab vzgled! Zavi^mo na levo in poglejmo še sia.lion ob Ulici Moše Pijade. Tu bi bilo potreb- no za boljši videz proče- lja marsikaj urediti. Ok- rog smetnjakov So raztre- sene smeti, koščeik zeleni- ce vzdolž pročelja pa vz- buja vtis zanikrnoiUi, saj je trava shojena, zapieve- ljena in seveda zasmete- na. Namesto trave bi ka- zalo tu nasaditi grmičevje (česmin). Okopano zem- ljo lažje negujemo in je mnogo lepša kot pa po- hojena trava. Kakor na stadionu so tudi tu, proti koncu ulice, obdani sanet- njaki s kupi drugih od- padkov, kartonov itd., če prav je nedaleč od njih na zidu trgovine Metka plošča z napiiK>m: »Indu- strijska zdravstvena po- staja Metka!«? Hiše ob Dečkovi čakajo ureditve, stanovalca so to odlašali do končne dogra- ditve te ceste. Zdaj je ce- sta nared in čas je, da se tudi tu okolje p>olepša. Vsi stanovanjski bloki severno od Dečkove zane- marjajo svoje zelenice, častni izjemi sta številka 8 in - 10 v Smrekarjevi. Imata negovane zelenice, zasajene z okrasn.im drev- jem. Najprej od Drapšino- ve v Robnikovi in Grčar- jevi ima mnogo hišic prav okusno urejene vrtičke m negovane zelenice. V Gr- čarjevi prebiva celo last- nica »Zlate vrtnice!« Nazaj grede poglejmo še v Ipavčevo! Aero ima prostrane, lepo urejene ze- lenice, žal pa odslej opa- žam že na njih odpadni papir. Pločnik m dvori- šče upravnega poslopja pa sta nasmetena. Trgovina Metka ima docela opusto- šeno zelenico, tovarna Metka pa zanemarja oz- ko zelenico med pločni- kom in ograjo, pa tudi notranje okolje je posu- to z raznim papirjem. Pn Žični prav tako, le da je pločnik vedno čist. Lani smo na dveh maiih gre- dicah pred poslopjem po- grešali cvetje! Etol je svoje poslopje polepšal, odslej je tudi pločnik vedno pometen. Prostor za ograjo pa bi bilo treba očistiti papir- nate navlake. Čuvajnica ob progi bi bila lahko malo bolje ure- jena! Hišna številka 18 ima sicer lepo ligustro- vo mejo, pa tudi tu po- ! metajo pločnik v njeno \ vznožje, številka 14 je ix>l- ; na papirnate navlake, j Blok ob Ipavčevi, to je | številka 18 na Oblakovi, : oskrbuje svoje zelenice i površno, je zasmetena in j nepokošena, zelenica blo- , ka 26 j>a je docela poboje- ■ na, saj igrajo po njej žo- gomet. škoda za grmičev- je, tudi tega, kar ga je. Med Oblakovo in Jenkovo je naselje novih hiš. Vse imajo vse lepo negova- ne vrtove in vzorne zele niče — to je Tavčarjeva ulica, škoda, da je slepa ulica in malo komu na ogled in okolju za vzgled. Obkrožili smo torej v glavnem to (z malimi iz- jemami) zloglasno mest- no četrt in naj se sedaj pMDvmem k izhodiščni toč- ki: borba s smetmi! 2e v začetku govori moj sesta- vek, da se bodo odslej zavzeli naši šolarčki za urejeno okolje našega me- sta — Celje. Kako hvale- vredna in predvsem vz- gojna bi bila ta akcija, saj bi otroke začeli vzgajati že od rane mladosti k či- stoči in estetskemu videzu okolja, v katerem raste- jo. Toda, najprej je tre- ba FK>mesti pred svojim pragom — okolje šol! Ko- sihii strojoki dandanes v ceni niso več nedoseg- ljivi in ker zelenice šol ni- so tako velike, bi lahko imele vse tri soie en stroj v skupni lasti. Z dobro organizacijo dela bi lah- ko bile njiiiove zeienice vzorno vzdrževane, pred- vsem očiščene papirnate in druge navlake. Sedaj pa še vprašanje Turističnemu in oiejpše- valnemu doskr be- li za red tudi še naši šo- larčki bodo zopet imeli imenovati naše mesto: Ce- lje belo in veselo! __.________M? F., Celje KDO JE ODGOVOREN? Prebivalci Bevč in Lep- ja se upravičeno vprašu- jemo, kdo je odgovoren za slabo delo pošte na na- šem območju. Navajeni smo bili, da smo doslej pošto dobivali trikrat na teden. Sedaj pa pride do nas le enkrat tedensko. In poštar jo celo ne prine- se v stanovanje, ampak jo odloži v bližnja dreve- sa ali na kupe drv pred hišami, še sreča, da sem pošto našel. Čudim se poštnim uslužbencem, da tako neodgovorno ravna- jo. Pa poglejte še tale pri- mer: Iz Mostarja mi je kolegica poslala telegram. Telegram je bil dan na pošto 26. 2. 1972 ob 17.05 uri. V Velenje je prispel telegram 28. 2. ob 7.25, jaz pa sem dobil telegram s časopisom (med drvmi) 4. 3. 1972. Ali je to prav? še sreča, da vsebina tele- grama ni bila tako po- membna? A če bi bila? Sprašujem se, kje je tu odgovornost pošte. Martin Sedovnik, Lipje 26, Vetlen^je LOVSKA KRIVICA Dne 5. januarja 1972 so v bližani kmetije Ivana Brečka v Rečici pri Laš- kem našli ustreljenega srnjaka. Dogodek je bil j avl j en Postaji milice v Laškem. Zasimiili so, da sta dejanje storila Karel Breoko in Vinko Lavrinc. Obiskal ju je miličnik, in sicer v spremstvu Franca Napreta, Avgusta Seidla tn Jožeta Kalude- rja, lovcev, ter pregle- dal njegovo orožje. Vinko Lavrinc pa je dolgoletni član naše strelske druži- ne v Rečici, od leta 1958 je aktiven tekmovalec, od- ličen vrhunski strelec, saj je član reprezentance Slovenije m je dosegel pomembne rezultate v mednarodnem merilu'. Vinko Lavrinc je tudi mnogo storil za razvoj strelistva v Rečici. Nič ni narobe, da je miličnik pregledal orožje. Ni pa prav, da so ga spremljali tudi drugi in sodelovali v preiiskavi. Pokazalo se je, da Karel Breoko in Vinko Lavržnc nista kriva. Sedaj bo mo- rala svoje opraviti lovska družina. S tem bi bila vsaj delno popravljena krivica, storjena Brečku in Lavrincu. JERAN VIKTOR, Član strelske družine Rečica pri Laškem KJE STE, ČASNIKARJI? Celjani silno godrnjajo, ker nimajo več »dežnikar- no« Ali d^ž pa kar pr- ši in lije, malokdaj nam sonce sije. Zato naproša- mo »dežnikov« tovarno isi prosimo za pomoč. Z. K., Celje O ŠUNDU IN CENAH Ce prav razumem ramie članke v časopisju, potem je leto 1972 baje proti šimdu. To je lepo in prav. Nerodno pa bo, če bomo z bojem proti sundu tako zaposleni, da bomo poza- bili na drugega sovražni- ka — na divje naraščanje cen na tržišču. Ali smo že kdaj pK>mislili, če ne pred- stavljajo šunda tudi ti- sti časopisi, ki sicer res še niso objavih nobene pornografske slike ali se- stavka, a nam že več let lažejo o nekem izboljša- nju? Franc Mohorič, Vitanje 6. stran NOVI TEDNIK St. 13 — 30. marec 1972 HITRA CESTA IN KMETJE Navdušenje in pričakovanje Slovencev nad prvo hitro ce- stx) je razumljivo. Izmeriti se ga da z razočaranjem, ki je pred letoma poparilo jav- nost, ko je bila gradnja od- ložena. Toda vsi Slovenci niso enako navdušeni, če- prav večina dobro ve, kako potrebna je. Z drugačnimi občutki gledajo na uresniči- tev bližnjega načrta odseka med Hočami in Levcem pred- vsem kmetje, ki so v pasu projektirane trase bodoče ce- ste. To so ■ zaenkrat kmetje celjske, šentjurske in konji- ške občine. Jasno je, da mo- derna avtocesta ne more po- tekati kot kača. Da bo cesta rezala kmetije na dvoje, da bo marsikje potekala čez najboljše njive, da se ji bodo morali umakniti hiše, gospo- darska poslopja, vrtovi, sa- dovnjaki, to je nujno zlo. Temeljno vprašanje je ze- milja. Zemlja kot sredstvo proizvodnje za kmete, ki se preživljajo s kmetijstvom. V pr\'i vrsta gre torej zato, da bi kmetom omogočili pogoje, da ostanejo kmetje. Zato je pravična odškodnina za ze- mljo šele drugorazredni pro- blem. Najvažnejše je torej, da bi kmetje, kj bodo oško- dovani, dobili enakovredno zamenjavo, v kolikor mogoče zaokroženi celoti za pogoje obdelave. To je moč storiti z nadomestilom zemljišč splošnega ljudskega premo- ženja, z odkupom zemlje poikmetov in z arondacijo med temetijami samimi. Hi- tra cesta namreč zahteva svoj režim in za kmeta, ki bo imel le nekaj krpic onstran ceste, bo dostop do teh po- vršin otežkočen, če ne celo nerentabilna postavka v nje- govem gospodarjenju. Toda kot kaž^, to vpraša- nje ni rešeno. Na nedavnem sestankiu" s kmeti v Celju v okviru organizacije SZDL je bilo sklenjeno, da morajo pri- stojne službe v obkih Top- licah je povsem samostojen. Z matičnim podjetjem smo samoupravno vezani z enim članom centralnega delavske- ga' sveta. Novi tednik: Komu je od- govoren novi direktor, še nedavno član kolektiva Slo- venijales? Marko Kladnik: Od:>ovoren je kolektivu TLG, njegovim samoupravnim organom. Novi tednik: V dogodkih prekinitve dela vam je bilo obljubljeno, da bo kolektiv spoznan z odnosi in proiz- vodnjo, tehnologijo in delov- nim učinkom drugih članov Slovenijalesa. Ste že bili lye? Marko Kladnik; Bili. Bili smo v Logatcu in Radomljah. Novi tednik: Od vašega ko- lektiva pričaku.jejo Kozjanei, zlasti iz območja ob (iračni- ci, možnosti zaposlitve mno- gi nezaposleni. Kako je s tem upanjem? Marko Kladnik: Mor.aiii re či, da je zaposlitev nekaj lju- di iz tega območja že dobilo. Res je, da nova hala še ni dokončno opremljena m da bomo rabili še več delavcev, bojim pa se, da bo glavna ovira za ljudi v dolini Grač- nice nemogoče stanje ceste in s tem otežkočen prevoz na delo. Novi tednik: Kako je s pri- -pravl,jenostjo članov kolekti- va, da bi si pridobili višje kvalifikacije, saj je od lega odvisen končno tutli njihov dohodek po sporazumu? Marko Kladnik: Imeli smo pred letom tak tečaj za in- terne kvalifikacije. Mislim, da bi bilo treba*"to storiti tu- di za bodoče. Zdaj še lažje, v okviru možnosti, ki jih po .strokovni plati zmore združe- no podjetje Slovenijales. Novi tednik: Vi veste, da so vzroki nesoglasij pogosto neinformiranost kolektiva in podobne pomanjkljivosti. Kako je t«) po no\em pri vas? Marko Kladnik: Ob važnej- ših zadevah se kolektiv se- znani s problemi na sestan- kih delovne .skupnosti. Obi- čajno pred sejami člani de- lavskega sveta infoi-mirajo tovariše kaj bo delavski '=vet razpravljal in potem kako je odločil. So pa .še stvari, ki pridejo na dnevni red kar isti dan, ko je seja, vendar to navadno niso važne za- deve. Novi tednik: Je vaša funk- cija hvaležna ali ni? Marko Kladnik: Zame i>seb- no je nehvaležna. Težko je bi- ti predsednik delavskega sve- ta in vodilni delavec v proiz- vodnji. Človek naleti med delavci na nerazumevanje. JURE KRAsOVEC St. 13 — 30. marec 1972 NOVI Tednik 7. Stran OBRAZI 5-6 Po polletnem premoru je izšla zadnja številka Obrazov, ]ci sodi še k lamkemu letni- ]cu. V uvodu )e omenjeno^ da je revija zašla v težave. Te so konkretno nastale • pri Obrazih zaradi neizterjane naročnine^ neizplačanih ogla- sov gospodarskih organizacij in zaradi povečane dejav- ' nosti. Slednje se je najholi pokazalo pri organizaciji lite- rarnega večera oh otvoritvi razstave likovne skupine JU- NIJ- Obrazi so izdali katalog, ki pa s strani avtorjev ni bil finančno krit. Sredstva .za tisk so zdaj zagotovila ne- katera celjska podjetja. Za leto 1972 so sredstva za- gotovljena pri Kulturni skup- nosti v Celju. Uredniški odbor Obrazov je bil mnenja, da bi bilo bolje, če bi izda- jateljske pravice prevzela Kulturna skupnost, ker bi bili pogoji dela boljši kot doslej. S tem se je strinjalo tudi predsedstvo Občinske kon- ference Zveze mladine Celje. Toda — s prevzemom izdaja- teljskih pravic in dolžnosti bi imela Kulturna skupnost pra- vico imenovati nov uredniški odbor in nov uredniški kon- cept. To pa dosedanjemu iz- dajatelju ne zagotavlja, da bo revija še vnaprej mladin- ska in da bo delež mladinske- ga ustvarjanja zagotovljen. Zato se je predsedstvo odlo- čilo, da sanira sedanji polo žaj Obrazov tn se zavzame za redno opravljanje dela, ki bo zagotavljalo redno iz- hajanje Obrazov. Torej pre- nosa izdajateljskih pravic ne bo. Med tem časom, ko ni bilo izdaj pol leta, se je nabralo v uredništvu gradiva za deset številk. Uredništvo že ima pripravljeni dve šte- vilki vnaprej in naslednja bo izšla konec aprila. Obeta se tudi zelo širok pregled kid- turnc dejavnosti v celjski regiji. • Zadnja številka predstavlja kar devetnajst avtorjev. Ta podatek govori v prid zelo razširjene mreže sodelavcev, ki se mora v t^f^ l^iu še povečati. In to je osnovni cilj te revije. Odpreti vrata čimvečjemu številu mladih ustvarjalcev, s tem. da je revija ' odprta vsakomur. Zmotno je misliti, da težnja po čim večjem številu sode- lavcev omogoča objavljanje prispevkov za vsako ceno. Toda v času dosedanjega iz- hajanja so Obrazi pokazali kvaliteto, kar potrjuje neneh- no naraščanje naročnikov po vsej Jugoslaviji. Zato je ured- niški odbor obsodil tenden- ciozno pisanje v Delu. češ da so »Obrazi na nitki«. To očitno kaze na tisto vzdušje, ki je mestoma pri nas zna- čilno. Obrazi bodo letos v četrtem izdajateljskem letu. Do sedaj je izšlo šest dvoj- nih in tri posamezne številke, pa ni nihče pisal o tem delu, o tem resničnem prizadeva- nju mladih celjskih literatov, pri ustvarjanju te edinstvene publikacije na celjskem ob- močju. Ne, Obrazi niso na nitki. Lahko bi rekel, da nikoli niso tako živeli kot sedaj. Res, ne v rožnatem materialnem položaju, vendar z obilico gradiva tistih, ki hočejo ustvarjati. In v vse- binskem zaledju in prizadev- nosti mladih literatov je iskati nove perspektive te mladinske literarne revije. D. MEDVED Gostje iz Bonna Pretekli teden je v dvorani Narodnega doma gostoval moški pevski zbor iz Bonna v Zvezni republiki Nemčiji. Nemški pevci so bili na tur- neji po naši domovini gostje slovenskega učiteljskega zbo- ra »Emil Adamič«. V svojem dokaj dolgem pro.gramti so imeli na sporedu duhovne pe- smi, stare madrigale^ roman- tične vokalne stvaritve Schu- berta in Schumanna ter na- rodne pesmi raznih narodov Prijetna poživitev koncerta je bil mladi pianist Eberhart Nost, ki se je izkazal s pre- finjeno interpretacijo in soli- dno tehniko. Sicer pa je tudi zbor, ki šteje 47 pevcev, nastopil di- sciplinirano in požel dokajš- njo mero aplavza posebno v drugem delu programa, kjer so navdušile zlasti »češke plesne pesmi«. Zbor iz Bon- na je v imenu celjske kul- turne skupno,«;ti pozdravil .'Vn- x>n Aškerc, nemški pevci pa so spominsko darilo pokloni- li med drugim tudi predsed- niku občinske skupščine ing. Dušanu Burniku. Z dvema pesmima je goste v začetku pozdravil tudi cel j. ski moški komorni zbor. Na žalost pa moramo znova ugo- tavljati nerazumljivo odsot- nost celjskih ljubiteljev pet- ja, ki jih menda ni malo. če sodimo že po številu zborov, ki delujejo na našem področ- ju. Ne nazadnje pa moramo ugotoviti tudi dejstvo, da so bili nemški pevci gostje slo- venskega učiteljskega zbora, prosvetnih delavcev pa je bi- lo v dvorani vse premalo. -ed Cicibani in pionirji osnovne šole Dušana Jereba v Slov. Konjicah se ob raznih prilikah zbero in zapojo. Naš posnetek je z otvoritve novega trakta njihove iprelepe šole, ki je Konjicam v velik ponos. Nov časopis Predstavniki vseh občm- skih konferenc SZDL na celjskem območju se bodo sestali v soboto v velenjski občini. Razpravljali bodo o združitvi Novega tednika in šaleškega rudarja in o tem, da bi postale ustanovitelji- ce novega časnika tudi ve- lenjska, moziirska in slove- njegraška občina. Nov časo- pis naj bi poslej izhajal tu- di za del Koroške, in sicer v skupni nakladi 35.000 iz- vodov. Nedvomno bodo ta- ka združena prizadevanja še bolj povezala celotno ob- močje, nov lokalni časopis pa bo z veliko naklado lahko odigral pomembno m- formativno politično vlogo. Sobotnemu sestanki: želimo kar največ u.speha. Revija harmonikarjev Avla tretje osnovne šole v Velenju je bila prejšnjo sre- do polna do zadnjega kotička. Pričela se je republiška re- vija harmonikarskih solistov in ansamblov. Pod pokrovi- teljstvom predsednika občin, ske skupščine v Velenju, Nestla Žganka, jo prirejata velenjska glasbena šola in društvo glasbenih pedagogov Slovenije. V prvem delu spo- reda se je zvrstilo 23 točk. V njih so sodelovali har- monikarji iz dvanajstih glas- benih .šol Slovenije. Obnova Savinove hiše Hiša Rista Savina v Žalcu, na šlandrovem trgu 25, je zaščitena kot kulturno zgodo- vinski spomenik in to zaradi Svoje arhitekturne oblikoval- nosti ter seveda tudi zaradi tega, ker se je v "jej rodil in ustvarjal skladatelj Ris to Savin, ki je veliko p^rispeval v gla.sbeno zakladnico sloven- skega naroda. Žalostno, toda resnično je, da se zgradba več desetletij ni bistveno obnavljala in je bila v času, ko jo je lani prevzela skupščina občine Žalec, v skrajno zapuščenem stanju. Velika škoda in sra- mota hkrati bi bila, če ne bi poskrbeli za to, da zgradbo ustrezno renuvirajo. Na zad- nji seji sveta za finance šol- ske slovenske skupščine so že sprejeli program in pred- račun za vsa potrebna dela, se stavba primemo zaščiti ter funkcionalno uredi pro- store, ki jih bodo s pridom jahko uporabljale nekatere institucije. Predvideno je, ^ bi tod dobili svoj prostor hmeljarski muzej, muzej Ri- sta Savina ter drugih zna- »lih kulturnikov 2 žalskega območja. Nadalje bo tod tudi manjši likovni salon, svoje prostore pa bo dobila tudi KPD Svoboda Žalec ter kulturna skupnost ter zveza kulturno prosvetnih organi- zacij. V vsakem primeru bo zgradba zelo koristno upo- rabljena in bo služila kultur- nemu poslanstvu, izpričujoč kulturno tradicijo mesta in doline. Obnovitvena dela bodo za- jela tako fasado, kakor tudi vso notranjost, od novih po- dov do ureditve sanitarij ter celotnega električnega in te- lefonskega omrežja. Stroški bodo predvidoma znašali oko- li 25 milijonov starih din, morda tu'di nekaj več, objekt pa naj bi bil izročen svoje- mu namenu še pred letoš- njim prvim majem. Pristop k obnovitvi Savino- ve domačije je nedvomno pomemben, saj bo s tem opravljena oddolžitcv spomi- nu velikega skladatelja, po drugi strani pa bodo prostori koristno izkoriščeni za števil- ne institucije, ki so sedaj raztresene po raznih zgrad- bah po vsem mestu. B. S. Socka ,Gla\iii(lol)i!ek* Preteklo nedeljo smo za- beležili novo premiero na področju amaterskega gle- dališkega ustvarjanja. V Sooki pri Strmcu so upri- zorili Lipahovo kom€>di- jo »Glavni dobitek«. Delo neusmiljeno bi- ča človeški značaj, smeši pokvarjenost, ki jo ix)v- zroči denar; tudi za da- našnji čas primerna in sprejemljiva izbira teksta. Uprizoritev je skušala trpoštevati vse te značil- nosti, le tu in tam je iz-^- stala premalo poantirana avtorjeva misel, predvsem zavoljo velikih težav, v katerih je delo nastajalo. Komedijo je pripravil z mladimi igralci Tone Pe- šak — alfa m omega dru- žabnega in kulturnega življenja tega kraja. Po predstavi so imeli kritične pogovore s predstavni- kom občinskega sveta ZKPOS. To je bila tudi odlika za kritiko sprejem- ljivih mladih igralcev. Štefan žvižej Pivovarniški likovniki v Krškem Potem ko so razstavljali v dvorani doma upokojencev v Laškem, so bili člani li- kovne sekcije mladinske- ga aktiva laške Pivovarne povabljeni v Krško. Ta nji- hova tretja razstava, o prvi v pivovarni sami smo poro- čali, bo v mesecu aprilu v brestaniškem gradu pri Kr- škem. Amaterji iz' Krškega bodo Laščanom vrnili obisk s svojo razstavo v avgustu letos. Iz dnevnika SLG Zadnjil^ral v Celju Kolika priprav in truda, koliko veselih, živčnih, ohro brujočih dnevov, koliko razočaranj, stisk in trdne vere, in nazadnje veliki dan, praznik gledališča — premiera. Potem reprize, gostovanja, abonmajska publika, mladina . . . vmes takoj spet študij, priprave, novo delo. To prehajanje iz enega v drugo jc nemara odrešilno. Saj kaj ostane po delu, ki je zahtevalo toliko priprav, toliko razvnovrstnega dela, toliko sodelavcev, toliko glav in toliko spretnih rok, da je nazadnje zaživelo na odru. Ostanejo veliki in manjši uspehi jjri publiki (in kritiki), spomin, fotografski materiali v arhivu, recenzofitov bolj ali manj podrobni opis . .. in kaj še? Želja, da bi jih še kdaj videli, igravce, v predstavi, ki nas bogvezakaj preganja še danes. JOŽE ZUPAN, nedvomno med najbolj priljubljenimi slo- venskimi igravci, bo v soboto (1. aprila, toda ne za 1. april) nastopil v zadnji, poslovilni prireditvi FIGARO SE LOČUJE. Ne bo pa samo slovo od grofa Almavive, ki ga igra Jože Zupan. Ves ansambel se bo poslovil od svojih vlog. V soboto, 1. aprila. Poslovilna predstava. Režiserja Francija Križaja. Ena od mnogih poslovilnih. Priložnost, da jo še ujamemo. »Ka- ko se piše filmski igralec, ki bo nocoj nastopil,« me je vprašal na cesti obiskovalec na nedavnem gostovanju s Fi- garom v Šentjurju, »Kateri?