St. 83. V (iorici, v torok dne 17. oktobra 1905. JLetnik VII. Izhaja vsa1: torek insobotoob 11. in i predpoldne za rnosto tor oL 3. uri pop. za dežolo. Ako pads» na ta dncva praznik izide dan proj ob (5. zvečer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan cololetno 8 'C, polletno 4 K in četrlletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulieah, Jellersitz v Nunskih ulicali in L<>- ban na Verdijevein tekališču po 8 vin. GORICA (Sjatraijt izdanje.) Uri'dnislvo in ui»r:tvni*tvu ae nahajata v «N a r o , ulica Yetturini h. St. 9. Dopise je naslovili na uredništvo, dglase in narosinino pa na upravnistvo >Gorice«. Oglasi se računijo po potit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 1Ü vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkral tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Kriza na Ogerskem in Hrvatje. Zdaj je torej že gotovo, da se danes ali pa jutri razglasi cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim bode baron Fejervary zopet imenovan ogerskim ministerskim predaednikom. Ce^-ar je torej odobril pro- gram, katerega ma je predložil baron Fejervary in a kalerim uaisli baron Fe- jervary, da se ma bo posrečilo ukrotiti sedanjo ogersko parlamentarno večino. Glavna točka Fejervai-yjevega programa je novi volilni red, na katerega podlagi se bodo vršile nove volitve, do katerih pride najbrže v meseca marcu 1. 1906. Iz začetka se je govorilo in pisalo, da namerava baron Fejervary avesti na Ogerskem splošno in enako tajno volilno pravico, vsled katere bi se število za- stopnikov nemadjarskih narodov, živečih na Ogerskem, za mnogo pomnožilo. Zdaj pa pravijo, da baron Fejervary ne nvede splošne in enake tajne volilne pravice, marveč le neki novi volilni red, ki ne bode v parlamenta Madjare prav nič oškodoval in bo le k tema pripomogel, da dobi vlada v parlamenta svojo iz- ključno madjarsko večino. Ako so take trditve resnicne, in to se pokažo že v kraUem časo, potem nimajo prebivalei nemadjarskih narodnosti na Ogerekem prav nikakega povoda, da bi se ogrevali za dunajsko akcijo proti ogerskim opo- zicijonalnim strankam. S tem pa ni še nikakor rečeno, da bi se morale nemadjarske narodnosti na Ogerskem ogrevati za Košutovce, kajti tadi od teh ne smejo dosti pričakovati. Košut se je namreč že večkrat nasproti ogerskim socijalcem izjavil, da sta tudi on in njegova stranka za razäirjenje volilne pravice na Ogerskem, ali ta volilna pra- vica razširila naj bi se le tako, da bi vsled nje madjarska posest v parlamenta nič ne trpela. Zaradi tega in ako misli torej baron Fejervary nvesti novi volilni red, od katerega ne bodo imele nemad- jarske narodnosti nobene koristi in je, kakor ročeno, tudi Košut proti volilni preosnovi, ki bi bila pravična v?em na Ogerskem živečim narodnostim, niniHJo nemadjarske narodnosti nobenega povoda posegati v borbo, ki divja sedaj med Da- najem in med Madjari. Da bi pa nemud- jarske narodnosti držale sedaj, ko se pripravlja na Ogerskem velevažen pre- vrat, roke popolnoma križem, to tudi ne gre, saj gre vendar tudi za njih obsta- nek. V prvi vrsti so seveda poklicani Hrvatje, da se pripravijo na vse mogoče eventualno8ti. To so Hrvatje tadi spoznali in so se začeli pripravljati na to, kar lahko pride. Da so Hrvatje faktor, kate- rega bi rada pridobila zase ta in ona bojujočih se strank, namreč Danaj in koalirana ogerska opozicija, v sedanji borbi, to je popolnoma naravno. A na- ravno je tudi, da ni za Hrvate lahka stvar odločiti se koj za to ali ono stranko. Z Dunajem ao imeli Hrvatje prebritke | izkuänje. Prevarjeni so bili namreč na jako grd način. Zato, da so Hrvatje 1. 1848 žrtvovali na tisoče svojih sinov v borbi proti Madjarom za Danaj, dobili so za placilo to, da jih jo potem Danaj istim Madjarom izročil na milost in ne- milo.st, četudi jim je, ko jih je potrebo- val, obljuboval vse mogoče in celo fak- tično izvedenje hrvatskega državnega prava. Da so torej dandanes Hrvatje nasproti Dunaju skrajno nezaupljivi, imajo popolnoma prav. Vprašanje nastane se- daj, ali se ni bati, da bi Madjari, potem ko bi s pomočjo Hrvatov prišli do po- polne zmage, Hrvatom na isti način ne iskazali hvaležnosti. kakor jim jo je iz- kazal Dunaj. Zaradi tega morajo pa biti Hrvatje skrajno previdni pri urojanju svojih razmer do ogerske koalirane opo- zicije ali sploh recimo do Madjarov. S tem pa nočemo nikakor reči, da bi Hr- vatje nesmeli niti poskmiti stopiti v stik s sedanjimi voditelji borbe Madjarov proti Dunaja. Saj dogovori niso še nikaka pogodba. Zato pa menimo mi, da je popol- noma kriviöno, ako se proglaäajo hrvat- ski in dalmatinski poslanci, ki so so mi- nole dni sešli na Reki, za izdajalce edino le zaradi tega, ker so sklenili, da hočejo stopiti v dogovore z voditelji oger- skih koaliranih strank ter jim v borbi proti Dunaja iti tudi na roke, ako bi spoznali in bili tadi propričani, da bi s tem v narodnem in gospodarakem oziru Hrvatska to pridobila, Cesar je od Du- naju zainan pričakovala. Sicer pa bodi o tem dovolj in kon- statirati hočemo le še žalostno dejstvo, da vlada nad nami Slovani v resnici ne- kako prokletstvo. Vsikdar namreč, in naj- večkrat tudi v najresnejših trenutkih v borbi za naä obstanek, ko bi morali na- Btopati združeni vsi kot jeden, naslane med nami prepir in razdor, katerega za- seje med nas sovražnik ali pa trmogla- vost, častihlepnoat in sebičnost. In prav tako godi se sedaj na Hrvatskem. Mosto tesnega zjedinenja in složnega nastopa v tako važnem momentu kakor je seda- nji za Hrvate, začeli so se med seboj prepirati ter narod hujskati drug proti drugema, kar je skrajno žalostno in vse obsodbe vredno. Nekoliko statistike o ponemčevanju Slovanov in o raz- i šiijanju nemške ideje med Slovani. i (Pise Arjol.) (Dalje.) d. Š 1 e z i j a. Površje: 