Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 208 Predstavitve in informacije Damjana HUDNIK ZAVIRŠEK [So]bivanje na robu mesta Pot dobrot – sprehajalna pot med stanovanjsko sosesko Ruski car ter kmetijami v Savljah, Klečah in na Ježici Bivanje v sožitju z naravo je ideal v številnih kulturah. Japonski izraz »sa- toyama« označuje idealen življenjski prostor ob riževih poljih in zelenjavnih vrtovih, blizu gričev in gozdov, kjer ljud- je bivajo v počasnejšem ritmu podeželja. Ali se je takemu bivanjskemu idea- lu mogoče približati tudi v soseski na robu glavnega mesta? Ali so za to po- trebne velike spremembe, ali morda le drugačen pogled na prostor, njegove danosti in prepoznavanje potencialov, ki jih nudi? Četrtna skupnost Posavje, ki obsega ob- močje med severno ljubljansko obvozni- co in reko Savo, je zelo raznolika – ve- lik del te zavzemajo zelene površine s starimi vasmi na savskih ježah v zaledju velike modernistične stanovanjske so- seske in naselja individualnih hiš. So- seska Ruski car je bila zasnovana konec 60.  let prejšnjega stoletja na travnikih in poljih, ki so jih obdelovali kmetje iz Kleč, Savelj in z Ježice. Inovativna prostorska zasnova soses- ke  (avtorji V. B. Mušič, M. Bežan, N. Starc) je na rob vaškega prostora vpel- jala model urbane ulice, ki naj bi živost mestnega življenja ponesla na ljubljan- sko podeželje. V soseski so se naselili prebivalci iz različnih delov Slovenije in Jugoslavije. Veliko jih je prišlo s podežel- ja in so bivanje v stiku z naravo zamen- jali za bivanje v utesnjenih betonskih stolpnicah. Kljub naprednim prostor- skim idejam in naporom načrtovalcev, Slika 1: Med mestom in vasjo (foto: Marko Klemen) Slika 2: Soseska, zgrajena na poljih in travnikih ljubljanskega Posavja (foto: Skupaj na ploščad!) uizziv-27-izredna-01.indd 208 7.10.2016 9:18:38 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 209Predstavitve in informacije da bi sosesko zasnovali tako, da bi se čim bolje navezala na obstoječi prostor in ustvarila tudi svojega, je odprti javni prostor, namenjen sobivanju prebival- cev, ostal nedokončan. Soseska je  (po) ostala vase obrnjena bivanjska skupnost, ki ni bila »mesto« z živahnimi ulicami, prav tako njeni prebivalci niso prepoz- navali potenciala, ki ga je ponujalo bi- vanje na robu podeželja. Čeprav se v času hitrega razvoja in spre- memb zdi skoraj neverjetno, so tako prebivalci vasi kot prebivalci soseske potrebovali nekaj desetletij, da so zače- li prepoznavati prednosti, ki jih ponuja njihovo sobivanje na robu mesta. Pobuda za večjo povezanost med prebi- valci soseske Ruski car in vasmi v zele- nem zaledju se je oblikovala z željo po iskanju novih načinov povezovanja med prebivalci različnih predelov četrtne Slika 3: Pot dobrot – sprehajalna pot med sosesko Ruski car in pridelovalci v Savljah, Klečah in na Ježici skupnosti Posavje, spodbujanju boljšega poznavanja in večje pripadnosti lokalne- mu okolju in skrbi zanj, izmenjavi znan- ja in dobrin med lokalnimi prebivalci. Polja in travniki ter lokalni pridelovalci hrane v Savljah, Klečah in na Ježici so glavne prednosti bivanja v soseski na ob- robju mesta. V tem predelu Ljubljane se je mogoče že z  minimalnim naporom prehranjevati po načelu »z njive na mizo«. Hkrati je veliko prebivalcev v neposredni bližini potencial tudi za pri- delovalce hrane. Zaradi slabega medse- bojnega