/ Skopje-obveze-pomoč Naravna katastrofa, ki je dne julija letošnjega leta v zgodnih jutranjih urah v nekaj mirtah iz razvijajočega glavnega ^esta Makedonije napravila raz-valine, razrušila stanovanjske in Ostale javne objekte, je z veliko bolestjo odjeknila po celem svete Za vse državljane naše domovine pa je ta katastrofa pomenila ne samo globoko duševno sočustvovanje, temveč tudi klic Po hitri in uspešni materialni in klovni pomoči. Tistega dne je Pfevkar zasedal centralni delavci svet našega podjetja, ki je ta-fj sprejel sklep, da se zadolži Pprav. odbor in uprava podjetja, takoj sprejme potrebne skle-Pe za prvo pomoč ponesrečenemu mestu in prebivalstvu. Tako Je upravni odbor z upravo podjetja dal nalogo za takojšnje tekazilo finančnih sredstev v ztesku din 1,000.000, o nadaljnjih terepih glede delovnih obvez, ozi-roma celodnevnega zaslužka pa s° bile dane smernice, da o tem ‘akoj razpravlja centralni sindikalni odbor oziroma njegove |odružnice. I. Akcija pomoči LMS občine Cete je bila podprta s tem, da smo k našega podjetja poslali 6 mla-l»cev. Glede nadaljnjih ukrepov tehnične pomoči pa se je preko Biroja gradbeništva SRS v Ljubljani formiral štab gradbene operative SRS z nalogo, da se čimprej pristopi k tehnični nalogi, t. j. formiranju gradbenih operativnih enot na področju mesta Skopje. Naloge, ki jih je s tem dobila slov. gradbena operativa, so bile naslednje: 1. Takoj pristopiti k asanaciji stanovanjsikh objektov, šol in zdravstvenih objektov na področju občine Idadija II (to je območje Skopja, ki je razdeljeno na 4 občine, kot na primer Ljubljana — občina Center), ki jim je potres prizadejal manjše ali večje poškodbe. Navedeni objekti so tudi po posebnih strokovnih komisijah označeni z zeleno barvo — manjša popravila in z rumeno barvo — večja popravila, medtem ko so vsi objekti, ki so označeni z rdečo barvo zapisani popolni porušitvi. 2. Zgraditev novega predmestnega naselja začasnega značaja imenovano Vlae, ki leži jugoza-padno od Skopja oddaljeno približno 5 km. 3. Asanaci j a težko poškodovanih objektov Izvršnega sveta Ma- kedonije, sekretariata za finance in državnega sekretariata za notranje zadeve. 4. Zgraditev montažnih stanovanjskih hiš za člane uprave republiških, okrajnih in občinskih služb. Za dela označena pod točko L so bili kot nosilci naloge določena sledeča gradbena podjetja: Tehnika, Ljubljana, GIP »Ingrad« Celje, SGP »Pionir«, Novo mesto, »Obnova« Ljubljana, »Pro jekt« Kranj, DGP »Grosuplje«, Grosuplje, SGP »Gorica«, Nova Gorica, »Gradbenik, Izola. Za delo pod točko 2 je določen kot nosilec naloge GIP »Gradis« iz Ljubljane. Za delo pod točko 3 pa sta določena gradbeno podjetje »Konstruktor« in »Stavbar« iz Maribo-ra, Za delo pod točko 4 pa podjetje »Tehnika« iz Ljubljane. Za naše podjetje je sodelovanje v zvezi z odgovorno in delikatno nalogo v celoti znano. Dokler človek vseh teh objektov, ki jih je sila potresnih sunkov načela in zrahljala, sam ne vidi ne more verjeti, da je kaj takega mogoče. Takrat se zave vse moralne in strokovne odgovornosti, ki jo ima gradbena operativa. Kot rečeno so izbrana podjetja pri asanacijsih delih Idadijell. nosilci obvez s tem, da vsak nosilec nalog pritegne v svoj delokrog ostala gradbena in remontna podjetja na svojem ožjem in širšem območju. V tem smislu je ravnalo tudi naše gradbeno podjetje in pritegnilo v svoj delokrog vsa večja in manjša gradbena podjetja ter tudi remontna podjetja iz okraja Celje, izvzemši Zasavski bazen od Radeč navzdol (Sevnica, Videm Krško, Brežice), ki se je zaradi praktične povezanosti priključil SGP »Pionirju« iz Novega mesta, in tri podjetja iz revirskega bazena Hrastnik — Trbovlje in Zagorje. Obseg naloge posameznih nosilcev pa je bil razdeljen sorazmerno na skupni bruto promet vrednosti opravljenih del v letu 1962 in sicer vrednosti opravljenih del samega nosilca in vseh pritegnjenih kooperantov. Vrednost naloge, ki jo mora operativa opraviti na asanaciji objektov ad 1. je ocenjena na 1,430.000.000 din in bi od te vrednosti odpalno na GIP »Ingrad«, kot nosilca naloge, približno 290 milijonov din. Če pomislimo, da je do 20. decembra t. 1. samo še slabih 75 dni vidimo, da je naloga težka. Že pred zimo morajo družine dobiti varno in toplo zavetje. Akcija gradbene operative našega podjetja in kooperantov je v polnem zamahu. Pred nekaj dnevi je bilo končano delo na objektu z 32 stanovanji ter se izvršujejo dela na 3 stolpnicah, ki ki ima vsaka 36 stanovanj. Med tem časom so opravili tudi majhna dela na stanovanjskem provi-zoriju za približno 960 delavcev s potrebnimi sanitarijami in so se v ta namen iz Celja od Ingrada, Trbovelj od Zasavja in od Vegrada iz Velenja premestile 3 stanovanjske montažne barake. Da je ta akcija uspela zelo organizirano in v zadovoljstvo našega podjetja kot nosilca te tež- ke in odgovorne naloge, gre zahvala vsem članom našega in ostalih sodelujočih kolektivov gradbenih podjetij: GP »Gradbenik« Laško GP »Gradnja« Laško GP Hrastnik GP »Kongrad« Slov. Konjice GP Ljubno ob Savinji SOP »Obnova« Celje Remont, Celje Remont »Oljka« Šmartno ob Paki SESTAV ORGANIZACIJ Dne 12. 9. 1963 so bile na sektorju Ingrada v Skopju organizirani odbori in vodstva naslednjih organizacij: — osnovna organizacija ZK Klemenčič Ivan, sektretar Žnidarčič Srečko, nam. sekretarja Popailič Gojko, tajnik Osnovna org. šteje skupno 13 članov. Remont Polzela GP Rogaška Slatina GP Trbovlje »Vegrad« Velenje GP Zagorje Ob koncu ostane le še vprašanje, ali niso dolžni sodelovati pri tej odgovorni akciji tudi ostali gradbeni kadri in strokovnjaki iz nenaštetih gradbenih podjetij, katerih na celjskem območju ni tako malo. Ing. Čmak NA SEKTORJU V SKOPJU — sindikalna podružnica: Tomažič Jože, predsednik J ura j a Anton, tajnik Sever Ivan, blagajnik Vrbnjak Vinko, član Srnec Avgust, član — sekretariat mladinske organizacije: Romih Mirko, predsednik Vrbnjak Vinko, sekretar Juršič Andr!ja, član Damjanovič Miloje, član Volf Jože, član Vplačilo posojila GIP Ingrad Celje do 15. 10. 1963 — 1494 vpisnikov je vplačalo 9,659.000 din VPLAČILA POSOJILA PO SEKTORJIH Sektor St. ljudi Znesek Gradbišče A Za, železokrivci 63 315.000 Gradbišče štore 43 238.000 Gradbišče Toper Gradbišče Stolpnica- 99 369.000 Kajuhova Gradbišče Klavnica, 80 204.000 MultaVna 106 358.000 Skupaj sektor Celje 391 1,484.000 Sektor Žalec 97 596.000 Sektor Cinkarna 138 746.000 Sektor Konjice 9? 