40.307 km2. Prebivalstvo 4,668.757, od teh je Nemcev 3,378.655 t. j. 72%. Sploäno so najbolj pogermanizo- vani okraji: Vratislava (Breslau), Trebni- ca, Oglav Breg. V dobi Friderika III. je bila vsa ta lepa pokrajina na polovico slovanska. Slovanov je sedaj 1,291.202 (Poljakov 994.961, Čehov 70.333, Lužič- kih SrboT 27.320). V 13 okrožjih tvorijo večino in sicer 60%, v okrožju PžČin • (Pies) so sploh samo Slovani. Vsa zgor- nja Šlezija je slovanska in sicer poljsko okrožje Ratibor pa češko. Vse velepose- stvo, kakor v zgornjoj tako v spodnjej Šleziji je v rokah Nemcev, samo nava- dni kmetovalci *o Slovani. Vse sole in vsi nčnizavodi so nem- Lki. Učitelji teh šol so navadno naj- hujši germanizatorji. Za vzdrževanje in razSirj anje njih obstoja ustanovili se več učiteljišč, daje se občinam podpore za razžirjanje äol in učitelji, katori so se izkazali kot posebni delovalci zu propa- gando nemöke ideje, dobijo še iz poseb- nega fonda nagrade in subvencije. Poljski jezik se odpravlja iz cerkva (pridige v poljskem jeziku vršile so se v okrožju Namsbauer vsako nedeljOj a sedaj še komaj vsaki mesec). Pangormanaki evan- gelski „Gustav Adolf-Ferein" podpira 164 cerkvenih občin s smotrom germa- nizacije. — Sploh dobiva „Köln. Kom." velike podpore od driave za tri pokra- jine: Poznanjsko, Vzhodno Prusijo in Šlezijo vsakoletno 100,000.000 mark. Nemci bo U3tanovili v toj deželi celo vrsto bank, posojilnic in sploh denarnih zavodov. Poljaki imajo 9 bank v zgornjej in 2 T spodnjej Šleziji. Nemci imajo 12 časopisov, izmed katerih je največji ,.Sle- sische Zeitung", kateri izhaja že od 1. 1742. Poljaki so izdajali od 1. 1884 „No- winy szlaskie", katere so nehalo izha- jati 1900 1. L. 1902 je začel izhajati v Katoricah „Görnoszlarak". Vsega skupaj imajo Poljaki 9 časnikov. Nemci imajo 4 gledališča, Poljaki nobenega. „Oütmark- verein" ima mnogo podružnic, glavne so v Katoricah in v Bitoma. O delovanju teh pangermanskih druätev priporočujejo svojim somiäljenikom molčati in dHovati tiho, da se ne vzbudi nobene pozornosti pri Slovanih. Sodeč po dozdajšnji^ uspehih racunajo Nemci, da v 20. letih ponemdijo vso lepo slovansko Šlezijo. (sic !) Bomo \ videli! Toliko o Slovanih v Nemčiji. — (Dalje pride.) LISfEK i Koramfil s pesnihovega groba. (HrvMki spisal A. Seuoa. Poslovenil /,.) Zunaj je zima. Sever srdito urezuje po ulieah, sukajoČ debele snežiiike, sneg sega do kolena in s strehe vise ledene sveče. Ostra in huda, prava in zdrava zima. Sam sedim v sobi pri gorki peči; sam sedim ter prebiram drobno, zarumenelo knjižico. Drobna je, ali tehtne vsebine in mojemu sreu mila. To se žari, to^ gori, to plamti, zares misliš, da sika plamen iz porumenelih listov. Desetkrat sem že prečital te vrstice in zopet jih čitam. V njih biva duh, biva sree. Toda veste li, kdo je napisal to drobno sirotico? Nesrečni ,.jezični doktor", kakor Kranjci imenujejo odvetnika, nesrečni France Prešeren. In veste li, čegava je bila? Prešernova. Je li torej čudno, da mi je mila? In glej, med porumenelimi listi se nahaja tudi cvetka! Klinčič je, mislim, ali vsaj bil je. Uboga cvetka! Kako je stisnjena, porumenela! In ni šala. Dvajset let dremlje v tem papirnatem grobu. Nekedaj pa, nekedaj se je lesketal ta klinčič in cvetel. Drago ga je bilo gledati. Tudi jaz sem ga videl. Kako je bil rudeč, kako bujen, kako ljubko se je zibal v vetriču, kako je na njem trepetala rosa. Tak je bil — minilo je temu zadnje jeseni dvajset let —; a cvetel je v Kranju, na Prešernovem grobu. Moj Bog! Kako se to spreminja na svetu! Res, tudi mi smo kakor cvetje: popčič, cvet, uvelina; — dekle, žena, baba, ne zamerite. Gledam ga in gledam. Zimska noč. Krog mene vlada mir, ogenj prasketa, drobni plamenci skakljajo po bukovem panjiču, sve- tilka trepeče na mizi pred menoj, iz spomina pa se *) Klinčič. mi dvigajo ugasle, blede slike, ki postajajo vedno živahnejše. Zdi se, da tudi moj klinčič postaje rudeč, da dviga cvetočo glavico, da hoče govoriti. Govori cvetka, naj te slišijo dobri ljudje ! To res ne bo duho- vita, nadrobno razpredena in fino obrušena povest; to bo rokojet besedij, nekako na dobro srečo vrženih v svet, in sicer iz mladih dnij. A bodi kar je, iz srea je! In to ni slabo. Bil sem dijak, vesela, poredna kri. Ni zlodeja me ni bilo strah — samo žensk sem se silno bal, dasiravno so mi pod nosoni že poganjale prve dlačice. Skrbi nisem imel nikakih, a šaljivosti polno malho, ki bi je ne dal ni za cesarjevo krono. Tudi verze sem delal. Menda veste, kaj je tak mladi stiho- tvorec; ki prvič sanjari o idealu. Mislim, da ni smeš- nejšega stvora na svetu, nego je tak vilin sin, ki po robu svoje šolske knjige zbija šepave sonete. Prav tak sem bil tudi jaz; hvala Bogu, da nisem dal tiskat svojih tedanjih pesniških plodov. Učenje mi ni ravno delalo mnogo muke, vse to, sem rekel, bi preskočil skokom. Bil sem nemirne, vroče krvi in duša mi je koprnela poleteti v svet — v širni svet. Ne zamerite mi teh karakterističnih opazek iz šolske klopi. Nisem več dijak in nočem jih pripovedovati dijaški; ali nikakor ni neprijetno, se spominjati na poezijo one zlate dobe v življenju, ki ne traja dalje od metuljevega žitja, v kateri se človeškemu sreu rode najplemenitejša čustva, ki jih tako redko najdeš pri zrelejših ljudeh v našem nemedičejskem veku. Opomniti moram tudi to, da so te črtice prav potrebne za mojo neolepo- tičeno pripovest, ktero bi utegnil kak veleučeni sodnik „in poeticis" brezuspešno meriti na svoj teoretiški vatel. Delce je na vse zadnje pripovest o „izgubljeni ovci." Prišle so počitnice. Vzdahnili smo iz globine svoje duše. Da dokažem popolno svobodo, popolno svoje gospodstvo, sem pognal starca Homerja k Ci- klopom, Virgilija v Tartar, a vso ostalo znanost za pec. Sklenil sem, iti v svet. To je na vsak način