« sem vprašal, »saj jih je več!« Pa se jih je zares prav v Figaru največ zbralo. Torej v so- boto, kdor še ni videl duhovite komedije avstrijskega avtor- je odona von Horvatha FIGARO SE LOČUJE! t* Obdnsko pevsko slavje v Vitanju Ni še dolgo tega, ko se je zbralo v Vitanju preko 120 pevcev iz vse konjiške občine. V tem idiličnem trgu pod obronki Pohorja so zbori ponovili nastop in spored pesmi, ki so jih že predstavili konjiškemu občinstvu ob občinskem prazniku, vendar je bil obisk skromen — in ta prireditev ni dosegla namena. Presenečeni nad lepim obiskom — dvorana je bila polna — so se zbori solidno predstavili z ubrano zapeto slovensko pesmijo. V tem trenutku jim ni bilo žal številnih vaj, ni jim bilo žal časa, ki so ga žrtvovali na oltar glasbenega življenja. Vsak zbor je zapel po tri pesmi z lastnim izborom. Moš- ki pevski zbor »Ivo štruc« iz Slov. Konjic je pod vodstvom Franca Rozmana zapel naslednje pesmi: »Bolen mi leži«, »Sijaj, sijaj sončece . . .« in »Zaverški fantič«. Dobro sta se tudi odrezala moški in mešani zbor iz Zreč pod vodstvom Vlada Mohoriča. Pri teh zborih opažamo, da se lotevata za- htevnejšega repertoarja. Zapeli so Uroša Kreka pesem »Na- zaj v planinski raj«, Jožeta Gregorca priredbo slovenske na- rodne pesmi »Pa kako bom ljubila, me srček boli«, Rada Simonitija »A, ča« in tri pesmi Pavla Kernjaka »Ko bi jaz vedela«, »O, bi prebuma ženska stvar« in »Dva žlahtna bi- sera imam«. Kljub temu, da je bil moški del glasov precej okrnjen, je bilo petje dokaj čisto in prijetno. Jakob Šte- fančič je pripeljal v Vitanje pevski zbor Društva upokojen- cev iz Slov. Konjic in se predstavil s pesmimi »Bohor je vstal«, »Teče, mi teče vodica« in Jakoba Aljaža »Oj, Triglav moj dom«. Izjemno dobro so zapeli člani loškega okteta in na mah osvojili hvaležno občinstvo. To poudarjamo tudi zato, ker dobro vemo. da je petje v takem sestavu zelo te- žavno in zahtevno. Kot zadnji je nastopil domači pevsikl zbor, ki .ga prav tako vodi Vlado Mohorič iz Zreč. Ta zbor deluje šele nekaj mesecev in se že laliko postavlja z dokaj bogatim repertoarjem, predv.sem slovenskih narodnih ali ponarodelih pesmi. Vitanjčani so jih sprejeli s spontanim odobravanjem. Ob robu tega kulturnega dogodka naj še povzamemo nekaj misli, ki jih je nanizal v svojem pozdravnem govoru predsednik Občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih or- ganizacij Konrad Sodin. Najprej je govoril o pomenu te zvrsti kulturne dejavnosti, nato pa še dejal: »Pesem zdru- žuje ljudi, razbija miselnost sedanje dobe, jih dtihovno bogati in veže v prava čustva družabnih bitij. Vesel sem, da se je tu zbralo toliko ljubiteljev naše pesmi, kajta to nam dokaže, da smo pravi Slovenci. Naša zveza je ponosna, da imamo v vsakem večjem kraju pevski zbor, saj se lahko s tolikšno dejavnostjo postavlja le malokatera zvrst kultu- re.« Ob koncu se je zahvalil vsem, ki so karkoli prispevali k dobri organizaciji. Po nastopu so pripravili za vse udeležence družabni večer in pesem je odmevala še v pozaii večer. Vitanjčani še doltjo ne V>odo pozabili lepega kulturnega dogodka. S. Ž. Garancijsko pismo Vodstvo zgodovinskega ar- liva v Celju, ki skrbi za ohranitev naše kulturne de- diščine (za to je skrbela že »francjožefovska« Avstrija in predvojna Jugoslavija), bo v soboto sprejelo od vseh os- mih občin, ki naj bi bile f>o zakonu dolžne skrbeti za obstoj arhiva, podpisano ga- rancijsko pismo, da ne bo- do slcrbele samo za njihov zgodovinski fond, temveč so pripravljene financirati iz- gradnjo novih prostorv, ker so ti dotrajani in za arhiv neprimerni. Neskončno se jim namreč zdi škoda, da akte grizejo miši in jih uni- čuje vlaga. 8. stran NOVI TEDNIK Št. 13 — 30. marec 1972 VSE PREVEČ ^ ^^^^^^^^^^^ Društvo telesnih invalidov občine Žalec je, kot smo že poročali, imelo prejšnji te- den redno letno konferenco, zdmženo s proslavo svetovne- ga dneva invalidov in razvit jem društvenega prapora, ki je edini tovrstni prapor v Sloveniji. Ob pregledu društvenih do- sežkov v minulem obdobju ni- kakor ne moremo mimo ugo- tovitve, da je društvo teles- nih invalidov doseglo pomem- bne rezultate. Že samo dej- stvo, da je v društvo vklju- čenih preko 1.200 telesnih invalidov s celotnega območ- ja občine, dovolj zgovorno priča o tem, da tudi invalidi vidijo v društvu družbeni de- javnik, ki pomaga reševati njihove številne probleme. Samo v lanskem letu se je število članov društva pove- čalo za 30 odstotkov in le malo je še invalidov, ki so zunaj društva. V vseh krajevnih skupno- stih so ustanovili poverjeni- štva, ki so v stalnih kontak- tih s članstvom, spremljajoč pri tem njihove probleme, ki jih je vse prej kot malo. Zu- naj društva je ostalo le še nekaj takih, ki so praviloma materialno dobro situirani, pa se v dnJštvo ne vključujejo, ker po njihovem nimajo kaj pridobiti. Zaradi zastarelih pogledov v delovnih organizacijah je bilo na področju zaposlova- nja invalidov doseženih pre- malo rezultatov. Kajti pre- mnogi so, na žalost, še da- nes prepričani, da so invalidi lahko le telefonisti, kurirji. vratarji in podobno. To pa že zdavnaj ni res, saj po potreb- ni rehabilitaciji tudi invalidi lahko opravljajo pomembna opravila. Treba je do njih le imeti ustrezen odnos. Tega pa nam manjka, zato ni čud- no, da letošnje praznovanje svetovnega dneva invalidov (praznovali smo ga minulo nedeljo) poteka pod geslom invalid — enakopraven občan. Društvo si veliko prizadeva tudi na področju sistemskega urejevanja določenih proble- mov invalidov (pokojnme, participacije), skrbi pa tudi za rekreacijo svojih članov. Preko 250 članov društva se je lani udeležilo pet izletov, ki jih je organiziralo društvo. Pomembne rezultate so do- segli tudi pri razvijanju re- kreativnih dejavnosti in špor- ta. Še zlasti je uspel lanski prvi shod invalidov Sloveni- je. Na njem so invalidi spre- jeli pomembno resolucijo. Veliko je uspehov, ki jih je doseglo društvo, veliko pa je ostalo tudi še problemov. Predsednik društva, FRANC LUŽNIK, je govoreč o neka- terih težavah tudi dejal: »Vse preveč je revščine v naših vrstah . ..« Da, to je resnica, v katero bo treba v prihodnje upreti oči. Naj navedemo v premislek le en podatek. V posebni anketi je bilo ugotov- ljeno, da ima 31 družin, v katerih so starši invalidi, kar 82 otrok, kjer pa pride na enega družinskega člana na mesec manj kot dvajset sta- rih tisočakov dohodka! Kako živi taka družina, si lahko sa- mo bežJio predstavljamo, kaj- ti kdor revščine in pomanj- kanja ni okusil sam, tega ni- koli ne bo razumel. Mar je čudno tedaj, da so invalidi opozorili med drugim tudi na probleme socialne diferencia- cije, saj v mnogih primerih ravno v njihovih vrstah (tudi po krivdi družbe) vlada rev- ščina, ki je tem ljudem v neskončno breme, družbeni skupnosti pa v sramoto. Pri reševanju problemov invalidov ne gre za to, da jim družba daje kakršnokoli mi- loščino. Gre za ustrezen od- nos do invalidnih občanov, gre za ustvarjanje pogojev, v katerih se bodo lahko vklju- čili v družbo kot enakopravni in kreativni dejavniki. Razmislimo o tem! B. STRJMČNIK LAŠKO PRVAKI VESELE ŠOLE Pred dnevi so po pro- gramu vesele šole tekmo- vali razredni prvaki za naslov prvakov šole. Med petimi razredi je zmagal Niko Strakl iz Sedraža, med šestimi Vid Lončarič, a med sedmimi raziredi Metka škomik iz Rim- skih Toplic. • Gospodarski dosežki kolektiva AERA so bili v minulih letih prav gotovo zelo lepi, vendar ne tolikšni, da bi lahko v sedanji situaciji uspavali vodstvo, da ne bi iskalo novih možnosti za nadaljnjo gospodarsko rast podjetja. • Že realizirana integracija s CETISOM in predvidena s PAPIRNICO RADEČE predstavlja pomembno etapo v razvoju kolektiva, ki čuti potrebo, da nemudoma formira raziskovalni team, marketing in usmeri vse svoje sposobnosti tudi v izvoz, ki je bil vseskozi doslej občutno prenizek. 9 Kolektiv preživlja trenutno intenziven proces organizacijsko tehnološkega pre- snavljanja, katerega rezultat bo tehnološko zaokrožena proizvodnja z visoko produktivnostjo in vodilno kvaliteto. i Kolektiv Aera je dosegel lani okoii tri milijarde aku. mulacije pri približno osem- najstih milijardah starih di- narjev brutto realizacije. Za letos predvidevajo, da se bo celotni dohodek še povečal na okoli 23,5 milijarde starih din, pri čemer pa so ob upo- števanju tržnih in splošno go- spodarskih ter stabilizacijskih pogojev še posebej skeptič- ni, če bodo dosegli akumula- cijo v isti višini kot lani. Ve- liko manjša pa tudi ne bo, saj mnogi kazalci, kljub šte- vilnim problemom pri formi- ranju cen kažejo na dobre obete tudi v tem letu. Med mnogimi problemi, ki jih sprotno rešujejo v kolek- tivu, pa so nekatera vpraša- nja, ki jim posvečajo še po- sebno pozornost. Med te spa- dajo vsa tista, ki bodo v taki ali drugačni obliki imela dol. goročni vpliv na razvoj ce- lotnega podjetja. Med osnov- na taka vprašanja sodi spo- znanje o nujnosti tesnejšega povezovanja z surovinsko ba- zo, konkretno s Papirnico v Radečah. Delavska sveta obeh podjetij sta že obravnavala uvodno informacijo ter skle- nila, da se pristopi k prouče- vanju možnosti za bodoče tesnejše sodelovanje ozirom.a integracijo. Zlasti p>omembno pri tem je dvoje. Prvič in najvažnejše je to, da bi tes- nejša povezanost obeh kolek- tivov ustvarila organizacijsko in tehnološko zaključeno enoto, ki se ji v bodoče obe- tajo neslutene razvojne mož- nosti. Drugi moment, ki pa je morda bolj trenutnega, če- prav tako ali drugače tudi dolgoročnega značaja, pa je v tem, da obstoje določene možnosti, da v primeru, ko pride do integracije med obe- ma kolektivoma, Aero vloži znatna sredstva v razširitev in modernizacijo proizvodnje v Radečah. Od teh skupnih naložb pa si koristi lahko obetata oba partnerja. Ver jetno je pomembnost pozitiv- nih posledic združitve tolikš- na, da delavcev obeh kolek- tivov o tem ne bo potrebno posebej preprečevati. Ce se bo vse razvijalo tako, kot je predvideno, zaenkrat ni raz- logov, da se ne bi, potem bosta o tem kolelitiva odlo- čala še letos. Sicer pa v AERU intenziv no pripravljajo vse potrebne za formiranje raziskovalnega teama in marketinga. Anali- za trga je zahteva, ki se ji nihče ne more odreči in samo dejstvo, da bodo temu v bo doče v Aeru posvečali še več pozornosti, kaže na eno izmed komponent določene miselne preusmeritve v Aeru. Nič čudnega torej, če ob tem do- damo še to, da se v kolekti- vu v polni meri zavedajo, da ni mogoče ob vsejugoslavan- skih naporih za stabilizacijo ekonomike proizvajati ob so- razmerno močnem uvozu (po devalvaciji je tudi računica nekoliko drugačna) m pri teni ne izvažati svojih artiklov. Res je, da je trenutna kon- jtmktura doma tolikšna, da plasma ni problematičen. Res pa je tudi to, da m omejitev za uvoz določenih proizvodov, ki jih izdeluje AERO m da je treba ob zamrznjenih cenaii tudi perspektivno reševati vprašanje nadaljnje gospo- darske prosperitete v poveče- vanju izvoza. Skratka, kolektiv Aera sto- pa po jasno začrtani poti h končnemu cilju združenega podjetja, v katerem bodo te- meljne organizacije združene, ga dela medsebojno tehnolo- ško in organizacijsko poveza- ne predstavljale vsaka zase in vse skupaj pomemben gospo- darski dejavnik na širšem celjskem območju. BERNI STRMČNIK KRITIČNA OCENA DELA V osnovnih organizacijah sindikata v žalski občini so v polnem teku letne konferen- ce. Od skupaj 24 osnovnih organizacij na področju go- spodarstva jih je polovica že opravila letne konference, za katere je značilno, da so vse- binsko zelo dobro pripravlje- ne in da so predvsem usmer jene v obravnavo aktualne problematike v zvezi s poslo- vanjem v delovnih organiza- cijah. Poleg tega sprejemajo osnovne organizacije sindika- ta akcijske programe, v ka- tere vnašajo tudi stališča ob- činskega sindikalnega sveta o socialni diferenciaciji. Razprava je pokazala kriti- čen odnos do lastnega dela. PREMALO SREDSTEV Kulturna skupnost Velenje je obravnavala predlog pro- račuia za letošnje leto. Ko so ugotovili potrebe, so spoznali, da bi morali imeti 1,590.000 dinarjev. Po predvidevanjih pa bodo imeli na voljo le 900.000 din. Zato bodo na naslednjo sejo izvršnega od- bora kulturne skupnosti po- klicali vse prizadete in se z njimi pogovorili o rešitvi položaja tn o omejitvi na- črtov. Razpoložljiva sredstva bi zadoščala le za fimkcionalne izdatke knjižnice, muzeja in drugih i.stanov. TEČAJ ZA DEKLETA V začetku meseca ajjrila se bo pri delavski univerzi pri- čel 200 urni gostinski tečaj za dekleta, ki se žele usposobiti za manj zahtevna dela v strežbi. Za tečaj je veliko za- nimanje, prijavljenih je nad 20 deklet z območja Loč in bližnje okolice. Poleg teore- tičnih predmetov bodo dekle, ta imela tudi nekaj praktič- nih vaj. Tečajne stroške bo kril komunalni zavod za za- poslovanje Celje, obenem pa je za vse, ki bodo tečaj uspešno končale, že zagotov- ljena stalna zaposlitev v go- stinskih podjetjih v našem Primorju. V. L. Dr. Franc Planinšek Tudi rakava obolenja ra- stejo. Novih bolnikov je v pokrajini okoli 300 letno. Vseh bolnikov je povpreč- no okoli 1.900. Na vsake- ga novo odkritega bolnika je predvidenih 8 pregledov letno in na vsakega zna- nega bolnika 3 pregledi letno. Za zdravljenje v bol- nici predvidevamo na vsa- kega novega bolnika 60 bolniških oskrbnih dni. Tudi pri teh obolenjih se bo uveljavljal dispanzerski načm dela, posebno glede pravočasnega odkrivanja obolenj. Poseben pomen ima tudi sladkorna bolezen. Novih bolnikov v pokrajini je okoli 250 letno, vseh zna- nih bolnikov okoli 3.100, vendar verjetno to število ni popolno. Predvideva se vse potrebno zdravljenje v ustreznih ambulantah ali v bolnici. Zaradi pravočas- nega odkrivanja teh obo- lenj predvidevamo tudi preglede svojcev vseh novo odkritih bolnikov, vseh učencev prvih razredov osnovnih šol, pri fluoro- grafiranju pa pregledi uri- na na sladkor pri vseh prebivalcih, starejših od 40 let. Poleg zgoraj navedenega obsega zdravstvenega var- stva je podrobneje obde- lano področje patronažne in bolniške službe, zdrav- stveno vzgojne dejavnosti, higienska služba, prepre- čevanje nalezljivih bolezni, reševalna služba in lekar- niška služba. Vse te dejav- nosti imajo tudi svoje po- membno mesto v skup- nem zdravstvenem varstvu prebivalcev. Podrobnejše naštevanje posameznih po- stavk bi preseglo okvir te- ga sestavka. Za uspešno izvajanje programa zdravstvenega varstva mora imeti zdrav- stvena služba potrebne de- lovne prostore, delovne pripomočke in še prav po- sebno zadostno število zdravstvenih delavcev. V vseh zdravstvenih zavodih v celjskem območju je za- poslenih 3.400 oseb, od tega 1.500 zdravstvenih de- lavcev, med njimi 225 zdravnikov. V osnovnem zdravstvenem varstvu na celjskem območju imamo enega zdravnika na 2.750 prebivalcev, če pa upošte- vamo tudi zdravnike, ki so zaposleni v bolnicah, zdraviliščih in drugih za- vodih pa pride 1 zdravnik na 1.130 prebivalcev. Zdra- stvenih delavcev je na celjskem področju še ve- dno precej manj kot pred- videvajo republiški norma- tivi in republiški program zdravstvenega varstva. Sa- mo v ZD Celje še vedno manjka 1/4 potrebnih zdravstvenih delavcev. V programu so obširne- je obdelane tudi potrebne investicije in ekonomski pokazatelji o poslovanju zdravstvene službe. Od in- vesticij predvidevajo zdrav- stveni zavodi sledeča večja dela: Bolnica Celje ima v na- črtu adaptacijo in razširi- tev porodniško - ginekolo- škega oddelka, ki je že v teku, gradnjo novega od- delka za patološko morfo- logijo, gradnjo nove cen- tralne pralnice, preuredi- tev sedanje pralnice v ki- rurške specialistične am- bulante, razširitev kirur- škega oddelka ter moder- nizacijo opreme in apara- tur. Vse te investicije bo- do v obdobju 1971—1975 po sedanjih cenah in brez obveznega pologa veljale 22,833.000 din. Bolnica Brežice je že opravila precejšnje adap- tacije na svoji zgradbi in s tem pridobila več bolni- ških postelj in bolj fimk- cionalno uredila in p>ove- čala celo zgradbo. Za opravljena dela je najela kredite v višini 4,600.000 di- narjev, z lastno udeležbo 2,500.000 dinarjev. Potreb- no je še 965.000 dinarjev za ureditev kotlarne. Za odplačilo kreditov bo tre- ba v letih 1972 do 1978 za gotoviti letno okoli 870.000 dinarjev. Zdravstveni dom Celje ima v načrtu za obdobje 1971—1975 sledeče nove gradnje: Zdravstvena postaja v Rog. Slatini, ZP Vojnik, ZP Brežice, ZP Laško, ter v Celju manjše zdravstve- ne postaje na Otoku in Hudinji. Predvidena je ve- čja adaptacija ZP Prebold Predračunska vrednost teh gradenj znaša 20,00.000 di- narjev. Letos je bila izro- čena namenu nova zgrad- ba ZP Sevnica. Obsežnega programa zdravstvenega varstva ne bo mogoče takoj uresni- čiti. Predvidevamo, da bo lahko v celoti opravljen ob koncu srednjeročnega obdobja. Tako bi v letu 1975 dosegli uresničitev programa v celoti in s tem zagotovili potrebno raven in obseg zdravstve- nega varstva vsem prebi- valcem našega območja. št. 13 — 30. marec 1972 NOVI TEDNIK 9. stran REVOLUCIONARJEVO DELO IN NJEGOV ZLATI JUBILEJ Tiho in sliromno je minilo praznovanje trojnega jubileja pri Bauerjevih. Jože Bauer je praznoval 77. letnico rojstva, njegova žena Nežka pa 75. letnico rojstva. Oba sta pro- slavila 50-letnico svojega skupnega življenja — zlato poroko. In še je imel Jože poleg tega 52-letni staž v Zve- zi komunistov Jugoslavije. Bauer Jože se je rodil v Ribnici na Pohorju pred 77 leti. Ves njegov spomin pa je povezan z življenjem v Zagor- ju. Tam je izgoreval v revo lucionarnem boju, tam je bil 1. 1920 sprejet v Komimistič- no partijo, tam je bojeval boj proti Orjuni in postal predsednik glavnega stavkov- nega odbora steklarskih de- lavcev Jugoslavije. Po uspeš- ni stavki steklarjev v 1. 1928 za Jožeta ni bilo več kruha v Sloveniji. Z ženo se je prese- lil v Paračin, kjer je nadalje- val delo v partiji. Kot sekre- tar Mestnega komiteja KP Paračin je bil aretiran in od- veden v Glavnjačo, kjer je prebil pet težkih mesecev vendar ni priznal nič in so ga morali izpustiti. Okupacijo je preživel v Paračinu in zopet so se stekale preko njega zveze s partizanskimi enota- mi. Njegov delavec je vodil v partizane prostovoljce. Po os. voboditvi je bil 1. 