372.000 Sektor Ljubljana 127 514.000 Sektor Medlog 100 487.000 Remont obrati 90 393.000 Zaključna dela 54 305.OOO Obrat Gomilsko 50 313.000 Kovinski obrati 76 419.000 Mehanizacija 101 907.000 Delavsko naselje 15 45.000 Bife-kegljišče Uslužbenci, člani DS in zamudniki 177 — 35 2 X in 34.000 142 3,044.000 Povprečje na enega znaša din 6.466. člana kolektiva VPLAČILA POSOJILA USLUŽBENCEV din A j štor Romun 33.000 Randič Jerko 40.000 Borovšak Ivan 27.000 Colarič Milan <>6.000 Crepinšek Silva 20.000 Čretnik ing. Avgust 00.000 Crepinšek ing. Leon 70.000 Fifer Egidij 32.000 Fu n ki Rafko 27.000 din Uikel Hugo 15.000 Hudomulj Franc 15.000 kotnik Franjo 15.000 Koželj Rudi 28.000 Kerkoš Albert 28.000 Kuzman ing. Vinko 72.000 Kur nar Franc 20.000 Lang Venceslav 58.000 Leskovšek Vili 24.000 Lah Oto 25.000 Pavlin ing. Peter 29.000 Pograjc Ciril 73.000 Crepinšek-Stojan ing. Elza 20.000 Skubic Anton Skopje Skubic Drago 15.000 Sever Ivan Skopje Šinkovec Janez 18.000 Škulj Jože 13.000 Šterbenc ing. Ivo 65.000 Škoflek Milan 54.000 Tavzelj Edo (>6.000 Zagode Stane 13.000 Zupanc Anica 30.000 Gobec Rudi 25.000 Arnuš Ludvik 42.000 Rožnik ing. Kdo 100.000 Bošnak ing. Zoran 96000 C i.jan ing. Ivan 100.000 Cimerman Jože 54.000 Cm uk Ivan 60.000 Čmak ing. Henrik 107.000 Cevnik Franjo 30.000 Dolenc Cvetko 58.000 Gajšek Maks 65.000 Kulovec Stane 73.000 Kukovec Slavko 64.000 Mlejnik ing. Vital 100.000 Maligoj ing. Darko 77.000 Piner Jože 84.000 V itane Franc 64.000 Zrnec Franc 25.000 Z. la j puh ing. Drago ___________60.000 Skupaj 2,355.000 Povprečje 46.177 Mariborčani so lahko od petka do nedelje na mariborskih ulicah in športnih stadionih srečali številne športnike iz vse Slovenije. V Mariboru se je zbralo tokrat rekordno število 1.173 tekmovalcev iz 33 slovenskih gradbenih podjetij, ki so merili svoje moči v najrazličnejših športnih panogah za naslov prvaka na 13. povojnih igrah gradbincev. Slika je iz otvoritve v Ljudskem vrtu. O rezultatih berite na 8. strani. ludi naš kolektiv je kot mnogi drugi takoj priskočil na pomoč porušenemu Skopju. Na sliki: tik pred odhodom prvega tovornjaka ZAVOD ZA EKONOMSKE EKSPERTIZE BEOGRAD Nemanjina 18-20 — Fah lil Telefon: 24-448 Proces decentralizacije radničkog samoupravljanja i razvijanja metoda obračuna po unutrašnjim ekonomskim jedinicama, kao deo tog procesa, nameču privrednim organizacijama rešavanje mnogobrojnih novih i vrlo složenih problema. U cilju pružanja stručne pomoči i žive razmene iskustva u rešavanju problema o kojima jen reč. Zavod za ekonomske ekspertize, počev od 1. VII. 1962. izdaje specija-lizovani mesečni časopis po nazivom: EKONOMSKA JEDINICA U časopisu se na stručan, ali i sasvim pristupačan način razpravlja o problemima, života i rada ekonomskih jedi-nica u privrednim organizacijama. Naročita pažnja posvečena je sledečim problemima odnosno pitanjima: — medusobni odnosi ekonomskih jedinica, njihovi odnosi prema preduzeču kao celini i prema komuni; — stvarenje i održavanje jednakih odnosno ravnoprav-nih uslova i odnosa za sve ekonomske jedinice; — utvrdivanje i prema odgovarajhčih merila i metoda obračuna i raspodele dohodka, čistog prihoda i lič- i nih dohodaka po zakonskim i objektivnim kriteriji-f ma; — prenošenje nadležnosti sa centralnih organa uprav-lanja na organe ekonomskhi jedinica, način saradnje tih organa i rad organa uprvljanja u uslovima decentralizacije; — rešavanje pitanja radnih odnosa i uopšte kadrovskih pitanja u uslovima jačanja užih radnih zajednica odnosno ekonomskih jedinica; — planiranje i organizacija proizvodnje odnosno prometa, sprovodenje odgovarajuče finansijske i investi-cione politike, u uslovima decentralizacije; — prilagodavanje sistema rukovodenja; — organizovanje borbe za stalno povečanje produktivnosti rada i ekonomičnosti poslovanja i dr. U časopisu se sva slečena iskustva u našim privrednim organizacijama podvrgavaju obktivnoj analizi od strane istaknutih stručnjaka za pitanja obračuna po unutrašnjim ekonomskim jedinicama i neguje se zdrava i konstruktivna diskusija kako bi se omogučila razmena iskustva bez pro-stog kopiranja. Osim toga časopis uspostavlja i neguje najbliži konatkt sa čitaocima i posebno im posvečuje tri rubrike za direkt-nu pomoč. Te rubrike noše sledeče nazive: — pravni savetnik organa ekonomske jedinice; — pitanja i odgovori; — za pregled novi hpopisa iz oblasti ekonomskih jedinica. Zavod za ekonomske eksperzite je osigurao, saradnju u časopisu naših najpoznatijih stručnjaka za odnosna pitanja. Osim toga, ulažu se odgovarajuči napori da se obez-bedi saradnja u časopisu i stručnjaka koji u privrednim organizacijama najviše rade na organizaciji rada i obračuna po ekonomskih jedinicama, kao i samih zainteresovanih čitalaca. Uvereni smo da če ovaj specijalizovani časopis pružiti veliku i neposrednu pomoč organizatorima, rukovodiocima i članovima organa upravljanja u privrednim organizacijama, a posebno u ekonomskim jedinicama. Zato pretplatite svaku ekonomska jedinicu v Vašem preduzeču na potreban broj primeraka ovog jedinstvenog časopisa posvečenog is-ključivo problemima ekonomskpih jedinica. Časopis izlazi svakog meseca na 48 do 64 strana B-5 formata. Godišnja predplata na časopis iznosi 14.000.— dinara po jednom kompletu (12 brojeva), dok za 6 izašhh brojeva u 1962. godini iznosi 8.000,— dinara. Časopis se štampa u la- Pretnlatuprima ZAVOD ZA EKONOMSKE EKSPERTIZE P V BEOGRAD stari Pretplatnik: novi (podvuči) PORUDZBENICA 1. Ovim se za 1963. godinu neopozivo pretplačujemo na...._... kompleta mesečnog časopisa EKONOMSKA JEDINICA po pretplatnoj ceni od 14.000.— dinara godisnje po jednom komletu (12 brojeva). . . 2. Istovremeno se pretplačujemo i na .... kompleta časopisa za 1962. godinu po pretplatnoj ceni od 8.000,— dinara po jednom kompletu (6 brojeva). Iznos pretplate doznačili smo na vaš žiro račun 101-18-1-535. Pretplata za 1963. godinu automatski se produžuje i za narednu godinu ukoliko ne bude otkazana na 30 dana pre isteka pretplatnog roka. Za slučaj spora priznajemo nadležnost suda u Beogradu. ..•••IM I (naziv i tačna adresa pretplatnika sa naznakom zadnje pošte) ............... 196...... god. M. P. Potpis ovlaščenog licai ZAVOD ZA EKONOMSKE EKSPERZITE BEOGRAD Nemanjina 18—20, pošt. fah. 711 KNJIŽEVNI OGLAS POSTARINA PLAČENA U GOTOVU (naziv i tačna adresa pretplatnika sa naznakom zadmje poéte) Poštni fah 711 , Listovima i biltenima rodnih kolektiva U slanju prikaza -za Vaše li-t°ve rukovodili smo se željom j3 to u prvom redu bude lite-Jtura za stručno i političko j^razovanje. Vršeči analizu na-® saradnje, zaključili smo da je r^ernareno popularisanje vrednih književnih dela ko j a j^Ha mnogo da doprinosu pojenju kulturnog nivoa naših ^nih ljudi. i..%še preduzeče izdaje, u zem-sada najpopularniju bibli-jteku »Reč i misao« čiji je dosa-?