velik sklep. Ali kaj je svet? Glede tega niso vsi ljudje ene misli. Kmet Šestinec mi je rekel nekoč: „Nam izide solnce izza Zagreba, a zaide v vasi Vrabču. To je naš svet." Najbrž veste, da človek rabi le dve uri, da obhodi ta mikrokozem poštenega Šestinca. Tudi jaz, materin sladki razvajenček, sem imel jako homeriške pojme o svetu. Nisem torej vedel, kateremu vetru naj poverim svoja krila. Toda pomore mi prijatelj Albert. Imenujein ga tako, ker mu i danes ni drugače ime. Bil je lep, zdrav, krepak in bister mladenič srednje postave, močnih mišic in za svoja mlada leta precej možkega obraza. Po Širokem, ostrem obličju, po krepkih ustnicah, po gostih obrvih nad črnimi, žarkimi očmi, po bujnih temnih laseh, po vroči mu fantaziji si mogel v trenutku spoznati, da ni potomec Hermana in Tusnelde. Da je Slovenec, o tem se je bilo lahko prepričati iz krstnega lista in iz govorjenja s kuharico. Albert je sicer čutil, da je tudi v Hrvatski — vsaj napol — doma, toda vedno je nosil v desnem žepu Schillerja in v levem Goetheja, a nikakor ne Viljema Telia in Götza Berlichinškega, ker je to veljalo takrat za „aberratio mentis humanae"*). Bil sem tedaj še na pol otročaj in nisem imel toli bistrega očesa kakor danes; ali ko si v duhu predočim Alberta in premišljam o njegovi čudi, uvidim sedaj po tolikih letih, kako je nenaravno vcepljevanje tujega duha bilo prevrglo vso^ živo, 'strastno narav tega slovenskega mladeniča. (Dalje pride.)- *) Zmota človeške pamcti. tmm^mm Do pi si. Iz Rupc. — Gosp. urednik ! Ako se ne motim iz naše vasi gotovo še niste imeli dopisa, torej dovolite meDi to posebno cast, da Vam tudi iz naše Rope kaj poročam. — Čakal sem do danes, da kateri kaj napiše o vidnem napredku v naši vasici, toda ga ni bilo. Rupa, popred borna neznana mala vasica, povspela se je t zadnjih par letih rekel bi med prve v naäej okolici. Neprecenljiva pridnost, podjetnost in požrtovalnost posaraeznikov dala je Rupi vse drugo, rekel bi „moderno" lice. Zadostovalo bode, ako sumo ome- nim velikansko z najmodernejšimi stroji opravljeno kožarsko tovarno na par g. Jakila, katera več nego iestdeseterim družinam daje vsakdanjega krnha , mimo več drngih čevljarskih mojstrov, ki dan na dan razpoSiljajo po celej Dalmaciji, da, celo v daljno Turčijo svoje izdelke. Toda ne samo v gmotnem, pač tudi v moralnem oziru jako naprednjejo naSi vrli Rapenci. Tako so si pred tremi leti skupno 8 Pečani po dolgi borbi izprosili na kompetentnem mestu stojo saraostalno ljud. Solo in niso odnehali, dokler se jim ni tudi r tekočem letu postavilo raed \ Rupo in Pečjo krasno novo äolsko po- slopje, katero se je dne 2. septembra blagoslovilo in ottorilo. Žal, da ni bilo nobenega, da bi kaj o tej nenavadni slavnosti poročal in to gotoro le t izogib neumestne samohvale. Dusi uže malo pozno, ali vendar dovoiite par vrstic o tem izv»nrednem slavnostnem dneru. Uže med tednom je kazala Rupa neko nenavadno prazneno lice in vsak- danje pritrkovanje zvonov je oznanjalo bližnji okolici, da se otvori t Rupi ono poslopje, r katerem si bodo njih naj- dražja bitja, njih otroci nabirali najko- ri8tnejäih naukov v korist sebi, občini in domovini. To slavnost je posebno poveöal a svojo pričujočnostjo c. kr. dvorni svetnik yelerodni gospod grof H. Attems in bla- gorodni goepod c. kr. okrajni šolski nad- zornik Fran Finšger. — Po sldvesni sv. maši podali so se imenovani gospodje, iolska mladina in stariäi v novo z mno- gimi zastavami okrašeno äolsko poslopje, kjer je preč. g. župnik G. Pavletič iz Mima blagoslovil novo šolsko sobo. Po blagoslovu se je velerodni gospod grof H. Attems t par prisrčnih stavkih za- hvalil gospodu župniku za blagoslovljenje. Svojo posebno zahvalo in priznanje je pa izrekel g. Jakilu za izvanredno po- žrtvovalnost in zasluge za rupensko Solo. Istotako se je gospod c. kr. okrajni iolski nadzornik zahvalil imenovanima gospodoma za njih neprecenljivi trud za to solo ter slednjič bodril stariäe k rednemu pošiljanjn in otroke k prid- nemu ubiskovanja sole. Konečno se je šolski voditelj zahralil imenovanim go- spodom za izvanredno cast, ki so skazali Soli ter sploh rupensko-pečanski iol. občini z njih Častnim obiskom, na kar se je s trikratn m „Živio" klicem presvit- lemu vladarju in s cesarsko pesmijo za- ključilo to nepozabno sJavnost. Tako so si postavili naši Rapenci in Pečatii na lepem prostoru krasen in stalen spomenik vidnega njih napredka. Dal Bog, da bi li ti dve vasici Rupa in Peč kmalu podali roke v skupno bratsko delovanje tudi na gospodarskem polju, tako, da bi bil : „En sam hlev in en flam pastirl" Politični pregled. Avstrljska poslanska zbornlca bo — kakor poroča „Konservative Cor- respondenz" — zopet sklicana na 27. novembra. Mlnlsterskl predsednik baron Gautsch. Ministerski predsednik baron Gautach se je podal včeraj v Karlovevare, kjer ostane par tednov. Istrski deželni zbor ne bo sklican. Ker ni prišlo do sporazumljenja med hrvatsko slovensko deželnozborsko manjšino in ital. večino, ne bo za sedaj sklican istrski deželni zbor k zasedanju. Tako poroča včerajšnji „Piccolo". Baron Malfattl — namestnlk deželnega glavarja na Tlrolskem. Cesar je z odlokom od 11. t. m. imenoval deželnega poslanca barona Mal- fatti-ja namestnikom deželnega glavarja na Tirolakem. Nova volllna reforma. V politiäkih krogih so širi glas, ka- kor javljajo z Dunaja, da namerava mi- nisterski predsednik Gautsch predložiti državnemu zboru predlogo o volilni re- form i. Socljalnl demokratje proti nemškl obstrukclji. Iz Prage javljajo, da so socijalni demokratje naatopili proti nemški ob- strukciji v deželnem zboru. Izdali so svarilo na nemäke deželne poslance, v katerem pravijo, da je ob&trukcija drzno izzivanje češkega in nemškega delavstva in jih opozarjajo, da so praška tla vul- kanična in da