1949 poslan kot inštruktor v steklarno Rogaška Slatina. Aktiven, ka- kor je bil vedno, je tudi tu nadaljeval s političnim delom Bil je sekretar revizijske ko misije občinskega komiteja ZK Šmarje pri Jelšah ter se kretar občinskega odbora SZDL. čim je stopil v za- služen pokoj, je postal pred- sednik Društva upokojencev Rog. Slatina in je še danes častni predsednik tega dru- štva. Njegova žena mu je bila pri političnem delu desna roka. Voljno je prenašala vse te- gobe žene revolucionarja. S potrpežljivostjo je prenašala neštete hišne preiskave, za- vajala preiskovalce in uspeš- no skrila marsikateri mate- rial, zaradi katerega bi bila oba za rešetkami. Sedaj živita v Celju in si žehta čimprejšnje dograditve Doma upokojencev, da tam dobita stanovanje. Za svoje zasluge je bil Jože Bauer odlikovan z redom dela s srebrnim in zlatim vencem ter s plaketo ob 50. letnici sindikatov. Ob njunem visokem jubile- ju želimo obema še mnogo srečnih in zdravih let z že- ljo, da bi še dolgo uživala plodove njunega pomembne- ga in težkega dela. KARL ŠMAUC Neža in Jože Bauer VABILO JDELOVAIJP Uredništvo Novega ted- nika in Radia Celje vabi k sodelovanju vse člane aktivov mladih novinarjev na celjskem območju. Po- sebej vabimo dopisnike iz Šentjurja, Šmarja pri Jel- šah, Mozirja, Hrastnika, Radeč in Laškega. Ure- dništvo tudi išče proda- jalce za ulično prodajo po domovih v Celju ter Slovenskih Konjicah. Ogla- site se v uredništvu No- vega tednika v Gregorči- čevi ulici 5, Celje. UREDNIŠTVO Bežen zapis nekega življenja sredi hribovja, zapis, ki bo pozabljen, morda tudi nikoli doživet, tako kot bi moral biti. Besede o ljudeh, zakrknjenih vase in črke, po- vezane zato, da spomnijo na nekaj, kar nismo mi, a je vendarle vse tako vseobvezu- joče in kakor glas vpijočega v puščavi. Ta zapis je del nas, je opomin, graja, tudi zgodovina, žalostna zgodovina. To, kar je bilo, je v hribih, kozjanskih hribih, še danes in najbrž nihče prav ne ve, kako dolgo bo še. Kačasto vzpenjajoča se cesta proti Svetini goram nad Bistrico ob Soth za- vije pri gorskem domu pod cerkvijo na levo. Ti- sto naprej je potem gozd- na cesta, ki vodi v vas Vrhunce, zaselek, ki ne šteje mnogo duš. Toda ta cesta ni samo gozdna ce- sta. Je še nekaj več: edina vez z dolino, odrešitev po dolgih letih kletve in gara- nja, pretepanja živine, bla ta in osamljenosti. Kaj posebnega se, razen tega, o tej cesti ne bd dalo po- vedati. Mnogo več o ti- stih, ki dan za dnem pre- mišljujejo, hodeč po njej, o sebi in o namenu svo jega življenja. Namen tega življenja pa se da poveda- ti s prav kratkimi stavki Vse to, kar se vidi, je j vet Vrhunčanov. Dalj jim pogled bržkone ne seže. V njihovih bajtah, ki groze sebi in njihovim prebival- cem, da se bodo podrle, ni elektrike m je seveda še vprašanje. Kdaj bo. V bajtah, katerih strehe so podrite s siamo, ki jo je razmršil bogvedi kateri ve- ter, gospodari že od ve- komaj petrolej. Tukaj m ne radia ne televizorjev. Tukaj so samo na pol po- drti hlevi, svinjaki in bla- to. Spodaj v dolini teče železnica in so Atomske toplice. Koliko duš šteje vas Vr- hunce, nisem vprašal, le to so mi povedali ljudje sami, da premore vas štiri gospodarstva na šmarski strani in eno na brežiški; meja med obema teče prav blizu in gospodje v pisar- nah So enega Vrhunčana dodelili Brežicam. Zaradi tega se ne počuti mič bo- lje. Cesta pelje še kar na- prej, midva z gostilničar- jem Rautnerjem iz gorske- ga doma pod Sv. gorami pa sva se ustavila pred vasjo. Bilo je tako ne- skončno lepo vreme, da se mi je nenadoma zazde lo, da ne more nič na sve- tu biti takega, da bi bilo grdo. Na tnalu pred skoraj umirajočo bajto sta cepila z mladih drevesc kolje oče in sin: Ferdinand in Stan- ko Kunst.-Drevesca so bila sicer iz njihove hoste, za posek pa prav gotovo riiso bila. Toda, mar naj Kun- sti umrejo? Ne, ne smejo. Kolje se proda, kolje je denar, edim denar, ki se ga da izmolsti v teh od boga m ljudi zapuščenih tn pozabljenih hribih. Te ljudi bj moral po zakonu zagrabiti zakon. Zaradi zlorabe. A vendar: nekdo bi jim moral ponuditi živ- ljenje, in če to ni zakon, ljudje, potem si je treoa vzeti ta košček življenja sam. Oče Kunst ima v svojem nlevu, ki bo vsak čas zle- tel k materi zemlji, šest glav živmčet, ima še pet- najst hektarov hoste, ki ne zasluži tega imena m osem hektarov obdelovalne zem- lje. Pojem obdelovalne zemlje pa je za doUnce čisto nekaj drugega, Kot je za očeta Kimsta, ki sta mu dva brata umrla za tu- berkulozo. Tukaj se ne da nič pametnega pridelati, nič takega, kar bi se dalo spraviti v denar. Kunstu sta dva brata bila v partizanih, pomagai je tudi sam, pomagala je cela vas. Imena, kot so Sergej Kraigher, Janez Rozman, Marjan Jerin in druga, Vrhtmčanom niso neznana. Ko so Nemci iz- seljevali brežiško zasavski pas, so se Ktmstovi in vsi drugi preselili v barako na drugo stran, da so se izognili selitvi. Danes bi Vrhunčani radi elektriko. »Sami bi dali drogove, sami kopali jame ui sami narediU vse, kar bi bilo treba,« je dejal Ferdo. To- da za elektriko bo treba odšteti že milijon, p>a če- prav star. To pomeni dve kravi iz hleva. Težka, pre- kleto težka stvar. Sosedi Denžiči so prav tako hektarski bogataši: šest hektarov obdelovalne zemlje, nekaj manj kot osem gozda. Ostalo isto kot pri Kunstu, le s to razliko, da pri njih visijo na zidu tri spomenice, na katerih stoje imena: Den- žič Janez, Alojz m Vlacti- slav. Partizani padli na Do- lenjskem. Gospodar Mar- tin, ki šola dva otroka, eden je v uku v Ljubljam in mu je namenjeno, da postane mizar, druga pa je v Celju na Pedagoški gimnaziji, tretji je v voj ski, je bil med vojno kurir in so mu priznali dvojna leta. V teh dvojmh letih se je Martin tudi prehla- dil, to pa mu je prineslo 60% invalidnost, za kate ro ne dobi prebite pare. Pet glav pa le ima Mar tm v hlevu in če bo zasve- tila kdaj žarnica v njihov svet, bodo odromale od jasli. Tako bo, ker bo tako moralo biti. Vasica Vrhunce, mimo katere teče cesta, ki jo je pred šestimi leti zgradilo Gozdno gospodarstvo Bre- žice, je med vojno v celoti ponudila roko svojim, par Uzanom. Zdaj bi radi sa- mo elektriko. Da jim bo lepše. MILENKO STRAŠEK Kunstova pred svojo domačijo, kjer sta kalala kolje in kjer najbrž tudi čakata na boljše čase .in na — elektriko. Denžič Martin se nika- kor ni in ni mogel nasme- jati. Samo zaradi slikanja? 10. stran NOVI TEDNIK Št. 13 — 30. marec 1972 MOJ KONJIČEK »Si že napisala nalogo? Si se naučila? še sedaj nisi po- spravila sobe! No, pohiti že, zamudila boš pouk! Pa hitro se vrni, kuhinjo moraš umiti!« Oh, ubogi mi — otroci. Tako nas večkrat s temi vpra- šalnicami ter velelniki nadlegujejo starši. Komaj pridemo iz šole, že moramo spet pisati domače naloge, se učiti za naslednji dan in povrhu moramo še kaj narediti -— namreč pomagati staršem pri delu. Ker smo tako zaposleni, nam ostane le malo prostega časa. Ta čas vsi izikoristimo za najrazličnejša — najljubša opravila. Jaz ta kratek prosti čas uporabim za ročno delo. Zelo rada kvačkam. Zato očeta skoraj vsak mesec naprosim za volno aii garn. V krogu prijateljic sem si skvačkala nekaj bluz in tudi mojo punčko Špelco sem oblekla od nog do glave. A povem vam, da to ni moj pravi konjiček. To opravljam le ob tistem kratkem prostem času. ki pa si ga včasih tudi ukradem. Moj pravi konjiček pa je telovadba. Toda kakšne vrste? To je JUDO. S tem športom sem se pričela ukvarjati .šele na začetku tega šolskega leta. Pobudo zanj pa mi je dal stric, ki je tudi predsednik tega japonskega športa v Celju. Kmalu po vpisu pa .sem si dobila še vzornike. Ti .vzorniki so ponavadi filmske igralke, ki kot bi mignil spravijo moške na tla. Marsikateri mo.ški se hvali, da je na vrhu on, a te judoistke mu precej pokažejo, da zmorejo tudi to, da ga pK>ložijo tako nizko, dokler ne poljubi tal. No, ne name- ravam postati takšna tudi jaz, kajti vem, da kaj takega sploh nisem zmožna, pa tudi smilijo se mi ti ubogi ljudje moškega spola. Toda nekakšen cilj imam. Mislim, da je ta cilj osvojitev vsaj rjavega pasu. Čeprav sem sedaj položila šele izpit za beli pas, upam, da bo s trdno voljo in s pomočjo zdravja seveda moj cilj dosežen. Pri tem športu si lahko marsikaj zlomiš, ker je tudi nevaren. Zlomiš si lahko nogo, roko, hrbtenico, pa tudi ^jezik, kajti pri izgovorjavi japvonščine se ti kar naprej up>o- giba. Pa upam, da če bom previdna, bo šlo vse po sreči. Ta moj konjiček pa služi za samoobrambo. Na primer, če ti hoče oče izprašiti hlače, mu lahko pokažeš kakšen trik in pustil te bo pri miru. Služi pa ti tudi pri kakšnih drugih napadih. Seveda moraš za takšne namene trenirati več let. Upam, da se mi bo moja želja uresničila in da bom imela dovolj časa za treniranje. Te velelnike in vprašalnike pa bom skušala odpraviti. IRENA OSET, 7. c, novinarski krožek, I. osnovna šola, Celje PIKEC Zelo sem vesel, ko so se začeli oglašati moji vrstniki v Novem tedniku. Zato sem se tudi jaz razkorajžil. Imam psička, ki mu je ime Pikec. Imam ga zelo rad. Zelo mi je bilo žal, ko ga ni bilo doma dva meseca. Odpeljal ga je neki mož tja proti štoram. Kako srečen sem bil, ko se je Pikec vrnil! Za 8. marec sem poklonil svoji mami šopek hribovske rese. šopka je bila zelo vesela. Tudi jaz bom vesel, če moj dopis ne bo šel v koš. ALEŠ MIHELČIČ, 6. a Osnovna šola, Šentjur MOJ NAVIHANI BRATEC Imam brat^^a, ki je sedem let mlajši od mene. Ime mu je Dušan. Ima svetle, dolge lase, ki mu na vrhu stojijo po- konci kakor kakšnemu petelinčku. Njegove modre oči brez prestanka švigaijo sem ter tja in iščejo, kje bi našle kaj takega, kar bi njegovi zobje sesekali in mlinček v želodcu znilel. Moj bratec pa je tudi v resnici zelo živ in večkrat katero pametno izreče ali zagode. Lani smo za prvi maj cxJšli na krajše počitnice na Veliko planino. Nebo je bilo modro; skoraj brez oblačka in vsi smo uživali ob čudovi- tem pogledu na naše lepe planine. »Poglej tisti vrh tam in Kamniško sedlo, kako se blešči v soncu!« je vsa navdušena govorila mama. »O, tam sem pa jaz že sedel, ali ne mami- ca?« se je brž oglasil bratec. Vsi smo se mu nasmejali, nato pa povedali, da Kamniško sedlo ni konjsko sedlo, v katerem je on že sedel, temveč je precej visoka gora v Kam- niških Alpah. Zadnjič, ni dolgo tega, morda kakšen mesec, je bratec vneto nekaj risal in pisal in se na vso moč tru- dU, da jaz ne bi videla, kaj. Ampak radovedna, kakor sem bila, sem hotela njegovo risbo videti. »Hej, Dušan, pokaži mi!« sem kar naprej sitnarila. Bratec je še nekaj časa mol- čal in risal, nato pa rekel: »Samo počakaj, da pridem iz kuhinje, pa boš videla!« S temi besedami je vzel liste in odšel v kuhinjo. Ampak en list je le pustil na mizi. »Vzemi ga in poglej, kaj je na njem! Dušan ti ga tako ne bo nikoli pokazal,« je govoril neki glas v meni. Hitro sem vzela list in ga odprla. In veste, kaj je bilo na njem? Z velikimi črkami je na sredini pisalo: RADOVEDNOST NI LEPA ČEDNOST! Bilo me je sram, ker sem bila tiko radovedna, tn z jeznimi pogledi sem bičala brata,.ki se mi je muzal. A vseeno sem mu na dnu srca dala prav. Radovednost ni lepa čednost! še najbolj pa mi jo je zagodel pred nekaj dnevi. Vračala sva se domov. »Dušan, h<.xii lepo za mano!« sem mu velela in zavila na pK>t ob železnici. Bratec pa se je ustavil in gledal za mano. »Bo že prišel,« sem si mislila in šla naprej. Na križišču sem .se ozrla. Toda Dušana ni bilo nikjer. Stekla sem po poti nazaj do ceste, po prvi in nato še po drugi ulici, a bratca nisern našla, še enkrat sem napravila to pot in se nato za.sopla ustavila. Brata ni bilo nikjer, kakor da bi se v zemljo vdrl. Postalo me je strah. »Kaj če se je izgubil? Ti boš kriva. Ti . . . ti .. . ti. Zakaj ga nisi držala za roko?« je spet govoril neki glas v meni. »Nisem kriva. Ne . . . ne . . . ne!« se je branil drugi glas v meni. S solzami in s strahom v očeh sem stekla proti do- mu. »Le počakaj, ko te dobim, boš dobil take, kot jih ne pomniš! Samo, da te poiščem!« sem v mislih obljubljala bratu in stiskala zobe. Brž sem stekla na dvorišče in tam našla brata. Prijela sem ga za roke in v hipu so bile vse grožnje pozabljene. »Samo, da si doma,« sem rekla in nato sva odšla k mamici. Takšen je moj bratec, čeprav je navihan in mi večkrat katero zag(xle, ga imam zelo rada in bi mi bilo brez njega dolgčas. MOJCA BUČER, 7. b Novinar.ski krožek, I. osnovna šola, Celje EKSKURZIJA V KLAVNICO Za po.globitev znanja o prehrambeni industriji smo si šli ogledat moderni Merxov mlin in klavnico. Po ogledu industrijske.ga mlina smo odšli v klavnico, kjer je zaposlenih 420 ljudi. Klavnica ni tako avtomatizirana kot industrijski mlin. Potrebnih je še več ljudi. Sprejel nas je veterinar, ki nam je razkazal notranjost klavnice. Povedel nas je v prostor, kjer koljejo živino. Pojasnil nam je, da danes živine ne koljejo, ker koljejo v soboto. Zato je bilo v klavnici vse čisto. Odšli smo v prostor, kjer meso predelujejo v salame in klobase. V drugem prostoru je bila peč za parjenje salam in klobas. Parili so jih pri 80 stopi- njah Celzija. Veterinar nam je povedal, da mora meso za klobase stati 3 tedne, potem pa ga zmeljejo in polnijo v umetna in naravna čreva; kolikšen premer ima salama, to- liko dolgo jo morajo pariti. Pristavil je še, da dnevno pre- delajo 1.5 t mesa, od tega 10 t klobas. Ta klavnica je last Kmetijskega kombinata Žalec. Po ogledu klavniških pro- storov So nas fKJvabili v prostorno jedilnico, kjer so nas pogostili s hrenovko in oranžado. še nikjer nismo bili de- ležni take .gostoljubnosti. PovSod, kjer se pojavimo, ljudje godrnjajo in se jezijo, kako smo živi in razposajeni. Tu pa tak lep odnos in tako razumevanje do nas. Za vso gostoljubnost, ki ste nam jo izkazali, se vam prisrčno zahvaljujemo. UČENCI 5. RAZREDA Osnovne .šole Miroslav širca, Petrovče. ANDREJA LEŠNIK PILŠTANJSKA HIMNA Od nekdaj PlUlanj bil je en imeniten kraj, imel je dva gradova ta bregoviti raj. In eden teh dveh gradov je bil naš Drenski grad. Kaj misliš, H prijatelj ti, kak' temu sadu se veli. Na liho ti sedaj povem to je drnulov sad zares. Ponosni Pilštanjčani smo, da raste drenovo drevo od nekdaj, še danes pri nas tako lepo. Spomladi smo veseli, ko dren nam zacveti rumeno lepo cvetje na vejicah visi. V soboto vsakdo cvetno nabirat ga hite, da pušeljc svoj zeleni s tem cvetjem okrase. Brez zlaVga cvetja drenovega nič pušeljc cvetni ne velja, drnulov cvet kot zvezdice olepša naše pušeljčke. Ponosni Pilštanjčani smo, da raste drenovo drevo od nekdaj, še danes pri nas tako lepo. Ima kdo godovanje ,drnulico mu daj, ima kdo gostovanje, nevesta, ženin naj drnulico imata in vsak jo ko j spozna, da naša sta rojaka drnuljčana oba. Drnuljčani pokažimo kako bogu hvaležni smo, da rasti da nam ljubi dren, ■ zastavo naših mož in žen. Ponosni Pilštanjčani smo, da raste drenovo drevo od nekdo.}, še danes pri nas tako lepo. Če gremo kam na shod vzemimo vsepovsod drnula vejico za znamenje s seboj, da ves- slovenski rod bo zvedel kak' je tod. Drnula se časti kakor nekdanje dni. Drnuljronl pokažimo kako bogu hvaležni smo, da raste drenovo drevo Otrokom daje zdravo jed, dekletom, fantom zlati cvet. Negujmo drnulov cvet, da zve o njem še svet. Avgusta in septembra drnulov sad zori podoben zrelim češnjam na vejicah visi. Tržani in vaščani nabirat ga hite ga skuhajo s sladkorjem al' ga pa posuše. Le redki zobje, sveža jed krasno rudeči, trpki sad, pa mnogi iz njega delajo kis in pijačo si sladko. Dolder drnula še rodi, drnuljčan žeje ne trpi. Pijača iz drnulic mu vedno prav disi. Ko pride mrzla zima in sadja nikjer ni, pa mamica prikiina, - peharček v roki drž'L Otroci radovedni v peharček gledajo in vzkliknejo veseli — drnnle suhe so! O j, mamica, le skuhajte nam pilštanjčanskega sadja še in sladkega fižola vmes — to je najboljša jed zares. ' Otrokom daje zdravo jed dekletom, fantom zlati cvet. Negujmo drnulov cvet, da zve o nJem še svet. Marija Debelak, 5. b., Osnovna šola Lesično ] ZNANSTVENA RAZPRAVA O MUHI Poznamo več vrst muh. Muhe enodneTOice, muhe ce- ce, muhe kar tako in modne muhe. Zadnja se od muh ce-ce razlikuje po tem, da po njenem piku ne i^aspiš, ampak zaradi izgubljenega denarja dobiš glavobol. Mu- ha ce-ce lahko piči vsakega normalnega, zdravega in bolnega človeka, človeka z astmo, revmo, naduho in še s čim, modna muha pa ponavadi piči prazno glavo in poJn žep. Mojo teto je nekoč pičila taka modna n.uha. Na- šminkala in oblekla se je tako, kot je videla v modni reviji, si kupila velik rdeč klobuk z rumenim peresom in odšla na sprehod. Naslednji dan je prišla čisto nič po modi domov in povedala, da je bila na policiji, ker so mislili, da je pobegnila iz norišnice. Policaji pač ni- majo posluha za modne muhe — je dejal tisti, ki je ukradel krznen plašč. Nekateri ljudje pravijo, da izhaja beseda modna mtiha iz besede nerodna muha. To pa po vseh znan- stvenih ugotovitvah ne drži. Po večmesečnem študiju sem namreč ugotovila, da izhaja beseda modna muha iz besede pridna muha. Ugotovila sem namreč, da je marsikatera gospodična honorarno zaposlena pri pod- jetju Snaga, saj s svojim maxi plaščem minimalno po- mete cesto. Torej je laliko modna muha pridna in ko- ristna. Modna muha se zelo lahko prilagaja okolju. Poleti nosimo dolgo volneno obleko, da skrijemo opekline, ugrize in vbode vseh vrst, pozimi pa mini krilo in naj- lon nogavice, kajti zmrznjeno meso se ne pokvari. Vse muhe, razen modne, spadajo k žuželkam, modna mu- ha pa spada k polnemu žepu. Po vseh analitičnih izra- čLuiih in fizikalnih merjenjih je bilo ugotovljeno, da imajo modne muhe najraje filmske zvezde. Nič čudne- ga. Saj je že nekdo zapisal »Nazaj k zvezdam!