Prazne vere.
V^pe kdo kaj taccga govori, kar ni, da bi so verjelo, pravirao navadno: jlSKta je bosa, ali pa: to jo prazno! In takih praznic imamo mnogo med ^"^našim slovenskim Ijudstvom. Zna se, da pametni Ijudje takih praznic ne verujejo. — Nekate.re take prazne vere so le obleka za kako resnico ali kak nauk, in nekaj takih hočom tukaj navesti.
Bog in sveti Petcr sta hodila po sveti, prišla k nekej ženi in jo prosila prenočišča itd. — Tii je povedana resnica : da Bog dobro plačuje in hudo kaznuje.
Kdor pride v hišo, pa ne sede, odnese domačitn spanje iz hiše. Zato silijo ljudje vsacega gosta, kadar pride v hišo, da naj sede. Nauk: da se je treba lepo, uljudno vesti do vsacega, kdor nas obišče.
Nož se ne sme pokladati na mizo z ostrino navzgor: sicer se angeli obrežejo vanj. Ali pa: hudie si kremplje nabrusi ob njega. Nauk: da se ne spodobuje noža tako obra&iti, da žali oko.
Nekdo je stopil na krušno drobtino in ta je glasno zakrieala. Nauk: da se ima s kruhom lepo ravnati.
Tako tudi Ijudje nimajo radi, da bi se hlebec narobe pokladal na mizo; treba ga je položiti tako, kakor je bil v peči položen. T e d a j: lepo s kruhom delati, ker je dar božji. —   «-
Ubogajte otroci! drugače pride perta, strah, parkelj itd.; a da bodete poslušni, prinese vam sv. JMiklavž vsega dobrega. Vzgojevalen pripo-moeek; ovci daj soli, ali listnato vejo, da pojde za teboj, otroku pa lešnikov, orehov itd.
Ne hodi tja! strah je na brvi. — Slušaj: kdor ne uboga, tep"e ga nadloga!
Angeli govore do p61udne : umij se, umij se; po poludne pa: ubij se, ubij se.   To je: treba, da si snažen, da skrbiš za telesno čistoto.
Taščic ne smemo umoriti! T o j e : ne smeš biti grozovit, neusmiljen do živalij.
Tako so te praznicc vzgojevalen pripomoeek in same na sebi popolnem nedolžne, a treba je veader, da človek umeje, kaj da značijo.                p-m>.
------h------                                  2*