utegnejo nemški voditelji doživeti kaj izrednega, če spravijo z ob- strukcijo delavce na noge. Srbska skupščina. Zasedanje skupäcine je bilo v so- boto otvorjeno. Skupžčina je s 74 od 106 oddanih glasov izvolila predsednikom odvetnika Nikolo Nikoliča, podpredsed- nikoma pi Siino Katie a. in Milovana La- zareviča. Francoske cerkvene stvari. Iz Rima poročajo, da se v kratkem seatane sedem kardinalov, pripadajočih kongregaciji za vnanje cerkvene stvari, da se posvetujejo o položaju cerkve na Francoskem in da pretresujejo predloge, podane od francoskih katolikov. Trgavcl v Kitajskl In mlrovna pogodba. „Morning Post" poroča iz Šangaja : Trgovci in zavarovalne družbe so zelo vznemirjoni, ker se je zakasnila ratifika- cija mirovno nogodbe. Mnogi parniki, namenjeni v Vladivostok se nahajajo v Šangaju, vsled čosar nastajajo velike izgube. Švedskl zbornicl odobrili karlstadski dogovor. Obe zbornici sta v četrtek vsprejeli predlog vlade, da se odobri karlstadski dogovor. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" so plačali pred- sedniätvu: Josip Medved, konfekcijski tr- govec T Gorici, izročil nagrado za po- verjensko pristojbino od banke „Slavije" pri cenitri požarne äkode g. Martina Poveraja t Gorici 40 K; Valentin Knavs, vikar na Logeh 5 K; dr. A. Gregorčič v Gorici 20 K; ženska podružnica v Prva- čini 20 K. Srčna hvala! „(iorihka zveza" vsprejema tudi letos naročila na žlindro. Gena je dolo- öena na K 5'— z<\ kvintal. Smrtna kosa. — V Kobleglavi na Krasu je umrla v najlepši dobi svojega življenja 18-letna Rozalija Pipan, höerka biviega večletnegu župana Josipa Pipan. Mir njeni duši ! Deželui predsednik Schwarz. — V soboto je prevzel novoimenovani kranj- s'ii deželni predsedaik Schwarz vodstvo kranjske deželne vlade. Istega dne se je poslovil od tamošnjih uradnikov dvorni svetnik in sedanji podpredsednik trža- škega namestniätva grof Schad^otsch. NadTojvoda Josip Ferdinand. — „Grazer Tagespost" poroča, da je nad- vojvoda Josip Ferdinand, ki je sedaj na- stanjen v Ljnbljani kakor polkovnik pri pešpolku kralj belgijski št. 27., premeščen k pešpolku baron Joelsen St. 93. v Olo- muc. — Peäpolk št. 27. pojde na spomlad iz Ljubljane v Gradec. Vojaški novinci. — Včeraj pred- poludne je bilo v našem mestu jako ži- vahno. Pripeljali so se vanje vojaäki no- vinci, naiSi fantje, iz raznih strani dežele, da so se potem z železnico odpeljali v Trst in drugam v vojaško službo. Naj bi se vsi zdravi vrnili med svoje domače po dokončani vojaäki službi. Prepovedane fotograiije. — Go- rori se, da je vojno miniflterstvo prepo- vedalo napravljati fotograsije raznih točk bohinjske železnice. Ravno tako so baje prepovedali fotograsije železniškega mostu pri Solkanu, na katerih bi bili foto- grafirani tudi vojaški stražnici, nahaja- joči se na obeh straneh omenjenega mostu. Znižanje voznlh cen za pofitne usluzbence. — Železnisko ministerstvo je dovolilo, da se znižajo na državnih železnicah vozne cene tudi pomožnim poštnim uradnikom in sploh poštarjem na deželi. Dotične prošnje se imajo vla- gati potom poštnega ravnateljstva na i ravnateljstvo državnih železnic. : Ukradeno kolo. — V petek med 11. in pol ter med jedno uro popoludne je nekdo ukradel novo kolo z marko j j Puch at. 21.419, ki je bilo v veži dežel- nega odbora. Kolo je bilo last uradnika g. Kusmina. Izpred sodlšča. — Tukajšnje okrožno kot kazensko sodišče je obso- dilo cigana Franceta Hudorovičas Kranj- skega na 8-mesečno ječo, ker je ogoljufal posestnika Blaža BelingerJH iz Grgarja in Franceta Pavšiča od ravno tam, prvega | za jednega konja, vrednega 300 K, dm- I gega tudi za jednega konja, a vrednoga le 50 K. Belingerja prekanil je cigan že pred petimi leti in pol, Pavšiča pa pred štirimi leti in pol. Mesto plsarja je razpisano na c. kr. okrožnem sodišču v Gorici z dnev- nino 2 K 40 etot. Prosilci, ki rnorajo biti veači deželnim jezikom, naj predlože svoje prošnje z dotičnimi liatinami vred najdalje do 27. t. m. predsedništvu okrož- nega sodišča r Gorici. Porotno sod is re v Gorici. — Prihodnje zasedanje porotnega sodišča prične dne 27. novembra t. 1. ob 9. uri dopoludne. PredHedoval bo porotnemu sodiščn predsednik okrožnega sodišča dvorni gvetovalec Karol vit. Defacia, na- mestovala ga bosta deželnega sodišča 8vetovalca Ervin Schnarda in Mihael Gabrijelčič. VIpavska železnicA. — Meseca av- gusta t. 1. se je peljalo po vipavski že- leznici 11.300 oseb in 560 tonelat blaga. Dohodkov je bilo skupaj 16 300 kron v nasprotju s 14.435 K v istero mesecu minolega leta. Prvih 8 mesecev t. 1. je ta železnica pre^eljala 69.100 oseb in 38.700 tonelat blaga. Skupnih dohodkov je bilo 118 000 K, leta 1904 pa 93.249 K. Na južnem kolodvoru v Gorici bodo izvršili veČ3 poprave in prizidajo nove dele, napruvijo nov dohod, ker je Rednj vse pretesno in neprilično. Delavska posredovalnica v Go- rlcl. — Po prizadevanju društva za po- vspeševanje obrti se otvori v Gorici de- lavska posredovalnica s širokim delokro- ! gom. V obseg te posredovalnice bodo j pripadali tudi kmečki delavci. Vlada bo dala 2000 kron podpore. Nov red za ljudske in meščan- sko sole. — „Wiener Zeitung" jo pri- občila naredbo ministerstva za uk in bogočastje od 29. septembra 1905 glede novega reda za ljudske in meščanske sole, ki bo veljal za vse cesarstvo iz- vzemfii Galicijo. Nova slovcnska knjlga. — Znani priljubljeni podlistkar g. Ivan Ualoh je izdal svoje kratke, a zanimive in lepe povesti v pospbni knjigi, kateri je dal naslov „Črtice". V knjigi je trideset de- loma resnih, deloma šaljivih örtic, ki so pisane vse jako poljudno, zato priporo- čamo knjigo v nakup. Rnjiga obsega 184 strani v četrtinki in stane s pošto vred eno krono. Tiskala jo je tiakarna Ivan Baloh, Mengeš, Eranjsko. Čisti do- biček dobi družba sv. Cirila in