« Čeprav modni muhi ne škodi Nuv;in in ne Pips, le ni tako trdoživa, kot bi si mislil. Moja teta zaradi mod- nih muh enkrat krajša, drugič daljša. Da ne bo pomo- te. Ni teta enkrat krajša, dru,gič daljša, ampak obleke krajša in daljša. Je namreč proizvajalec modnih nvjh — šivilja. še sreča, da som odporna proti piku modne muhe. Sem namreč dijakinja in mojega praznega žepa se mu- iia izogiba kot hudič križa. Veste, ugotovili smo, da prazen žep pa moda ne gresta skupaj. R. š. KRABERK POMAGAL BORCEM Bilo je v nedeljo. Stara stenska ura je pravkar odbila šest. Na vzhodu so se prikazali sončni žarki. Zelene bilke so se s težavo prebijale skozi lepo belo odejo. Vsi kmečki ljudje so te krmili po hlevih svojo ži- vino, ko so zaslišali topotanje konjskih kopit in sovražni- kov, ki so šli proti poslopju Martina in Neže Pivec v Kra- berku štev. 9. V tej hiši so imeli ranjenca, ki je bil ra-, njen v nogo. Ime mu je bilo Gusti Doma je bil iz Šent- jurja pri Celju. Ko je gospodinja videla in slišala .'sovraž- nika, je poklicala moža Martina in že sta v tistem trenutku dvignila žinmico in ranjenca položila na trde deske ter po- steljo hitro pokrila. Gospodinjo je bilo ?trah. Z možem sta se pogovarjala in si odločno rekla, kar bo, pa bo! Že je potrkalo na vrata, vstopil je okupatorski vojak, nato i>a vsi za njim. Preiskali so vse sobe, a k sreči niso ničesar našli. Odšli so po hribu proti Ponikvi. Ko je sneg skopnel, je nekaj bližnjih sosedov poma- galo zgraditi bimker, ki so ga imeli v svinjskem hlevu. Pozneje je bilo v tem bunkerju šest ranjencev, žena jim je vedno prinašala hrano v bunker. Ranjenoi so vsi ozdraveli. Pet jih je šlo za partizani, ostal je le Gusti, ki je pomagal gospodarju pri delu. Po končani vojni je Gusti šel v Celje. Tam se je poročil, še vedno se rad spomi- nja tega kraja, zato pride vsako leto pogledat in obujat spomine. Gospodar je umrl že pred osmimi leti. Žena ima zaradi hudega trpljenja med vojno težke posledice, živčne napade, a nikoli ji ni žal, kar je naredila za narodnoosvo- bodilni boj. DRAGICA LEDINEK, 7.b Osnovna šola EKišana Jereba SLOVENSKE KONJICE št. 13 — 30. marec 1972 NOVI TEDNIK 11. stran Njihovo življenje je materinstvo ^^^^^^ NIKA Marelica ob leseni steni skednja se je razcvetela. Povsod nabreklo brstje okoli Javomikove domači- je. Po ozeleneli trati drob- ni ducat drobcenih piščan- cev za kokljo. Javorniko- va sta ta trenutek bila sa- ma doma. Njuno Treziko sem srečal na poti nav- kreber. Z možem in ot- rokom se je vračala v Velenje. — Veste, mamika mi je rekla, da se moram skri- ti, če pridete. Kam naj se skrijem? Zakaj? Saj je teh enajst otrok tudi mo- lih. Tako hudomušno opra- vičuje svojo zanašaj očo liojo oče Feliks Javomik. — Če SI pa kar naprej okajen, ga je karala Kri- stina. Pa ni bilo jeze v njeniih očeh. Sama toplo- ta. — Sedimo v hiši. Mami- ko boUjo noge, vabi oče Feliks. Sedemo in kramljamo. Kristma in Feliks sta Vitanjčana. Ona enain- šestdeset, on štiriinšestde- set let star. Poročila sta se, ko sta bila Stanko in Ivanka že na svetu. — Mlada je bila moja mamika. Rada sva se ime- la, a so bili oča in žup- nik proti, se je opraviče- val oče Feliks. V hiši, nad tisoč metrov visoko zgorao nad Vita- njem so bila jabolka drobna kot orehi in kisla kot vrisk. Preptistila sta leta 1954 domačijo najsta- rejšemu Stanku, ki je re- vež že umrl, in se z os- mimi otroki preselila v Harje pri Laškem, kjer je bilo naprodaj Martinšikovo posestvo, p>olno sadnega drevja, ki bogato rodi sočne plodove. rvanika, Franci, Marija, Silvo, Štel ka, Slava in Kristina so vsako jesen zasajali zobe v sočna jabolka in jih grizli do pomladi. Potlej, ko so jih imeli dovolj, ni- so bila več tako imenitna. V Harju sta se rodila še dva. Ivan in Sonja. Najmlajša hodi v sedmi razred. Javornikova mamika. Ka- terina Javornik iz Harij pri Laškem. Enajst otrok. Ne. Dvanajst jih je bilo. Marta je imela bratca dvojčka, pa je ob rojstvu umrl. Kako So živeU? Težko, toda v ljubezmi in slogi. Oče Feliks je oglaril in klesal pohorski granit. Med vojno je partizanil. Hišo v Brezjni nad Vita- njem sO kopici otrok dru- govaU partizani. Slavi oče Feliks ni »uradni« oče. Mamika Kristina ni upa- la povedati, da se je njen mož, ki je za Nemce ve- ljal za pogrešanega, ogla- šal kot partizan doma. Iz- mislila si je zgodbo, ka- ko ji je nek neznanec sto- ril silo, pa so Nemci za- pisah, da je Slava Kristi- nina hči, oče pa da je ne- znan. Enajst živih otrok. Štir- je najmlajši so še doma. Prvorojeni je umrl, šest pa se jih je poročilo in imajo skupaj že 18 navi- hancev. Osemnajst vnučk in vnukov, ki jim ne marnjika stricev in tet, ki se motajo dedku in babi- ci okoli nog kot tista pi- ščeta na dvorišču, kadar prid&jo na obisK. Pridejo pa pogosto. Saj ima de- dek tiste najbolj zgodnje češnje, pa sladke mareli- ce, sočne hruške in jabol- ka. In babico ima, ki ima vse tajko zelo rada. Tudi dedka, čeprav se kar na- prej krega, da preveč pi- je. J. KRAŠOVEC KAJ PA ^ ^ ^ f LJENJU LAHKO? Približno s temi beseda- mi je prip>ovedovala o se- bi in o svojih desetih ot- rocih ANLiELA FLAZNIK, doma iz Luč 42 v Zgornji Savinjski dolini. Prijetno se je odpraviti v lepe kra- je te enkratne doline, še posebej pa zato, ker sem vedel, da bom lahko mar- sikaj slišal. Namreč, pri hiši je tudi mlin in žaga. Toda o mlinu in žagi dru- gič, ker temu je v tedni- ku namenjen drug pro- stor, pa tudi gospodar Franc mi je vedel pvove- dati marsikatero zanimi vost, ki jo je vredno zapi- sati. Toda zdaj smo pri muieri Angeli, ki je plovi- la deset (i>roic. Osem jih še živi In takoj se je ve- selo pohvalila, da zeio ra- di priiiajajo domov. Ko sem jo pobaral, kje sta se s Francem spozna ia, sta se oba nasmeimila in namuznila, pa končno le priznala, dn je bilo to povsem enostavno, ker sta pač od mladega bila so- seda. No, in tako sta le- ta 193« stopila pred oltar in si za vse večne čase ob- Ijtioila zvestobo. Franc je bil delavec. Angela pa je skrbela za družmo. Pa je priveikal na svet prvi sin Franc. Za njim se je ro- dila Marija. PriKupno ma- lo dekletce, ki še ni vede- lo za tegobe tega sveta. Toda pri hiši je bil mlin in seveda voda. in mala Marija se je igrala ob vo- di, padla v strugo in uto- nila. Tako so izgubili dru- gega otroka m bolečma matere je nenadomestljiva z besedami. Toda življe- nje teče dalje in pravimo, da čas celi rane. V mate- rinem srcu pa ostane vse zapisano in ni je moči, ki bi bila zoper to svetost, ki je prvo in zadnje v ljubez- ni med materjo in otroci, ki jih je rodila. Za Mari- jo se je rodil sin Alojz, pa spet prva deklica, M je dobila ime po svoji sestri- ci, Mariji. Nato se je ro- dila Angela, pa Ana, sin Joža, Ivvi, pa najmlajša — Jožica, ki obiskuje v Celju irgoviko šolo. Men- da je kar pridna! Tako se je rodilo deset življenj, prvo 1938 in zadnje 1955. leta. Mama Angela se večkrat v pogovoru hudomušno nasmehne in venomer po- udarja, kako otroci radi zahajajo domov. In nika- Angela Plaznik kor ne pozabi pristaviti te- ga, da jih še kar rada kdaj pa kdaj okrega. Pa kar korajžno! In ko pov- prašam za vzrok, mi po- vsem enostavno odgovori, da pač dve generaciji v marsikateri stvari ne pri- deta skupaj. »Mi stan se ne moremo v vsem z mladimi štimati. Zdaj so povsod drugi po- gledi na svet in na vse, kar se dogaja okoli nas. Pa nova moda, pa vse gre hitreje kot preo. Tudi kak šni drugi pojavi pri da- našnjem mladem sveibu mi niso všeč!« Tako je reikla mama An- gela in nam narezala sa- vinjskega želodca in sve- žega kruha, živahne oči se nikaikor niso mogle umiriti in še bi hotele ne- kaj povedati. Raje kot be- sede same, ki piridejo na ustnice, pa se tam ustavi- jo. Oči lažje govore. Toli- ko raznolikosti prinese življenje in to v človeku dozoreva. To mati Angela dobro ve. Med vojno, ko so bili najhujši časi za na še ljudi, je skrbela za ko- pico otrok. In to ji da- nes vračajo s hvaležnostjo in vedo, kaj jim pome- ni mati. Zdaj, ko so po svetu, domala vsi priskr bljefni m pri kruhu. Ko niso več odvisni od lju- beče materine roke. Mati pa je ponosna. Sa- ma je omenila, da je zna- la biti tudi stroga, še da- nes zna zastaviti prenedca- tero besedo bolj trdo, to- da san:ia v sebi dobro ve zakaj. In to vedo tudi vsi njeni, ko jim je delila nežnost in za kar se zdaj v zahvalo vračajo v do- mače gnezdo. DRAGO MEDVED ... zmikavte, tatove, krl- voprisežnlke, lažnike, go ljufe so privezovali na sredi trgov k prangarjem^ da so Jih videli' In sra- motid tržani In kmetici... Tako v srednjem veku. Povprašajte svoj samou- pravljalski čut, svoj oseb- ni moralni kodeks: Koga iz današnje zgodbe bi privezali k sramotnemu stebru? Bodite porotnik In nam sporočite svoje mne- nja... . -^v, DELAVČEV DOPUST No, matura je za mano, je v v2idi hom olajšanja pomislil delavec Tine, se zleknil po kavču, prižgal radio in začel kovati nove načrte. Med glasbo in kozarčkom vina, s katerim mu je po- stregla žena, najprej enega, pa še ene- ga, je i>odoživljal pretekle tedne. Vse leto je dajal na kupček nekaj nrdečihn, da je bila njegova Marina, ki je letos napravila gimnazijo, a je obleko rabila že prej, za maturantski ples, srečna Pa mu ni žal, še zdaleč ne, ponosen je bil nanjo, ko je bila drugim enaka, če- prav ga je to stalo kar čedne denarce. Okoli 200.000 starih ;>džokov«; pa je bilo vseeno lepo gledati mladost, ki še ne pKJzna skrbi . . . Rad bi še peljal di-uži- no na morje, letos pa čisto zares. Lan- sko leto niso bili, ker so si opremljali stanovanje, vsega naenkrat j>ač ne zanorejo . . . Tako je premišljeval de- lavec Tine in se v p>onedeljeik povzpel v drugo nadstropje njihove upravne hi- še, da poizve na sindikati!, kako in kaj. Tu So mu povedali, da je že skoraj vse rezervirano, da se naj oglasi čez nekaj tednov, če bo kdo odpovedal. Po mizi je udaril delavec Tine, ker se je spomnil na deklaracije o delavski ena- kosti, odločanju in samoupravnih do- govorih. Zato je udaril. Tovarišica se ga je ustrašila in dejala, naj pride na- slednji dan, da bodo že kako uredili Zadovoljen, da je z odločnostjo uspel :n srečen, da parole niso samo parole, ampak enakost v kolektiivu resnicaio je, je naslednjega dne s smejočim obra zom vstopil in tovarišica s sindikata mu je razložila, da je med tem časom že odpovedal ta in ta, zato je lesena hišica za štiričlansko družino tega in t^a meseca za deset dni na razpolago. Pripotoval je zjutraj in njegova hi- ška se je že kopala v soncu. Bila je majhna tri krat tri metre, a delavec Tine si je mislil, za deset dni ho že do- volj. Se predno si je vse dodobra ogle- dal, je že zdrknil v morje. Opoldne jo je mahnil iz obale proti hiški in la- čen, kot je bil, je mislil na dobro ko- silo. Pa ga je pričakala razjarjena že- na, ker ji je kolektiviu kuhalnik odpo- vedal, ker ni vode. Kosila ni bilo. Z lačnim trebuhom sta s sinom zaorala v morske valove, ki sta jih sekala z ve- liko željo pO dobri večerji. 2enka se je znašla in zunaj na roštilju spekla če vapčiče. Zadovoljni so odšli spat. Nekaj dni je tako mimio, medtem so spoznali druge člane kolektive. One iz uprave, ki pa niso biU nič neprespani, čeprav so popivali dolgo v noč. Nobe- nih pritožb Tine ni čul, on sam pa je bil nezadovoljen, zato je sklenil priti stvari do dna. f»ostal je na dopustu detektiv, ker si je vzel »vodilnega« iz podjetja na piko in mu pričel slediti ze takuj na začetku je opazil, da on ne stanuje v nobeni leseni hiški. Nje gova je bila zidana in lepo siknta pod borovci. Bil je tako predrzen in je še va- njo pokukal. Ugotovil je, da je to kom- pletno stanovanje z ločeno kuhinjo, dnevno sobo in dvema spalnicama ter kopalnico s tušem. »Kako?« si je rm slil Trne, »vode ja ne smejo trositi, ker jo za dnevno rabo primanjkuje?« Se več takih stanovanj je odkril Tine. detektiv ;nea dopustom, a v njih ni zasledil nobenega delavca. V njih so dcpustovali »višji«. Ko je vse to do- gnal, mu še nekaj ni bilo jasno. Kje se kopajo, vendar? še jim ;e sledil opre zoval in videl tudi marsikaj očem skri- tega, a spet je o.supnil. Imeli so lastno plažo. Oni. Dovolj mu je bilo vsega, kuhanja v kumiku, negodovanja žene, pograbil je vse skupaj in jo s prvim avtobusom odkuril pro+i domu šbšid obsedli v zimskem, miru zavrta kri je med otroci blokov- skega naselja pričela hitre- je biti. Beseda je dala be sedo, neporavnani računi so nekega dne privreli na dan. »Aha. zdaj ta pa imam, ti si me enkrat zmerjal, zdaj pa boš do- bil ta svoje« in že je paa la klofuta, najprej ena, po tem še ena. Dvoboj se je pričel, ker oklofutani klo- fute m hotel »požreti«. V rokah je držal majhen us- njen trak in se branil pred veliko močnejšim nasprot nikom. Mlajšemu je prišel na pomoč še starejši brat in klopčič je bil zabavno zavozLjan ob navzočnosti mladeži iz vse soseske. Vpitja je bilo dovolj, hude krvi še več, zmerjanja tu di, dokler se ni našla še »dobrotljiva gospa«, ki fe držala s fantom iz »njene ga« bloka. Bila je toliko prizadevna, da je pomaga la z navodili^ kako naj kdo koga in sploh se je spo znala na te reči. Ker fant IZ »njenega« bloka m zma- goval (kdo bi ob nedolž- nem pretepu sploh lah>co pripisoval komu zmagaj, je od nekje privlekla aoig usnjen pas ter ga vrgla nesojenemu zmagovalcu. Vmes se je pošteno pridu šila tn navijala za »njene- ga«. Ker ni zmagoval niti s pomočjo njenega pasu. se je čutila užaljeno in je fanta na koncu ozmerjala z revo. Klopčič hude krvi se je počasi razvozljal, med bo- jevniKoma tudi m manj- kalo joka, ihte m jeze ter povračilnih groženj tudi ne . . A otroci so drugi dan že vse pozabili in bili spet mali srčkani poredne- ži ter mamini pridni an- gelčki. »Dobrotljiva gospa« pa vsega ni pozabila. Z grmo- vitim glasom je prišla to zit materam treh jictelt' nov, od katerih je bil po njenem kriv samo edf.i. veste tisti, saj veste, tisti huligan . . . Sama pa je bila čista kot novorojeni teliček, če- prav je nedoli^nerti fan- tovskemu pretepn prav ona prilila ognja. Mož srednjih let, ki je vse to videl in slišal se je upravičeno pridušal, ko je rekel: »Z užitkom bi vzel pas, ki ga je ženska vrgla otroku in jo pretepel. Na- mesto, da bt otroke pomi- rila m jih ločila, pa je nji- hovo mrznjo samo podpi- hovala. Kako naj učimo otrok strpnosti, ko pa smo sami najslabši. Nazgal bi io za podpihovaiTje. za najslabši vzgled otrokom«. Je kaj napak, če mu da- mo prav? ZDENKA STOPAR OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD ^\^\ mini reportaža SKRAJNA MALOMARNOST Tisti, ki so doživeli zadnjo vojno, se stresejo ob zvokih siren, ko se sporni njajo letalskih napadov in oglušujočih treskov bomb. Tudi sedaj večkrat, pre- večkrat slišimo sireno. Ne zaradi bomb, ampak zaradi požarov. Ognjerm nevarnost je najhujša na Primorskem, toda tudi na celjskem območju so v tem času redki dnevi, ko ne bi zabeležili požara. Gozdnega seveda. Kdo je povzročitelj tolikšnega šte- vila požarov? Odgovor je preprost: skrajm malo- marnost, neprevidnost in nemogoč od- 710S ljudi do lastnega in družbenega bo- gastva ,do svojega in tujega življenja. Pokukali smo v kazenski zakonik, kjer obravnava 268. člen takšen naslov: »Povzročitev nevarnosti za življenje in premoženje s splošno nevarnim deja- njem ali sredstvom«. Zagrožena kazen je strogi zapor do deset let. V nedeljo opoldne je MIHAEL GAB- ROVŠEK, doma v Pongracu, zožgal su- ho travo na travniku, ki ni bil poko- šen že tri leta. Ogenj je zajel pet hek- tarjev površine. Preko 60 prostovolj- nih gasilcev in ljudi iz okoliških kra- jev je gasilo požar in tako preprečilo, da se Tti razširil v globino gozda. Za povzročitelja požara v gozdu K K Žalec v Lembergu, občina Šmarje pri Jelšah, še poizvedujejo. Zgorelo je de- set arov suhega listja in trave. Ogenj se je nevarno približal tudi s slamo kri- ti stanovanjski hisi MIHA.ELA ZIDAR- JA. Stopil je na lestev in pričel poliva- ti streho z vodo v strahu za domačijo. Padel je z lestve in si zlomil nogo. MIHA HRIBERŠEK, iz Tomaža nad Vojnikom, je zjutraj zažgal suhe veja na robu gozda in odšel. Jasno, ogenj se je razširil in zajel pet hektarjev. Zgorela sta listje in trava. Na jK>moč pa so prihiteli gasilci iz Vojnika in Ce- lja. Ne samo škoda zaradi požara, po- memben je tudi denar, ki so ga s svo- jo intervencijo nujno potrošili gasilci. Prevoz, obraba materiala, voda, porab- ljen čas in vse drugo bi lahko sešteli, številke bi bile velike. In kdo bo to plačal? Mi, mi vsi. Razumljivi so poža- ri na oddaljenih kmetijah, ko vanje trešči strela, toliko bolj nerazumljivo pa je, če odrasli k^irijo v gozdu ali nje- govi bližini, čeprav bi se lahko-zaveda- li, da se ogenj hitro širi in kako ne- ustavljiva je njegova sila. M. Seničar V nedeljo sta ponovno obiskala poročno dvorano v Celju MAKI.IA in ANTON .IA(iF;il iz štor. Praznovala sla svoj zlati jubilej, saj sta se poročila pred petdesetimi leti v Šentjer- neju na Dolenjskem. Zdaj živita v Štoraii v hiši, skupaj z edinim sinom. Anton ,je bil v železarni livar do W!i3. Na svoji živl.jen.jski poti sta vetlno veodarskega potenci- ala pa je predlog, da tudi v šmarski občini sprejme- jo družbeni dogovor o šti- pendiranju tn kreditiranju učencev in študentov. Druž- beni dogovor naj bi postal osnova za načrtnejšo in dol goročnejšo kadrovsko politi ko, kot eno izmed primernih in skupnih nalog vseh no- silcev samoupravnega dolo- čanja. Uresničevanje družbe- nega dogovora bo preprečilo dosedanje zanemarjanje in- telektualnih potencialov s čimer je občina v preteklo- sti izgubljala dobršen del strokovnjakov RavTio družbe- ni dogovor bo omogočil, da bodo v nadaljevanje izobra zevanja zajeli vso talentira- no mladino ter jo usmerjali na tista študij.ska področja, ki so za nadaljnji družbeno ekonomski razvoj občine naj- pi,)membnejša. še zlasti pa velja ob Smar- !ykem družbenem dogovo- ru o štipendiranju ter dode- ljevanju kreditov študentom poudariti to, da sprejetje te- ga diogovora, na podlagi ka- terega se bo formiral pri skupščini štipendijski oziro- ma posojilni sklad, ne po- meni, da je to v bodoče edini in osnovni nosilec šti- pendijske politike v občini. Organizacije združenega de- la ostajajo še naprej osnov- ne nosilke štipendiranja za lastne pK)trebe, zato le-le 7/lružujejo le del svojih sred.stev (2 odstotka od brut- to osebnih dohodkov), kijih sicer namenjajo za potrebe izobraževanja. Sprejetje družbenega dogo- vora o štipendiranju in kre- ditiranju pomeni za šmar- sko občino velik korak v uresničevanju naporov ter skupnih prizadevanj za hit- rejši ekonomski in družbe ni napredek z lastnimi sila- mi. B. STRMCNIK mali intervju Sprašuje: Štefan Žvižej Od.novarja: Milena štokojnik, predmetna učiteljica z Osnov- ne šole Vojnik, predsednica Prosvetnega društva »T. Tom- šič« Strmec in članica repu- bliškega predsedstva ZKPOS. Vprašanje: Kaj pomeni za vaš kraj Prosvetno društvo »Tone Tomšič«? Ali je to društvo še potrebno? Odgovor: Naše dru- štvo je odraz želje tn kultur- nih potreb vseh prebivalcev krajevne skupnosti Strmec, sicer bi društvo že 2!sdavnaj propadlo. Kljub temu, da ni bila njegova dejavnost takš- na, kot bi si želeli, je bilo v svoji osnovi vedno z ljudmi, ki so se želeli kulturno udej- stvovati. Manjkajo pa nam ljudje — strokovno siX)sobni in oplemeniteni z ljubeznijo do kulturno-prosvetnega ama- terizma. Upamo, da bo odslej nekoliko bolje, saj delamo z roko v roki z vsemi terenski- mi organizacijami. Vpra.šanje: Omenili ste sku- pno delo vseh družbeno poli- tičnih or.!5anizacij kraja. Kako gledajo na vaša prizadevanja prav te organizacije? Odgo- vor: Smo del dejavnosti naše krajevne skupnosti, ki se za- veda, da je dolžna skrbeti za zadovoljevanje potreb — tudi kulturnih. Tudi Socialistična zveza nam pomaga, zlasti pri pripravljanju proslav. Skrat- ka, tu je vse v najlepšem re- du! Vprašanje: Kaj je po vašem mnenju najnujnejše za dobro delo društva? Odgovor: Pred- vsem je važna organizacijska utrditev društva. Tu mislim tudi na številno članstvo, ki je osnova za vrednotenje vsa- ke organizacije. V prihodnjih mesecih bomo pristopili k si- stematičnemu pridobivanju članstva ter strokovnih sode- lavcev. Ustanovili bomo mo- ški pevski zbor, pripravili ne- kaj predavanj ter klubskih ve- čerov in ne nazadnje bomo pripravili proslave ali pa na njih sodelovali. Vprašanje: Vi ste članica repu- bliške.