poznavanja prebivalcev soseske in vasi in različnih življenjskih slogov te jasne in logične prednosti do pred krat- kim niso bile široko prepoznane. Prostor je živ organizem, za katerega je treba skrbeti, ga načrtno pripraviti na nove ideje. Arhitektura ima moč, da oživi raznovrstne in pozabljene prostore in poveže različne posameznike v skup- nost. Taki »spodbujevalci« so lahko zelo preproste prostorske intervencije, objekti, zgodbe … Pobuda o povezovanju se je preobli- kovala v idejo o označitvi obstoječih pešpoti med stanovanjsko sosesko in lokalnimi pridelovalci hrane  –  to so sprehajalne poti prebivalcev in nekatere od njih hkrati tudi delovne poti kmetov, ki obdelujejo zemljo. S projektom smo želeli preveriti, ali je mogoče s tem pre- prostim posegom v prostor in z njegovo promocijo spremeniti obstoječe vzorce, vedenje in ne nazadnje tudi bivanjske razmere prebivalcev velike stanovanjske soseske in starih vasi. Ker je pobuda izšla iz lokalnega okolja, smo v načrtovanje vključili prebivalce. Idejo smo prvič predstavili v okviru mednarodnega dogodka Urbani spre- uizziv-27-izredna-01.indd 209 7.10.2016 9:18:40 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 210 Predstavitve in informacije hod Jane›s Walk, ki promovira pešhojo v vsakdanjem življenju in pri vsakodne- vnih opravkih. S sprehodom smo preve- rili različne mogoče trase poti, udeležen- ci sprehoda so nas opozorili na predele in ambiente, ki jih je vredno vključiti, opozorili smo na pozitivne učinke peša- čenja na zdravje, na intenzivnejše in bolj doživeto spoznavanje prostora z vidika pešca, o dostopnosti in urejenosti obsto- ječih poti med sosesko in vasmi, o skrbi za kulturno krajino, pestrosti lokalnih običajev, domačih imen v vaseh ipd. Pot med mestom in vasjo smo poimeno- vali »Pot dobrot – čez cesto na Jež‘co, v Savlje in Kleče«. Začetek poti, ki povezuje 23 prideloval- cev v Savljah, Klečah in na Ježici, je pri osnovni šoli, ki s skrbjo za šolski vrt in čebelnjak ohranja povezanost s pode- željem in tradicijo pridelovanja hrane, širi pa tudi vedenje o pomenu čebel za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pot se nadaljuje skozi sosesko Ruski car, kjer se razdeli v dva dela – prvi popelje sprehajalce po ulicah in cestah do kmetij na Ježici, v Savlje in Kleče, drugi pa po kolovoznih poteh mimo travnikov pred Savljami do Kleč. Pot dobrot je označena s sedmimi tab- lami in talnimi oznakami. Sistem ozna- čevanj je bil delno zasnovan tudi glede na možnosti pridobivanja soglasij za postavitev označevalnih tabel. Table z zemljevidom in podatki o kmetijah sto- jijo na ključnih mestih ob poti (pri šoli in vrtcu, na osrednjem delu Bratovševe ploščadi, pri objektu v parku, v središču vasi  ….). Znak za pot oblikovno izhaja iz markacije in se v prostoru pojavlja na podoben način – talne oznake so del po- vršin za pešce. V okviru projekta smo pripravili zložen- ko, ki so jo prebivalci dobili v poštne nabiralnike. S  poudarjanjem domačih imen opozarjamo na zgodovino kraja, nekdanje obrti, vloge, značilnosti … Že- limo prebuditi zavedanje prebivalcev, da je soseska zrastla na njivah ter travnikih kmetov z Ježice, iz Savelj in Kleč. Pot dobrot je s sosesko povezala več kot dvajset lokalnih pridelovalcev, ki pridel- ke ponujajo na različne načine – s pro- dajo na kmetiji, na stojnici v naselju, v tr- govini na kmetiji, s