Metoda. Ponarejalca denara. — O pona- rejalcih denara, katero je policijkski adjnnk Jurij Titz v Trstu zasačil v če- trtek, o Čemer smo poročali že v zadnji številki, piše zadnja „Edinost", da so ti 31-letni izdelovatelj pil Josip Basso iz Marzelja, 39-letni Ivan Piscitello, kroš- njar in bivši vratar gledališča Filodra- matico, dorna iz Palerma na otoku Sici- liji, katera je policijaki adjunkt Titz poleg 22-letne Iftrmine Bizjak iz Trsta, kakor smo že poročali, ludi uže aretiral. O tem, kar je našel policijski adjunkt na atano- vanju omenjenih ljudi, ko je prišel vanje, pise ista „Edinost": Vstopivši v 8tanovanje je adjunkt našel celo tovarno. Na oknu jo našel malo zemljeno pečico, v kateri je gorelo oglje. Na pečici je bila Železna posoda s tremi nogami, v kateri se je topila neka kovina. Prav za prav sta bili dve kovini, in sicer cink in antimonij. Poleg pečice je 8tala druga taka tronožna posoda. Na tleh pri oknn velik zavitek poln oglja. Miza v prostoru je bila pokrita s cunjo. Adjunkt je pristopil in cunjo odgrnil: tedaj je pa zagledal tri modele, v kutore je bila raztopljena kovina, zlita baš tre- tutek poprej, kajti bili so še vroči. Ti modeli se bili za zlivanje komadov po kroni. Poleg teh je naäel na mizi še pet posameznih kosov modela, ki so bili očividno pripravljeni za nadomestitev v slučaju, da bi se kak model kaj pokvaril. Na mizi je bilo več pil in več popolnoma novih komadov ponarejenega denarja. Prei8kovaje dalje, je adjunkt naäel električno pilo za galvaniziranje, katero so oni ptički rabili za posrebrnjenje de- narja, ki so ga tako spretno zlivali sami. Tej pili je pa manjkal element, namreč ploščica cinka. Na vprašanje, kje da je element pile, so mu oni povedali, da je v delavnici elektrotehnika RattJro, ki se nahaja v ulici della Sanitä. Adjunkt je poslal tja enega svojih ljudij, da se pre- priča o reanienosti te trditve. No, bila je resnična. Šolske scstre, ki poučujejo žensko mladino v soli sv. Cirila in Metodija v Trstu, kupile so si lastni dom. V njem otvorijo dne 1. novembra t. 1. privaten zavod za pouk in odgqjo slov. deklij od 6. leta naprej. V zavodu se bodo pouče- vali razven vseh šolakih predmetov razni jeziki, risanje, ženska ročna dela in godba. Petstoletnica. — 18. oktobra po- teče 500 let, kar je bil porojen mož, čegar delovanje je uplivalo na razvoj vesoljne zgodovine in je zato slavnoznan med omikanim svetom. Ta je bil Enej Silvij Piccolomini, pozneje papež Pjj II. Za nas Slovenceje še posebnega pomena, ker je med našim narodom živel in delal. Bil je nekaj časa župnik v Starem trgu na Štajer8kem, škof tržaški, ustanovil je ljubljansko škosijo, bil pozneje svetovalec cesarja Friderika III. Slovel je kot izvr- sten jezikoslovec, izboren govornik in pesnik. Po smrti Kalista III. je postal 1. 1458 papež. Vsa njegova skrb se je obra- čala na to, da bi uničil turško premoČ v Evropi. Žal, da ni bil podpiran od ev- ropskih vladarjev. Urnrl je v Jakinu, ko je osebno vodil vojsko proti Turkom. Meščau proti kmctu. — Kmeto- valci ljubljanske okolice so sklenili, ceno mleka povišati na 20 vin. Ta korak u- temeljujejo sami na sledeči način : Go- spodarsko življenje v vseh pridelovalnih strokah se je v zadnjem polstoktju sil- no izpremenilo. Pri temje bilo posebno hudo prizadeto kmetijstvo, zlasti pa kmet- sko gospodarstvo, ker mu ni dostajalo primerne skrbi od strani poklicanih či- niteljev in potrebne strokovne organi- zacije. Edino le pri Kmetijskem pridelo- vanju se še drže že več desAletij usta- novljene cene pridelkov, ali pa so vsled tujega, zlasti prekmorskega tekmovanja še celo padle, dasi so se proizvajalni stroški več kakor podvojili. Rmetijsko gospodarjenje je torej v svoji sedan ji obliki vsekako zgubonosno; dokaz temu je silno izseljevanje in zadolženje kme- tij, ki na Eranjskem znaša skoraj dve8to milijonov kron vknjiženih dol- gov. Kmetovalci ljubljanske okolice, ki imajo svoje gospodarjenje p"ikrojeno za pridelovanje mleka za mesto, so da- nes v istih stiakah, kakor drugi tovari ši po deželi, in to VBled visokih davkov in doklad, vsled neznosne draginje do- mačih in [gospodarakih potrebščin, zlaati neobhodno potrebnih močnih krmjl in posebno vsled odhajanja delavnih sil v me8ta in v inozemstvo. To povzroča v sedanjih razmerah neznosno drage de- lavne sile, ali pa kar naravnost one- mogočuje dobiti delavce. Kmetovalci vi- dijo torej rešitev svojega gospodarskega staliača edinole v svoji organizaciji, ki ji bodi naloga, urediti mleene cene v razmerjn z današnjimi proizvajalnimi stroški. Odzivaje tej nalogi nastavijo ce- no mleka od 1. oktobra 1905 naprej na 20 vin. za liter in prosijo, da se te- ga njihovega resno preudarjenega kora- ka ne smatra za lehkomiselno podraženje enega najvažnejših živil, temveč za ^ad vse pravično ureditev cene, ki ima na- men, da njih gospodaraki obatoj sploh omogoči. Kmetovalci opozarjajo na to, da je imelo mesto Ljubljana doaedaj iz- med vaeh mest z nad 20.000 prebivalci v Avatriji najcenejäe mleko in da je sedanja mlečna cena veljala več, kakor pol stoletja, vzlic temu, da so se neiz- merno podražili vsi tvorniäki in obrtni izdelki, trgovski preduieti in delavne sile. List „Slov. Narod" pa je začel za- radi tega strašno hujskati ljubljansko meščanstvo proti kmetu, tako da je prišlo med meščankami in kmeticami, ki ao pripeljale mleko na trg, do hudih spopadov. Prešernova slavnost na ljudsklh solan v Ljubljani bo dne 3. decembra. Otroci se bodo zbrali v äolskjh telovad- nicah, nakar bo slavnostni govor govoril učitelj in učiteljica ter bodo potem med mladiuo razdeljeno slavnostne knjižice oziroma Prešeniove podobe. O izdaji slovenskih nnroduih pesmi. — Z Dunaja poročajo, da se bo ustanovil posebni odbor, ki bo zbral slovenske narodne peami. V tem odboru bodo zastopani seveda