^;a predsedstva ZKPOS. menile, da ta organizacija opravlja svojo funkcijo — pri- merno za današnji čas? Od- govor: Moti me predvsem to, da se ta široka organizacija preveč ukvarja s kulturnimi vprašanji »v višjih sferah« in je odmaknjena od vsakdanje- ga dogajanja na tem področ^ ju. Vsi dobro vedo, da je nje- no mesto med delavci — sa- moupravljale!; raziskuje pa nekje visoko in razpravlja o stvareh, ki ne sodijo neposre- dno v njeno delo. Več bi mo- rala skrbeti za vzgojo stro- kovnih sodelavcev, režiserjev, zborovodij in drugih prepo- trebnih ljudi. Njeno mesto je torej v »bazi«, kot to radi po- udarjamo, med delavci in kmeti, povsod tam, kjer se čuti potreba po kulturnem udejstvovanju. želim, da bi ta organizacija pomagala raz- vijati slo po kulturi tako da- leč, da bi bila v .?mislu latin- skega izreka »kruha in iger« želja po materialnih dobrinah enaka želji po kulturnem udejstvovanju — aktivnem in pasivnem. Vpra.šanje: Kakšne so vaše osebne želje? Odgovor: Mor- da bo izzvenelo nekoliko sme- šno, vendar si osebno želim, da bi ideja .samoupravljanja postala resničnili mi. so bila vedno in vedno tudi bodo. »Kavbojke«, pisane srajce, dolgi lasje in še mnogo zunanjih efektov, ki jih ima vsaka mlada generacija, vse to je minljivo. To so le trenutki neke resničnosti. Težko pa bi bilo, če bi bilo tako minljivo in res samo trenutno tudi nekaj drugega. Gre za vrednotenje vsega dobrega, naprednega, po- štenega. Vsega, kar nas vodi v nenehen razvoj, v uve- ljavljanje človeka kot nosilca tega razvoja. Gre za vred- ne lerije pridobitev preteklosti in za aktiven odnos do sedanjosii. f.av to dvoje, zadnje. Je neredko najbolj problemaiično pri m'adih ljudeh. Vsaj tako mislijo nekateri starejši. RazHčna so mnenja o današnji mladi generaciji, o tem, kako pojmuje, spoštuje, vrednoti preteklost in revolucijo in kaj črpa iz njs. In koliko in kaj lahko prispeva v seda- njosti. Kakšne so znsčilnosti mlade generacije in kakšne so možnosti uveljavljanja mladih ljudi? Kje bi morali narediti več, kot smo? Kaj pomeni narodnoosvobodilna borba danes — še posebej mlademu človeku? Kaj je tisto konkretno, za kar se danes borijo mladi ljudje? »Tedaj sto se borili za svobodo, proti okupatorju, za boljšo družbeno ureditev,« pravijo danes mladi starejšim. Danes vse to imamo. Za kaj se potem naj borimo mi? Dejstvo je, da borba dan_:S, kot pravimo, da revolucija še vedno traja, ni tako nevarna, koi je bila nekoč, je pa prav tako pomembna za bodočnost naše socialistične družbe. Saj jo že vedno gradimo. Torišča borbe so dš'ugje. V delovnih kolektivih, na vasi. V krajevnih skupnostih. V skupščinskih dvoranah. Povsod tam, kjer težimo za dobro našega člo- veka. Takšna borba, takšna dolgotrajna revolucija pa za- hteva znanje, napor vseh sil in ne nazadnje tudi vredno- tenje doseženega in ciljev, ki smo si jih zastavili. Samo- upravljanje imamo, vendar še ni tako razvito, kot bi želeli. Kako danes sodelujejo mladi ljudje v samoupravljanju, v Ciganih upravljanja, prav tam, kjer poteka največja borba za uveljavljanje poštenih in naprednih ciljev. O tem in drugem smo se pogovarjali za »okroglo mizo« v n.-išem uredništvu pretekli teden. Da bi bil pogovor čimbolj pester in bogat, smo po- vabili v naše uredništvo starejše in mlajše tova- riše. Tako, zaradi strukture; no, predvsem pa zaradi te- ga, da bi se lahko pogovorili o dosežkih iz preteklosti, ka- ko gledajo nanje tisti, ki so jih izborili, in tisti, ki jih danes uresničujejo oziroma nadaljujejo. Nikakor nismo hoteli —- in to se je pozeje tudi uresničilo — .da bi šlo za našo »okroglo mzo« za »spopad med generacijama«. Predvidevali smo, da bomo ob mislih starejših in mlajših o istih problemih laže potegnili neko črto. Razumljivo je, da je ostalo še rnnogo nedorečenaga. Kljub temu pa je bilo v tem krogu povedanih nekaj zelo jasnih in konkret- nih stališč do omenjenih vprašanj. Povabili smo deset ljudi, od tega večinoma mladih, ki delajo v mladinskih organizacijah na območju bivšega celjskega okraja. Nekateri so se upravičili, drugi niso. Pogovora pa so se udeležili predvojni revolucionar in organizator SKOJ-a, borec in povojni družbeno politični delavec PETER ŠPRAJC, predsednik občinske konference Zveze mladine zalec, JANEZ KROFLIC, predsednik aktiva mladine tovarna nogavic Polzela, MILAN PUR, predsed- nik Zveze mladine v p'.)djetju Komos Slovenske Konjice, ROM.-lN PADEŽNIK, in dijakinja pedagoškega šolskega centra, MARIJA ŠTUKELJ. S strani našega uredništva pa so bili navzoči glavni in odgovorni urednik JOZE VOL- FAND, pomočnik urednika JURE KRAŠOVEC in novinar ,Mtt4.Ii^aENICAB. __________ Skrb za delovnega človeka! Skrb za mladega človeka! Kako? Na kakšen način? S čim? Večkrat sem se pogovarjal z ljudmi, starši mladopo- rocencev, ki so dejali približno takole: »Za doto smo mu zgradili hišo, njej so dali pa avto- mobil. Pa še kakšen milijcnček b) tudi kapnil zraven. Vse sin.) mu dali, da bo lahko začel življenje.« Je to res? So mu res dali vse, da se lahko vključi ▼ to življenje? V večini primerov so bili ti mladoporočenci brez poklica in brez ustrezne izobrazbe, da bi se lahko zaposlili tako, da bi vzdrževali hišo in avtomobil. Ni vse v tem nekomu dati nekaj na krožniku, hkrati pa prezreti obstoj možnosti, nujnih za delo in ustvarjanje novega. V skrbi za delovnega človeka bi morala biti izražena predvsem skrb za pogoje in okolje, v katerem bo lahko sam ustvarjal. Sam sebi s svojim delom gradil boljšo bo- dočnost. Kaj pomaga mlademu človeku pravilnik o dode- ljevanju stanovanj, ki določa, da bo dobil stanovanje potem, ko bo deset let v tovarni? On rabi stanovanje se- daj, v trenutku, ko se je poročil m dobil otroka. Osebni dohodek pa mu tega ne omogoča. Kaj pomaga delavcu po- čitniški dom tovarne ob morju, če pa njegov osebni do- hodek 1.400 dinarjev potrebuje štiričlanska družina? Skratka, skrb za človeka v tem, da bo imel vse mož- nosti napredovanja. Kakšno je gledanje mladih ljudi na našo samouprav- no družbo? To je bilo prvo področje, o katerem je stekel pogovor. JANEZ KROFLIC: »Lahko rečem, da imajo mladi veliko zaupanje v današnjo družbo. 2elijo se vključevati v reše- vanje vseh problemov, ki se porajajo. Tako menim zato, ker sem prepričan, da moramo biti mladi življenjsko za- interesirani za našo sedanjost in za nadaljnji razvoj druž- be. Možnosti za vključevanje in uveljavljanje pa so manj- še. Kje je vzrok? V preteklosti smo premalo skrbeli za usposabljanja mladih ljudi, da bi se ti lahko resnično aktivno vključevali v probleme družbe. To pomeni, da smo bih v Zvezi mladine premalo učinkoviti pri soustvarjanju naše družbe. Ce že govorim o zainteresiranosti, moram reči, da obstaja tudi nezainteresiranost, da mlada genera- cija uporablja svoj prosti čas na drugih, manj pomemb- nih področjih. Ali pa sploh ni angažirana. Jasno je, da se mladi združujejo tam, kjer imajo možnosti za delo. Tam^ kjer tega združevanja ni, mladi zahajajo drugam,« PETER ŠPRAJC; »Splošna ugotovitev je, da so mladi zainteresirani za samoupravno družbo, vendar je ta zain- teresiranost ponekod zelo zameglena. Nivo zobrazbe mla- dih je zelo različen, V določenem delu, nekaj let nazaj, je bila tu vse premala sistematična aktivnost Zveze ko- munistov in sindikatov. Delo bi moralo biti bolj organi- zirano in manj suhoparno. Vmešavali so se tuja ideologi- ja in razni ekscesi v naši družbi. Mlad človek, ki pride iz šole, je za enakopravnost, pravico, starejši pa se zme- raj ne držijo tega in tako začne mlad človek izgubljati za- upanje v samoupravljanje.« Res je, da so slabi primeri vedno bolj očitni od do- brih in da jih povsod obširneje obravnavajo. Mladega človeka najrazličnejši negativni primeri bolj prizadenejo in pod njihovim vplivom prerad daje pavšalno oceno sta- nja in dogodkov. Zato se mnogi med njimi preveč zapro vase z mišljenjem — saj se ne izplača. ROMAN PADE2NIK: »Mladega človeka ob prihtxlu v podjetje nihče ne spozna s samoupravnimi akti. Zanje ve le ozek krog izobraženih ljudi. Ce bi se začel vzpenjata proti vrhovom, bi ga ovirali. Ce pride mladenič s kme- tov, ne ve za sindikat ali druge organizacije v podjetju. Zato ni čudno, če meni, da je sindikat samo za organi- zacijo izletov. Na sestanek ga ni, na izlet pride. Včasih tudi ni mogoče raziuneti vsega. Na primer: dva delavca s enako kvalifikacijo, samo da ima eden 30 let delovne do- be, drugi pet let. Mlajši delavec je imel višjo osnovo za osebni dohodek. To mi ni šlo v račun, sedaj sem se pa navadil. Mladi v našem podjetju hodijo v tečaje, starej- ši ne. Zakaj, ne bi znal odgovorit:.« MILAN PUR: »Soglašam. Mlad delavec je ob prihodu v podjetje vse premalo informiran. Ko sem sam prišel v tovarno, so me postavih pred stroj in rekli: »Glej!« šti- rinajst dni gledam stroj, nihče se ne zanima zame. Potem sem pričel popravljati, kakor sem vedel in znal. Orodje sem dobil šele po dveh mesecih, prej pa sam si ga izpo- sojal. Pri volitvah novega mladinskega odbora so spra- ševali, kdo bo delal. Vsi so rekli, da bodo. Sedaj delamo samo trije. Na sestankih delavskega sveta govorijo samo starejši, mladi pa kimajo.« ROMAN PADE2NIK: »Ce nisi seznanjen, tako ne moreš diskutirati.« MILAN PUR: »Večina dela samo za plačo. Danes gleda mlad človek, da »odpika« osem ur in je nato prost za svojo zabavo.« Ali mlad človek — morda tudi drugi — dela samo za osebni dohodek? Mnenja so se delila. JANEZ KROFLIC: »Mislim, da imajo mladi možnosti za uveljavljanje, če so aktivni in sposobni. Normalno je, da se hoče izobraževati, saj so v tem možnosti napredo- vanja. Na svojem delovnem mestu bo delal več in tako bo koristil sebi ter skupnosti. Njegove možnosti soodločanja so večje. Ne morem verjeti, da dela mlad človek samo za oseben dohodek in nič drugega. Izobraževanje je nujno in mladi morajo povedati tisto, kar menijo, da ni pravilno. Tudi izobraženi nimajo vsi interesa za borbo, se nikamor ne vključijo.« MARIJA ŠTUKELJ: »Mladi le nism') tako nezainteresi- rani, kot hočejo to nekateri dopovedati. Hočemo, da sami nekaj ustvarimo s pomočjo starejših, da se uvelja- vimo v družbi in zasedemo svoja mesta. Mislim, da oseb- ni dohodek ni osnovna vez človeka s podjetjem. Hudo je za mladega, ki pride v podjetje, vidi napake, v šoU pa je slišal povsem dmgače. Pojem samoupravljanja še mar- sikomu ni jasen. Starejši so pogosto krivi, da imamo mladi negativen odnos do družbe. Pri nas na šoli sta pro- .grama Zveze komunistov in mladinske organizar-ije pre- malo jasna. Za to ni kriv mlad človek.« ROMAN PADEzNIK: »Delavec, ki mu je osebni doho- dek v podjetju edini zaslužek, se bo bolj zanimal za sa- moupravljanje kot tisti, ki dela še doma na kmetiji.« PETER ŠPRAJC: »Samoupravljanje je naš cilj, vendar so v njem razlike. Zamislimo si ga v Metohiji, zagorski vasici ali v okolici Celja. Reč:eno je bilo, da je osebni do^ hodek osnova. Ce bi bilo v podjetju, kjer je slaba plača, rivalstvo in podobno, prav gotovo ne bi delal z zado- voljstvom. To se pravi, da je potrebno odnose med ljud- mi ,piliti' še naprej.« št. 13 — 30. marec 1972 NOVI TEDNIK 15. stran REVOLUCIJA ŠE TRAJA ^ MLADI IN PRIHODNOST REVOLUCIJA ŠE TRAJA — MLADI IN PRIHODNOST REVOLUCIJA ČRPANJE IZ PRETEKLOSTI Revolucija povezana z borbo za svobodo je za nami. To je bila revolucija v ozkem pomenu besede, tista, v širšem, pa .še traja. V tem 3m.3 si bili edini za »okroglo mizo«. Vendar, kaj je nekoč vodilo starejše in kaj danes mladi črpajo iz te bližnja preteklosti, iz vojnih revolucio- narnih izkušenj, iz povojnega obdobja? PETER ŠPRAJC: »Star sem bil sedemnajst let, ko sem že bil vključen med starejše. Ti so mi pripovedovali o velikih ciljih. Bil sem pripadnik tega razreda, bral sem knjige, se udeleževal sestankov. Mladi smo se vključiU med starejše, ker smo čutili, da gre za eno samo borbo. Osvojili smo idejo, v katero smo verovali. Vedeli smo. Milan Pur da gi-e za pret>brat v družbi. In sam, kot mlad človek, sem imel možnosti, pogoje, da sem se vključil. Poleg tega nas je vodil nagon samoohranitve. Res pa je, da boš bolj sposoben, če si izobražen. Danes pa vidimo v našel šol- st\'u, da je marsikdaj drugače, čeprav tega ne mislim posploševati.« JANEZ KROVLIČ: »Mladi črpajo iz revolucionarne pre- teklosti predvsem te vrednote, da je bila med ljudmi neka čvrsta ideja, ki so jo sprejemali in vanjo verovali. Vred- notimo njihovo voljo, brezkompromisno predanost, vemo, kakšne fizične napore so preživljali, da smo dobili svo- bodno domovino. Tudi danes imajo mladi iste ideje da bi domovino ohranili varno in da bi jo še naprej gradili.« MARIJA ŠTUKELJ: »Preteklost starejše generacije mla- dim mnogo pomeni in mislim, da iz nje črpamo velike ideje. Hkrati s tem pa je res, da so mladi večkrat zbe- gani, da iščejo resnico in vidijo pomoč tudi na napačni strani. Kakšne so posledice vemo. Menim pa, da mladi Marija štukelj izredno spoštujejo revolucionarno preteklost. Več bi pri tem lahko naredili tudi profesorji zgodovine, ki bi morali več govoriti o osnovnih idejah, o vsem, kar je vodilo naše Ijvidi v borbi in manj o letnicah. Te največkrat zbežijo mimo.« ROMAN PADEŽNIK: »Tudi sam menim, da mladi lju- dje zelo spoštujejo revolucionarno preteklost in da iz nje črpajo ideje. Vendar gre za pravilno usmerjenost današ- nje revolucionarnosti pri mladih ljudeh.« MILAN' PUR: »Mladim veliko pomeni preteklost. Med drugim tudi lepo bodočnost in izkušnje za nadaljevanje dela, s katerim bi radi dosegli svoje cilje. Vendar mladi vse prepogosto mislijo, da imajo le starejši, ki so preži- veli marsikaj, edinole prav. Morda se prav zato na se- stankih ne oglašajo. Ne upajo si.« ROMAN PADEŽNIK: »Gre za bojazen. Upali bi si, samo da je premalo povezanosti. Mladi so še vedno pre- malo organizirani.« JANEZ KROFLIČ: »Med narodnoosvobodilno borbi) se je mlad človek organiziral in ni čakal, da ga bo kdo našel.« PREMALO VEDO O ZVEZI KOMUN Mladi in komunisti so vedno stopali skupaj. SKOJ m komunistična partija. Zveza mladine in Zveza komuni- stov. Kako je danes, ko mnogi mladi ljudje po uspešnem delu v mladinski organizaciji stopajo v vrste komunistov? Kako mladi čutijo organizacijo Zveze komunistov? Tu in tam so mladi ljudje mnenja, češ, poglej, komunist je, pa govori ali dela takole, če nas komunisti tako učijo ali nam dajejo takšen vzor, kaj naj iščemo v njihovih vr- stah? Takšna so vprašanja, ki si jih mladi postavljajo na šolah in v delovnih organizacijah. Postavljajo ,iih nekate- ri, tisti, ki jih je zelo zabolela krivica ali pa težak boj do resnice. V Zvezi komunistov žal vse prepogostokrat vidijo posameznega komunista — njegove napake in te isposta- vijo pri ocenjevanju delovanja celotne organizacije. MARIJA ŠTUKELJ: »Odnos mladih do Zveze komuni- stov je pozitiven, ker vidijo v njej organizacijo, katere člani postanejo s ponosom in v njej laže uveljavljajo svoje mnenje. Zato ker jih obkrožajo komunisti. Zato, ker je razprava odkrita. Žal pa mnogi mladi premalo vedo o pro- gramu organizacije. So primeri, ko komtmist ne pozna osnovnih idej in nalog'. Marsikdo je postal član Zveze ko^ munistov zaradi osebnih koristi, da naredi maturo, da bi ga bolj upoštevali. To moti druge. Vendar poudarjam, da ima večina mladih pravilen odnos do ZK. Ne glede na posamezne ekscese.« ROMAN PADEŽNIK: »Sprejet sem bil v Zvezo komu- nistov, vendar doslej ni bilo nobenega sestanka. Tako lahko ostaneš komunist samo na papirju. Samo to.« MILAN PUR: »Moram reči, da se tu in tam mladi otepajo članstva v Zvezi komunistov prav zaradi tega, ker se zavedajo, da bodo imeli večje dolžnosti. Ponekcxl na podeželju pa še tudi zaradi verskih predsodkov.« Dejstvo je in ostane. Posamezni ekscesi so preveč na pihnjeni in t-o vpliva na mladega človeka, ki si ne more ustvariti jasne predstave o em, kako pomembno je, da sama organizacija izloži in obsodi tiste, ki zanjo niso pri- merni, ker niso bili takšni, kot zahteva program. Janez Kroflič in Peter špra,jc KAJ ŠE NAREDITI? Jasno je, da simo se v dolgem pogovoru na koncu za- ustavili pri vprašanju — kaj narediti, kako bolje delati, kje so osnovna področja, na katerih bi mladi, glede na to, da revolucija še vedno traja, morali narediti več, kot so, in kje mladi najbolj občutijo to trajanje revolucije. MARIJA ŠTUKELJ: »Zveza mladine bi morala več časa posvetiti reševanju problemov mladih ljudi. Ne gre samo za tiste značilne, če hočete probleme materialne narave. Več časa bi morali imeti tudi za tiste, ki se porajajo v mladem človeku samem. Aktivom gre včasih vse preveč za denar.« MILAN PUR; »Morda gleda mlad človek preveč samo v lastno korist in premalo v korist organizacije. Lahko bi v njej delaU vsi, ne samo predsednik, tajnik in blagaj- nik. Organizacija ne more tn ne sme biti samo za organi- zacije izletov.« ROMAN PADEŽNIK: »Mladiiici si predstavljajo mla- dinsko organizacijo predvsem kot športno in ne politično Di^anizacijo.« JANEZ KROFLIČ: »Nekoliko drugtiče gledam na te (xi- nose kot tovariši v proizvodnji. Prav gotovo je, da ima mladinska organizacija pravico do reševanja socialnih vprašanj mladih. Mora biti prisotna pri poUtiki nagraje- Roman Padna nasprotja še ved- no niso premagana.« PETER ŠPR.A.JC: »Strinjal bi se z Janezom Krofličem, da je potrebno več graditi prav na področju idejnosti mla- dih ljudi. Nemogoče jih je zastrupljati z raznimi kulturni- mi dosežki, ki naj bi predstavili našo preteklost. Ne mo rem se strinjati z »Rdečim klasjentr<. »Maškarado«, »Mrt- vo ladjo« in sploh z vsem, kar predstavlja črnobelo pri- kazovanje razmer in človeka. Nemogoče je, da izpuščamo iz rok tako pomembne stvari in dopuščamo, da si prav ob takšnih primerih mlad človek ustvarja svojo predstavo. V kinematografih je največji odstotek ameriških filmov, ker so najcenejši. Ne smemo gledati na ceno, kadar gre za vzgojo in usposabljanje mladega človeka. To pomeni bodočnost in nadaljevnje naiiega dela.« M. SENICAR BRONKA ŠPORN, predavateljica slovenskega in angle- škega jezika na osnovni šoli Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah: »Mladina se za revolucionarno preteklost zanima in jo podoživlja. Na naši šoli je tej temi dan še poseben poudarek, saj v šolskem listu Rast ob Dravinji zasledimo veliko sestavkov na to temo. Letošnja majska številka pa bo v celoti posvečena naši revolucionarni preteklosti. O mladini mislim najboljše in sem velik optimist, ko jo gledam. Da bi le ostala taka, kot je sedaj! Malo je že razvajena, a kaj, ko raste v pogojih, ki so bili nam tuji. Ne smemo ji naprtiti vsega slabega, kar se okoli nas do- godi. Jaz ji preprosto zaupam, pa je.« FRAN.JO TIČ, ravnatelj osnovne šole Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah: »Mislim, da ima naša mladina do revolucionarne preteklosti pozitiven odnos. Lahko pa bi bilo v osmih letih šolanja, ki ga mora opraviti vsak naš .ičenec, snovi iz revolucionarne preteklosii še vec, zlasti v nižjih razredih. O mladini s(xiim najboljše in daleč je od tega, da bi jo kritiziral. Res je, da je malo razvaje- na, tako sodimo zlasti mi starejši, a gledati jo moramo z očmi današnjega časa in današnjih možnosti, če mladi- na več zahteva, ji moramo več dati. čisto preprosto kajne?