PoStnina plačana v gotovlnl Izhaja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane meseCno po poSti 7 Din, v Celju po raznašakih dostavlje- na 7'50 Din, za inozemstvo 20 Din Ra un pri poštnem čekovnerr. zavodu št. 10.666. Cena 1 DU Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. pritličje, desno. Telefon inierurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejentajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažnjejo le po moinosti. Stev. 66. Celje, ponedeljek 14. avgusta 1933. Leto XV. Pomorske svečanosti „Jadranske straže"v Split u »Jadranska straža« bo 6. septembra izročila naši vojni mornarici Solsko ladjo. Ob tej priliki bo podrnladek JS izročil ladji častno zastavo in bo v Starem gradu odkrita spominska ploSča prvemu predsedniku in ustano- vitelju JS, blagopokojnemu Jurju Bi- ankiniju. V zvezi s temi svečanimi dogodki bodo razne tekme, koncerti, izleti itd. Mestni odbor Jadranske straže v Celju vabi članstvo in ostalo občin- stvo, da se udeleži teh prireditev. U- deleženci bodo deležni 75% popusta na vseh železnicali in 50% na ladjah v času od 1. do 11. septembra Cen- tralni odbor bo oskrbel vsem udele- žencem stanovanja in prehrano. V pri- meru zadostnega števila priglaSenccv bo vozil iz Ljubljane v Split poseben vlak. Udeležence prosimo, da se z dopis- nico priglasijo na naslov Mestnega odbora JS v Celju. V prijavi naj vsak zavede svoj točni naslov in želje glede stanovanja (skupno ali posebej). Več o tern je razvidno iz okrožnic, ki jih je odbor izložil v oknu knjigarne K. Goričarja vdove. Vse prijave morajo bitivposlane odboru najkasnejo do 18. t. m. nakar bo odbor poslal prijav- ljencem legitimacije. Za rezervirana prenočiSča bo odbor poslal denar v naprej. Odbor. Katastrofalna eksplozija v tvornici „Pyrota" na Ostrožnem pri Celju Ponesrečena delavka Justl Blnclova podlegla poškodbam — Stanje dveh delavk je Se vedno kritlčno, dve delavki pa sta izven nevarnosti V zadnji Stevilki smo na kratko ob- javili vest o usodni eksploziji v tvor- nici pirotehničnih izdelkov „Pyrota" na Ostrožnem pri Celju, pri kateri se je ponesrečilo šest oseb. Danes objav Ijamo podrobnosti. V petek 11. t. m. pop. so 1 delavec in 5 delavk v tvornici »Pyroti«, ki je last g. Janka Bovhe, v objektu za Polnjenje raket polnili rakete. Okrog 1430 se je delavcu, ki je s posebnim aparatom polnil rakete, nenadoma — najbrž vsled velike vročine — vnela raketa in eksplodirala. Hip nato so eksplodirale tudi ostale napolnjene, a še ne zaprte rakete, ki so bile na mizi. Delavnica je bila na mah v pla- menih, ki so objeli delavca in vseh 5 delavk. Delavec, ki je dobi! opekline na desnici, je takoj skušal pokriti delavkam, ki se jim je vnela obleka, glave s cunjami, nato pa je hitel ven in s pomočjo drugih delavcev kmalu pogasnil ogenj, ki je že bil objel skoro ves objekt. Posledice eksplozije v delavnici so bile strašne. Vseh pet delavk se je zvijalo v groznih bolečinah vsled tež- kih oŽganin in opeklin. Najbolj pre- tresljiv je bil pogled na 18 letno de lavko Justi Binclovo iz Arclina pri Vojniku. Imela je ožganine na obrazu, prsih, rokah in nogah. Telo je bilo na nekaterih mestih vprav zoglenelo. 43 letna Marija Oalunova iz Medloga pri Celju in 23 letna Antonija Vitančeva z Gorice pri Galiciji sta dobili zelo težke opekiine na obrazu, vratu in rokah, 29 letna Marija Koroševa iz Gaberja pri Celju težke opekline na nogah in spodnjem delu hrbta, 40 letna Ana Ločičnikova iz Celja pa težke opekline na rokah in nogah. Ponesrečene delavke so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico. Delavec, ki je dobil opekline na des- nici» se je sam peljal s kolesom v bolnico, kjer so mu nudili potrebno zdravniSko pomoč, nakar se je podal domov. Justi Binr.lova je po devetih urah DOMAČE VE5TI Današnja številko »Nove Dobe« smo vsled tehničnih ovir izdali samo na 2 straneh. Čitate]je bomo ob pri- liki odškodovali za ta izpadek. d Jesenski Ljubljanski velesejem. V dobi, ki jo najrazličnejSa stanovska, kulturna, gospodarska in dobrotvorna udruženja uporabljajo za to, da na ve- likih zborovanjih, anketah in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost ter širijo svoje kulturne, gospodarske in socialne težnje, se vrSi jesenska prireditev Ljubljan- skega velesejma, ki bo obsegala raz- stave kulturnega, km^tijskega in gos- podarskega značaia. Tako bo ta prire- ditev viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega gospodarstva in kul- ture. Zato je nujno potrebno in v korist stvari same, da se ob času razkaza naSega gospodarstva ob priliki jesen- skega Ljubljanskega velesejma od 2. do 11. septembra vrše istočasno razne druge naSe velike prireditve stanov- skega, kulturnega, sportnega itd. značaja. Vse organizacije, društva, zveze itd. so naprošene, da se vabilu odzovejo in svoje glavne prireditve postavijo v dobo jesenskega Ljubljanskega vele- sejma od 2. do 11. septembra. Obve- stila naj se blagovolijo čim prej poslati uradu velesejma v Ljubljani. d Trojno slavje. V nedeljo 13. t. m. sta praznovala dvorni svetnik v p. g. Fran Vedernjak v Ljubljani in njegova soproga ga. Flora, roj. Mohlova, zlato poroko. Istočasno je praznovala njuna hči ga. Elza srebrno poroko z g. dr. liennkom Stesko, sodnikom upravnega sodišča v Celju. Na dan obeh jubilejev se je v Ljubljani poročila hčerka srebrnoporočencev in vnukinja zlato poročcncev gdč. Vanda Steskova z geometrom g. Tomkom Mikičem- Bojkamenskim. Vsem tern parom iz- rekjimo svoje najiskrenejše čestitke ! d Smrtna nesreča v Trlglavskem pogoiju. Triglavske planine so letos zahtevale Že tri smrtne žrtve. Najprej se je smrtno ponesrečil dijak Grebenc iz Ljubljane, nekaj dni pozneje na Škrlatici osmoSolec Franc Lečnik iz Celja, v soboto 12. t. m. okrog 11. pa je strmoglavil slušatelj tehnike na ljubljanski univerzi, Dušan Gorup iz Maribora, pri trganju planink pod vrhom Tičarice v globino. Dobil je zelo težke poškodbe, ki jim je kmalu podlegel. d Opozarjamo na današnji oglas mednarodnega velesejma v Pragi, ki bo od 3. do 10. septembra. d Dunajska vremenska napoved za torek 15. avgusta: Naraščanie temperature, v 1 ali 2 dneh zopet vremenske motnje. Celje in okolica c Naval tujcev. Tujska sezona je dosegla svoj višek. V Celju je sedaj okrog 150 letoviščarjev. Izredno dobro obiskana so kopališča v LaSkem, Rimskih toplicah, na Dobrni in v Rogaški Slatini. Velik naval letoviščaijev in borbe s smrtjo ob 23"30 podlegla straSnim poSkodbam. Stanje Marije Galunove in Antonije Vitančeve je Se vedno zelo kritično,' dočim sta Marija KoroSeva in Ana Ločičnikova že iz- ven nevarnosti. Če bo Galunova o- krevala, bo najbrž oslepela na levem očesu. Stanje Vitančeve se je v pone- deljek nekoliko izboljšalo. Vest o katastrofi v tvornici »Pyrota« se je zelo hitro razSirila po Celju in okolici. Vsi pomiljujejo uboge žrtve. G. Bovho zasleduje nesreča. Pred leti se je v njegovi prejšnji tvornici v Čretu pri Celju pri ekploziji smrtno ponesrečila delavka Golobova iz Celja, pozneje mu je pogorel en objekt v Čretu, nesreča, ki se je dogodila v petek, pa po grozoti in obsegu pre- kaša obe dosedanji. tujcev imajo letos v gornji Savinjski dolini. Ker so Planinski dom, Tillerjeva in Piskernikova koča, Plesnikov hotel in Logarjev dom v divni Logarski dolini docela zasedeni, čaka mnogo tujcev v Solčavi, Lučah in na Ljubnem, da se izprazni kaka soba v Logarski dolini. Med tujci je največ Jugoslovenov in Avstrijcev. c Avtobusna zveza Celje — Kozje — Podsreda je od nedelje 13. t. m. zopet vpostavljena, ker je most med Čretom in Košnico, ki je bil poSkodovan, Že popravljen. c Poroka. V nedeljo 13. t. m. ob 9. dopoldne se je poročil v župni cerkvi v Celju g. Karl Fuchs, tovarnar, župan in predsednik Trgovske zbornice v Krasli-cah na ČeškoslovaSkern, z gdč. Luizo Schrammovo, hčerko trgovca z glasbili g. Vaclava Schramma v Celju. Novoporočencema iskreno čestitamo 1 c Predavanje In recltaciji Cirila KosmaČa v celjskl »SoČi«. Dne 3. t. m. ]e predaval na društvenem sestanku >Soče« mladi tolminski pisatelj Ciril Kosniač. Udeležba članstva in tudi ostalega občinstva je bila velika. Po pozdravnih besedah predsednika je povzel besedo pisatelj ter govoril o »Iredentizmu v primorski Iiteraturi«. Najprej je govoril o umetnosti kot taki, nato je orisal življenje umetnika, ki se prav nič ne razlikuje od življenja navadnega zemlja.ia. Polagoma je pre- Sel na slovenskega umetnika, posebej na pisatelja, ter razliko med rijim in pri- morskim pisateljem. Ta razlika je v glavnem v tern, da se je na primor- skega pisatelja poleg splošne borbe zvalila še druga težka bolečina in resnica, tragika njegove zemlje, nje- govega doma, besede, krvi. Kako naj to tragiko primorski pisatelj opiše? OpiSe naj jo tako kakor se je v resnici zgodila, brez olepševanja, skratka, slika naj življenje kakrSno je. Za svoje lepo predavanje je žel pisatelj zasluženo priznanje. Nato je recitiral Se dve svoji deli in sicer »Tolminskega študenta Petra povest o materi« ter najnovejšo »Cerkovnika Martina«, ki je izšla v zadnji Stevilki »Ljubljanskega Zvona«. Želimo, da bi nas g. pisatelj še večkrat obiskal in nam Se kaj povedal, za kar mu bomo iivaležni. c Delovni trg. Pri celjski ekspozi- turi javne borze dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 86 brez- poselnih (52 moških in 34 Žensk), posredovanj pa je bilo 51 (za 26 moSkih in 25 žensk). Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 731 brezposelnih (700 moSkih in 31 žensk) napram 752 (730 moSkim in 22 ženskam) dne 31. julija. Delo dobijo: 1 oskrbnik, 7 gozdnih delavcev, 2 hlapca, 2 mizarja, 1 čevljar, 1 mesar, 2 zidarja, 1 natakar, 2 slikarska vajenca, po 1 mizarski, čevljarski in mesarski vajenec, 8 kmečkih dekel, 5 služkinj, 3 natakarice, 1 prodajalka za bufett, 1 kuharica k orožnikom, 1 sobarica in 1 postrežnica. c Obupen čln na železniškl progl. V nedeljo 13. t m. okrog 19. jeskočil 19 letni kolarski pomočnik Lovro Je- retin s Polul pri Celju v Štorah tik pred prihodom osebnega vlaka iz Maribora na železniSko progo in legel na tračnice. Lokomotiva ga je zadela v glavo. Jeretin je dobil veliko rano na glavi in težek pretres možganov, kolesa pa so mu razmesarila desnico. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Vzrok dejanja je baje nesrečna ljubezen. c Žetev smrti. V celjski bolnici so umrli ; v nedeljo 13. t m. 34 letni posestnik Ivan Drofenik iz Krtince pri Sladki gori, v ponedeljek 14. t. m. pa 61 letni železniSki pisarniSki sluga Matija Vidmajer iz Celja in 21 letni redov 39. p. p. Radoje Gezovic iz Prage v nikSiSkem srezu. N. p. v m. I c Kronlka nesre«. Pred dnevi je padel 34 letni posestnikov sin-invalid Karl Brinovc v Gotovljah pri Zalcu, ki ima zlomljeno hrbtenico in se vozi Zakaj ne klone danesgos- pod knjigovodja v uradu zaradi strašne vročine? Ali ga nc moti pri delu? Nikakor ne! Saj on je o d I i Č n e bonbone in ti ga tako osvežujejo &A Kdor je Kdor je && počuti se bolje ta je dobre volje 1i& čudo osvežuje, se prileže, prlja Proizvod: Union, Zagreb v posebnem vozičku, tako nesrečno z vozička, da si je zlomil Ievo nogo. — V soboto 12. t m. je 12 letni posest- nikov sin Franc Drča iz Kaplje pri Sv. Juriju ob Taboru, ko je na postaji v Št. Petru v Sav. dol. obračal voz, zaSel z desno nogo med kolesnice, ki so mu zmečkafe stopala. — 25 letni Albreht Kodrič, gradbeni tehnik pri sreskem načelstvu v Celju, je padel 10. t. m. na cesti med St. Jurijem ob juž. žel. in Draml]ami s kolesa in si občutno poSkodoval desno roko. — 7 letni kočarjev sin Franc Lužnik s Holmca pri Kokarju si je pri padcu doma na pragu močno poSkodoval desno koleno. — Triletna posestnikova hčerka Pavla Urlepova iz Hrenove pri Novi cerkvi je padla doma tako ne- srečno, da je dobila notranje poSkodbe. ¦— 29 letnega posestnikovega sina Franca Koprivca iz Planinske vasi pri Planini je v soboto zgrabila mlatilnica za levico ter mu odtrgala sredinec in prstanec ter razmesarila dlan. — 19 letni dninar Josip Tovornik iz St. Lenarta nad LaSkim je padel v soboto, ko je dobil napad božjasti, tako ne- srečno, da si je zlomil Ievo roko v ramenu. — 55 letno posestnico Marijo Deželakovo iz St. Lenarta nad LaSkim je sunila novo kupljena telica s tako silo na tla, da si je Deželakova iz- pahnila desno roko v ramenu. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Tatvina v cerkvi. V ponedeljek 14. t. m. ob 7. zjutraj so aretirali 48 letno brezposelno Nežo H., ker je v pravoslavni cerkvi sv. Save izmaknila z mize za darove 10 Din. Pred dnevi pa je nekdo ukradel v cerkvi 20 Din. c Za uprizorltev »Hermana Celj- skega« v mestnem parku dne 8. in 9. septembra je potrebno za »Zbor bičar- jev« nekako 60 gospodov, ter 20 dam in 20 gospodov za grofovo spremstvo, ki se naj javijo v četrrek 17. t. m. ob 20. v Zdravstvenem domu. c Mestnlm revežem v Celju je da- rovala tvrdka Pacchiaffo, Knez & Comp. v Celju 100 Din namesto cvetja na krsto osmošolca Franca Lečnika. Mestni ubožni svet celjski se iskreno zahva- ljuje za darilo. c Vsakovrsten papir in pisarnlške potrebščine clobite na drobno in de- bolo prl K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. Sport SK Jugoslavija (Zagreb) : SK Celje 3 : 2 (I : 2) Celje, 14. avgusta. Včeraj se je pričela ob pol 18. na Glaziji prijateljska nogometna tek- ma med SK Celjem in zagrebSko »Ju- goslavijo«. Tekma je bila zlasti v prvem pol- času zelo živahna in lepa. Celjani so podali zadovoljivo igro, niso pa vse- skozi vzdržali hitrega tempa. Porazu je bila kriva tudi prepočasnost in pre- obilno kombiniranje pred nasprotni- kovimi vrati. Dasi so bili v premoči Stran t. »Nova Doba« 14. VIII. 1933. Štev. 66. dober del prvega in proti koncu dm gega polčasa, so morali ravno vsled tega beležiti j.oraz, ki sicer ni visok, pa je vendarle po nepotrebneiti pü- večal številko v zadnjem času precej gostih porazov. Pokazali so od časa do časa nekoliko tehničnega znanja in smiselne kombinacijske igre, ni pa vigranosti in je brez pravih treningov tudi ne bo. Kje leži krivda: na mo- štvu ali na vodstvu? Tudi start je bil premehek, v čemer so bili gostje u- spešnejši. Početni udarec so imeli Celjani, se takoj prerili do nasprotnikovih vrat in že v drugi minuti je dose-gel Trifuno- vič vodstvo. »Jugoslavijo« je to ne- koliko presenetilo, vendar pa ni izgu- bila glave in je dosegla v 8. minuti izenačenje. Sledila je preinoč SK Celja in v 23. minuti je Presinger II. z le- pim strelom dosegel vodstvo. Polčas 2 : 1 za Celje. V drugem polčasu je bila igra skraja nezanimiva. Ko so dosegli Za- grebčani v 5. minuti izenaČenje, so igrali Celjani brez prave volje. Deveta minuta je bila zopet uspešnaza goste, ki so dosegli z rezultatom 3 : 2 vod- stvo. Nato je prešla igra v premoč SK Celja, ki je sku§al za vsako ceno izenačitl. Gostje so se umaknili v o- brambo in držali zmago do konca. Sodnik g. Svetek jesodilzadovoljivo. V predtekmi je rezerva Olimpa po- razila rezervo SK Celja z rezultatom 3 : 0 (2 : 0). Tekmo je sodil g. Seit!. K. D. Specijalne termometre za hmeljske sušilnice dobite v drogeriji „Sanitas", Celje, Aleksandrova ulica 5 Dopisi Zalec Elektrarna. Elektrarna, zadruga v Žalcu, že obstoji od 1. 1911., ko ]e dobil Žalec električno razsvetljavo. V tej dolgi dobi so se razmere znatno izpremenile in krajevno omrežje ni več zadostovalo, ker so bili glaviii vodi železni in se je po njih izgubilo mnogo električne energije. Vsi ti vodi so bili v zadnjem času izmenjani z močnimi bakrenimi žicami, pa tudi žalska Hmeljarna ima sedaj lastno električno energijo, ki je neodvisna od krajevnega omrežja. Pričakovati je, da bomo imeli sedaj normalno luč, ki ne bo odvisna od obratovanja v Hme- Ijarni v bližajoči se hmeljski sezoni. Tok dobiva Zalec že nekaj časa iz Velenja. Odbor Elektrarne je izvršil lepo delo, ki bo Žalcu z naraščajočim njegovim obratom le v korist. Zemljevld hmeijskega oznamo- valnega okoliša. Po vzgledu čeških in nemških hmeljarjev je izdala Hme- ljarna v Žalcu zemljevid hmeljskega oznamovalnega okoliša. Ta ideja je bila izvrstna. Zemljevid ima na no- tranji strani nazorno karto v merilu 1 :150.000, ki nam na zelenem polju označuje hmeljske sodne okraje Celje, Vransko in Gornji grad. V levem spod- njem kotu je železniško omrežje s centralo Žalec, v desnem zgornjem kotu pa Dravska dolina. Razume se, da je v soseščini oznamovalnega oko- liša tudi Šaleška dolina, tako da se že na karti razvidni vsi kraji, kjer se goji hmelj. Avtorju je služila za pod- lago dunajska specijalka, ki pa ne od- govarja več današnjim razmeram, Vsled tega v nomenklaturi (imeniku) niso točna imena. Ne poznamo n. pr. nobenega kraja z imenom Potočnik, Knežak, Veligošek, ker so to Ie vulgarna imena posestnikov. Boljša je v tern oziru specijalka 1:100.000 s sloven- venskimi imeni v izdaji vojno- geo- grafskega instituta v Beogradu, ki od- govarja dejanskim razmeram, Ta zem- ljevid bi bü bolje služil avtorju. Po~ greSamo tudi banovinsko cesto s Pol- zele v St. Andraž. Vendar so to le malenkosti. Sicer je izdelek prav do- ber ter bo hmeljskemu kupcu, zlasti pa tujim kupcem važen in potreben pripomoček za orijentacijo na obširnih saviniskih hmeljiščih. Na hrbtni strani so informativni podatki organizacij> Hmeljarne in Oznamovalnice, tarifa Hmeljarne v Za'cu za ieto 1933 34, kratka zgodovina- hmeljarstva, stati- Mednarodni veleseiem v Pragi 3. — 10. septembra 1933. svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države ZNIŽANA VOŽNJA za brzovlake in navadne vlake * Jugoslavia 25% ' ČehoslovaSka 50% Avstrija 25% Madjarska 25% Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v Čehoslovaški, prej 33% sedaj 50% popusta Pojasnila in reklamacijo daje: Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova c. 2 čehoslovaški konzulat Putnik, Gajeva ulica za nebotičnikom stični podatki in iizance pri nakupu in prodaji hmelja. Zemljevid je zložljiv v žepni format in je zelo praktičen. Na karti jfj tudi slika poslopja Hme- ljarne, ki že na zunaj kaže fsilo in veličino tega velike^a zavoda savinj- skih hmeljarjev, ki imajo svojo na- ravno osrednje hmeljsko težišče v Žalcu. „Slag e r Celje, Dečkov trg 4 a. Izposojevalnica gramofonskih plošč po 2 Din in gramofonov po 10 Din Prodajamo plošče od 10 Din naprej Laško Zopet uspeh našega Sokola. Pev- ski odsek Sokola v Laškem je pri- redil 5. t. m. v dvorani hotela Henke sijaino uspel koncert. Že prejšnji na- stop neumornih sokolskih pevcev je pokazal, da so umetniško navdahnjeni in pevsko tehnično izvežbani, zadnji koncert pa je presegel vsako pričako- vanje. Iz gr) Sokolov je zadonela naša narodna pesem in prepričala poshv- Šalce, da nam pač :ni treba nemških »tolkačev«, da smo in moramo biti ponosni na našo lepo slovansko pe sem. Na tern koncertu je pevovodja brat dr. Jerina zopet pokazal svojo požrtvovalnost in veliko zmožnost. K moralnemu uspehu je pripornogel tudi kvaitet iz Ptuja, za kar mu bodi iz- rečena iskrena sokolska izahvala. Neprevldnost ali nesreča? Dne 9. t. m. je gnal neki gonjač več glav živine skozi vas Strmco pri LaSkeni Po naključju je privozil mimo avto- mobil nekega domačina in povozil mlado kravo. Ubogo živinče je v ve- likih mukah obležalo na tleh, gonjač pa je brezsk^bno odgnal ostalo živino dalje. Bilo bi treba pač več usmiljenja tudi napram živalim. Pevsko društvo «Hum». Po dolgem premoru je tukajšnje pevsko dru5tvo «Hum« zopet začelo s pRvskimi va- jarfti, ki jih vodi marljivi g. Fran Drolc. Društvo je zelo agilno in beleži že več uspehov, nahaja pa se zaradi premajhnega lokala in številnega članstva v veüki nepriliki. Želeti bi bilo, da na merodajnih mestih društvu pripomorejo do akustičnejše in pro- stornejše dvorane. Konjice Tekmo koscev bo priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet za Konjice v nedeljo 27. avgusta pri gostilni Kaplar. Obenem bodo nastopili ob tej priliki člani društva na gledaliSkom odru na prostem pod režijo g. Ivana Nemca. PoverjeniStvo Narodne odbrane za Konjice in okolico je ustanovljeno v Konjicah. S poverjeniStvom je oblastni odbor NO v Mariboru poveril g. dr. Ervina Mejaka, advokata v Konjicah. Osebna vest. Za tajnika sreskega cestne^a odbora v Konjicah jo kr. banska uprava imenovala g. Julijana Lapajneta iz Most pri Ljubljani, ki bo tajniško mesto nastopil 1. septembra. Gosp. La- pajneta, ki je znan kot izredno po- žrtvovalen in agilen sokolski delavec, iskreno pozdravljsmo v Konjicah. Ceikvena ura na župni cerkvi ni nikoli v redti in vzbuja nevoljo ljudstva, zlasti onega, ki ima opraviti ob dolo- čenih urah pri sodišču in drugih ura- dih. Želimo, da cerkveno predstojništvo uredi to zadevo. Arja vas, Prostovoljno gasilno društ- vo v Arji vasi priredi v nedeljo 3. septembra na vrtu tov. Mariina Raz- borška v Arji vasi veliko tombolo z lepimi dobitki in običajno vrtno vese- lico, kjer bo za vse najbolje poskrb- Ijeno. Prijatelji gasilske tombole naj- vljudneje vabljeni. V primeru slabega vrernena bo prireditev na praznik 8. septembra. škot si jo Sei kupit klobuk. Vrnil so jo domov z izredno velikim klo- bukom, da se nosu ni l)ilo videti iz- pod njega. — »Ali nisi nafiol lnanjšo- ga klohuka?« ga vprasa žona. — »O, pač, a inanjši klobuk ni bil prav nič ccnejši.« VOZIÖKI in DECJE OPREME KRAMAß^MISLE. CEUE U dobro oskrbo in tirano sprejmem dva dijaka ali dve dijakinji, Naslov v upravi lista. Dijaka sprejme učiteljska rodbina. Naslov v upravi lista. Učenka iz Celja se sprejme. — Gledališki frizer R. Grobelnik, Celje. Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Tratte Leskovšek Celje, Glavnl trg 16 Biblioteka velika izbira novih slovenskih in nem- skin knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna lieckermanny Celje SlomSkov trg 4, nasproti 2upne cerkve. LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 PrcvzemavsainstalacijskadGln,vodovode, hišno instalncijG, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, elažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., = a = kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba *— Ztnerne cene — Zahtevajte ponudbe Franjo Dolžan «JM kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke jpadajoža dela in popravila -Cene zmerne — Postreiba tolnajn solldne Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000.000'— Rupuje In pro« fi^jai devi ase In vatluite Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice id tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor9 Soštani Urejuje Rado Pečnik. — ödgovoren za konzorcij »Nove Öobe« in Žvezno tiskarno Milan četlna. - öba v Čelju.