Slovenci. Imeno- van bo ta odbor še to jesen. Ženo je hotel urnorlti 10. t. m. posestnik Ddmijan Globokar v Rudniku. Dal je T ta namen brusiti nož. Umor Bta preprečila hlapec in dekla. Napram orožnikom je bil Globokar tako silovit, da mu je orožnik prebodel stegno. Po neprevlduosti vstrelll sopro- go. — Iz Moravske Ostrove poročajo : V ponedeljek se je hotel trgovec z meäa- nim blagom Ivan Janski iz Malega Ku- näica peljati v Moravsko Odtrovo. Ker se je mislil vrniti domov äe le pozno v noč, je Janski v svojo varnost vzel seboj svoj revolver. Ko pa se je poslavljal od svoje soproge, je tako nespretno ravnal z revolverjem, da se je isti sprožil in je strel zadel soprogo v prai, da se je ista takoj zgrodila, vsa oblita s krvjo. Janski je hotel 8am sebe vstreliti, kar so mu pa sorodniki zabranili. Zdravnik, ki je bil hitro poklican na pomoč, je konsta- tiral, da so pluča nesrečne soproge moč- no poäkodovane in da ni nobeno nade, da bi okrevala. Sodnijski komisiji, ki je prišla na lice nesreče, je žena izjavila, da nje soprog ni kriv nesreče. Kmslo na to je žena umrl». Deželnozborsko zasedanje. — Včeraj sta bila otvorjena moravski in dalmHtinski deželni zbor. V moravskem deželnem zboru so Čehi stavili tri reso- lucije in sicer : glede zadnjih izgredov t Brnu, glede podržavljenja brnske policije in glede splošne volilne pravice. Seja je bila mirna. Važni iznajdbi. — Neki berolinski fotograf je iznašel pripravo, takozvani mikrophotosko, ki omogočoje častnikom, da natančno vidijo zemljevide tudi v največji temi. — V seji medicinskega druätva v Kristijaniji je poročal dr. Geier volg, da ae mu je posrečilo najti bacila, ki povzroča bolezen v hrbtenjači. Potres na Bolgarskem. — V petek so čotili po celi Bolgarski močan potres, posebno v jugozapadnem dela. Potres je na mnogih krajih med Ijadstvom povzročil veliko paniko. V vasi Boboäero je porašil cerkev. Yelikanska povodenj je na Ki- tajskem poplavila otok Hongming 13 čev- Ijev visoko in obrežje pri Tehaohi. Mrt- vih je nad 15 tisoč ljudi. Potres v Kalabrlji. — V soboto so se po raanih krajih Kalabrije zopet pono vili veČ sekand trajajoči močni po- tresp i sunki. Prebivalstvo je vsled tega jako zbegano. Telefon na Turškcm zabranjen. -- Iz Carigrada pišejo : Turäka vlada ne pasti rabiti telefona. Mnogi trgovci pa so si naročili telelone v svojo privatno porabo. Zato je sedaj izdala Turčija akaz, da se vsi telefoni zaplenijo. Od strahu zblaznela. — V občini Gesstenyes v okraju Eisenbarg je bila umrla 171etna deklica. Deli so jo na mrtvaški oder, in ponoči je čula pri njej neka ženska po imenn Rajsli. Okrog polnoči je nastalo veliko vpitje v sobi, kjer je ležalo mrtvo dekle in stanovalci v hiäi so prišli seveda vai na pozorišče. Prej navidezno mrtvo dekle je sedelo Um na mrtvaškem odrn, v kotu pa je jokala in si pulila läse čnvarica Rajsli. Zblaznela je bila od »trabn. Car Nlkolaj II. In otroške igračc. — Da ima rnski car bas sedaj toliko akrbi, kakor noben drngi vladar, vendar si najde časa, da komponira igraöe za svoje otroke. Nedavno je narisal zeleno kačo 8 pikami, da se je po aliki izdelala igrača za sina prestolonaslednika. Pri tem se je ßtrogo pazilo, da se niao ra- bile strupene barve, ker ima enoletni hetman vseh kozakov še navado, da nese vaako stvar v usta. Sploh se car čati naisrečnejšega v kroga avojih otrok, s katerimi se po otroöje igra. Žrtev predrznosti. — V Gvitavi se je nedavno produciral na vrhu cer- kvenega Btolpa plezalec K. Beroaäek ter nosil na brbtu 49letnega oženjenega krovca A. Friedla. Ko je po končani produkciji Friedl zapuatil akrobatov hrbet ter ae prijel za rob ob stolpn, se je rob odtrgal in Friedel se je prekucnil v strašno globočino, kjer je takoj obležal mrtev. Bojkot 7avarovalne dpužbe. — 7000 Čehov, ki so zavarovani pri mo- ravsko-šlezijski zavarovalnici, je odpo- vedalo pogodbe, ker so bile povodom shoda nemško-nacijonalne stranke raz- obešene na poslopju zavoda nemško-na- rodne zastare. Oporoka dobrotnika. — Bankir Torsch, ki je umrl prod nekoliko dnevi na Dunajn zapustil je 840.000 krön v dobrodelne namene. Kubelik, znani češki virtuoz na gosli, odpotuje še letos v Ameriko, kjer priredi 80 do 100 koncertov, za kar dobi najmanj 1 milijon K. Iz Amerike potnje v Avatralijo, kjer priredi 42 kon- certov ter dobi 320.000 K. Samomor v cerkvi. — Te dni se je U8trelil v stolni cerkvi v Milana 40 letni gostilničar Ivan Segale. To je v kratkem času že drngi Hamomor v isti cerkvi, ki rnora biti zdaj zopet blago- alovljena. Novo zdravilo proti jetiki. — Prof. dr. Behringer je izpovedal, da na- stopi s svojim novim zdravilom pred javnost šele prihodnje poletje. 0 zdravilla je trdno prepričan, da bo imelo najboljše nspehe. Narodno gospodarstvo. Okrožnica VBem občrnskim upravam dežele. Dodatno k tukajšnji okrožnici z dne 31. msja 1905 ätev. 5246 ae na- znanja, da se pri deželnem odboru na- daljaje zaznamovanje za cepljenke na amerikanskih trtah Riparije Portalis in Rapestris monticole, katereso pripravljene po sistema kalenja v deželni trtnici v Sv. Roku (Gorica) v dobi cepljenja 1905—1906. iSTa Ripariji Portalia in Rnpestris Monticoli so se cepilo te-le vrate trt : 1. Cepiči na Ripariji Portalis : a). belo grozdje: Beli Chasselaa, Frü von der Lahn, Romena rebula, Zelena rebala, Malvazija, Italijanski rizling, Renäki ri- zling, Sauvignon blanc, Verduc; b). črno grozdje: Barbera, Gtbernet Saavignon, Modra frankinja, Pinot, Refo^k (kraški teran). 2. Cepiči na Rapestris Monticoli: a). belo grozdje: Beli Chaaselas, Frü von der Lahn, Rnmona rebala, Zelena rebula, Pinot, Italijanski rizling, Renski rizling, Saavignon blanc, Verdac, Cividin; b). črno grozdje : Gabernet Saavignon, Mo- dra srankinja, Pinot, Pique* poale, Refošk (kr&ški teran). 