^nji tiraž dostigao preko ii'vO.OOO primeraka, i koja sadr-j °dličan izbor književnog stva-&ja od najstarijeg doba do na-\dana. iJadamo se da čete prikaz ove /“fioteké objaviti iako je malo /i od onih koje smo Vam ra-rJe siali, i da čete podržati na-nastojanje da čitaocima pru-dobru i jeftinu knjigu. , Srdačno Vas pozdravljamo i “imo uspeh Vašemu listu. IZDAVACKO PREDUZEČE »RAD« Beograd, Moše Pijade 12/III P. S. Najpominjemo da navedene knjige možete Stampati naj-sitnijim slogom. Pruža vam se mogučnost da osnujete porodičnu biblioteka. Biblioteka »Reč i misao«, koju izdaje izdavačko predužeče »Rad«, postala je zbog izvanred-nog izbora dela, sasvim pristu-pačne cene — veoma omiljena širom zemlje. U ovoj ediciji zastupljena su najbolja književna dela svih naroda i svih vremena, uključujuči i dela naših najistaknutijih pi-saca. Biblioteka »Reč i misao« naro-čito je koristna za učenike, jer sadrži dela koja učenici treba da pročitaju tokom svog školova-nja. Svaka knjiga sadrži potrebna objašnjenja i pogovor o piscu i njegovom delu, što jo još više čini pristupačnom kako odraslima tako i učenicima. Do sada so izašle sledeče knjige. Puškin Aleksander: ^Sekspir Viljem: j' Po, Edgar Alan: / frans Anatol: 2' Konrad Džozef: :• Gete J. V.: *■ Servantes Miguel: -10. Dante Aligijeari: London Džek: Njegoš P. P.: Tolstoj L. N. .!• Morirne Prosper: Samiso Albert: XXX u' Plehanov G. V.: W Keler Gotfrid: ji Domanovič Rado je: v Gorki Maksim: Golsvordi Džon: jJ'Akutagava Rjunesuke: v Seneka: ' Lombrovska Marija: I kolo Kapetanova kči Hamlet Kandid Avanture Cordona Pima Taida Tajfun — Mladost Jadi mladog Verterà Uzorne priče Pakao Glas divljine Gorski vijenac Hadži Murat Kolomba Čudnovata povest Petra Slomiha Junačke narodne pesme Umetnost i društveni život Ljudi iz Seldvile Danga Moji univerziteti Tamni cvet Kapa O gnevu Znaci života celjski klavnici 0 novi Po urbanističnem načrtu mesta Celja je potrebna regulacija Voglajne, katere struga bo speljana po zemljišču stare klavnice in bo slednja zaradi tega porušena. Ker se mesto Celje hitro razvija, rastejo tudi potrebe po mesni industriji. Stara klavnica ne zmore v svojih malih prostorih zadostiti potrebam trga. Zato se je Kmetijski kombinat Žalec odločil za investicijsko gradnjo moderne klavnice, ki naj bi imela tudi kapacitete za izvoz. Tudi re- bi se morala šentjurska klavnica preurediti v hladilnice za sadje in zelenjavo. Investicije za gradnjo celotne klavnice so bile prvotno predvidene v višini 825,000.000 dinarjev. Ingrad se je po pogodbi obvezal, da bo glavni objekt in ostale pomožne objekte v celoti dogradil do meseca julija 1964. leta. Zaradi trenutnega pomanjkanja investicij je investitor znižal program gradnje za leto 1963 na ca. 400,000.000 dinarjev. Z dodatno pogodbo se je Ingrad obvezal, da nadaljevati osta'a gradbena in obrtniška dela. V letošnjem letu so zaradi velikega razmaha gradbene dejavnosti obrtniške kapacitete, zlasti i stalacijske, močno zasedene. Kovinsko podjetje »Klima« je po pogodbi prevzelo vse instalacije vodovoda, pare, centralne kurjave, klimatskih in hladilniških naprav. S temi deli bi moralo omenjeno podjetje pričeti že v mesecu avgustu, vendar še do danes z deli ni pričelo, ker ima svoje kapacitete popolnoma zasedene. Po zadnjih dogovorih Klavnica ima množico medokenskih stebrov. Zaradi tega se je vodstvo gradbišča odločilo za izvedbo istih po monftažnem sistema v jjLjcrmotnov M. J.: Vbikens Carls: Molijer: v Huismans ž. K.: v Bokaio Djovani: TV Lvo Andrič: 4' £?g.olj N. V.: S,Klajst Hajnrih: Defo Daniel: jn'Wolvil Herman: ■ Dostojevski F. M.: II kolo Junak našeg doba Cvrčak na ognjištu Tartif — Don Žuan Pripovetke Iz Dekamerona Persijanci — Okavani Prometej Priča o vezirovom slonu Taras Buljba Mihael Kolhas Mol Flanders Bili Bad — Benito Sereno Bedni ljudi (Nadaljev. na strani 7) publiški sedemletni plan je predvidel gradnjo nove celjske klavnice, ki naj bi bila ena od petih v naši republiki. Ostale manjše klavnice bi se morale v okviru sedemletnega plana opustiti, ker ne ustrezajo več higiensko tehničnim predpisom. Isto velja tudi za klavnico v Šentjurju, ki je bila po dogovoru med občinami Šentjur in Celje grajena za kritje potreb za čas gradnje nove modeme klavnice v Celju. Ko bi začela nova klavnica obratovati, °*>jekt v okvim razpoložljivih investicij dogradi do konca leta 1963 klavno halo, del upravnih prostorov, del hladilnice, garaže in kotlarno s črpalnim vodnjakom. Ostala dela, t. j. drugi del hladilnice, celotni trakt predelave, ostale pomožne objekte s hlevi ter zunanjo ureditev pa bi dogradili v naslednjih letih. Z dograditvijo prve faze bi pričela klavnica z delnim obratovanjem že v začetku 1964. leta ter bo s tem možno tudi rušenje stare klavnice. Omeniti moram, da so bili projekti za klavnico zelo pomanjkljivi ter so se med samo gradnjo spreminjali celi konstrukcijski deli objekta in mnogi detalji. Tako smo morali z deli večkrat prekiniti, dokler nismo prejeli novih načrtov. Zaradi tega še delo ni odvijalo po planu, kar nam je preprečevalo pravočasno doseganje rokov, zaradi tega tudi nismo mogli zaposliti planirano število delavcev, itd. V zadnjem času so se pojavile težave, ker investitor ne more dostaviti opreme za klavnico, da bi bilo možno med Ingradom in Klimo, bo omenjeno podjetje oddalo del instalacijskih del v izdelavo zunanjemu sodelavcu iz Ptuja. Poleg navedenih problemov nastaja še problem pri nabavi instalacijskega materiala, katerega ni na trgu, ker je zasežen zaradi obnove porušenega Skopja. V mesecu septembru so bila na vsem glavnem objektu in garažah gotova dela do III. faze, na nekaterih delih objekta pa celo do IV. in V. faze. V kolikor ne bo investitor v najkrajšem času dostavil klavniške opreme in popravljenih projektov za kotlarno, bo nastal nov problem zaposlitve dosedanje delovne sile na objektu ter plansko nadaljevanje obrtniških del in obloga hladilnic s termo in hidro izolacijami. Kljub vsem omenjenim težavam in problemom upamo, da bo kolektiv gradbišča klavnice zmogel dograditi klavnico do pomladi 1964. leta in bo s tem klavnica pripravljena za delno obratovanje. R. A. V času od 6. 8. do 6. 9. 1963 je opravljal počitniško prakso v podjetju državljan ZAR SAYEGH FARID. Prakso je opravil na sektorju Celje, Cinkarna in Medlog. Vpisan je na FAGG, gradbeni oddelek v Ljubljani in je končal II. semester. Dobro obvlada slovenski jezik, kar mu je znatno olajšalo prakso. Podjetje mu je poleg prakse omogočilo ogled Logarske doline, Dobrne in bližnjih krajev. Ob slovesu nam je povedal, da je bil izredno zadovoljen z vsem in da si še želi priti v naš kolektiv. Po vrnitvi v Ljubljano nam je poslal pismo naslednje vsebine: Spoštovani tovariši! Ko sem prišel v Jugoslavijo, sem že vedel, da grem k narodu, ki je našemu, arabskemu, prijatelj. Zdaj, ko živim med vami, sem se na lastne oči prepričal o tem prijateljstvu, ki ga simbolizirata Tito in Naser. Dnevi, ki sem jih preživel med vami v Celju, so mi bili spet dokaz o tem globokem prijateljstvu. Dragi tovariši, najprisrčneje se vam zahvaljujem in vam želim tudi v bodočnosti veliko uspehov. S tovariškim pozdravom Farid garaže na klavnici ima ostrešje izvedeno iz montažnih predalčnih nosilcev in durisol plošč Stropne in stenske armirane plošče se platonirajo na betonski pisti. Delo je enostavno, zahtevna je le preciznost pri armaturi, vibriranju in različnih vrstah Vsako leto postavlja skupnost pred naše podjetje večje naloge: vsak® leto več novih stanovanj, novih proizvodnih površin in rekonstrukcij obstoječih tovarn in podobno. Vse te naloge želi podjetje uresničiti' ustreči investitorjem, toda vsako leto ima večje probleme z delovn® silo. Težko je s kvalificiranimi, še težje z nekvalificiranimi delavci, & največkrat zelo ozko gledajo na vsakomesečni dinar, brez vsake pef ' spektive za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev. Fluktuacij* ki je letos nevzdržna, nam prizadeva ogromno stroškov in sicer n* potrebnega dela. Da bi se temu izognili, smo predvsem v stanovanjski izgradnji prešli na montažni sistem, ki zahteva sicer večje proizvodne obrate, velik® manj pa delovne sile, ki pa je zaradi enostavnosti dela lahko le P**' Po nekaj dnevih sušenja se montažne plošče lahko prenesejo v deponijo, kjer so toliko časa, da beton dobi potrebno trdnost. Ven lar je treba paziti na oznake, ker bi sicer lahko nastala pri montaži objekta velika zmeda. Nova nabavljena mehanizacija zlahka zmore transport vseh komadov iz deponij na objekt, kjer jih že lahko s pomočjo lesenih kondukterjev sestavljajo v posamezne stanovanjske enote učena in, zaradi specifičnosti gradnje, zaposlena skozi vse leto. Sodetufte m MŠeu* ftosilu! V enem tednu je 45-stanovanjska hiša na Otoku II. že imela »smi'e^ Vse stanovanjske enote so enake, velikost stanovanja določa le lično število enot. 8 pozdravi predsedniku sovjetske vlade nikiti hruS- C°VU IN MARŠALU TITU NA VELIKEM ZBOROVANJU V VELEJU, SMO POZDRAVLJALI NE LE OSEBNOSTI OBEH DRŽAVNIKOV, TEMVEČ PREDVSEM MIROLJUBNO POLITIKO NEVMEŠA-V*ttJA IN SODELOVANJE VSEH DRŽAV, KI ŽELIJO SVOJIM NARODOM SRECO, NAPREDEK IN ENAKOPRAVNOST. Naši novi štipendisti .Skladno s perspektivnim razvo-podjetja in ob upoštevanju ^•gorečnega planiranja kadrov, vdelavski svet podjetja na pred-/"S komisije za štipendije, odobril Slednje nove štipendije: x >na gradb. fakulteti ^ na TSS — gradb. oddelek I tta mojstrsko deiovodski V 'šoli \na ekonomski fakulteti Nna ekonomski srednji šoli ^ na administrativni šol komisija za štipendije je na poduši doloòila in kriterijev pravil-kika o dodeljevanju štipendij pobila štipendijo naslednjim: Gradbena fakulteta: Kač Nikolaj iz Polzele 149. tSŠ — gradbeni oddelek: letnik Aškerc Anton, Celje IV. ileSnik Štefan, Žalec Ložnica IV. "fankar Alojz, Celje IV. iritnerman Marija, Ljubljana III. fatan Boris, Celje IV. »Uičko Tatjana, Celje IV. iLešniik Štefan ni sklenil ipogod-X ker se ni strinjal z doLočilam f%odbe, da se po končani šoli za-*bsii pri podjetju, (želi takoj nadaljevati študij). Razumljivo je, a podjetje štipendira v prvi vrsti za lastne potrebe in ni moglo podeliti v tem primeru štipendije, ker manjka podjetju srednje strokovni tehnični kader. Mojstrsko delovodska šola: Simon Tomo, Pušnik Ernest, S tani m irovič Rade, Jambriško Ivan (vsi zidarji pri Ingradu). Ekonomska fakulteta: Hònigman Marija, Celje III. semester. Ekonomska srednja šola: letnik Ojstršek Slavica, Celje III. Gobec Zofka, Podplat III. Administrativna šola: Mastnak Darinka, Celje I. Komisija je predlagala DS spremenjeno višino štipendij in sicer: din — na fakultetah I. in II. let. 11.000 III. let. 13.000 IV. let. 15.000 — na višjih šolah 13.000 — na srednjih šolah I. in II. letnik 8.000 III. in IV. letnik 10.000 — na nepopolnih srednjih šolah (adm.) 7.000 Za šolanje na mojstrsko deiovodski šoli prejemajo slušatelji OD v višini njihovih urnih postavk (brez TD in gibljivega dela OD). 9ka prikazuje gradnjo stolpnic v predmestju Milana. Ob skrbnem Kledu boste lahko videli nekaj razlik z ozirom na naše predpise. I ste že opazili? Odgovore pošljite uredništvu, najboljši bo honoriran. Na osnovi člena 49 Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ, št. 17/62) je centralni delavski svet Gradbeno industrijskega podjetja »Ingrad« Celje (v nadaljnjem besedilu podjetje) sprejel na svojem zadnjem zasedanju dne 30. 9. 1963. naslednji Osnutek pravilnika o oddajanju stanovanj s katerimi podjetje razpolaga 1. člen S tem pravilnikom se ureja oddajanje stanovanj, ki jih je podjetje kot investitor ali kako drugače pridobilo v novozgrajeni stanovanjski stavbi iz sredstev skladov, s katerimi razpolaga za potrebe delavcev in uslužbencev. S tem pravilnikom se ureja tudi razpolaganje s stanovanji, iz katerih se izselijo nosilci stanovanjske pravice, ob vselitvi v stanovanje, ki se jim oddaja v skladu s prvim odstavkom tega člena (člen 52 Zakona o stanovanjskih razmerjih). 2. člen O oddajanju stanovanj odloča upravni odbor podjetja na predlog stanovanjske komisije (v nadaljnjem besedilu komisija). 3. člen Komisija ima 5 članov, od katerih imenuje štiri člane upravni odbor, petega člana pa sindikalna podružnica podjetja. Člani komisije izvolijo izmed sebe predsednika. Predsednik in člani komisije so lahko le delavci in uslužbenci podjetja. Odsotnega ali zadržanega predsednika nadomestuje njegov namestnik. Mandat članov komisije traja do izvolitve novega upravnega odbora. Upravni odbor imenuje tudi namestnike članom komisije, sindikalna organizacija pa namestnika člana, ki ga jim jè imenovala. 4. člen Komisija dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik. Predsednik vodi delo komisije. O tem se vodi zapisnik. 5. člen Komisija zbira podatke o vseh praznih in razpoložljivih stanovanjih iz 1. čl. tega pravilnika in o tem obvešča delavce in uslužbence podjetja tako, da to razglasi na oglasni deski podjetja. V obvestilu je navesti prazna stanovanja s podatki, kje so stanovanja, koliko prostorov imajo, rok do katerega se bodo sprejemale prošnje za oddajo stanovanja, komu se bodo stanovanja dodelila in pod kakšnimi pogoji. 6. člen Tajnik komisije podjetja sprejema vloge, ko poteče rok jih da na sejo komisije. 7. člen Pravico, da dobijo stanovanje iz 1. člena tega pravilnika imajo le delavci in uslužbenci podjetja. 8. člen Delavce in uslužbence, ki so zaprosili za dodelitev stanovanja, razvrsti komisija v dve skupini. V prvo skupino razvrsti delavce in uslužbence, ki nimajo stanovanja in one, katerih stanovanjske prilike ne odgovarjajo niti osnovnim potrebam stanovanja. V drugo skupino razvrsti ostale delavce in uslužbence, ki jim je treba dati stanovanja, čim bo ugodeno potrebam delavcev in uslužbencev prve skupine. 9. člen Komisija ima pravico, da preveri podatke tudi tako, da gre član komisije ali oseba, ki jo komisija pooblasti pogledati stanovanjske prilike prosilca. O ogledu mora komisija dati pismena poročila. 10. člen Pri oddaji stanovanja se upošteva družinske prilike, zdravstveno stanje, starost posameznih članov družine, kvaliteta stanovanja (če ima stanovanje pa je neustrezno), važnost delovnega mesta prosilca in eventuelno druge okoliščine. 