sezonsko prodajo … Pot smo prebivalcem Bratovševe ploš- čadi predstavili in približali z organiza- cijo tržnih dni na ploščadi ter vodenih sprehodov do kmečkih dvorišč, kjer lah- ko spoznajo pridelovalce, njihov način dela, poskusijo in kupijo pridelke prav tam, kjer so bili pridelani. Tržni dnevi Pot dobrot bogatijo ulično življenje in vnašajo pestrost v dogajan- je v soseski. Z  vodenimi sprehodi do kmečkih dvorišč pa prinašamo živost v vasi, opozarjamo na pomembno vlogo kmetov pri ohranjanju in skrbi za kul- turno krajino ljubljanskega Posavja ter širimo bonton ob sprehajanju po kolo- voznih in delovnih poteh med polji in travniki. Eden od projektov, ki ga je spodbudila Pot dobrot, je urbano čebelarjenje – po- stavitev skupnostnega panja in skrb za čebele. Prebivalce smo opozorili na to, kako lahko v urbanem okolju stanovanj- ske soseske sobivamo z drugimi živimi bitji in vplivamo na ohranjanje biotske raznovrstnosti. Prebivalcem smo po- darili semena različnih vrst medovitih rastlin in jih povabili, naj jih posadijo na zelenice ob blokih, v balkonska korita in na vrtove. Zasaditve med bloki stano- vanjskih sosesk in vrtovi stanovanjskih hiš so z raznovrstnimi rastlinami in raz- ličnimi vrstami sadnega drevja bogata in raznovrstna paša za čebele v urbanem okolju. Projekt smo začeli s sprehodom med čebelnjaki v Četrtni skupnosti Posavje ter ga nadaljevali z ureditvijo in posta- vitvijo skupnostnega panja in doma za čebele samotarke. S pomočjo čebelarja, ki je vključen v projekt Pot dobrot, smo skrbeli za čebeljo družino. Projekt smo končali smo s točenjem medu, v kate- rem se prepletajo okusi cvetlic soseske Ruski car in Četrtne skupnosti Posavje. Skupnostni panj je postal nova točka na Poti dobrot. Čeprav so bili posegi v prostor z označitvijo poti minimalni, so spodbudili številne nove dejavnosti in vzpostavili nove odnose, ki spreminjajo Slika 4: Označevalna tabla Pot dobrot (foto: Marko Klemen) uizziv-27-izredna-01.indd 210 7.10.2016 9:18:40 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 211Predstavitve in informacije prostor soseske, vasi in kmečkih dvorišč v prostor sobivanja urbanih vasi in po- deželske soseske ter omogočajo sožitje mesta in vasi v  bližini polj, vrtov in čebelnjakov. Idejna zasnova poti in oblikovanje ozna- čevalnega sistema: Damjana Hudnik Zaviršek, Špela Nardoni Kovač, Alenka Kreč Bricelj Izvedbo projekta so podprli: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana/Oddelek za kulturo, Četrtna skupnost Posavje Pot dobrot je bila zasnovana kot del pro- jekta Ploščad  –  dvorišče, igrišče, srečiš- če 2014, ki ga oblikuje in vsebinsko vodi pobuda Skupaj na ploščad! Vsebinsko oblikovanje, vodenje in izvajanje projekta med letoma  2015 in 2016: Damjana Hudnik Zaviršek, Marko Kle- men, Blaž Jamšek (Skupaj na ploščad!) Damjana Hudnik Zaviršek, univ. dipl. inž. arh. Bratov Kunovarjev ulica 7, 1000 Ljubljana E-pošta: damjana.zavirsek@gmail.com Slika 5: Talne oznake Pot dobrot (foto: Mar- ko Klemen) Slika  6: Zloženka Pot dobrot (foto: Marko Klemen) Slika 7: Tržni dan Pot dobrot na Bratovševi ploščadi (foto: Marko Klemen) Slika 8: Skupnostni panj v šolskem čebelnjaku (foto: Blaž Jamšek) Slika 9: Carski med – (i)zbrani okusi cvetlic soseske Ruski car in ljubljanskega Posavja, (foto/ oblikovanje nalepke: Marko Klemen) uizziv-27-izredna-01.indd 211 7.10.2016 9:18:43