3. Razun tega so na razpolago dvoletni cepiči na kolčeh in bilfah sle- dečih vrst: a). Na Ripariji Portalia : Beli Pinot, Frankonja, Cabernel Sauvignort, Domači refoäfc ; b). na Rapestris Monti- coli : italijanski rizling, Ramena rebala, Črni Pinot, Frankonja, Gibernet Saavi- gnon, Domači refošk. Vaakdo, ki se hoče zaznamovati za nakap cepljenk v deželni trtnici, ima predložiti pri deželnem odbora nalično vlogo, ki ima obsegati : 1. vrsto cepiča, in ali cepljenega na Ripariji Portalis ali na Rapestris Monticoli, kakor todi množine vsake posamezne vrste cepljenk, ki jih želi kupiti. 2. ali nameruje vzeti cepljenke v jeseni ali spomladi. Gena znaša 15 vinarjev za vsako cepljensko, ali .15 krön za vsakih 100 cepljenk. Kdor Želi prejeti cepljenke spomladi prihodnjega leta namesto jeseni tekočega leta, moral bode plačati razan više na- vedene cene tudi Jtakso za hrambo, ki znaša 4% od celotne cene naročenegi blaga. — Za cene, ki se določijo za cepljenke, bode moral priti vsak kapec po naročeno blago v deželno trtnico v čas a, ki se v to določi od deželnega odbora toli za oddajo v jeseni, koli za oddajo v spo- mladi. Vsako naročilo potrdi deželni odbor poaamezno ; narodniki bodo imeli plačati tndi kot zadavek (aro) 15% od avote dejanski sprejetega naročila, in sicer tekom 8 dni po prejerna potrdila, da se je dotični naročnik zabeležil. Zadavek se plača deželni blagajni, katera izroči dotično pobotnico. Opaža ae, da so na razpolago v deželni trtnici, kakor vise navedeno, razan enoletnih cepljenk tudi dvoletne cepljenke na kolčeh in billah ; te cep- Jjenke ae bodo oddajale na poaebno za- htevo po ceni, ki se od slueaja do sla- čaja določi a posameznimi naročniki. Naznanja se tudi, da si sme vsakdo ogledati deželno trtnico o pondeljkih in četrlkih od 8. are zjutraj do poldne in od 2.—5. pop. Morebitne atroške za odpošiljatev cepljenk plačajo naročniki. Naročnikom se zaračnnijo tudi stroški za skladanje in sicer 1 krono za tisoč ali manj cep- ljenk. Nalaga se oböinskim zastopom, da razglase to okrožnico v svrho, da si lahko vsakdo, ki se za to zanima, pridobi ko^i^ti, ki jih nudi vinorejcem brez atremljenja za dobičkom astanovljeua deželna trtnica, v katerej se pripravljajo dobre cepljenke za obnovitev vinogradov, kar je najboljše sredstvo, da se omeji delovanje filoksere. Zajedno se pošlje istema primerno število te okrožnice, ki se ima razdeliti med interesente. Nalaga se občinskim upravam, da nabirajo morebitne proänje za zabeležbo in jih potem predložijo deželnema odboru. Cepljenke se lahko naroöajo s pri- loženirni tiskovinami. Kdor bi želel v bodoče prejeti cep- ljenke onih vrat, ki niso zaznamovane v razkazu za leto 1905—1906, jih lahko naroči in se zaveže, da izroči tekom meseca marcija 1906 v kolibi, kjer se cepijo trte, potrebno število cepičev do- tičnih vrat; zajedno se naročnik zaveže, da pride po cepljenke v jeseni 1906 ali 8pomladi 1907. — Ueželni odbor v Go- rici, dne 23. septembra 1905. Deželni glavar : Pajer. Stariši kmetovalci! Goriško kmetijsko drnštvo je začelo živahno delovati in bode v kratkem avoj delokrog čez celi elovenski del dežele raztegnilo ; ustanovijo se podružnice, ki bodo imele namen pospeäevati poaamezne panoge kmetijstva, v dosego tega napra- vile si bode (svoje trtnice, drevesnice, nasade, kleti, sirarne in sli6na v dosego svojega namena potrebna podjetja. Pri vodstvu teh se bode pa potre- bovalo mnogo v kmetijstvu izačenih močij; radi tega obrača se podpisano društvo do vaa starišev 8 pozivom, da pošljete vaše otroke v slov. kmetijsko šolo v Gorici, kjer zaöne s 6. novemhrom nov dvoleten tečaj. S tem si zagotovite kmetijsko iz- obraženega naslednika vašemu poaeatvu, ali pa zagotovite vašemu sina stalno in dobro slažbo in obenem koristite celi deželi, Sedaj je skrajni čas za vpisovanje T to za nas kmetovalce prepotrebno ^iolo, aporabite torej to ugodio priliko za vaš in za pplošni b'agor. „Goriäko kmetijsko društvo". Družba sv. Mohorja. Naša drnžba sv. Mokoriaje ostala letOH nekako na isti viiočini ka- kor lani. Šteje namreč vkup 83.572 udov, 1016 manj kakor lani, dočim amo bili lani napredovali za 8540 adov. Raz- merje adov po po^amezrnh škosijah, ozi- roma krajih nam kaže tale prtgled : Goriška nadškoiija . . 9486 (manj 157) udov Krška škoiija . . . 18 (več 2i5) „ Afrika in A/ija . . 255 ( „ 57) „ Skupaj . . 83572 (manj 1020)udov Številka v družbenih „zlatih b a- k v a hu, v katere ae vpisajejo na novo vstopivši adje, je napredovaU od 252.040 do 259.Ü84, torej je vpisanih 7 9 4 4 no- vih udov. 501.432 Mohorjevih knjig bode letos romalo med Slovence ! Če dodaino to število onemu prejänjih let, pridemo do števila 10,305) 0«0 kujis, reci deaet milijonov tristoindevet tisoč e r š e s t d e a e t knjig, katere je druž- tba samo kot ietna darila svoji m udom razdelila od svojega obstanka sem. Pri tem tem pa niso všteta mnoga poznejša naročila, ponatisi itd. Dne 10. oktobra amo začeli razpo- šiljati letošnje dražbene knjige in pri- zadevali se boderno, da častiti udje do- bijo knjige najprej ko mogoče. Opravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti : Školije : 1. Ljnbljanska, 2. Goriška, 3 Krska, 4. Tržaška, 5. Lavantinska, 6. Razni kraji, 7. Ame ika in Afrika. Genjene gospode poverjeni ke, katerim ae knjige pošiljajo, n u j n o p r o- s i m o, naj t a k o j, ko dobijo „aviso", pošljejo po nje na poäto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo snmo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti poaamczni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni ti- skarni, prosimo, naj čim preje poš- ljejo po nje, da nam zavoji ne zastav- ljajo prepotrebnega prostora. flnton Kušfpin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoöa čaatiti duhoväfiini in slavnemu obÖinstvu v mestu in na deželi svojo