11. člen Ce ima več prosilcev za stanovanje enake pogoje, imajo pri dodelitvi prednost: — tisti ki so več časa v delovnem razmeriu s podjetjem — udeleženci NOV — invalidi in — tisti, ki čakajo več časa na stanovanje. 12. člen Ce je v podjetju potreba po sklenitvi delovnega razmerja s posameznim strokovnjakom, ki je podjetju nujno potreben, lahko upravni odbor odda stanovanje preko vrstnega reda prosilcev določenim v 8., 10. in 11. členu tega pravilnika. 13. člen Ko upravni odbor na predlog komisije odloči o oddaji stanovanja v novi stavbi, odloči o pogojih iz 52. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih tudi o oddaji stanovanja, oziroma razpolaganju z njim, iz katerega se je izselil nosilec stanovanjske pravice član kolektiva, ki je dobil novo stanovanje. 14. člen V smislu člena 138 Zakona o stanovanjskih razmerjih sme biti vročena odločba o dodelitvi star novanja delavcu šele, ko poda pismeno izjavo, da se bo izselil iz stanovanja, ki ga dobi v uporabo, brž ko mu iz kakršnega koli razloga preneha delovno razmerje, zaradi katerega je dobil stanovanje. Izjava iz prvega odstavka tega člena neha veljati, če je nosilec stanovanjske pravice stanoval v stanovanju 10 let. 15. člen Odločbo o oddaji stanovanja izda direktor podjetja po sklepu upravnega odbora. Odločba mora imeti obrazložitev. Odločba mora biti takoj nabita na razglasni deski podjetja na vidnem mestu z navedbo datuma, kdaj je.bila nabita. 16. člen Zoper odločbo o oddaji stanovanja, ki je v nasprotju s tem pravilnikom, lahko vloži vsak delavec ali uslužbenec podjetja v 15. dneh od dne, ko je bila na oglasni deski, ugovor. Ugovor se vloži na centralni delavski svet podjetja. 17. člen Ce delavski svet ugovoru ugodi, vrne zadevo upravnemu odboru, da jo ponovno vzame v postopek in izda novo odločbo. Upravni odbor na podlagi tega lahko svojo odločbo spremeni ali pa jo obdrži v veljavi. Končno odločbo upravnega odbora delavski svet iz utemeljenih razlogov, lahko odpravi. Proti odločbi o ugovoru v smislu čl. 51 ZSR ni mogoč niti upravni, niti sodni postopek. 18. člen Če član kolektiva v roku 30 dni od dneva prejema končne odločbe ne sklene pogodbo glede vselitve v stanovanje, oziroma se v roku 30 dni od sklenitve pogodbe brez upravičenega razloga ne vseli v stanovanje, izgubi pravico do stanovanja. Ce pa do sklenitve ne pride v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani hišnega sveta, izda odločbo na zahtevo upravičenca na stanovanje direktor podjetja, katera nadomestuje pogodbo dokler se ne sklene. 19. člen Ta pravilnik stopi v veljavo na dan ko ga sprejme delavski svet podjetja. Pravilnik mora biti dan na vpogled in v razpravo članom kolektiva najmanj 15 dni pred zasedanjem centralnega delavskega sveta. Na zasedanju je obravnavati vse morebitne pripombe in predloge članov kolektiva. V Celju, dne 30. 9. 1963. Predsednik central, del. sveta Roman Ajster PRIMEREK POGODBE Gradbeno industrijsko podjetje »INGRAD« Celje, Ljubljanska cesta 16 Štev.: ..../63-1,11/BI IZJAVA Podpisani ................... delavec v delovnem razmerju z GIP »Ingrad« v Celju se v smislu člena 13 pravilnika o oddajanju stanovanj, s katerimi podjetje razpolaga, zavezujem, da bom stanovanje, ki mi je dodeljeno v stanovanjski hiši .............. ulici .......................... v...............prostovoljno iz- praznil, brž ko mi iz kakršnegakoli razloga preneha delovno razmerje zaradi katerega to stanovanje dobivam. Ta izjava je sestavni del odločbe o dodelitvi stanovanja. V Celju, dne ....................... Za podjetje: Delavec Izjuvo vzel na /.nanje S poti po Madžarski Biro gradbeništva Slovenije je organiziral v dneh od 20. do 24.5. t. 1. strokovno ekskurzijo na Madžarsko. Za udeležbo te ekskurzije je UO našega podjetja določil mene, ki sem z veseljem sprejel to vest, saj dosedaj nisem imel prilike potovati v sosednje socialistične dežele. Z velikim pričakovanjem sem, skupno z ostalimi člani ekskurzije čakal na datum odhoda. Nismo vedeli kako in kaj naj poskrbimo za naše potovalne torbe, mnenja pa so si bila zelo različna. Od velikih kovčkov ter potovalnih torb do pomankljivih aktovk je bil rezultat nestrpnega in negotovega »prisluškovanja« pred potovanjem. V prvem bližnjem mestu nas je čakal zastopnik madžarske potovalne agencije, ki nas je vodil po vsej naši poti po Madžarski. V nemškem jeziku nam je razlagal zgodovino, bližnjo preteklost in sedanjost Madžarske, nas seznanjal z gospodarskimi, kulturnimi in političnimi uspehi, prav tako pa tudi s problemi in težavami, ki jih morajo premagovati. Madžarska je bila izrazita agrarna država in le počasi se industrializira. Ima le 9 milijonov prebivalcev in od teh jih živi 2 milijona v glavnem mestu. Za to deželo je sploh značilno, da živi več kot 80 % prebivalcev le v par večjih mestih, manj kot 20% pana V letotšnjem letu je Biro gradbeništva Slovenije organiziral več strokovnih ekskurzij z ogledom najrazličnejših gradbišč, tehničnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti v nekaterih evropskih državah. Posamezni člani našega podjetja so se udeležili ekskurzij v Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Francijo in Madžarsko, kjer so videli mnogo novega In za naše podjetje tudi koristnega ter sprejemljivega. Strinjamo se Prvi dan smo se preko Maribora pripeljali v Varaždin, kjer smo zapravljali še zadnje dinarje. Naslednje jutro pa nas je popeljal Kompasov avtobus proti meji in za morebitna nakupovanja ni bilo več prilike. Že v Varaždinu so se nam pridružili tovariši, ki so znali madžarski jezik. Ti so vso našo pisano družbo iz cele Slovenije predstavljali uradno, pomagali pa so nam tudi v vseh drobnih in kočljivih položajih, v katerih smo se znašli v času našega potovanja zaradi neznanja jezika. Na poti od Varaždina do meje nas je spremljalo tiho pa tudi glasno negodovanje zaradi izredno slabe ceste, ki ji tudi ni prizanesla letošnja zima. Neprijetnega poskakovanja iz kotanje v kotanjo ni mogel ublažiti niti udobni avtobus. Na meji so cariniki izvršili pregled kar v avtobusu, zato smo prav v kratkem času lahko nadaljevali pot do madžarskih carinikov, kjer smo bili prijetno presenečeni ob pogledu na lepo urejeno novo poslopje carinarnice, v kateri smo dobili tudi razne brošure in prospekte. Tudi tu nismo zamudili mnogo časa. Po asfaltirani cesti nas je popeljala pot proti Veliki Nadiži. Po zeleni barvi —• na zemljevidih sodeč, bi morala biti tu nepregledna zelena ravnina. Toda teren je valovit, moderna cesta se vzpenja in spušča preko peščenih »valov«, vendar le toliko, da avtobus zmore te napore z direktno brzino. Že tu nas je začudila izredno dobra opremljenost cesta. Prometnih znakov, smernikov ter najrazličnejših pokazateljev vozniku za varno vožnjo je zelo veliko, čeprav je promet razmeroma skromen in nikakor ne dosega našega. Vedno znova so se nam odpirale pred očmi ogromne površine skrbno obdelanih polj. Naselij, oz. vasi pa smo srečali zelo malo. Izgradnja — nove domačije, gospodarska poslopja — ki je pri nas v polnem razmahu, je na Madžarskem skoraj neopazna. Le tu in tam smo videli novo zidovje ali fasado, novo tlakovano in urejeno dvorišče. podeželju. Zato se v naprej nismo več čudili redkim kmečkim hišam, ki ne dajejo vtisa naših kmečkih vasi z značilnim lastnim središčem. Po vojni se je priselitev v mesta še stopnjevala, saj je tudi večja možnost zaposlitve, več kulturnega in zabavnega življenja. Seveda jim to priseljevanje v mesta povzroča nepremostljivo stanovanjsko stisko, ki jo poskušajo reševati na najrazličnejše načine. Na poti proti Budimpešti smo se ustavili le v manjšem mestu, kjer smo lahko zamenjali naše dmarje. Glede zamenjave so zelo togi, polni birokratizma in protislovij, kar nikakor ni v prid njihovemu razvoju turizma. Denar zamenjajo le v višini, zapisani v potnem listu, kakor tudi samo vpisano vrsto denarja. Težko smo pričakali naš prihod v glavno mesto Budimpešto. »Preval« preko zadnje naravne vzpetine in pred nami se je odprl pogled na lepo mesto. Donava, ki je že prvotnim naseljencem nudila zaščito, trgovino, življenje, je tudi sedaj glavna hrb- tenica več kot dvomilijonskemu mestu, glavna prometna žila. Ob njej so zgrajene najmarkantnej-še zgradbe iz pretekle in polpretekle dobe, zgodovina Avstroogr-ske je tudi pustila bogate sledove v dognanih urbanističnih in arhitektonskih oblikah, ki še danes veličastno dominirajo nad mestom. Vseh 9 mostov, ki povezujejo levi in desni breg velike reke — Budim in Pešta — so Nemci v zadnji vojni porušili, vendar prav sedaj, zadnjega izmed njih, ponovno gradijo. V mestu so še vedno vidni sledovi zadnje svetovne vojne, ko je bilo porušeno ogromno število javnih, kulturnih in stanovanjskih zgradb. Znano je, kako so se Nemci temeljito vkopali v vzpetino nad mestom in nikakor niso želeli, da bi ruske čete zavzele mesto, mostove in s tem prehod preko Donave. Veličasten spomenik, več kot 60.000 padlim ruskim vojakom, ki stoji danes na tej vzpetini, nemo priča o tem zagrizenem boju za osvoboditev mesta. Prav tako so še vedno vidni sledovi revolucije iz leta 1956. Mnogo žrtev je bilo, predvsem civilnega prebivalstva, mnogo je bilo porušenih in poškodovanih hiš. Verjetno se nihče rad ne spominja tistih dni, saj smo na naša vprašanja o tem dobili le malo ali nič odgovorov. Vse javne objekte, ki so imeli zgodovinsko, arhitektonsko ali urbanistično vrednost, so obnovili popolnoma identično s prvotnim stanjem, z vsemi najmanjšimi detalji pa čeprav je bilo to izredno zamudno in drago delo. Pravočasno so se zavedli, da brez prvotnih lepih in zgodovinskih objektov ne morejo več primerjati njihovega mesta s Parizom in Dunajem kot je bilo to pred vojno. Za dosego prvotnih oblik so žrtvovali mnogo investicij. Promet, ki je sicer precej živahen, nikakor ne dosega našega, pa čeprav je mesto 10 krat večje kot Ljubljana. Osebni avtomobili so predvsem last državnih ustanov, oz. podjetij in le malo je privatnih. Znamke so ruske, odnosno vzhodnonemške. Prav tako je tudi s tovornimi vozili. Bencin in nafto prodajajo na črpalkah le proti tovrstnim bonom in, ker tega nismo vedeli, smo se znašli v veliki zagati. Šofer našega avtobusa je zaman ponujal forinte kot plačilno sredstvo za nafto — šele ko so naši gostitelji prinesli bone z »višjega« mesta, smo lahko »tankali«. Tudi ta, sicer drobna zadeva, ni v prid njihovemu turizmu in večjemu obisku inozemcev. Mestni promet pa urejajo s tramvaji, avtobusi in trolejbusi, ki so kot pri nas, vedno polni. Gostinstvo prav gotovo še ni doseglo nekdaj tako znanega madžarskega nivoja. Precej enolična hrana, z enotnim kruhom z ^nravnim odborom podjetja, da pošlje čim več strokovnjakov v inozemstvo, vendar mu predlagamo, da od vsakega udeleženca zahteva po vrnitvi širšo obrazložitev, svoja zapažanja in strokovno mnenje pa naj obvezno objavi v našem Glasilu in za nas težko prebavljivo posladkano solato, nam ni zapustila najbolj ugodnega vtisa. Pohvaliti pa je treba izredno čistočo v vseh sanitarnih prostorih, kar je prav gotovo posledica kulturnega nivoja gostov in zaposlenega osebja. Prav gotovo marsikoga zanimajo cene pijače. Draga je in tako je bila za nas nedosegljiva. Stanovanjsko vprašanje rešujejo približno enako kot naša večja mesta. V mestih zgrajujejo posamezne »škrbine«, počasi izseljujejo iz stanovanjskih prostorov razne ustanove in urade, ob robu mesta pa gradijo stanovanjske soseske z 10 do 15 tisoč prebivalci. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali tako gra-dilišče z 8.000 stanovanji. Celotna gradnja je montažna, sestavljena iz montažnih masivnih blokov dimenzij 120 X 300 X 30 cm. Beton je lahek, s spec. težo ca. 800 kg/m3. Tudi parapeti so montažni iz enakega materiala. Okna in vrata vgrajujejo že izdelana v dokončni fazi — zasteklena in opleskana. Stenski nosilni in ne-nosilni elementi so izdelani zelo grobo, z odkrušenimi robovi itd., vendar so nam strokovnjaki povedali, da jih rešuje prav ta enostavnost in nepreciznost pri betoniranju in montaži, ker vse te pomanjkljivosti, ki so odvisne prav od strokovnega kadra, lahko zakrijejo z zunanjim — fasade — in notranjim ometom. Tlo- obali so zgrajeni počitniški domovi, med njimi so posejani šotori, weekend hišice ter seveda tudi vsi ostali potrebni objekti. Z živimi barvami na zidanih in lesenih stenah želijo ustvariti veselejše, brezskrbno počitniško vzdušje, kar jim verjetno tudi uspeva. Voda je sorazmerno topla, toda umazana, saj ne vidiš dna niti pri globini pol metra. Največja globina jezera je komaj 4 metre in zaradi stalnega vetra se dno vedno znova izkopava in blati vodo. Ob pogledu na kalno in brezbarvno jezero se© še bolje razumel predvojni naval Madžarov na naš sinji Jadran. Po poslovilnem obisku, kjer smo z madžarskimi kolegi izmenjali marsikatero konkretno in plodno misel, smo odpotovali preko Graza v domovino. In še beseda o organizaciji. Biro gradbeništva je po svoji) predvidevanjih odlično vodil et I lotno ekskurzijo, prav tako p' \ tudi Kompas, ki je znal napor no in dolgo potovanje organizirati prijetno. Prepričan sem, da so tako organizirane strokovne ekskurzije zelo pozitivne in dobro služijo vsem udeležencem za bodoče delo. Upravnemu odboru se za moj0 udeležilo na tej eskskurziji iskreno zahvaljujem, saj bomo p°ZJ' tivne izkušnje lahko uporabili di pri nas. Ing. Malig0) Objavljene slike spadajo k članku »S poti po Italiji«, objavljene#* v prejšnji številki in predstavljajo: moderno bencinsko črpalko *** avto cesti; detajl z mednarodnega sejma gradbeništva v Milanu P praktično mehanizacijo na manjšem gradilišču v Trstu risne razporeditve stanovanj, kakor tudi kvadrature so ugodne, kvaliteta gradbenih del v končni fazi je celo mogoče boljša od naše, dočim za obrtna dela tega ne bi mogel reči. Zelo zanimiv in lep pa je njihov plastični oplesk fasad in stopniščnih prostorov, ki ne dovoljujejo vsrkavanje vlage. Ostalim objektom stanovanjske soseske — javnega, kulturnega, preskrbovalnega in komunalnega značaja zaenkrat ne posvečajo toliko pozornosti, kar je pa zaradi velike stanovanjske stiske skoraj razumljivo. Stanovali smo 70 km izven Budimpešte, v manjšem, a popolnoma novem Dunavvarošu. Vsak dan smo se morali voziti v glavno mesto in nazaj ter smo bili tako prikrajšani za večerno in nočno življenje glavnega mesta Madžarske, ki je znano po mnogih zabaviščih ter raznih drugih lokalih s cigansko glasbo. En večer smo vendarle ostali do polnoči in rezultat — lokale zapirajo že ob 11 uri, življenje ni več tako burno kot je bilo pred vojno. Vse mesto se zgodaj zavije v mir in pokoj. Zadnji dan 4-dnevnega obiska Budimpešte, ko smo si ogledali zgodovinske in kulturne spomenike, javne naprave, mestne znamenitosti, nove stanovanjske soseske, industrijo keramičnih in opečnih izdelkov, so nas predstavniki ministarstva za gradnjo pogostili v njihovem počitniškem domu ob Blatnem jezeru. Jezero je več kot 75 km dolgo in 15 km široko in predstavlja za Madžare cilj letnega dopusta. Ob vsej Fluktuacija delovne sik Fluktuacija delovne sile ta m«*®* julij, avgust, september 196» Sektor Celje Ljubljana Slov. Konjice Žalec Centralni obrati Zaključna dela 211 197 14 46 37 9 6 11 3 10 ^ 21 16 * 294 282 Vzroki prenehanja delovne sil® Sektor Tij . 73 xi ’g à ^ 3 5 < o s a I ^ o a Celje 101 — 53 9 26 3 3 Ljub, 9 15 9 — 4------------- Sl. Konj. 9----------2------- Žalec 4 1 3 — 2-------------- Zak. dela 2 2 4 — 3 --------- C. ohr. 4 3----------9--------- Skupaj 129 21 69 9 46 3 8 Bolniki, zdravljenje in še kaj Zaradi spremenjenega načina •Jnansiranja soc. zavarovanja in dajatev, ki jih ima podjetje v Jvezi z boleznimi in nadomesti-'0rn', se je pokazala potreba, nabaviti osebo za obisk bolnikov na domu. To službo je prevzel tov. Olenšek Vili, ki sedaj zelo Uspešno opravlja svojo službeno dolžnost. Zaprosili smo ga za podatke o djegovih ugotovitvah v zvezi s bŠenjem bolniškega reda. Posredoval nam je naslednje: »Kontrolo bolnikov sem pričel dtie 19. 6. 1963. V mesecu juniju totn obiskal 56 bolnikov, od kadrih je zanemarjalo svoje zdrav; 'jenje 16 bolnikov, ki so bili tudi kznovani. b Stanič Drago, Sokač Josip, ‘torštner Anton, Omanovič Ra-Jjm, Colič Luka, Rajbar Anton, Dvoršak Viljem, Kušnini Mikelj, Krivec Stanko, Tratnik Jože, Vreš Srečko, Zabukovšek Matija, Golubič Josip, Paušer Alojz, Pevec Miroslav, Žilovec Štefan. V mesecu juliju sem obiskal 101 bolnika, od tega jih je bilo zaradi kršenja bolniškega reda kaznovanih 21: Haskuka Salajdin, Potočnik Anton, Džordževič Vasilij, Stanič Drago, Kurtič Omer, Kajba Robert, Podvornik Franc, Jusuf Abidin, želježič Ludvik, Gavazaj Rešat, Fazlič Šalih, Galič Drago, Ščujič Stanko, Škorc Vinko, Cepec Franc, Gaber Herman, Foršt-ner Anton, Rozman Anton, Čauševič Šalih, Zupančič Antonija, Sekulič Pero. V mesecu avgustu sem obiskal 84 bolnikov, od tega jih je bilo kaznovanih zaradi kršenja bolniškega reda 12: Brumec Franc, Pertinec Josip, Šavora Stjepan, Jezernik Jože, Uskokovič Ljubiša, Firšt Rudi, Koštomaj Albert, Maršec Jurij, Režek Milan, Seri Zef, Meha Fej-za, Behram Emin.« LISTOVIMA I BIBLIOTEKAMA Nadaljevanje s 3. strani) Strindberg August: .^•-41. Balzak Onore de: % Fadejev A. A.: Mažuranič Ivan: Hart Bret: XXX Hauptman Gerhart: Vaj Id Oskar: j8. Džejms Homi: d9. Mark-Engels: Ekerman J. P.: Gospodjica Julija — Otac Čiča Goric Poraz Smrt Smail-age Cengijiča Izgnanici iz Poker Fleta Kineska lirika Čuvar pruge Til — Jeretik is Soane Zločin lorda Artura Sevila Okretaj zavrtanja O književnosti i umetnosti Razgovori sa Geteom III kolo Cankar Ivan: «?• Svift Dženatan: ”3. Opat Prevo: ¥.-55. Saltikov-Ščedrin $■ Irving Vašington: H- Matavulj Simo: S- Zola Emil: ^ Cehov Anton: Kovedo Fransisko: So Bernard: >■ Kami Alber: 5 Mering Franc: .7. Jesenjin Sergej: ;3- Tven Mark: !£• Stendal: V- Jbzen Henrik: Kvinsi Tomas de: M. J.: V- Merike Eduard: Prirandelo Luidji: J. Didro Deni: 'č Cvajg Štefan: ,3. Štern Laurens: 4- Rudnjicki Adolf: Sinkler Luis: Pripovetka Gulivereva putovanja Manen Lesko Gospoda Golovljovi Rip van Vinki Bakonja fra Bme Tereza Raken Stepa životopis lupeža Kandida Stranac Priloži istoriji književnosti Pesme Tajanstveni stranac O ljubavi Stubovi društva Ispovesti jednog uživaoca opi-juma Mocartovo putovanje u Prag Novele O poreklu i prirodi lepog Fantastična noč Senntirmentalno putovanje Zlatni prozori čovek koji je poznavao Kulidža U Stampi je IV kolo Turgenjev Ivan Sergejevič v~78. Flober Gistav: i«- KHeža Miroslav: «0. Lorens D. H.: Hajnec H jnrih: *2. Ficdžerald F. s.- «3. Lorka Federike' Garsiia: N. Man Tomas: j3. Lenjin Vladimir Iljič: Aristofan: i- XXX Rable: qn Hofman E. T. A.: S-91. Bak Perl: tj.- Tolstoj Aleksej Nikolajevič: v Dode Alfons: Kipling Radjard: 9 • XXX «“• Markovič Svetozar: qQ-'98. Bronte Emili: ion zjd Adre: Andrej Leonid Nikolajevič Ocevi i deca Gospod j a Bovari Hrvatski bog Mars Pruski oficir Florentinske noči Veliki Getsbi Pesme Tonic Kreger O književnosti Lisistrata Lirske narodne pesme Gargantua Gospodjica Skideri Mati Pripovetke ; ' Tartaren Taraskonac Pripovetke Pcsma o kralju Nalu Pevanje i mišljenje: Orkanski visovi Uska vrata Priča o sedmerici obešenih Prva tri kola mogu se dobiti Cg otplatu po ceni od 3.750 dina-k. za svako kolo, odnosno po ce-^ °d 11. 250 dinara za sva tri ko- četvrto kolo može se dobiti u *|etplati po ceni od 3.000 din. u •tof mesečnih rata. Porudžbine za kupovinu knjiga na otplatu (uz potvrdu o za-poslenju) prima IZDAVAČKO PREDUZECE »RAD« Beograd, Moše Pijade 12/III pošt. fah. 881, tel. 30-241 Tov. Simon je član občinske skupščine Celje Mnogi člani našega kolektiva sodelujejo v najrazličnejših, družbenih, političnih, oblastvenih organih in organizacijah kot proizvajalci, upravljale! itd. Čestitamo jim, saj zahteva plodno sodelovanje v teh organih veliko odgovornosti, osebnega prizadevanja in odpovedovanja. Tov. Funkel je član občinske skupščine Žalec V letošnjem letu so člani našega kolektiva lahko letovali v Piranu, Crikvenici in Biogradu. V Piranu imamo že vrsto let počitniški dom, v Crikvenici smo imeli letos na razpolago sicer šele 16 ležišč v lastnem domu, za letovanje v Biogradu pa smo se dogovorili s Počitniško skupnostjo iz Žalca. Vsi dopustniki so bili zadovoljni, predvsem pa v Crikvenici in Biogradu; da pa niso bili osamljeni, nam priča gornja slika. Koncentracijsko taborišče Mauthausen V Avstriji leži na levi strani Donave, okrog 30 km od Linza, podeželjski kraj Mauthausen, ki je postal zelo poznan med in po drugi svetovni vojni. Ta kraj je Hitler s svojimi hlapci izbral za mučenje in ubijanje vseh tistih, ki se niso pokoravali fašističnemu nasilju, za tiste, ki so ljubili svojo domovino. Taborišče so isi morali interniranci graditi sami. Iz približno 2 km oddaljenega kamnoloma so morali na ramenih nositi granitne skale v koloni tesno drug za drugim. Taborišče je bilo np hribu, kamnolom ipa pod njim in do njega so si Hitlerjevi hlapci, da bi bilo mučenje še večje, umislili stopnice, ki so bile neenakomerne. Ena je bila višja, druga daljša, itd. Na teh stopnicah je našlo na stotine lačnih in izmučenih internirancev smrt, zato so jih imenovali »Mrtvaške stopnice«. Mauthausen kakor tudi druga taborišča, je imel plinsko celico in krematorij. Iz krematorija, kjer so uipepeljevali trupla pripadnikov svobodoljubnih narodov Evrope, se je kadilo noč in dan. Tu je bilo okrog 15.000 Rusov, nad 13.000 Madžarov, okrog 13.000 Jugoslovanov in še dolga vrsta Poljakov, Italijanov, Francozov, itd. Da so fašistični zločinci poteptali vsa načela človeške morale, naj pove samo primer iz februarja 1945, ko so ujetega ruskega generala, izmučenega pretepenega in na pol golega, v najhujšem mrazu priklenili ob zid ter ga polivali z vodo tako dolgo, da je popolnoma zledenel. Strašni in grozljivi so spomini na zloglasno koncentracijsko taborišče v Mauthausenu, O vsem tem še danes nemo pričajo ostanki taborišča in ispomeniki, ki so bili po vojni postavljeni v spomin žrtvam. Vse to naj nam bo v opozorilo, da maramo delati za mir, kakršen je v mislih naših narodov in na- rodov celega sveta. Zmagati mora razumnost in nikoli ne smemo dopustiti novih vojn, ki vedno pustijo strahotne posledice. V spomin žrtvam so številne države ob taborišču v Mauthausenu postavile spomenike svojim žrtvam, ki nas opozarjajo na strašno, s krvjo napisano zgodovino. Cevnik Veličastni spomenik 1300 žrtvam Jugoslovanskih narodov — žrtvam grozot nacističnega režima XIII. ŠPORTNE IGRE SLOVENSKIH GRADBINCEV V MARIBORU Množičnost, ki ji ni primere Markušek je bil eden najboljših kegljačev v ekipi MARIBORČANI SO LAHKO OD PETKA DO NEDELJE NA MARIBORSKIH ULICAH IN ŠTEVILNIH ŠPORTNIH STADIONIH SREČALI ŠTEVILNE ŠPORTNIKE IZ VSE SLOVENIJE. NIC ČUDNEGA NI, KAJTI V MARIBORU SE JE ZBRALO TOKRAT REKORDNO ŠTEVILO 1173 TEKMOVALCEV IZ 33 SLOVENSKIH GRADBENIH PODJETIJ, KI SO MERILI SVOJE MOČI V NAJRAZLIČNEJŠIH ŠPORTNIH PANOGAH ZA NASLOV PRVAKA NA XIII. POVOJNIH IGRAH GRADBINCEV. Ta množičnost je zahtevala od organizatorjev precejšnje napore, če so hoteli omogočiti tekmovalcem, da so se znašli v takšnem »kaosu«, in reči moramo, da so v tem popolnoma uspeli in upravičili vsa pričakovanja. Igre gradbincev so bile nekakšna njihova »olimpiada«, v kateri so športniki-delavci pokazali vse svoje sposobnosti. PRIMAT SEVEDA GRADISU Tik pred zaključkom tekmovanja smo zaprosili Bogomira Gomolja, tehničnega vodjo mariborskih iger, za kratek razgovor. »Srečni smo in veseli, da je šlo vse tako gladko. Glavni poudarek tovrstnih tekmovanj je na množičnosti, in kot lahko vidite iz podatkov, je bil prav v tem uspeh iger največji. Prvo mesto Gradisa smo pričakovali, saj ima to podjetje svoje delav- S KNJIŽNIH POLIC TK GIP »INGRADA« V mesecu juliju — avgustu so izšle naslednje revije: 1. Dokumentacija za gradevi-narstvo i arhitektura Program objavlja material iz naslednjih strokovnih oblasti gradbeništva, arhitekture in industrije gradbenega materiala: a) stanovanjsko izgradnjo b) modularne koordinacije c) stavbe družbenega sektorja d) industrijske stavbe e) ceste f) tehnologija gradb. materiala g) organiz. in mehan. gradbišča in podobno. 2. Mesečna revija Gradevinar 3. Bilten dokumentacija za grade vinarstvo i arhitekturo. 4. Revija Domus. Glasilo »INGRAD« Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje >Lngrad< v Celju Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Franc Vitonc Tehnični urednik Darko Maligoj Tiska CP »Celjski tiske ▼ Celju LETNIK XII., ŠT. 9-10 OKTOBER 1963 5. Nemška revija Baupraxis, ki obravnava- razne jeklene kon-strucije in sicer aluminijasta in železna okna, stroje za prevoz in mešanje betona in ostale gradbene stroje. 6. Revija Bau-maschine und technik. 7. Revija Bau-Trishter, ki obravnava razne krovne konstrukcije. 8. Revija Deutsche Bauzeit-schrift. Rešitev nagradne križanke iz štev. 5—8 stavba, kilovat, lopar, Mo, vrata, Opel, lipa, Ober, vel, menica, Ana, ar, Banat, PS, e, k, koti, opatica, Apenini, Oton, r, a, IC, polip, ma, ere, Aladin, rob, tast, dvor, geti, Odesa, el, navoj, Lajovic, Kozar a. 2reb je izbral naslednje reševalce: 1. nagrado 1.500 din prejme Hladnik Silvo, 2. nagrado 1.000 din prejme Lesjak Jože, 3. nagrado 800 din prejme Kopitar Olga. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. REŠITEV MAGIČNEGA LIKA 1. karat, 2. arene, 3. revir, 4. Anita, 5. teran. Rešitev dopolnilnice: Crilcvcni- ce razkropljene domala po vsej Sloveniji in jih vsako leto ob tem času pokliče na nekakšne skupne »priprave«. Gradis prireja namreč nekaj tednov pred republiškim tekmovanjem »lokalno« tekmovanje in le najbojši lahko nastopijo v njihovi reprezentanci«. Največ pozornosti je vzbudil nogomet, saj se je ob finalni tekmi med Cementarno in Gorico (1:0) zbralo v Ljudskem vrtu kar lepo število gledalcev, najbolj zagrizene borbe po so bile v kegljanju, balinanju in morda še kje. Kajti vse panoge so bile enakovredne in vsaka priborjena točka se je računala v skupni izkupiček. Ob zaključku je bilo razpoloženje tekmovalcev na višku in navzoči so si samo zaželeli na svidenje — prihodnje leto v Ljubljani. Rezultati: NOGOMET: 1. Cementarna, 2. Gorica, 3. Konstruktor; finale: Cementarna—Gorica 1:0. ODBOJKA: 1. Zidar, 2. Stavbenik, 3. Ingrad; finale: Zidar-Stavbenik 3:2. ŠAH: 1. Pionir, 2. Ingrad, 3. Gradis. KEGLJANJE: moški: 1. Konstruktor 838, 2. Gradis 806, 3. Pionir 777; posamezniki: 1. Satler (Gradis) 433, 2. Ferlan (Konstruktor) 424, 3. Grzej (Primorje) 422; ženske — ekipno: 1. Pionir 392, 2. Primorje 360, 3. Gradis 344, posameznice: 1. Klemenčič (Gradis) 413, 2.Turnšek, (Ingrad) 394, 3. Tome (Gradis) 371. BALINANJE: 1. Gradis, 2. Tehnika, 3. Grosuplje; finale: Gradis-Tehni-ka 13:10. STREUANJE: ekipno: 1. Gradis 819, 2. Gradnje 799, 3. Ingrad 781; posamezniki: 1. Turner (Pomurje) 176, 2. Studen (Projekt) 174, 2. Vidovič (Belo-kranj.) 169; ženske — ekipno: *• Pionir 469, 2. Ingrad 436, 3. Ingrad 396; posameznice: 1. Zah?' rija (Pionir) 157, 2. Valič (Tehnika) 140, 3. Kopač (Železniško) 127. NAMIZNI TENIS: moški -r ekipno: 1. Gradis, 2. Obnova, * 1 2 3-Tehnika; finale: Gradis-ObnoV3 5:0; posamezniki: 1. Štern (Konstruktor), 2. Hribar (ZGP), 3. & žek (Cevovod); ženske — ekip^' L Konstruktor, 2. Gradis, 3. Slo venske ceste; finale: Konstrujj tor-Gradis 3:1; posameznice: ‘ I Dimic (Slov. ceste),2. Fras (K^ l struktor). GENERALNA RAZVRSTIT^ I. Gradis 30, 2. Pionir 20, 3. K* struktor 14, 4. Ingrad 12, 5. eg 27 n 28 29 30 31 / 32 33 34 (D 35 (D 36 GD 37 38 m 39 40 41 42 43 (i 44 45 46 m 47 48 49 50 (H 51 m 52 53 54