« GENERACIJE IN CILJI REVOLUCIJE Petdeset let na.šega revolucionarnega razvoja je ena sama veriga nanizanih epohalnih ciljev, ki v.si brez od- stopov vodijo k enemu samemu marksističnemu cil.ju — v brezrazredno družbo. V vsakem obdobju je bila predvsem mlada .gene- racija nosilec uresničevanja idejnih zasnov vsakokratnih revolucionarnih ciljev. Kar je nagrmadila starejša generu- cija z izkušnjo svojega boja v nove programe, .je mlada generacija s svojim poletom. y, revoliif ionarnim bistvom mladosti same spremin,jala v naskoke, .juriše, v konkre- ten brezkompromisen boj. Spomnimo se samo skojevcev, n.jegovih sem učni uspeh pri naših učencih še popravili. Kar pa se ti- če praktičnega dela izob- raževanja, bodo učenci razdeljeni v skupme, ki bodo delale pod strokov- nim vodstvom inštruktor- jev. Te skupine bodo ra- zen na velenjskem delale tudi na zunanjih sektorjih npr. v Ljubljani, Karlov- cu in morebiti tudi v Beo- gradu. To pomeni, da se bo celotna skupina z in- štruktorjem vred preseU- la tja. Kjer bo zanjo pri- merno delo. Seveda nihče ne priča- kuje, da bomo sedaj po tem članku dobili dovolj učencev iz šaleške doline in okolice. Vendar je le prav, da se širši krog lju- di seznani s težavami in pogoji izobraževanja za poklic pri Vegradu. Mor- da pa se bo sedaj kdo od učencev 8. razreda osem- letke lažje odločil za iz- biro poklica; s tem pa je naš namen dosežen. HARI PRAPER Marjan in Branko sta že peto leto brez staršev. Živi- ta na kmtiji s sedmimi hek- tari zemlje. Od tega so trije hektarji gozda, pricej zemlje p.i je nerodovitne. In v za- četku osamelosti /.orkovih fantov so prihajale obljube. Bi i a sta povsem brez ustrez- ne družbene pomoči. Tako je bilo v lepi idilični dolini, sre- di noboeij mogočnih gozdov Rudnice, Nad dolino mogf;č- ne razvaLn^ g adu. Sredi te pokrajine staji Zorlcova do- m:i'J!^!. v Rfhni Gorici 2. Pred leti so Zorkovi še srečno živeli. Uspešno so kmetovali, gradili in obnav- ljali. Nedorasla otroka .=ta se igrala na dvorišču in se dru- žila s svojimi vrstniki. Takrat si seveda nista mogla misliti, kaj ju bo doletelo v življenju. Pa je prišla bolezen in mama je kmalu umrla, ker je ime la raka. Skrb za kmetijo je v celoti prevzel oče, tudi za gospodinjstvo in skrb za ne- dorasla otroka, ki sta težko razumela, da mame ni več. Kadar je oče odšel za drugim delom, sta morala otroka po- prijeti za km&čka oravila. Oče Franc je z vsemi močmi skrbel za domačijo in za otroka, toda mame ni mogel nadomestiti. Toda minilo je leto dni in nad Zorkovo hišo je prišla spet žalost. Oče je odšel v Šentjur z namenom, da otro- koma prinese obleke in slad- karij, a se je v Slivnici smrt- no ponesrečil z motornim ko- lesom. Marjan in Branko nista mogla doumeti, da tudi očeta ne bosta nikoli več videla. Posebno težko je bilo Bran ku, ki je imel takrat komaj Traktor, kje si? sedem let. Dvanajstletni Marjan pa se je vdal usodi. Pustil je šolo in prevzel do- mačijo Tu se mu je končalo otroštvo in od takrat naprej ni bil več enak svojim so- vrstnikom. POMOČ PRIHAJA . Pričel je skrbeti za domači jo, mlajšega bratca, to pa je zc',, zelo daleč od brez- skrbnega in razposajenega ot- roštva. Po očetovi smrti ji ma je nekaj časa v hiši po- magala teta. Ljudje in delov ne organizacije so jima oblju bili pomoč. Ostala sta brez denarja. Branko je moral v šolo in po nekaj tednih je od.šla tudi teta. Od obljub pa so ostale le besede. Ostala sta sama, lačna, nepreskrb- ljena in ljudje so nanju po- zabili. Kljub heterogenosti naše družbe, se še najdejo ljudje, ki želijo pomagati. Marjan in Branko sta šele sedaj, po pe- tih letih samote dobila pomoč in tolažilne besede, ki jih tu- di prej ni manjkalo, a je žal ostalo le pri besedah. Zdaj prejemata vsak dan veliko pošte in pakete z darili — obleke. Tudii delovne organi- zacije pomagajo Kmetijski kombinat Žalec jima bo po- magal napraviti vzorčno po- sestvo. Dobila sta že kosilni- co. Obljubili so jima tudi traktor, s katerim si bosta veliko pomagala pri delu, Prav tako pa so ju obiskali predstavniki Topra in ju ob darili s perilom. Obdarila ju je tudi tovarna nogavic Poi zela. Na obisku so bili tudi mladi iz 2ične. Marjana in Branka so povabili, da si z njimi ogledata smučarske skoke v Planici. Poskrbeli pa jima bodo tudi za žično og rajo. Vsakdanja hrana jima jo bila kuhan krompir ali mle- ko s kruhom, ki ga je Mar- jan sam pripravil. Meso ps je še sedaj zanju prava red kost. Branko hodi v šolo v Slivnico in se pridno uči, popoldan pa pomaga starej šemu bratu pri delu, ven dar je zagrenjen in je naj- raje sam. Občuti, da nima tistega, kar imajo drugi ot roci. Ob našem obisku Zorkovih pa smo bili zelo presenečeni nad pozornostjo »nekaterih« ljudi. Delavci, zaposleni v Dravski elektrarni Maribor, so s prostovoljnimi prispevki zbrali toliko denarja, da so jima kupili pralni stroj in ob leko. Ob slovesu nista našla besed, da bi se zahvahla, vendar so njune oči in stisk rok povedali vse. Marjan, ki bo dopolnil se demnajsto leto, je doma še bolj osamljen. Obraz se mu le redkokdaj razleze v smeh Teta Nežka, ki jima sedaj večkrat pomaga v gospodar stvu, nam je povedala: »Mar jan je zelo priden fant in dela od jutra do mraka. Naj raje dela zunaj. Razveseli ga vse, če vidi, da je naredil kaj dobrega, da se kaj no vega zgradi. Iz bližnjega iz vira si je sam napeljal vo vodovod v hišo. V hlevu pa go jita dve kravi, teličko in čunko. V kuhinji pa nič kaj rad ne pomaga, raje je zu naj, predvsem na polju. Tudi sosedje imajo zdaj več ra zumevanja do njiju in jima radi priskočijo na pomoč.« Marjan in Branko bi rada postala enakovredna člana na- še družbe. Toda zaradi nju- ne usode, ki ju je doletela, postajata iz leta v leto bolj vase zaprta, nekoliko nedo- jemljiva za okolje, v katereir živita. Kljub temu, da imata sedaj mnogo prijateljev, da nista več toliko osamljena in lačna, sta še vedno po- trebna nežnih in toplih be- sed in ljudi, ki ju bodo us- merjali in pomagali. VIKI KRAJNC Vest o osamljenih dečkih iz L<>ke pri Žužmu je iz časopisa hitro prodrla med ljudi ter vzbudila v njili sočustvovanje. Mnogi so jim priskočili na pomoč Močno so bili pretre- seni tudi člani kolektiva Tovarne nogavic Polzela. Na po- budo delavcev je sindikat organiziral zbiralno akcijo, pri katerih je bilo zbranih 6 tisoč dinarjev. Na sliki predstav- nika tovarne nogavic Franc .Jelen in Drago Lubej izročata denar in nogavice Marjanu Zorku. Zorkova domačija št. 13 — 30. marec 1972 NOVI TEDNJK 17 st^-.-^n KAKO SMO VARNI? Za Celje je še dolgo znano, da ima ene najstrožjih m najvestnejših milič- mlcov. Tako vsaj pravijo slovenski voz- niki, ki morajo skozi Celje. »Pelješ na preglednem ovinku preko neprekinjene črte, ker ni nasprotnega prometa, m nenadoma boš zagledal mi- ličnika z dvignjeno tablico v rokah, ^ovsod so.« Tako se hudujejo. In prav ie, da so povsod. ZaL pa nt tako tudi tam, kjer ne gre za kršitelje prometnih predpisov. Zave- damo se, da je miličnikov premalo, da so slabo plačam za delo, ki ga opravlja- jo ponoči m podnevt. Vendar ali nimajo občani pravice do zagotovitve osnovne varnosti pred tistimi, ki ne priznavajo splošnih norm normalnega sožitja med ljudmi. Je pač tako, da se je med ljud mi v Celju razširilo mnenje, da milič- niki sicer so, da ti zataknejo za brisa- lec stekla listek s kaznijo, vendar jih ni tedaj, ko bi jih potrebovali. Da ne bi naleteli na očitek natolce- vanja — trije primeri: MIGNON. Skupina vojakov je raz- grajala že več kot pol ure. Od petja, razbitih čaš do izzivanja gostov. Eden od njih je celo držal nekega mladega fanta pod vratom ter mu mahal z de- belo pestjo pod nosom. Natakar, kate- remu so očitali, zakaj ne pokliče milice, se je razjezil in dejal: »Se ne izplača. Klicali smo jih, ko je bila pred dnevi enaka situacija. Pri- šel je eden. Pogledal je naokoli, oštel tistega, ki je bil izzvan, onega drugega in rnu plačal pijačo. Vem, da sam ni mogel veliko, pa vendar, miličnik je in ljudje so pričakovali, da bo kaj ukrenil. Ko je odšel so zopet začeli.« OTOK. V nedeljo jpopoldne so štirje mulci na mopedih nemoteno divjali po vseh dvoriščih m ulicah Otoka. Na dvo- rišču hiše ob Ljubljanski cesti je petlet- ni deček zadnji trenutek odnesel pete, ko so pridrveli izza vogala. In vendar to nt bila ulica, ampak dvorišče. Ni to- liko, da bi govorili o neznosnem grme nju, ampak o naši varnosti, varnosti nasih otrok. Ne gre za nedolžne fante desetih ali dvanajstih let. temveč za takšne prt šestnajstih m več, kt drve mtmo osuplih občanov, ne da bi trenili z očmi ali spremenili izraz lica. Gre za variacijo ameriških Angelov? Nikogar ni, ki bi jih zaustavil Res je, da posa mezne občane obhajajo take misli, toda kaj se lahko posameznik, ki predstavlja samo sebe ali svojo družino nadeja od takšnih? PARK. Morda boste dojeli, prav jim je, kaj pa ponoči lazijo v park. Vendar je tako, da nimamo parka samo za podnevi. Po Celju se namreč šušlja, da so v Celjskem parku pričeli neznanci uporabljati metodo, ki bt se naj uvelja- vila najprej v Varšavi, pozneje pa tudi v Ljubljani. Opeko prodajajo.' Kaj si moreš, če te obstopijo trije ali štirje in ti ponudijo opeko, češ — kupi jo za pet dinarjev. Kupiš jo in s tem lastno var- nost. Kaj bo, če se bo takšna prodaja preselila tudi na mestne ulice? * Morda bo zamera velika ob tem se stavku, toda tako je. če že postajamo mesto, ni potrebno, da se v tem mestu bohotijo tudi elementi, ki ne sodijo v urejeno družbo. Zlo se v kali zatira, pravijo. Vprašanje pa je, kdo ga bo za- tiral in kdaj. M. SENIČAR CEPUENJE v sredo .so v Celju pričeli z obveznim cepljenjem proti črnim kozam. Zajelo oo "b- močje Zdravstvenega doma. Cepljenje je obvezno m brez- plačno Najprej bodo cepili v šolan in družbenih organiza- cijah, kako pa bo s ceplje- njem v krajevnih organizaci- jah, pa bodo podrobneje spo- ročali upravni občinski orga- ni. Zdrav.stveni delavci pro- sijo, da bi bil pritisk v tem tednu na ambulante čim manjši oziroma, da hi zapro- sili zdravstveno pomoč le v najnujnejših primerih Pre- bivalci, ki so opravili ceplje- nje, bodo dobili potrdila, čez sedem dni pa bo sledila kon- trola. Kmetijski kombinat HMEZAD sadjarstvo M I R O S A N prodaja vse vrste sadnih sadik vsak dan od 7. do 14. ure, ob torkih in petkih od 7. do 17 ure. Sadike lah- ko nabavite tudi v vrtnar- stvu Mediog. PLINAR^JA-VODOVCD CELJE Razpisna komisija razpisuje prosito vodilno delovno mesto 1. VODJE GOSPODARSKO- RAČUNSKE SIUŽBE zahteva se VS — d'ipl. ekonomist s 4-letnt: prakso v vodenju finančno analitičnih poslov ali VŠ — ekonomist s 6-letno prakso v vc-denju finančno aiialitičnih poslov Odbor za medsebojna delovna razmerja ob javlja prosta delovna mesta: 2. OBRATOVODJE PLINARNE zahteva se VS — dipl. strojni ing. ali dejav nosti obrata sorodna tehnična smer s 3-letno prakso v vodenju in organiziranju dela 3. VODJE SPLOŠNE SLUŽBE zahteva se VŠ — pravnik. Pri izbiri imajo prednost kandidati z daljšo prakso v go- spodarstvu 4. KURJAČA zahteva se KV ali PK delavec z opravljenim kurjaškim izpitom po zakonu (Ur. list SFRJ 43/67). Kandidat mora imeti stanovanje v Celju ali najbližji okolici. Poskusno delo pod toč 3., 3. in 4. dva meseca Vloge sprejema tajništvo podjetja do 10. dne po objavi v časopisu. KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA POKLANJA BRALCEM* NOVEGA TEPNIKA PPMAN , Januš Goleč 21 Nikjer se ni ustavljal. Ni si želel ne srečanj ne razgovorov. Žejalo ga je, da ga je že peklo, dokler je pa gledal Sotlo in njeno nesrečno okolico, niti k studencu ni upal, da bi si bil poplaknil žgoči in smrdeči okus po kugi. Pozno zvečer po tem, ko se je bil sestal Belak s kugo v zagorskem Suhem dolu, si je poskusil omiliti žejo in prepoditi smrad iz ust s studenčnico na Bu- čah, predno se je začel vzpenjati navkreber proti ljubemu Pilštajnu. še tako dolgi požirkl mu niso pregnali spekline iz grla in ne smrdljivega okusa. Tolažil se je, da povzroča te nadloge le prvi strah, ki mu je pretresel in zmešal vso notranjost. Drugi dan bo vse dobro pri postrežbi gospodarice Eme. Še isto noč je Belakov Dreča prišvajdral k Pištelakovim. Domačim se je zdel čuden, spremenjen po obrazu in govoru. Ni mu šla jed, pil pa je, kakor bi vlival v prepad, ker ga je nekaj peklo ter žgalo, povsod je vohal le trohnobo in gnilobo. Kljub prestanemu strahu pa je opisal zbranim tržanom sled kuge in srečanje z njo ob cesti v Suheim dolu. Pri poslušanju so jokali vsi na ves glas in jadikovali: »Sv. Marija, sv. Jožef, Rok in Boštjan, obvarujte nas lakote in kuge.« Kužni izvidnik Belak ni zatisnil očesa tisto noč po povratku iz hrvaške pu- ščave smrti. Niso mu odganjale zasluženega spanja strašljive sanje, le žeja, speklina, ki se je pogrezala od grla v prša in še dalje ter neznosni okus smradu. Andrej drugo jutro ni zajtrkoval, ni vstal k obedu, le pil je in bil zabuhel v obraz ter poln modrikastih oteklin. V noči je vpil na ves glas, da mu gori po drobovju, vzrasle bunke so se odprle, začele so bruhati gnoj, ki je širil vonj po — kugi! Reva Andrej ni prinesel iz zagorskega Stihega dola le opisa srečanja s kugo, njo samo, ki mu je izžgala življenje iz telesa junija, leta 1578. Belak je postal na Pilštajnu prva smrtna žrtev kuge. Ko so izročali tržani njegovo truplo zemlji, so bili prepričani, da Zagorci niso pretiravali, resnica je tudi, da je Belak srečal kugo in je bil zanj ta sestanek smrt, ki je bila povabljena z rado- vednim izvidom v gorenjsko območje pražupnije Pilštajn. Ni ostal Belakov Andrej osamljen. Enkratno srečanje kužnega izvidnika s črno marogasto kravo ni zbodlo na smrt le njega samega, malodane vse one, ki so poslušali ono noč Belakovo povest o sledovih, zapuščini kuge in o njej sami. Vse po trgu se je začelo skrbno zaklepati, le Pištelakova krčma je ostala odprta. Kako daleč je že bila segla kuga izven trga, ni vedel nihče. Izventrških fa- ranov niso smeli pokopavati na pokopališču okrog cerkve. Grajska oblast je zapovedala, naj zagrebejo vsakega tam, kjer je umrl. Ko bo prestala kužna smrt, bodo že pozneje blagoslovljeni od duhovnika grobovi po: njivah, travnikih in gozdovih, da se ne bodo odpočivala trupla v neblagoslovljeni zemlji. Ljudje izven trga se niso zmenili za kužno morijo. Radi brezbrižnosti in malomarnosti se je bdla razspasla bliskovito do Št. Petra, Pianine in današnjega Št. Jurja ob južni železnici. 2e decembra leta 1578. je rogovilila črno pegasta krava po Planini. Do danes je ohranjeno sporočilo planinskega oskrbnika Šte fana Siebenaicherja, v katerem opisuje celjskemu oskrbniku Janezu plemenite mu Helfenbergu, kako strašno razsaja črna smrt po planinskem trgu ter po sosednjih vaseh. Junija je bila zanesena nalezljivka v gorenjske kraje iz Hrvaš ke tn že decembra je bila na višku na Planini. Iz tega zgodovinsko potrjenega dejstva je razvidno, koliko človeških žrtev je padlo leta 1578. pod koso črne kuge tostran m onstran Sotle in to ne le po nižavah, da, zdesetkovano je bilo prebivalstvo tudi p>o vrheh. Okuženi so bili spodnji kraji leta 1578, in vendar ni prodrla ta strašna ves niti do Koroške. Avgusta omenjenega leta je prijel pilštajnski oskrbnik od pra vega lastnika večinoma vseh gradov v pražupniji Pilštajn od krškega škofa po jezdecu obvestilo: Cerkveni dostojanstvenik je že med potjo. Ogledal si bo osebno posest in proučil razmere najemnikov in podložnikov. Po tem sporočilu je bil oskrbnik v največji negotovosti: ali naj opozori duhovnega kneza na ne varnosti, ki mu prete po teh krajih, ali ga naj pusti v obiske? Po dolgem okle- vanju za in proti se je zatekel k Eml in ji potožil dvome. Za svet se je posta vila odločno na stališče, da je ravno sedaj prilika in potreba, da obišče škol kraje, katere ogrožata obup ter smrt! Njena je obveljala. Visokemu gospodu ni bil poslan nobeden sel, ki bi bil posvaril njega in spremstvo pred smrtjo, ako bi se upal preko praga, katerega je prestopila čmoprogasta krava — kuga! Do Celja še ni bila prodrla kuga, zaradi tega ni krškemu škofu nihče na mignil, da tvega življenje, ako se poda na pot v dolino smrti ob Bistrici in Sotli. Iz Celja je krenil visoki dostojanstvenik do Št. Jurja po cesti, od tamkaj po kolovoznih poteh na konjih preko Prevorja in mimo Zagorja na Pilštajn. Začu- deno je gledal škof in spremljevalci, kako so zrli ljudje le od daleč na sprevod. Niti eden se ni približal, da bi bil izkazal dolžno čast vladiki in prosil blagoslova. Celo v Lesični je bil sprejem bolj klavrn, škofu se je mudilo v zanj priprav- ljene sobane na gradu Hartenštajn. Bil je zbit ter zmučen od dolge vožnje in ježe, res potreben mirnega počitka. Izrazil je tudi željo, da bi prebil rad nekaj dni brez sprejemov. Itak se je mislil pvomuditi dalj časa v njemu popolnoma tujih krajih, prilike bo dovolj za poslušanje gosposkih in ljudskih prošenj. Vrhovni gospodar gradov ter ogromne posesti v pražupniji Pilštajn je pre- bil prvo noč v zanj lepo pripravljenem Hartenštajnu pohvalno. Zjutraj se je čudil razgledu po Bistriški dolinici do Kozjega. Blaženi mir so prekinjali le težki udarci vodnih kladiv v Lesični. če bi pa ne bilo nabijanja po nakovalih, bi bilo preveč tiho. Presveto daritev je opravil v grajski kapeli. Po zajtrku je obiskal župno cerkev in grad Pilštajn, odkoder je še mikavnejši pogled na njegovo od vseh strani od hribov zaščiteno kraljestvo. Popoldne se je pogovarjal z oskrbni- kom in zvedel marsikaj, kar bi rabilo nujno popravka, odprave ter nove nabave. (Se nadaljuje) 18. stran NOVI TEDNIK Št. 13 — 30. marec 1972 FrekCineino luščenje kože lasišča (prhljaj) je pogost pojav. Luščenje je lahko tako močno, da je lasišče z luskami kar po .suto. Poleg srbenja, ki ta pojav pogosto spremlja, moti prizadete osebe pred- vsem neestetski izgled ia- si.šča; pri obilnem prhlja- iu se nabirajo luske celo aa obleki, na ramenih. . Prhljaj je suh ali ma- sten. Masten je največ- krat združen s preveč mastnimi lasmi. Pri prh- ljaju gre za dve bolezen- ski dogajanji: za posledi- co motenj pri poroževa- nju kože povrhnice, mast- no lasišče pa je v večini primerov posledica mo- tenj pri delovanju žlez lojnic. Tako spremenjena koža se rada okuži; za alergične procese je bolj dojemljiva. Vzroki za obolelost la- sišča so različni. Zelo od- ločajo hormoni, obreme- nitev živčnega sistema in tudi dednost. Prhljaj sam cesto spravljajo v zvezo z raznimi mikrobi, ki jih najdemo na lasišču teh bolnikov. Mnogi primeri kažejo, da gre lahko pri prhljaju tudi za določeno infekcijo lasišča, ki nasto- pa kot kofaktor pri na- stanku prhljaja. Nekatere pacientke omenjajo, da so dobile prhljaj ali ponovi- tev prhljaja pri obisku v frizerskem salonu, po uporabi določenega glav- nika in podobno. Na tržišču je dandanes že kar precej šamponov, vodic in lasionov, ki ob- ljubljajo izgubo prhljaja. Na^jpogosteje s temi sred- stvi ne dosežemo dosti več kot z običajnim umi- vanjem glave. Prhljaj za zelo kratek čas izperemo iz lasišča, po nekaj dneh pa nam že spet dela pre- glavice. Tovarna farniHcevt.skih, kemičnih in kozmetičnih proizvodov LEK je pred kratkim končala s klinič- nimi testiranji in dala na tržišče nov proizvod DUET losion proti prhlja- ju. Klinike so sprejele raziskavo učinkov tega no- vega preparasta sprva s precejšnjim nezaupanjem, že prvi poizkusi pa so po- kazali, da gre za nenavad- no uspešen preparat, saj je 25 odst. pacientov že po prvi uporabi odpravilo prhljaj tako da niti po- novna uporaba tega losi- ona ni bila več potrebna. Pri ostalih 75 odst. paci- entov je uporaba DUET losiona proti prhljaju si- cer pokazala dober ali ce- lo odličen uspeh, vendar le ob ponovni upKJrabi pre- parata. Te osebe so kas- neje uporabljale losion po vsakem tretjem ali četr- tem pranju glave. Zani- miva je bila ugotovitev, da so bili učinki DUET losiona proti prhljaju naj- ||i boljši pri pacientih, ki so imeli največ prhljaja. Pri vsem tem so raziskave dokazale, da losion ohra- nja zdravo lasišče. Novemu Lekovemu proiz vodu je v prid tudi pre- prosta uporaba. Na dob- ro šamponirano in nato izprano, vendar še mokro lasišče boste nanesli pri- bližno za dve jedilni žlici losiona in ga s prsti raz- delili po lasišču. Losion bo učinkoval od 5 • do 10 minut, nato boste lasišče izplaknili z vodo in osu- šili. Klinično poročilo, ki so nam ga pokazali v Leku se zaključuje: osebe, ki bi jim preparat v začetku pomagal, kasneje pa bi bil pjovsem brez učinka v naši 10 mesečni raziskavi nismo srečali. jtml Štirimi mni SODELAVKA ME VZNEMIRJA Ko takole sediva z mojo sodelavko pri pisalni mizi na- sproti, me večkrat ošine s koketnim pogledom, ki si ga ne znam razložiti. Več mi ne pokaže, z nobeno gesto ali namigom se ne ujame, jaz pa ne vem, pri čem sem. Ona je v zrelih letih, jaz pa sem mlajši cd nje, zato ne morem razumeti niti sebe, niti nje, zakaj je med nama tako sta- nje. Večkrat jo vidim, kako jo počaka njen mož, ona p>a se z njim »mucka« tudi vpri- čo mene. Zdaj me to že prav draži in ne vem, kako bi se obnašal. Malo mi tudi godi, ker me žena zanemarja. Ve- dno je utrtijena in zame pre- prosto nima časa. Lahko bi se ji zdaj maščeval in ji po- kazal, da sem mož. Kako naj zdaj vse to »pogliham«? Štefko Dragi Štefko, kaj bi »glihali«, ko pa ne ▼est kaj: Raje si pridite naj- prej na jasno, kaj sploh ho- čete — maščevali se ženi ali zapeljati sodelavko. Ko vam bo to jasno, si napravite na- črt, ker vam zna drugače spodleteti. Lahko pa se vam zgodi, da ostanete med dve- ma stoloma, zato pazite in ne verjemite vsakemu ko- ketnemu ženskemu pogledu in zapeljevanju. Veliko sre- če v premislek vam želimi Nataša LJUBOSUMNOST živim v manjšem kraju, doma pa sem iz oddaljene kmetije, kjer nas je bilo do- ma veliko otrok, pa nisem ni- koli zasledil ljubosumnosti, kot jo danes vidim pri svo- jih dveh fantih. Stara sta manj kot deset let, med nji- ma je "leto razlike. Starejši je do mlajšega nasilen in po mojem mnenju tudi krivi- čen. Mlajši sine je popust- ljiv, vedno trpi. Zato im.am s fantoma hude težave, že res ne vem, kaj naj storim, da bo v hiši mir. Zaskrbljeni oče Spoštovani to\'ariš. upam. da ne delate osnov- ne napake, ki se v takšnem dvoboju med bratoma često- krat primeri — da dajete mlajšega sina starejšemu si- nu za vzgled? Težave, ki ste jih opisali, jm) v družinah z dvema skupaj raščočima fantoma zelo poivoste. Nasto- pijo tt^daj, če si brata nista skladna v značajili, lahko *pa tudi drugače. Običajno pre- vzame vladavino pri hiši sta- re.jši. Vsekakor tisti, ki je v telesnih ali pa duševnili last- nostih druije.ua prekaša. In največkrat je to prvorojeni sin. Večkrat pohvalimo tistega, ki se mu zdi, da sc mu dela krivica, pa čeprav bi bilo to v nasprotju z vašim pravič- nim pojmom. Zaupajte mu nalogo, samo n,icmu, da .jo bo sam opravil in pustite drugega pri miru. NE PRI- MERJ.^JTE, to ,ie osnovno pravilo pri med seboj lju- bosumnih otrocih: Nataša Ženin vsakdan SPOMLADANSKA UTRUJENOST Bližamo se že j^oledarske- mu dnevu pomladi, pa tudi sicer nam je že kar toplo. Naše počutje pa je medlo, slabo, utrujeni smo in brez volje. To so znaki pomladan- ske ut.n:jenosti, do katere pride iz več vzrokov. Pozimi smo se premalo gibali, pre- hrana ni bila pestra, k spre- membi počutja pa so pripo- mogle tudi nagle vremenske spremembe. Spomladi je tu- di več sonca in telesne celice Se množe hitreje kot sicer, zato je telo preobremenjeno. Kako utrujenost prepreču- jemo? Ne jejmo mastne hra- ne in se velikokrat sprehodi- mo. Naredimo si izmenične kopeli, hladne in vroče. Tudi suha telesna masaža nam bo koristila. ŽE VESTE % da pol kilograma telesne m.oščobe ustreza 4000 kalo- rijam. Ce se tega pol kilo- grama želite znebiti, morate najprej zmanjšati obrok v dnevni prehrani. Lahko pa poizkusite tudi drugače. Ta- ko, 0 da celih pet ur nepre- trgoma hodite po stopnicah ali osem ur brez odmora od- metavate sneg. Poizkusite! 9 da zadnje kapljice v stekleničkah parfuma ali kre- me do zadnjega izrabite ta- ko, da jih pustite stati na glavi, predčasno pa seveda dobro privijete pokrovček. 0 da razpokane in »trde« komolce vsak dan drgnete s krtačko in milom toliko časa, da postane koža rdeča, pol- tem Pa jo namažete z dobro kremo. NASVETI IZ KOZMETIKE Na žalost je še mnogo žensk, ki bi nevtralizirale ra- de svoj mastni obraz z alko- holom, kar pa je nedopustno. Koža se preveč izsuši, zato raje uporabljajte razne ob- razne vode priznanih kozme- tičnih hiš. Ko ste kožo očisti- le, pa jo kot navadno nama-- žete s kremo. Z. S. Ce vam oteče j o veke in obraz, a ste sicer zdrave, vam bo oteklina hitro prešla, če boste naredile za obraz ob- logo, ki ste jo namočile v močni raztopini soli. V poso- do vlijete prekiihano vodo in dodate sol. SLOVENSKE KONJICE NOVA SAiO- POSTflEŽIfCA Trgovsko podjetje Dravi- njski dom, ki je investitor nove samopostrežne trgovine,, ta bo stala v novem naselju: pod škalcami, na križišču^ med Liptovs,ko in Škalsko cesto, je že začelo nabavljati potrebno notranjo opremo ter jo nameščati v lokalu. Po--- vedali so tudi, da bo novaf trgovina začela obratovati o-' koli 10. aprila, za začetek- z deljenim- delOAmim časom,' ki pa se bo po potrebi prila-- godil potrošnikora. Zraven trgovine bo še manjši bife, ki bo odprt ves dan. Iz tedna v teden LOVCI NA PODIVJANE CENE Zvezni tržni inšpektorja so Od novembra lani, ko je bil sprejet odlok o za mrznitvi cen, imeli v pre- tresu okoli 15.000 podjetij in med tem ugotoiviili, da je nad 1.000 takšnih, ki se odloka niso držali. Za- plenili so okoli 5 milijo- nov novUi dinarjev z ne- upravičenim povišanjem cen ustvarjenega dohodka. Bo kaj pomagalo? POZNO, A NE PREPOZNO Konec marca smo, a v uredništvo sta se EK>časi prisukljala dva lista z za- pisi o praznovanju osme- ga marca — dneva žena. Prvi se oglaša iz Breze, poln hvaležnosti ansam- blu Vikija Ašiča, ki je lamkajšnjim ženam in de- kletom pripravil nepozab- no prireditev. Drugi je iz Ojstrega in sosednje žikovce. Žene obeh zaselkov so letos pr- vič praznovale v doma- čem okolju. To pa pred- vsem po zaslugi tovaj-išice Krežetove iz Laškega in Ob prizadevnosti Ojster- škovega Tinčka, ki je z vaškimi mladinci in pio- nirji pripravil pester spo- red. Obema avtorjema lepa hvala za sporočili. Vendar drugič prosimo hitreje Nismo dnevnik ,smo ted- nik, vendar pratika le ni- .smo. AKTIV MLADIH NOVINARJEV Pred dnevi je bil v Žal- cu ustanovni sestanek ak- tiva mladih novinarjev. Na sestanku je bilo več kot dvajset mladih ljudi. Pogovorili so se o delu aktiva mladih novinarjev ter za predsednika izbrali Marjana Kuzmana. L. Lubej MESO REDKEJŠI GOST NA MIZI Upravni odbor Zdi-uže- nja klavni.ške industrije Jugoslavije zahteva večje maloprodajne cene. Za svinjino naj bi bile višje za 1.20 ND, za ovčetino 1,40, govedino 1.10. Poleg višjih cen pa grozi na splošno pomanjkanje' me- sa, kajti tržišče v Zahod- ni Evropi se je odprlo v korist naše negativne zu- nanjetrgovinske bilance, zato se utegne zgodite, da mesa kljub višjim cenam ne bo dovolj. Ker višje cene zahteva jo klavci ne rejci, je vpra- šanje, kam se bo stekla m zlika v ceni? MILO ZA »ŽAJFO« Pred meseci so v Avstri- ji sodih študentu šturmu, zaradi tega, ker je na Ko- roškem nemškemu, kra jevnemu napisu »Herma- gor« dopisal slovensko ime šmohor. Pred dnevi so maribor- ski študentje zagrozili, da bodo na naši strani meje »dopolnili« napise, na ka- terih je zapisana samo nemška oznaka mest v Avstriji, ne pa tudi njiho- va slovenska različica. Ak- cija študentov je v skla- du z zahtevami odborni- kov mariborske skupščine in zahtevo predsednika ob- čine, ki je naročil uvedbo dvojezičnih kažipotov. SINDIKAT PRITI- SKA NA ZAVORE Kljub t6inu, da so iz- mišljene vesti, da ima zvezni zavod za cene v svojih predalih okoli 35.000 prošenj za povišanje cen raznih izdelkov in storitev, se je zvezno vod- stvo sindikata odločilo za akcijo, da bi povišanja ob- varovali najbolj značilne izdelke, potrebne za ohra- njenje standarda ljudi, ne- okrnjene. Sindikat zahte- va poseben seznam »za- ščitenih izdelkov in u- siug«. HMELJ V TABLETAH žalski institut se baje intenzivno ukvarja z mi- slijo po uvedbi posebne telmologije za izdelavo hmeljskih ekstraktov. Hmeljev ekstrakt stis- njen v tablete že poskusno izdelujejo na Češkoslovaškem in baje pri tem izdelek ne utrpi na arorm in kvalite- ti naravnega hmelja, ce bo zamisel uresničena, po- tem bomo hmelj mogl; izvažati v majhnili paketih z avioni in ne v velikih vrečah kot doslej in kar je še pomembnejše. Sa- vinjski dolini se obeta to vama, kajti pridobivanje ekstrakta menda ni eno- stavna zadeva. §t. 13 — 30. marec 1972 NOVI TEDNIK 19. stran V CELJU ZNOVA\ VATER- POLO »TRI M, šport za vsako- gar«, to je geslo, ki ga danes slišimo povsod. Vsi, ali sko- raj vsi vneto izpolnjujejo rdeče kartončke. V skrbi za zdravje, dobro počutje, in ne nazadnje vitko linijo, se ninogi ubadajo s tem ali dru gini športom. V Celju pa so nektianji pla- valci in vaterpolisti sklenili dodati tej akciji .še eno; zno- va bodo namreč oživili va- terpolo. Ni jim namreč vseeno, da je ta lepa in atraktivna pano- ga, ki je svoje dni privablja- la toliko gledalcev, propadla. In ker je ravno čas TRlM-a, oni pa so tudi že v letih, so se dogovorili, da bodo vater- polo gojili zgolj rekreacijsko. Vsakdo bo treniral in vadil po svoji uvidevnosti in pre- soji, na tekmah bo vsakdo igral toliko časa, kolikor bo pač hotel in zmogel. Morda bo kdo rekel, da .je vaterpo- lo kot izredno težka športna panoga, neprimeren za rekre- acijo. Toda če vemo, da no- va pravila vaterpola •l«)pu- ščajo menjavo cele ekipe po vsakem zadetku, postane na- enkrat jasneje, da bod«) ti športniki, ki so se nekoč že ukvarjali z igro z žogo v vodi, ki vedo kako se je treba pri- praviti zanjo, znali igrati va- terpolo res samo /a rekrea- cijo, v prid sebi in sv(»jenui •/.dravju. Zadali pa so si še en cilj. Pri PK Neptunu bodo nam- reč ustanovili vaterpolo šolo, kjer želijo za.)eti vse mlade plavalce, ki bi jih veselila va- terpolska igra. In tako jim bo ta TRIM ekipa lahko za vzgled. Pri n.jej bodo mladi začetniki lahko spoznavali le- p«>to te igre, oni jim bodo vzgled, pri njih se bodo uči- li. Saj imajo v svoji sredi nekdanje mladinske državne reprezentante, zvezne sodni- ke. trener.je, skratka ljudi, ki vaterpolo dobro poznajo, ki ga bodo znali dobro de- monstrirati in pokazati svo- jim mladim naslednikom. In tako bomo v flel.ju lahko znova gledali vaterpolo te- kme. V začetku morda malo manj kvalitetne. rekreacij- ske, toda prepričani smo, da bomo čez leto ali dve lahko gledali spet tisti »ta pravi« vaterpolo. In gledalci bodo rtedvomno znali priti bodrit na bazen svoje nekdan.je pri- jatel,je in znanve, ki združu. jejo TRIM akcijo »šp- svetiti tudi mlormativiii de- javnosti. Skratka novoustanovljeno zvezo za rekreacijo in oddih čaka ogromno delo. Njene naloge in dejavnost so vseka- kor širše, kot jih je doslej lahko opravljala komisija za rekreacijo pri Občinskem sin- dikalnem svetu. Akcija orga- nizirane rekreacije delovnih ljudi bo zagotovo dobila naj- večji razmah in je bo lahko deležen sleherni delovni člo- vek in občan. Komisija za rekreacijo in oddih pri ObSS pa se bo s tem lahko v polni meri posvetila sindikalnim športnim igram, ki so prav tako vedno bolj priljubjena oblika rekreacije delovnih ljudi. E. G. Veliko pozornosti bo novoustamn: j.'na zveza morala po- svetiti tudi propagandi. TEŽAVE Z IGRIŠČEM Trenerji: košarkarjev Celja prof. CEPIN Mdletu smo pred začetkom tekmovanja v republiški lig: zastavili nekaj vprašanj: 9 Kako so potekale zim- ske priprave za predstoječe tekmovanje v najkvalitetnejši republiški košarkarski ligi? Trenirati smo pričeli že konec novembra, treningi so bili 3 krat tedensko. Na ža- lost pa v zimskem času niso trenirali vsi igralci, na katere računamo pri sestavi ekipe, zaradi objektivnih težav (študij, služba, poškodbe, ki so bile letos zelo pogoste), šele zadnjih 14 dni trenira ekipa kompletna z izjemo Sagadin Toneta, ki Je pogod- beno član ljubljanske Olimpi-. je do zaključka državnega pr- venstva, nakar bo spet oble- kel dres celjske ekipe. % Kakšni so pogoji , za zimsko vadbo košarkarjev? Pogoji, v katerih smo vadi- li, so isti kot že vsa leta do- slej. Telovadnica celjske gim- nazije je izredno majhna in ne dovoljuje uspešnih pri- prav, predvsem v zadnji fazi, ko utrjujemo taktiko. Tako kot lani smo tudi letos upo- rabljali vsa modema sred- stva za pridobivanje moči in mislim, da je po telesni pri- pravljenosti ekipa na zado- voljivi višini. 0 Kakšen bo sestav ekipe in kakšne so njene možnosti v leto.šnjem prvenstvu? Sestav ekipe bo skoraj enak lanskemu, le Jug Bojan je odšel v JLA, Tomašič Slav- ko p>a je prenehal z aktivnim Mile cepin igranjem. Mislim, da bo eki- pa ob resnem delu sposobna boriti se za višja mesta v republiški ligi, ki pa bo le- tos precej močnejša kot lani. Glavni konkurenti za najviš- je pozicije bodo letos vse- kakor lanski drugoligaš Ma- ribor-66, močno pojačana Ra- denska, odlično pripravljena Vrhnika, lanski prvak ljub- ljanska Ilirija in že tradicio- nalno visoko plasirana ekipa kranjskega Triglava. % Katere in koliko prija- teljskih tekem je ekipa odi- grala oziroma jih še bo do začetka prvenstva, ki se prične, kakor vemo 22. apri- la? Ekipa je sodelovala v zim- ski štajerski ligi, katera pa se po mojem ni igrala v pravem času (prezgodnji ter- mini) tako, da nismo nikoli nastopili kompletni. Ta liga nam zato ni pokazala real- ne moči štajerskih moštev. Zasedli smo 3. mesto za eki- po Radenske in ŽKK Mari- bora. Odigrali smo še dve prijateljski tekmi s Slova- nom in Jezico, v načrtu pa sta še povratni tekmi z orne- njenima ekipama, gostovanje v Sisku 1. aprila, kjer se bo- mo srečali z drugouvrščenim moštvom hrvatske republiške lige CROATIO, povratna tekma 8. aprila z isto ekipo ter prijateljska tekma z eki- po Maribora 66 v Celju. Na koncu bi rad še pripo- mnil, da imamo tudi sedaj, ko smo začeli v vadbo na prostem, izredne težave na igrišču pri III. osnovni šoli, saj nam ne dovolijo uporab- ljati niti garderobe, tako da se morajo igralci slačiti na gimnaziji. Poleg tega je tudi igrišče v izredno slabem sta- nju, saj razen nas nihče ne skrbi za njegovo vzdrževanje. J. Č. OfiVINASTIKA MED ŠOLARJI... Na gimnastičnem prvenstvu celj.ske občine so pionirji in pioni)-ke II. o.snovne .šole po- braU oba naslova moštvenega prvaka. Rezultati: pionirji — I. Pavliha 38,2, 2. Petek 38,1, 3. Grešnik 37,.'j. Ekipe — 1. II. osn. š. 186,9, 2. osn. š. I. celjske čete 181,4, 3. IV. osn. š. 175,1. Pionirke — 1. II. osn. š. 182,9, 2. osn. š. I. cojske čete 181,.5, 3. I. osn. š. 176,8. Posameznice — 1. Petauer 38,1, 2. Samlx>l 37,6, 3. Lončar in Sokač .36,7. Pio- nirji iz Radeč so zbrali 179,9 točke, pionirke iste šole pa 1.56,9. Na gimnastičnem prvenstvu ve- lenjske oWine je na.stopiIo 9 vrst. Pri pionirjih si delita na.slov pr- vaka SSD Kajuh in B. Ročk vt Šoštanja s 182.4, med posamez- niki pa so bili najbolj.ši Kom- prej, Ramšak, Drev in Miklav- žin — vsi iz Šoštanja. Pri pio- nirkah je zmagala vrsta ŠŠD Ka- juh iz .šoSlanja s 184.1 točke, med posameznicami pa so bile najboljše Teranova, Mevčeva in Mehova, v.se iz Šoštanja. Na prvenstvu zasavskih občin so zmagali pionirji in pionirke iz Hrastnika. Te dni se bodo prvaki občin ;spoprijeli na področnem prven- stvu v Celju, najboljši pa bodo nato zastopali celjsko tekmovalno skupnost na republiškem prven- stvu. Ob zaključku tekmovanj v gimnastiki velja poudariti, da v letošnjem letu ni bilo ta- ko množične udeležbe na ob- činskih prvenstvih kot po- prej e, saj zahteva ta .športna zvrst.mnogo priprav in trde- ga dela od učencev in učite- ljev telesne vzgoje. Nerazum- ljiva je bila odsotnost tistih šol in ŠŠD, kd razpolagajo z bogato opremljenimi telovad- nicami, strokovnimi kadri in stotinami učencev. K. JUG ...IN V KOZJEM Pretekli teden je bilo v Ko- zjem občinsko prvenstvo v gimnastiki in orodni telovad- bi. Sodelovala so štiri druš- tva in sicer društva iz Ro- gaške Slatine, Šmarja, Koz- jega in Bistrice ob Sotli. Pr- venstva se je udeležilo 35 pionirjev in 9 pionirk. Vrsto pionirk je poslalo samo Šma- rje pri Jelšah in so, razum- ljivo, bile brez konkurence. Pri pionirjih je zasedla prvo mesto Rogaška Slatina pred .Šmarjem in Bistrico ob So- tli ter Kozjem. Prircciilev je uspela, udeležba je bila solidna, če odštejemo eno samo ekipo pionirk. Razlog za to bo treba najbrž iskati predvsem v tem, ker telovadno vzgojo v občini Šmarje pri Jelšah pouču- jejo predvsem moški telovadni učitelji. Orotlna telovadba Je pokazala na vedno isti problem, ki se po- navlja leta in leta: pomanjkanje telovadnic. Na prvenstvu v Koz- jem so ugotovili da je ta dis- ciplina v občutni stagnaciji, da učencf po končani osnovni šoli ne morejo stopiti v korak s svo- jimi vrstniki v mestu, ko se vpišejo v katero koli srednjo šolo in da bo te probleme treba reševati načrtneje. Kozjanska telovadnica, ki je prav gotovo najmoderneje opremljena telovadnica v ob- čini, bo tako postala sredi.šče tovrstnega športa v občini in kraj, ki bo nudil gostoljubje vsem ljubiteljem orodne telo- vadbe. MST Športne vestj^ STRELJANJE Najbljši celjski strelci so sodelovali na preglednem republiškem tekmovanju v streljanju z malokalibrskim orožjem. Dosegli so lepe uspehe Tone Jager je pri malokalibrski puški standardne izdelave osvojil drugo mesto s .')45 krogi od 600 možnih. Dečman in Brečko (oba Kovinar) pa sta osvojila peto in šesto mesto s 525 krogi. V streljanju s precizno pištolo pa je Marjan Dobovičnik (Celje) osvojil drugo mesto s 52i) krogi za Tržanom, sicer Celjanom, ki .se- daj nastopa ;Za Olimpijo. , jk NOGOMET No.gometaši Kladivarja so se oddolžili Dravinji za poraz v go- steh. V povratnem srečanju so premagali goste na Glaziji kar s t>:l (2:0). Tokrat so zadetke za Kladivar dosegli Hribernik 3, Motoh 2 in Bosina. Edini zadetek za Dravinjo je dosegel Tominšek. Srečanje je vodil Jelič iz Celja. V tekmah za jugoslovanski nogometni pokal na področju celjske nogometne podzveze je moštvo Dravinje premagalo ekipo celjske garnizije Borec v podaljšku z 1:0. JUDO v šestem kolu republiške judo lige so tekmovalci »Ivo Reya« iz Celja osvojili prve točke. Premagali so Mursko Soboto 4:2 (20:20) in se s tem izenačili z gosti na razpredelnici. Do konca prvenstva pa DO potreVjno z mlado vrsto doseči še nekaj uspehov in s tem ostati med najboljšimi. Pomembno pa je, da se je vrnil v vrsto Oto Seles, ki daje vsem mladim fantom precej vzpodbude. Sicer pa so bili v Celju najboljši predstavniki Velenja, ki so premagali v drugem srečanju Mursko Soboto 51 (50:,t) in »Ivo Re- va« 4:1 (7:23). Najboljše moči pa so imeli v Petroviču, škripaču in Pugelju. Pri Celjanih pa moramo pohvaliti prav vse. Točke pa so pribo- rili za celjsko vrsto: Seles, Vi.gnjevič, Maruša, Drozg in Operčkal. Neodločeno pa so se borili — Drozg, Napotnik in Maruša. jk HOKEJ NA TRAVI Sedem dni pred prvenstvom v zvezni ligi so celjski igralci hoke- ja na travi odigrali prijateljsko sreč'anje na .Skalni kleti proti vrsti •Mlado.sti iz Za.greba. Igra je bila lepa, rezultat pa neodločen 2:2 (1:2). Za celjsko moštvo sta dosegla zadetka Lednik in Zupane. V ne- deljo pa odpotuje.c Celjani v ZelJno na prvo prvenstveno srečanje. DVIGANJE UTEŽI četrto srečanje za točke v zvezni ligi so morali celjski dvigaici predati brez borbe. Zaradi bolezni Papofnika, čučeka in Smrečnika niso U-speli zbrati popohiega moštva in so lanskoletnemu prvaku predali točki brez borbe. Prihodnje srečanje je v mesecu aprilu v Celju proti vrsti Novega Sada. ik. PLAVANJE Preteklo nedeljo .so se začela letošnja zimska plavalna tekmova- nja slovenskih plavalcev. Prvi so startali pionirji in sicer starejši v Kranju, mlajši pa na Ravnah. Obeh tekmovanj se je udeležila tudi ekipa celjskega Neptuna. Medtem ko so bili Celjani v konkurenci mliijših pionirjev bolj slabo plasirani, saj je bila ekipa maloštevilna pa so na prvenstvu starejših za.sedli odlično četrto mesto med sed- mimi ekipami, ki imajo gotovo vse boljše pogoje za zimsko vadbo, kot ^a Celjani, ki trenirajo enkrat tedensko v zimskem bazenu v Velenju. Dosegli so nekaj odličnih uvrstitev tudi med posamezniki. Tako je bila Bobanova na 100 m hrbtno 2. s časom 1:28,9, Stopinšek .3. na 100 m kravi s ča.som 1:13,4 ter Seničarjeva 4. na 1T)0 m kravi s časom 1:22,0. V tej disciplini .so zasedle Celjanke še peto, šesto in sedmo mesto. Fridrihova je preplavala 100 m pr.sno v zeio dobrem času 1:36,8. VESTI IZ REKREACIJE (H)BO.IKA V telovadnicah v štorah tekmu- je 9 ekip stal-ej.ših članov v od- bojki: Ingrad, Aero, Železarna, Prosveta, Cinkarna, Kovinotelma, Klima, Obnova in Toper. V vodstvu sta Ingrad in Žele- zarna, ki sta še brez poraza. ŠAH V šahovskem domu se vsak dan cxl 17.-19. ure igrajo partije sin- dikalnega prvenstva. Tekmovanje se odvija v štirih ligah, saj se je letos prijavilo kar 37 ekip, kar po- meni 10 ekip več kot lani. V prvi ligi je po štirih kolih v vodstvu Klima pred Ingradom, Železarno in EMO. N.AMIZM TKMS Ta teden se bo končal spomla- danski del tekmovanja v namiz- nem tenisu v vseh ligah. V lest- vice devet lig članov, starejših čla- nov in članic .se je uvrstilo 75 ekip V nekaterih ligah so tekmo- vanje 7Ai končali in je vrstni red naslednji: I. LIGA ČLANI 1. Ingr-id 14 2 Železarna 12 3. Aero 10 4. Elektro 8 5 Prosv(!ta (5 6. Cinkaj-na 4 7. E.MO 2 8. ZNG O n. LKiA ČLANI 1. Zekiznica 14 2. Tkanina 10 3. Klima 10 4. Libela 8 ,5 PTT 8 g. Kovinolelina 4 7. Merx 2 8. Tehnomercator O I. LIGA ČLANICE 1. Ingrad 12 2. Elektro 10 3. Cinkarna 8 4. Toper 4 5. KovinoteJina 4 6. Savinja 4 7. EMO O KAREL JUO NOVO PD V PREBOLDU Mladi, agiini člani PššD Pre- bold s spiritus agensom telesne kulture v tem kraju učiteljem te- lesne vzgoje Adijem Vidmajerjem, so dali pobudo za ustanovitev pla- ninskega društva. Preboldčani so že pred vojno bili zvesti planinci, kar posebej velja .še za družino šlandrovih. Del te tradicije in planinske zavesti je še ostal v krvi občanom tega kraja, saj si sicer ne moremo razlagati dejstva, da je ustanovni skupščini prisostvo- valo nad 300 ljudi, med njimi tudi predstavnik PZS prof Tine Orel iz Ljubljane. Na skupščini so si zastavili bogat program dela, tel postavlja na prvo mesto izgradnjo planinske koče na Žvajgi pod Par- tizanskim vrhom, orgaaaizacijo množičnih planinskih izletov v Sa- vinjske in Julijske Alpe, markaci- jo planinskih poti, jamar.sko razi- skovalno delo in propagandna pre- davanja in planinstva V novo planinsko dništvo se je vključilo že nad 500 Preboldča- nov Sestav je kaj pisan — nad 300 je članstva iz vrst pionirjev in pionirk .SŠD. preko 100 je de- lavcev in delavk iz tek.stilne to- varne, pravtako nad 100 pa je v društvu še lovcev, gasilcev in .strelcev. Vse organizacije v Pre- boldu .se tako združujejo v pla^ ninskem društvu in ijričakujemo lahko, da bo član.stvo nadaljevalo s tradicijo možičnih izletov na Mrzlico ob prazniku dela in di-u- gih .sličnih manifestacijah. Novemu ditištvu pred.seduje uči- telj Vidmajer Adi. Tako je PD Prebold 121-to planin-sko društvo T Sloveniji. Po zaključku skupščine je član PD Ljubljana Tone Sazonov v iz- redno zanimivem pi-edavanju opii- sal potov^anje na Triglav, ki ga je podkrepil a številnimi bai-vnimi aiapoaitivi. K. JUG 20 stran NOVI TEDNIK Št. 13 — 30. marec 1972 MED NEBOTIČNIKI PIŠE IN RISB MARJAN BREGAR Volilne skrinjice so naslednje jutro potrdile pred- videvanje volilnih strokovnjakov. Paradižnik je zmagal Z veliko večino! Časopisi so vnovič abjavili portreta naših dveh juna- kov iz Košate lipe — tokrat čez eelo stian. Dežela je od- mev.ila od navdušen,ia! Dragi bralci, dajmo si duška še mi! Pridružimo se va- lujoči množici, ki pozdravlja novega prezidenta, medtem ko se on v svoji elegantni limuzini pelje v Belo hišo! Prezident šofira sam, kar je prvič v vsej slavni zgo- dovini Amerike. Ob njem je njegova soproga, prva dama dežele. Za njim in pred njim motoristi v uniformah . . . Šolska mladež maha z zastavicami dekleta mečejo vrtnice . . Iz množice pa se zdajci utrga postava! »Polde, ti tukaj?« vzklikne prezident! Polde, Amerikanec iz Košate lipe — še letošnje poletje sta ga s Paradižnikom dajala na zob, ko je bil Polde na obisku v starem kraju! — je skočil k limuzini in objel predsednika. Objel in — bistri policisti so to opazili — predsed- niku nekaj pošepnil v uho! O obveznem cepljenju prebi- valstva zoper koze v SR Sloveniji 1. Da bi se prebivalstvo zavaro- valo pred kozami (Variola vera), se odreja obvezno cepljenje o,~iro- ma cepljenje ogroženega prebival- stva v SR Sloveniji, ki je ob uveljavitvi te odredbe staro nad eno leto. 2. Cepljenja so oproSčene ose- be, ki so bile cepljene proti ko- zam v zadnjih 12. mesenih pred uveljavitvijo te odredbe, 3. Cepiti se morajo tudi vse osebe, ki prihajajo v SR .Slove nijo iz oi^roJenih območij Jugo- KOsIavije, če nimajo predpisanega potrdila o cepljenju zoper koze. 4. Od cepljenja so izvzete ose- be, ki im.njo v času cepljenja vro- činska obolenja. ko?ne izpuščaje vseh vrst. ledvična obolenja, de- kompenzirane srčne napake, lev kemijo ali hujšo anemijo, ki se zdravilo s cistotatiki in s knrHko- sitercidi, ki imajo obolenja central- nega živčevja, nosečnice ter pre- bolevniki po akutni nalezljivi bo lezni, ter drugi kontrainclicirn.ni primeri, ki jih v skladu z veljav no medicinsko doktrino ugoifovi zdravnik, ki opravlja cepljenje. 5. Za organizirano in strokovno vodenje tega cepljenja imenuje republiški sekretar za zdrav.stvo in socialno varstvo operativni Stab. fi. Cepljenje zoper koze oprav Ijajo zavodi za zdravstveno var- stvo in druge zdravstvene delov- ne organizacije. Za zdravstvene delovne organizacije je ta naloga nujni zdravstveni ukrep v smislu člena zakona o zdravstvu (fradni list SRS, št. 26-146/70). 7. Zdravstvene delovne or;^uniza- cije, ki so določene za cepljenje zoper koze, morajo voditi eviden- co o ceplienih osebah in izdati cepljeni osebi potrdilo, da je bi- la cepljena. 8. Cepljenje zoper koze po tej odredbi je brezplačno. 9. Stroške obveznega cepljenja zoper koze po tej odredbi nosijo za zdravstveno zavarovane osebe in za osebe, ki jim je zdravstveno varstvo zagotovljeno po zakonit, skupnosti zdravstvenega zavarova- nja, za nezavarovane osebe pa pristojne skupščine občin. 10. Cepljenje se opravi po vrst- nem redu glede na stopnjo ogro- ■>enosti in mora biti oprn-lirno v sedmih dneh po uveljavitvi te odredbe 11. Osebe, ki neupravičeno izo- stanejo od cepljenja po tej odred- bi, se kaznujejo za prekršek po določbah ,'55. člena temeljne^:« za- kona o zatiranju in preprečevanju nalezljivih bolezni. 12. Ta odredba začne veljati t dnem objave. Štev.: 512-1'72 Datum: 27. 3. 1!172 ČL.AN TZVR^NEri.A SVFT.\ TN RFPTTBTT.^KT SKKRET.^R Z.-\ ZDRAVST^'0 IN soct.ma-o VAR.'--T\-n ZORA TOMIC AGROTEHNIKA LJUBLJANA POSLOVALNICA CELJE Aškerčeva 19 objavlja več učnih mest za VAJENCE (bodoči prodajalci) za lično obdobje 1972-75 Zaradi značaja blaga, ki je predmet pm. KRATEK STIK Zaposleni v obratu Mizarstvo Celje v Aškerčevi uli- ci so nenadoma zagledali gost dim, ki se je valil izpod vrat brusilnice. Takoj so obvestili gasilce celjskega Za- voda za požarno varnost. Ko so ti odprli vrata bru.sil- nice, je vanje butnil ogenj. K sreči so ga izredno hitro pogasili, tako da je škode le za nekaj tisoč dinarjev. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika v električnem va- rilnem aparatu. PQ2nania|diwiiiw^^ BOR — PINUS SILVESTRIC Bor je vedno zeleno, do IK) metrov visoko drevo s široko, nekoliko nepravilno krošnjo in rdečerjavo skorjo. Iz z,elo kratkega peclja zraste šop ve- dno zelenih igličastih listov, stari bori imajo kratke, mladi pa po več decimetrov dolge, pokončne, tenke, sivozelene mladike. Plodovi so vsem zna- ni oleseneli .storži, ki dozori- jo v dveh letih. Storži imajo črnikaste lu.ske, ki se odpre jo, ko storž dozori in se iz njega vsuje seme. Les je bogat na smoli. Cveti v aprilu in maju. Raste po nižavah in niž- jih gorah, kjer tvori razsežne gozdove. Zgodaj spomladi na- biramo mlade do 5 cm dolge poganjke (vršičke), ki .še ni- majo razvitih iglic. Nabrane vršičke nato čim hitreje posu- šimo v tenkem sloju v senci ali na prepihu ali na soncu. Pri nabiranju pa moramo pa- ziti, da ne uničujemo bora in zato nabiramo vršičke stran- .skih vej in na tistih drevesih, ki jih bodo posekali. Borove iglice v.sebujejo pre- cej eteričnega olja, vitamina C, zato jih uporabljamo čim bolj sveže, ker se med suše- njem izgubi precej vitamina C. Skozi celo leto pa nabira- mo smolo, tako da drevo, ki je veliko in je pripravljeno za sečnjo, r^arežemo nekoliko globlje v skorjo, in smolo, ki priteče, lovimo v posodo. Iz smole pridobivajo z destilaci- jo terpentinovo olje Čim več vsebuje smola eteričnega olja tem bolj je dragocena. Borovi vršički in terpenti- novo olje so odlično zdravilo, tako za notranjo kot zunanjo uporabo. Iz mladih iglic in br- stičev pripravljajo čaj. ki je odlično zdravilo za zastarane broiihialne katarje, hripavost, za kašelj pri težavnem izkaš- Ijevanju. ker eterično olje to- pi trd sluz, ki se je nabral v pljučih. Pripravljamo pa si lahko tudi sirup, tako, da na prst debelo plast borovih vr- .šičkov v večjem kozarcu na- sujemo plast sladkorja, nato zopet plast vršičkov itd,, do- kler kozarec ni poln. Zadnja plast je slgdkor. Vse skupaj postavimo na sonce ter pusti- mo tako dolgo, da se ves slad- kor stopi, nastali sirup pa pre- cedimo in spravimo v dobro zamašene steklenice Sirup je dobro zdravilo za otroke, ki so prehlajeni. Terpentinovo olje je tudi zdravilno, ker deluje kot ru- befaciens, tj.-povzroča večje prekrvavljenje namazanega dela kože in je sestavni del mnogih mazil proti revmi; seveda moramo mazati zmer- no, ker lahko pride do vnetja in mehurjev, kar pa ni zažele- no. Ce pride terpentinovo olje pod kožo, povzroči vnetje z razpadom tkiva. Terpentinovo olje uporab- ljamo tudi notranje; vdihava- mo hlape raztopljenega olja v vreli vodi pri obolenjih di- halnih organov, močno raz- redčen terpentin (1:20) pa lah- ko uživamo pri želodčnih te- žavah, ker eterično olje po- spešuje boljšo prekrvavitev prebavnih žlez in sluznic in je njihovo delovanje močnej- še. Terpentin so včasih jemali tudi kot zdravilo proti gli- stam, vendar imamo danes že modernejša in bolj učinkovita zdravila. ki jih predpiše zdravnik. Tudi tukaj moramo biti zmerni prj uživanju terpenti- novega olja, ker večje količi- ne povzročijo vnetje prebav- nih organov, ki .ga spremlja bruhanje, huda driska in člo- vek zaradi tega lahko tudi umre. R) Gotovi je POŽAR ZARADI SUHEGA MESA Bilo je ponoči, ko so se prebudili domači na kmetiji FRANCA SIMONCICA v Go- tovi j ah zaradi ostrega dima, ki je dražil nosnice. Osupli so opazili plamen, ki se je pričel hitro širiti po gospo- darskem poslopju. Zgorelo je ostrešje, strop, okna, vrata, živila, moped, orodje in dru- go, škodo so ocenili na pri- Mižno 50.000 dinarjev. Olani komisije UJV Celje, ki so naslednji dan odšli na kraj .požara, so ugotovili njegov vzrok. Ponoči je eden od domačih odšel v poseben prostor po suho meso in si pri tem svetil z vžigalicami. Ugaske je odmetaval v kup slame, ki se je pozneje vnel. Ogenj je neknaj časa tlel, nato pa se je razbesnel z vso silo. humo^ — Ne moremo biti več daleč od Kanarskih otokov . — Le poglejte kako je zrastel slavček, ki ste mi ga prodali! REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE SKANDINAVSKA KRIŽANKA VODORAVNO: pravo, re- pek, atest, Volta, Skovir, AN, petelin, bič, Lokrum, enice, Aare, regent, val, ata, Jaki, Ema, SO, alias, krinka, La- ško. ZA BISTRE OČI Sličici se med seboj razlikujeta v 20 podrobnostih. Poskusite najti vse? ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET — CELJE objavlja razpis za vpis v poslovodsko in konu-rcialno šolo za šolsko leto 1972 78. Pismene prijave d!o LS. aprila 1972. POSLOVODSKA ŠOLA Prijavi je potrebno priložiti zaključno sprič>evaloi šole za prodajalce, potrdilo o delovni dobi, izjavo o plačilu šolnine, kolek za 2,— din in dopisnico s kandidatovim naslovom. j KOMERCIALNA ŠOLA ' Prijavi je potrebno priložiti zaključno spričevalo šole za prodajalce ali druge poklicne šole, potrdilo o delovni dobi, izjavo o plačilu šolnine, kolek za 2,— din in dopisnico 's kandidatovim naslovom. Absolventi drugih poklicnih šol (razen šole za pro- dajalce) bodo morali opraviti sprejemni L':pit iz bla- goznanstva in tujega jeziika (nemškega ali angle- šk^a). št. 13 — 30. marec 1972 NOVI TEDNIK stran 23 Na konferencah predsednikov krajevnih organizacij SZDL v žalski občini ,je včasih tudi veselo, ko ta ali (uii katero zaokroži. Na slikj neiiateri predsedniki KO SZDL med zadnjim posvetovanjem. Foto: BS Na sliki: delavci pri Šmarju popravljn jo, kiu se popraviti da. veliko pa tudi to ne pomaga Foto: B. Strmčnik Mi^ in mlinarji Piše DRAGO MEDVED - v Lesičnem, pri številki dvajset, je srednje velik mlin z dvema kolesoma in pred njem navadno teka pes, kot bi iskal sledove prvih gospodarjev, ki so odšli 1944. leta in se niso nikdar več vrnili k mlinskim kamnom, ki so jim celih tristo let dajali tisto, od česar so živeli. V mlinu s. a zdaj gospo- darja DVORŠ-'\K. JULČKA IN KAREL. Kupila sta ga pred sedmimi leti, ko je umrla Ferličeva mama. Mlinska kolesa se veselo vrtijo in enakomerno to- potanje daje človeku upa- nje, da se bodo velika ko- lisa še dolgo vrtela. Tri sto let se je mlin ohra- njal iz roda v rod. V tisti okolici je bilo precej mli- nov, danes sta le dva. Vinko iz Lesičnega je imel takšnega, da je na kolo pritrdil nemške čelade, pa jih danes ni več. Toda Vinka ni bilo doma, kolo je strohnelo, »helme je pa voda odnesla«, pravi Vinko tn tako njegovega mlina ni več. Mlin, v katerem melje Dvoršakova Julka, pa je prestajal hude čase. Prišli so z vojno, ki nikomur ni prinesla nič dobrega. V tistih prvih letih pa je bilo v mlinu veselo. Mlelo se je na veliko, bi- li so še naravni kamni in kolo se je vrtelo noč in dan. Največ so mleli pše- nico in koruzo, precej manj pa ajde. Toda tisti časi so minili. Mlin res ne melje kot nekdaj, vendar je le še toliko pšenice in koru'ze, da Julka opti- mistično trdi, da se bo našel naslednik, ki bo da- lje mlel, čeprav s Karlom nimata otrok. Prej smo omenili hude čase. In res so bili. Zadnji so imeli mlin Ferliči iz Lesičnega. Pa je prišel Nemec v to dežela, da jo izniči in naredi za svojo. Takrat sta mlela Jože in Urška, že enainštiridesete- ga je prišel k njim Peter Stante-Skala. Takoj so bili povezani z NOB. In tako je prišel istega leta k hiši ranjenec in Jože ga je spravil na koz.olec. Ra- njenec je okreval in odšel nazaj v kozjanske gozdo- ve. Tri leta kasneje so ga Nemci ujeli in po zve- rinskem mučenju je priz- nal in vse povedal, kod je hodil. Tako so prišli 1944 k Jožetu Nemci in mu požgali vse, samo mlin je kljuboval plame- nom. Njega in dva sino- va so odpeljali v Maribor, kjer so bili vsi trije us- treljeni, njegovo Urško, si- na Draga in hčerko Ur- ško pa v Nemčijo, v ta- borišče. Sin Stanko se je temu izognil in se kasne- je prijavil v nemško voj- , sko, da bi rešil mamo, sestro in brate. Res so ga sprejeli v vojsko in tudi obljubo so držali Sc?im je kasneje padel pod nemško zastavo, sin Drago pa je po vrnitvi šel v partizane. Zdaj du- še\Tio popolnoma izmučen preživlja svojo starost v Jelšingradu v Šmarju Pred sedmimi leta pa je umrla mama in tako sta Julka in Karel kupila ta mlin, ki je oškropljen s krvjo ljudi, ki so ostali zvesti, svoji slovenski ze- mlji. Tako mlin združuje to strahotno usodo neke dru- žine. In kot da mlinski kamni ne bi prav nič ve- deli o tem! Saj se zdi, da s svojim enakomernim ro- potanjem hočejo zbrisat', vse, kar je šlo mimo njih Voda, ki se z rake zliva v urjek in naprej na kolo pa s šumenjem pritrjuje in nenehno kroži v svoj; večnosti. Tristo let pa ni malo. Rod, ki ga je posta- vil in vzdrževal in živel od njega, je zapustil ta svet. Prišli so novi, da bi z njim živeli dalje. Julčka Dvoršak se v mlinu kar urno zasuče. Zvesti spremljevalec je tudi to- krat ni zapustil. Z možem Karlom pred vrati mlina. S svojo kamnito zunanjostjo se je ubra- nil plamenom. Vrti .se samo eno kolo. Druge.ga je treba popraviti, a popravilo kar precej stane saj imata dva mojstra z njim dosti opravka. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskdi organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško. Slovenske Konjice Šentjur, Srnarje pri Jelšah in 2a)ec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi: Tr,g V. kongresa 10. — Glavm in odgovorni urednik: Jože Volfand Tehničm urednik: Drago Medved — Redakcija Milan Božič Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Berni Strmčnik - Izhaja vsak četrtek - Izdaja gn ČGP »Delo<( — Tisk in klišeji- CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din — Tekoči račim: 501-1-167/2 CGP »DELO« Ljubljana - Telefoni: uredništvo 23-69 in 31-0.5 mali oglasi in naročnine 28 00