trgoviiio jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandoraingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü isterako in dalmatinsko. Petrolej T zaboju. Sladkor razne vrate. Moko St. 0, 1, 2,3,4, 6. Več vrst nža. Miljsveöe prve in druge vrste, namreč od '/j kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žniderflid 4 Valenčič v II. Bistrici. Žve- plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiöevega lulina v Kranju in z Jochraann-ovega v Ajdovadini. Vse blago prve rrate. Kf^OJflŠKA Z^iO^U6^, ÖORICA Cene stalne 2a jesenski iu ^imski öas so ravnokar došle nad vse krasne novosti razuovrstuega blaga Posebno omenjamo modne volne, flanele, forštajne, sukno za možke obleke, boržun za bluze, preproge, zaveze, odeje, šivane kuverte, žime, volne in perje za postelje itd. itd. Posebne novosti: rumberško, belgij- sko in šlezijsko platno, namizni prti, serviete, brisalke, žepni robci, perilo za opreme nevesti, za hotele in re- stavracije itd. Vzorce sepošilja franko. Blagodobro) GOSFOSK^ ULICA 5Ce\?. 7 Rojnlii! kupujte norodni koleh Jolskep Qoma". nUJdKl I priliki „Šolskcga doma". Loterijsko številke. 14. oktobra. T-st ....... 83 60 67 25 24 Line.......51 37 88 75 11 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon. . . K 294— do 300 — „ Portorico . . „ 260 — „ 280 — „ Santos . . . „ 200— ., 230 — Slakdor..... „ 80— „ 84 — Otrobi dd>ele . . „ 12-— „ 14'— drobne . . „ 12— „ 13 — Petrolij v sodu . . „ 42"— „ 43'— zaboju . „ 13— „ 13 50 M o k a operska: St. 0 K 29 80 št. 1 K 28 60 št. 2 K 2740 „ 3 „ 26-20. „ 4 „ 2540, „ 5 „ 23.80. ät. 6 K 22-40. Št. 2101. Razglas. lzvrsuje sklep obeinske-. ga zastopa županije Komen od due 4. oktobra 1905 st. 2101 razpisuje podpisano službo orgauista pri farni \ corkvi sv. Juri]a in pri po- i družnicah. Placa po dogo- ; vorn in zmožnosti. Razen tega dobi zmožen organist sčasoma tiidi kaki postran- ski zasluzek. Sluzbo se lahko takoj nastopi. — Ponudbe na podpisano županstvo, ki daje tudi vsa potrebna po- jasnila. Županstvo Komen, 13. oktobra 1905. J. Švara, župan. Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. •. » .& A. .A A. A- A ^L ^k. 51innn in Se veß se nrUII lahko /iishi/i. Tvrdka za domače delo s pletalnimi stroji išče osebe obojega spola s pletanjem \ na naših strojih. Priprosto in ¦ hitro domače delo za celo a leto. — Posebne izobrazbe • ni treba. Oddaljenost ne - -------*— škodi; delo da tvrdka. Turdha za domače delo s pletalnimi stroji Thos. H. Rhittich S Cam. PRAGA Petersko preclmestje 7—433 Trst Via Campanile 13-433. Ivan Kravos priporoča svoio seaiarsKoaeiavnco v Gorici na Kornjušt. 11. ¦ HM) C-3 Priporoča svojo zalogo paz- novrstnih žepnih in stenskih ni- halnihurna zvon z donečim gla- som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih eenah. Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po eeni. Za vsako uro 1-Ietna garaneija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvorniških eenah, a ne kakor x)osredovalci. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica. Stolna ulica hiš. št. 2. Prodajai stroje tud na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Profesür ..... Lapponi •'¦' telesni zdravnik Nj. |it Svetosti papeža, pa ^:'-1 tudi mnogi drugi od- fy Iični profesorji in jii drugi zdravniki pri- 'l poročajo v odstra- i¦;!;¦' njenje zaprljap v I Okr«penje želodca ¦ hui «n v pospešitev &$ radne prebave žBlodčno tinkturo G. PICCOLI-ja, dvoruega zalaga- telja Nj. Svet. papeža in lekarja, Ljubljana. l steklenica velja 20 v, in se vnanja naroöila z obratno pošto izVršujejo. Anton Ivanov Fečcnho Gorica priporoöa svojo vellko zalogo pristnih belih in čruih vin iz lastnih in drugih priznanih viuogradov; plzenjskega piva »prazdroj« iz slovcöc češke »Moščanske pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrstc v steklenicah, kojega pristnost se jamči. Zaloga ledu kaleroga se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dorn in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš tena in točna. m m m m m m Samo enkrat ,„,„, naj vsakdo kupiti svoje potrei>žčine pri tvrdki J. Zornik. Gorica. Gosnoska uiica 7. kin nikriar več ne bode iskal drugod boljšoga,, llepšega in kakovosti primerno cenega blagaj rkakor se tu dobi. ' i Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za jeHi'iiftko in zimsko hc- xono v nedosegljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in evirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne ruto, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Ferratln in Ferratose (tekoci Ferratin) najboljše krepčilo pri in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporoceno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom, sestavljen že- leznat hranilni preparat. PovekŠuje tek in ffboljšujc. prebava. Dobi se v leharnah C. F. Boehpinger und Söhne Mannheim - Waldhof. „Goriško vinarsko društvo v Gorici" reg-istrovana zadrug-a z om^jenim jamstvom ima v svojih bogatih zalogah in prodaia jajammm.jaja.m naravnain-- ppistnavina- A iz Brd, Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorci vina pošiljajo so na zahtevo. uene so zmrne, postrežba točna in realna. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini štev. 22. In zopet gre gins po deželi i------------------------------------------------------------ i da sc sloveče testcnine iz novozgrajene tovarne tesicnin Žnidcršič & Valenčič iz II. J3istriee vdobe v vseh bopih prodajalnieah jestvin po mestik in po deželi. Zastopstvo ^a Qorisko pri josipu J^ovauu, G[oriea. pGentrolna posojilnica1 registroUana zadruga 9 Boric!, ulica Murini hiš. štcu. 9. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|20|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z %% upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena.