1* 4 ; f'-'.-U ■!' l\ •Sifc. SLOVEIMI ttbrn "“ n«H§| glasilo čebelarskih organizacij s I o v e n i j e m Marjan Skok: Slovenski čebelarji in ZČDS na Marjan Skok:Slovene Apiarists and ZČDS at razpotju the Crossroads ??i Bojan Pavlin: Čebelarjeva opravila v decem- Bojan Pavlin: The Apiarist's Occupation in bru 324 December 324 Edi Senegačnik: Naša letošnja medena bera Edi Senegačnik:ThisYears Honey Yield 325 Marjan Debelak: Letošnja paša na Bledu in Marjan Debelak: This Year s Pasture at Bled rezultati zakladnega čebelarjenja z lesico.... 327 and Results of Field-Gate Block Apiculture.... 327 Milan Meglič: Čebelarstvo v Švici 330 Milan Meglič: Apiculture in Switzerland 330 NAŠI ZNANI ČEBELARJI OUR RENOWNED APIARISTS Janez Mihelič: Štefan Čuka - kočevski čebe- Janez Mihelič: Štefan Čuka - The Apiarists lar in inovator 334 and Innovator of Kočevje 334 ZGODOVINA SLOVENSKEGA HISTORY OFTHE SLOVENIAN ČEBELARSTVA APICULTURE Pavle Zaletel: Prvo slovensko čebelarsko Pavel Zaletel: The First Slovene Apiarists So- društvo 339 ciety 339 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA FROMTHE LIFE OFTHE SOCIETY ZDČS: Letna članarina za leto 1996 342 ZČDS: Annual Membership Fee for 1996 342 Pa še novost 343 And the News 343 Pred občnimi zbori 343 In Anticipation of Communal Assemblies 343 Milan Runtas: Novosti v Pravilih in Zakonu... 343 Milan Runtas: Novelties of the Regulations Milan Runtas: Obdavčitve čebelarstva 344 and the Law 343 Matjaž Vehovec: Čebelarska uniforma 344 Milan Runtas: Taxation of Apiculture 344 Niko Podobnik:90 let že ne medi zaman 345 Matjaž Vehovec:Tbe Apiarist Uniform 345 Jože Simec: Čebelarsko luknjalo - Hecker.... 349 Niko Podobnik: 90 Years of Honeying Not in Vain 346 Jože Šimec: The Apiarist Piercing Device - Hecker 349 V SPOMIN 348 IN MEMORIAM 348 MALI OGLASI 350 SMALLADS 350 OBVESTILA 351 NOTICES 351 Slika na naslovni strani: Čebelar Franci Jeromel, član čebelarske družine Mlinšek v novi uniformi pred svojim čebelnjakom v Gornjem Gradu. (Foto: Matjaž Vehovec) SLOVENSKI ČEBELARJI IN ZČDS NA RAZPOTJU MARJAN SKOK - predsednik ZČDS Bliža se čas občnih zborov čebelarskih društev, začela pa so se tudi letošnja območna posvetovanja. Aprila prihodnje leto bo tudi volilna skupščina Čebelarske zveze Slovenije in na njej bomo izvolili nov izvršni in nadzorni odbor z vsemi pododbori in komisijami, pa tudi predsednika Zveze. Ostali bodo le trije stalno zaposleni, to so: tajnik zveze g. Milan Runtas, urednik prof. Janez Mihelič in g. Pavle Zdešar, organizator in izvajalec opazovalne in napovedovalne službe za čebeljo pašo in dajanje drugih navodil čebelarjem. Prva dva plačuje izključno Zveza, in sicer iz članarin, g. Pavla Zdešarja pa plačuje ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prek Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), kajti g. Zdešar strokovno in organizacijsko sodeluje z njim oziroma z dr. Janezom Poklukarjem. Vsi drugi pa smo na Zvezi za določen čas trajanja mandata ali pogodbeno (računovodstvo, ekspedit, administracija). Zaradi tega je režija naše Zveze v primerjavi s podobnimi organizacijami majhna, občutno manjša kot v obdobju po vojni. Kljub temu pa je tudi danes ta zasedba največja postavka našega letnega proračuna, pri vsakoletnem načrtovanju pa jo je treba vedno bolj upoštevati. Slovencev nas je malo, živimo na razmeroma majhnem območju, kljub temu pa je število panjev pri nas v primerjavi z Evropo kar veliko. Po naši oceni je vseh čebelarjev v Sloveniji približno 10.000, rednih članov Zveze, to je tistih, ki plačujejo tudi članarino za ZČDS in prejemajo revijo Slovenski Čebelar, pa je manj kot 7.000. Zato so tako imenovani fiksni stroški Zveze in tiskanje naše čebelarske revije na enega člana dražje kot pri desetmilijonskem ali še številčejšem narodu (Nemčija, Francija, Italija itd.). Kljub temu smo želeli na Zvezi prav z nizko članarino obdržati čim več članov. Pri tem smo si pomagali z aktivnim obračanjem denarja, ki smo ga dobili v začetku leta s članarino in dokaj visokimi obrestmi. Z novo obrestno politiko pa to zdaj ni več mogoče. Že letos so se načrtovane obresti v višini 2 milijona SIT zmanjšale na približno 500.000 SIT. Hkrati so se nekoliko povečali stroški tiskanja revije in drugi tekoči stroški poslovanja, osebni prejemki zaposlenih pa se celo leto niso povišali. Zaradi tega je bil izvršni odbor ZČDS na zadnji seji prisiljen povečati članarino z letošnjih 2.550 SIT na 4.000 SIT za leto 1996. Upam, da boste člani to povečanje sprejeli z razumevanjem, posebno, ker je naša članarina v primerjavi z drugimi podobnimi zvezami (lovska 9000 SIT, radioamaterska 8.500 SIT) še vedno dokaj nizka. GOSPODARSKE RAZMERE Gospodarske razmere, predvsem velikih čebelarjev, so se v zadnjih letih zelo poslabšale. Manjši čebelarji to občutimo nekoliko manj. O tem smo že veliko govorili in pisali, zato naj omenim le največje probleme. Poleg slabih zadnjih dveh letin je hud problem tudi manjša prodaja čebeljih pridelkov, to pa čebelarji pripisujemo manjši kupni moči naših kupcev in odpiranju Slovenije svetovni konkurenci. Oboje je vplivalo tudi na znatno znižanje odkupnih cen medu, prav to pa večjim čebelarjem onemogoča donosno poslovanje. Zato smo slovenski čebelarji pričakovali, da nam bo vlada vsaj nekoliko pomagala premagati te težave s sladkorjem po svetovnih cenah (torej s cenejšim sladkorjem), saj tudi med prihaja v državo po svetovnih cenah. Vendar pa nam to ni uspelo. Ceneni med prihaja v Slovenijo skoraj brez ovir, sladkor pa moramo čebelarji plačevati z vsemi zaščitnimi dodatki vred. Najpomembnejša trgovca s čebeljimi pridelki v Sloveniji - oba sta zaradi svojega monopolnega položaja v minulem obdobju popolnoma obvladovala trženje s čebeljimi pridelki, sta zdaj zatajila. Hmezad se je praktično umaknil s tega področja, Medex pa je zavzel ostro in kruto poslovno politiko (nizke odkupne cene medu in absolutno odločanje o kakovosti in s tem o ceni odkupljenih čebeljih pridelkov), pri tem pa so mu slovenski čebelarji oziroma njihovi pridelki vredni le toli- ko, kolikor mu koristijo pri njegovem poslovanju. To mu seveda omogoča njegov skoraj popolni monopolni položaj. Poleg tega je Medex del proizvodnje in poslovne dejavnosti preusmeril v izdelavo in trženje slaščičarskih izdelkov. Podjetje Medex je kljub temu še vedno naš največji trgovec s čebeljimi pridelki, glede na zdajšnje stanje bo verjetno ostal tudi v prihodnje. Zato ni čudno, da je po uradnih statističnih podatkih podjetje Medex tudi velik uvoznik cenenega medu, čeprav na policah naših trgovin ni videti medu z oznako uvoženi med. Glede na količine uvoženega medu je tudi nemogoče, da bi ves ta med namenili predelavi v druge izdelke. Pravilno označen med v prodaji na drobno je ena od poglavitnih zahtev slovenskih čebelarjev, saj se zavedamo, da brez reda na tržišču domači med nikoli ne bo dobil tiste cene, ki si jo za svojo kakovost zasluži. Čebelarsko dejavnost Hmezada je skupaj z njegovo znamko pred nekaj leti prevzela mag. Malči Božnar v Polhovem Gradcu. Čebelarstvo Polhov Gradec se je že zelo uveljavilo med slovenskimi čebelarji in tudi za naprej precej smelo napoveduje svojo širitev. Prepričan pa sem, da glede na pridelane količine čebeljih pridelkov v Sloveniji potrebujemo še najmanj deset takšnih družinskih podjetij, če ne celo dvajset. Na posameznih območjih Slovenije le-ta nastajajo brez “pompa”, a z veliko vztrajnega in ustvarjalnega dela, tako da nekatera že dosegajo lepe uspehe. Prav od njih bo tudi najbolj odvisna prihodnost slovenskega čebelarstva, seveda pa tudi od čebelarjev, ki jim bo uspelo navezati neposredne stike s svojimi kupci. Prihodnost imajo tudi čebelarske zadruge, če jih bodo ustanovili sposobni in prizadevni ljudje. Žal pa je zdajšnja vlada glede pomoči čebelarstvu zelo nestanovitna. Pred tremi leti je za kratek čas uvedla omejitev uvoza medu, vendar jo je po nekaj mesecih odpravila in uvedla prelevmane za uvožen med. Tudi ti so doživeli isto usodo. Lani smo čebelarji dobili regres za sladkor. Kako bo letos s pomočjo po 50 SIT na panj za nakup sladkorja, še ne vemo, kajti pogoji za razdelitev so bili za Zvezo nesprejemljivi, odgovora na naš predlog za podaljšanje roka in spremembo pogojev pa še vedno nismo dobili. Država nam si- cer posredno pomaga, saj daje precej denarja za zdravstveno varstvo, selekcijo in opazovanje paš. Žal pa čebelarji od države ne dobimo nobene neposredne pomoči, do katere smo po našem prepričanju zaradi njenih liberalnih tržnih ukrepov upravičeni, saj se sami ne moremo upirati agresivni uvozni trgovski politiki. Zaradi tega je naše čebelarstvo in z njim ZČDS na razpotju. Prišel je čas, da čebelarji strnemo svoje vrste in pomagamo svoji organizaciji pri opravljanju njenih nalog na tem področju, saj bomo le tako premagali to krizno prehodno obdobje in se na novo organizirali. Zato je edina rešitev le v enotnem tržnem nastopu vseh čebelarjev. Če bomo vsi čebelarji prodajali domači med po pošteni ceni (po mojem je ta glede na cene drugih kmetijskih pridelkov in glede na ceno žganja, masla itd. zdaj od 800 do 1.000 SIT za kg), pri prodaji pa ne bomo potrebovali posrednikov (vsaj ne toliko kot nekdaj), potem bo naše delo tudi pošteno vrednoteno. Izvor uvoženega medu v trgovinah mora biti označen, kupec pa mora biti seznanjen tudi z razlogi za razliko v ceni. SVETOVNA ČEBELARSKA ORGANIZACIJA APIMONDIA Na letošnji svetovni čebelarski kongres v Švici se je Slovenija zelo dobro pripravila. Posebno dobro smo se odrezali z razstavo. Predstavitev slovenskega čebelarstva je pripravilo podjetje Domus iz Ljubljane. Finančno je razstavo in udeležbo podprlo več ministrstev, največ pa je prispevalo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. S tem smo dosegli, da so obiskovalci najbolje ocenili prav naš paviljon. To mi je potrdil tudi predstavnik nemške čebelarske organizacije in mi tudi čestital za naš skupen nastop. Tudi število obiskovalcev našega paviljona je potrdilo njegove besede, tako da smo bili slovenski čebelarji, udeleženci kongresa, lahko ponosni. Pri tem bi rad opozoril na našo prijavo za organizacijo čebelarskega kongresa leta 2003 (prvi prosti termin) v Ljubljani. Po pogovoru s sekretarjem Apimondie g. R. Jannonijem ima Slovenija precejšnjo možnost, da ta kongres tudi dobi. Predvideni kongres je za Slovenijo in slovenske čebelarje brez dvoma velik projekt, zato se moramo nanj začeti pripravljati že zdaj. Obsežnost prireditve sem občutil tudi v Lozani, saj se je tam zbralo skoraj štiri tisoč delegatov in še enkrat toliko obiskovalcev razstave. Organizacijo so sicer vodili čebelarji neprofesionalci in pri svojem delu so bili zelo prizadevni. To se je pokazalo zlasti na dan, namenjen izletom. Ta dan so posamezna čebelarska društva, sicer člani kan-tonske zveze, prevzela po dva avtobusa obiskovalcev in jim pokazala čebelarsko dejavnost in naravne lepote ali zanimivosti krajev. Mi smo si ogledali plemenilno postajo v dolini Val Mauvoisin in mogočen jez hidroelektrarne na višini 1950 metrov. Jez je prava turistična znamenitost. Vsi čebelarji so sodelovali prostovoljno in so se trudili, da bi čim bolj ustregli svojim gostom. Seveda pa tako lahko delajo le zadovoljni čebelarji, slovenskim čebelarjem pa v zadnjem obdobju najbolj primanjkuje prav zadovoljstva. Upam, da bomo čez osem let boljše volje in da bomo imeli več razlogov za zadovoljstvo. Do tedaj pa moramo čebelarji sami občutno spremeniti svoje odnose in razumevanje ter tako na trgu kakor v odnosu do oblasti zastaviti skupaj in enotno, saj bomo le tako deležni večje neposredne pomoči, kadar jo najbolj potrebujemo. Ne bo nas rešilo medsebojno obtoževanje in kazanje s prstom na organizacijo, kajti ta brez enotnosti nima moči, da bi rešila največje probleme. Ko se bomo zavedali tega, se bodo razmere začele izboljševati. Brez medsebojnega sodelovanja vseh čebelarjev, brez razumevanja in brez skupnega nastopa potemtakem ne moremo pričakovati boljših časov. Zato potrebujemo enotno in močno oranizacijo z veliko člani, po novem Čebelarsko zvezo Slovenije. Zato v nove odbore in komisije imenujte in volite najboljše čebelarje, ki bodo v naši organizaciji delali s srcem. Še bolj jih bomo morali podpreti takrat, kadar se bodo bojevali za normalne pogoje čebelarjenja. Le če jih bomo dosegli bodo razmere boljše za vse čebelarje. ČEBELARJEVA OPRAVILA V DECEMBRU BOJAN PAVLIN Prava zima se pri nas začenja decembra. Zimsko mirovanje čebel, ki se je začelo že novembra, se seveda zdaj nadaljuje. Zalege v panju ni, čebele ne izletavajo. Ce je kakšen dan dovolj topel, izleti le posamezna čebela (zunanja temperatura, pri kateri čebele še izletavajo, je najmanj 12°C, tako toplih dni pa v tem mesecu skorajda ni). Čebele so stisnjene v zimsko gručo ali kroglo, ki ima na dano prostornino najmanjšo površino. Na ta način čebele najbolj optimalno porabljajo energijo, tako da je na robu gruče temperatura približno 12°C, v sredini pa približno 25°C. Zimska gruča se širi in oži, na to pa vpliva predvsem zunanja temperatura. Na ta način čebele vzdržujejo toploto v gnezdu, s tem pa najbolj smotrno porabljajo zalogo hrane in energijo. Če temperatura pade, se čebele v gruči zaradi mraza še bolj stisnejo, zunanji plašč čebel pa preprečuje vdiranje mraza v sredino. Zaradi izdihavanja ogljikovega dioksida oziroma zaradi zmanjšane količine kisika čebele v krogli zaspijo in skoraj otrpnejo. Zaradi tega se skoraj usta- vi presnavljanje; poraba hrane je v tem obdobju najmanjša (600 - 700 g na mesec). Čebele si s tem podaljšujejo življenje, vendar to ne velja za tiste, ki so na robu gruče. Le-te morajo uživati več hrane, saj jo porabijo za gretje. To so stare čebele in do pomladi se popolnoma iztrošijo in odmrejo. Med zimskim mirovanjem rabijo čebele mir, zato naj jih tudi čebeler ne vznemirja po nepotrebnem. Vsak nemir rahlja gručo, to pa povzroči uhajanje toplote, ki jo morajo vznemirjene čebele takoj nadomestiti. Nadomestijo jo z večjo porabo hrane, to pa jim dodatno bremeni blatnik in zadnje črevo. Če obremenitev doseže kritično točko, postanejo vznemirjene, pri tem spet rahljajo zimsko gručo in spet porabijo več hrane za obnavljanje manjkajoče toplote. Krog vznemirjenja se vedno hitreje obnavlja oziroma ponavlja vse dotlej, ko morajo čebele ne glede na zunanjo nizko temperaturo zapustiti panj in se otrebiti. Nekatere odletijo in se ne vrnejo več, druge, ki jih nizka tem- peratura ovira pri izletu, pa se otrebijo kar na bradi panja, čelnici ali celo na satju. Če pa že poletijo, padejo v sneg in v njem končajo. K sreči so na takšno usodo obsojene najprej stare čebele, za katere je tudi verjetno, da so okužene z nosemo. Če je pred panji sneg, ga posujemo s slamo, žagovi-no, drobirjem ali pa ga odstranimo. Čebele, ki pridejo iz panjev, pogosto sedejo v sneg, da bi si odpočile, poleg tega pa jim odbiti sončni žarki onemogočijo orientacijo, večina pa jih tudi za vedno ostane v snegu. Na drobirju ali slami pa si čebele, ki so še dovolj močne, lahko odpočijejo, se napijejo snežnice in se vrnejo v panj. Če sneg prekrije nakladne panje, ki so največkrat na prostem, ga ne odstranjujmo, ampak jih še sami prekrijmo s snegom, saj je dober izolator. V neposredni bližini panja se sneg čez zimo stopi in tako nastane zračna blazina, ki dobro izolira in varuje panj pred mrzlimi vetrovi in prepihom. Žrel panjev v pozimi ne smemo ožati. Žrelo naj bo normalno odprto, vendar zavarovano s pločevinasto zaporo proti mišim. Žrel ne smemo zožati zato, da imajo čebele stalen dotok svežega zraka. Če pri kontrolnem pregledu ugotovimo, da je žrelo zamašeno, ga očistimo. Tudi na pasti in strup za miši ne smemo pozabiti. Pripravimo tudi hrano za ptice, da ne bi trkale po panjih in vznemirjale čebel, vendar pazimo, da hrana zanje ne bi bila preveč blizu čebeljnaka, saj bi tako privabili preveč ptic. V čebelnjak naj pozimi vstopa le čebelar, in še to le, če je res potrebno! Pozimi je sicer najboljši čas za izobraževanje. V dolgih večernih urah preglejmo zapiske o naših čebelah in skušajmo ugotoviti, kaj bi lahko naredili bolje. Berimo stare letnike Slovenskega čebelarja, v katerih je marsikateri koristen nasvet, ter strokovne knjige. Kdor nima svojih, naj si jih sposodi - ali še bolje - kupi, saj to nikakor ne bo stran vržen denar. Strokovno se moramo izobraževati na vse načine in povsod. Le tako bomo v prihodnjih letih še uspešneje čebelarili. Za- to se udeležimo čim več predavanj, ki jih organizira domače ali sosednje društvo. Ob tej priložnosti vabim čebelarje na predavanja o biološkem načinu čebelarjenja pod vodstvom g. Matthiasa Thuna iz Nemčije. V Semiču bo predaval 17. decembra letos od 7.30 do približno 14. ure, predaval pa bo tudi na Ptuju in v Vrzdencu pri Horjulu v organizaciji društva Ajda. S tem prispevkom končujem pisanje mesečnih opravil. Vsem čebelarjem želim vesele božične praznike, dobro prodajo medu ter srečno, zdravo in medeno 1996. leto. NAŠA LETOŠNJA MEDENA BERA prof. EDI SENEGAČNIK Čebelarjevo leto se je tudi letos kar hitro zasukalo in že smo pri koncu čebelarske sezone. Kot to delajo dobri gospodarji, tudi čebelarji ob letu obračunavamo svoje čebelarsko udejstvovanje v minulem letu. Naj kar takoj povem, da letos naš obračun ni preveč razveseljiv. Kadar namreč pri nas ne zamedi gozd, letina ni kaj prida. Tako je bilo tudi letos. Na žalost so med nami čebelarji, ki letos sploh niso videli medu. S precej čebelarji sem govoril in skoraj nihče se ni pohvalil. Kot star šolnik bi dal letošnji medeni beri oceno zadostno. Naša opazovalna služba je tudi letos dobro delovala. Pohvaliti moramo njeno prizadevanje za sprotno obveščanje čebelarjev o medenju. Zdi pa se mi, kot tudi številnim drugim čebelarjem, da je bila opazovalna služba preveč optimistično naravnana. Zlasti se je to dogajalo takrat, kadar je vnaprej obetala medenje. Marsikateri pre-važalec, ki se je ravnal po tem, je prišel na pašo zaman, kajti pravega medenja sploh ni bilo ali pa je zaradi dežja prenehalo. Pri hojevi ali smrekovi paši namreč ni pomembno, ali je podrast pokapana ali celo polita z mano. Pomembna je samo tehtnica, to pa je naša opazovalna služba vselej upoštevala. Čebele so povsod dobro prezimile in že zgodaj spomladi so prinašale obnožino. Pri nas v Ljubljani je bilo to 7. februarja. Kar lepa pomlad je bila ugodna za razvoj čebeljih družin. Pomlad jih je vabila na rumene cvetoče zaplate regrata, na sadno drevje in drugo cvetje. Ob dopolnilnem dražilnem krmljenju so se lahko družin kar lepo razvile in v prvi polovici maja so bile že pripravljene za akacijevo pašo. Ponekod je še pred njo zamedil javor in čebelarji so razmeroma obilno točili. Akacija je letos v Pomurju kar dobro medila, saj so bili donosi od 15 -20 kg na panj. Na žalost pa akacija na Primorskem, Goriškem in v Brdih ni dala skoraj nič. Le tu in tam je kdo kaj malega točil. Ni čuda, da so čebelarji s tega območja komaj čakali pašo na smreki in hoji. Takrat pa je nastopilo deževno vreme in smreka sploh ni medila. Če so jo čebele tudi obletavale, so bili donosi malenkostni in še te je spet prekinilo slabo vreme. Sicer so bili obeti za dobro medenje na smreki kar dobri. V okolici Topolšice smo na smrekovih vejicah opazili toliko kaparjev kot še nikoli. Bile so dobesedno pokrite z njimi. Dež pa je v nekaj dneh vse uničil. Hoja je tudi začela mediti in je obljubljala dobro medenje. Opazovalna služba je vabila na Ljubljanski vrh, v Pokojišče in okolico. Čebelarji so takoj zasedli vsa dovoljena in tudi nedovoljena pasišča. Kmalu je bilo na tem območju celo preveč čebel. O tem je poročala tudi opazovalna služba. Kakor je prej vabila na ta pasišča, je potem čebelarje opozarjala, naj tja ne vozijo čebel. Bera na tej paši pa ni bila kaj prida, saj mi je neki čebelar povedal, da je stočil le približno 5 kg na panj. K temu je seveda pripomoglo deževno vreme. Bolje pa se je odrezalo Pohorje, kjer so imeli čebelarji več sreče in so kar dobro točili. Ponekod so čebelarji izrabili tudi pašo na lipi. Paša na kostanju je bila letos kar dobra. Čebele so napolnile medišča in ta med je prišel še kako prav čebelarjem, ki doslej sploh niso točili. Za številne je bil to edini med, ki so ga letos pridelali. Kostanjeva paša pa je pravzaprav zadnja. Če ne zamedi gozd, nastopi brezpašna doba in takrat morajo čebelarji že poskrbeti za dodatno pašo z dražilnim krmljenjem. S tem vzpodbudijo matico, da ne preneha zale-gati, saj bi čebelje družine tako ostale brez mladih zimskih čebel. Paša na škržatu je bila letos na Primorskem kljub veliki suši in vročini julija in avgusta še kar dobra. Prav dobrodošli so bili majhni donosi od 10 - 30 dekagramov na dan. No, ponekod je bilo tudi več, matice so lepo zalegale, družine so si zelo opomogle in nabrale tudi žimnico, ponekod pa še kak lonec medu za čebelarja. Povprečni donos je bil od 10 - 12 kg na panj. Ta paša postaja vse pomembnejša, saj se pojavlja v brezpašni dobi, ko moramo čebele sicer krmiti. Vse kaže, da bi nam ta paša lahko nadomestila izgubljeno ajdovo, želeti je le, da bi se škržat še naprej širil in tako ustvaril nova pasišča. Poglejmo zdaj, kako so čebelarili naši sosedi na Hrvaškem, kamor smo slovenski čebelarji vozili svoje čebele zlasti na jesensko pašo: na žepek, reso in materino dušico. Prav na območju, na katerem je bila najboljša paša, je divjala vojna in posledice so bile strahotne. Vse je bilo uničeno in požgano, seveda tudi čebelnjaki. V Petrinji smo imeli dobre čebelarske prijatelje. Ti so si v nekaj letih omislili sodobne prevozne čebelnjake, in sicer zato, ker so med lahko dobro prodajali Medexu. Naši prijatelji so bili skoraj vsi srbskega rodu in kadar smo pri njih in z njimi čebelarili, ni bilo nikoli niti besedice o politiki. Zdaj jih je zajela vojna in z njo tudi samouničevanje. Moj dolgoletni šofer Duro, dober in plemenit človek, mi je pred kratkim telefoniral: “Edo, morali smo pobeči svi. Ja sam sa Ženom u svom kamionu došao kao izbeglica u blizinu Subotice. Bojim se, da če nas poslati na Kosovo. Moja lepa kuča je uništena i sa njom sve pčele.” Presenečen sem bil, saj že tri leta nisem prejel nobene vesti o njem niti o tamkajšnjih čebelarjih. Zato sem ga povprašal še po drugih prijateljih, npr. o Nikoli Jovanoviču, tamkajšnjem velikem čebelarju, in njegovem zetu Lončareviču, ki je imel več kot 100 panjev. Duro mi je odgovoril: “Ne sprašujte za nikogar več, vsi so pobegnili, njihovi domovi in čebele pa so uničeni. Nimamo več česa iskati v teh krajih.” Prijatelj Boško iz Gospiča, zdaj živi kot begunec v Zadru, pa mi je dejal: “V Gos-piču so mi naložili tako velik davek na čebele, da sem moral vse prodati in odslej nočem več čebelariti v takih razmerah.” Pred dnevi pa se je oglasil pri meni bosanski študent in povedal, da očetu čebele množično umirajo zaradi varoe. Zdravila v Bosni nimajo. Prosil me je, naj mu povem, ali imamo v Sloveniji kakšno zdravilo proti tej uničujoči bolezni. Dal sem mu zavitek fluvalinatnih deščic. Pripomnil je, da se odpravlja na dolgo pot v Visoko v Bosni. Te dni pa sem dobil njegovo pismo, odposlano že po vrnitvi v Ljubljano. Oče se mi zahvaljuje in v pismu zatrjuje, da smo Slovenci zares dobri ljudje. Kot piše, nikdar ni verjel tamkajšnjim Srbom, ki so Slovence grdo opravljali. Vojna jih je v Visokem hudo prizadela, saj je šla fronta nedaleč stran od njih. Izstrelki so padali tudi na njegove panje in jih nekaj uničili. Sicer pa so čebele preživele in jim dale kar precej medu. Kako prav jim je prišel, saj že dve leti ne morejo kupiti sladkorja. Še veliko bi lahko povedal o tamkajšnjih čebelarjih, a naj bo toliko dovolj. Škoda, da slovenski čebelarji ne more- Domači med moramo znati čebelarji pravilno ceniti, je mnenja Anton Švigelj iz Novega Polja pri Ljubljani. Cene na njegovi stojnici 800-1000 SIT so dokaz da ga ceni. Foto: F. Marolt mo več prevažati tja. Zdaj smo navezani le na naše pičle paše, čeprav tudi te niso zanič. Prav imajo tisti, ki trdijo, da jih moramo le smotrno porazdeliti in pravočasno izrabiti, pa bomo tudi doma lahko uspešni. Tako delajo avstrijski čebelarji; tudi oni letos niso imeli dobre paše, saj jim je gozdna popolnoma odpovedala. Urednik njihovega čebelarskega glasila Bienenvater gospod Ulz - tudi pri nas je že predaval - tolaži čebelarje z upanjem na boljše čase. Tako bi rad storil tudi jaz, saj tudi slovenski čebelarji dostikrat živimo le od upanja. Zato pa smo tudi vzdržali. Sicer pa tudi na Hrvaškem letos niso imeli dobre paše. Prijatelj Antun iz Siska -čebelari z več kot 200 panji - je povedal, da akacija ni dala skoraj nič, prav tako ne amorfa, kostanj pa je izjemno dobro medil in so na njem točili dvakrat. Tudi met zaradi suše ni dala nič. O žepku pa nihče ne ve nič, saj na večini teh pasišč divja vojna. No, ob koncu pa spet kanček veselega upanja za dobro pašo v prihodnjem letu. Danes, ko to pišem, je deseti oktober, čudovito lep in topel jesenski dan. Z bratom sva obiskala znanega vrhniškega čebelarja g. Kogovška, vodjo opazovalne postaje na Ljubljanskem vrhu. Pokazal nama je pokapano podrast, prineseno z opazovalne postaje, in povedal, da v tem lepem oktobru hoja spet medi. Njegove čebele, ki jih ima še vedno v gozdu, prinašajo vsak dan tudi do pol kilograma hojeve mane. Čebele namreč hojo vneto obletavajo. Čudila sva se ob pogledu na pokapano rastlinje. Spomnil sem se starega slovenskega čebelarskega pregovora: “Če na jesen zame-di hoja, potem prodaj voli in kupi čebele." Ta pregovor pa ni nič kaj sodoben, danes bi rekli: “Prodaj svoj avto in kupi čebele.” To so v preteklosti nekateri že storili in se pri tem tudi opekli. No, čebelarji smo veseli takih napovedi, tudi če se ne bi v celoti uresničile. Naši čebelarji torej končujejo sezono z manjšim pridelkom, tega pa bodo prav lahko prodali svojim kupcem. Ti so do zdaj pokupili že večino medu. Tisti, ki letos niso točili, pa bodo segli po zlatih rezervah žlahtnega daru narave, ki jih imajo dobri čebelarji vselej na voljo. LETOŠNJA PAŠA NA BLEDU IN REZULTATI ZAKLADNEGA ČEBELARJENJA Z LESICO Marjan Debelak Že nekaj let objavljam podatke o klimat-sko-pašnih razmerah na Bledu in rezultatih svojega ljubiteljskega čebelarjenja na stalnem mestu. Podatke objavljam zato, da bi čebelarji, ki jih to zanima, lahko sami presodili resnično vrednost posebnih oblik čebelarjenja z AŽ panji, ki jih preizkušam. Menim tudi, da imajo taki podatki splo-šnoinformativno vrednost in so droben prispevek h kroniki našega čebelarjenja. Žal smo čebelarji že od marca 1968 prikrajšani za branje rednih mesečnih poročil s čebelarskih opazovalnic po vsej Sloveniji, kot jih je nekdaj pripravljala opazovalna služba. Tedaj je ta zanimiva in poučna kronika naših klimatsko-pašnih razmer ugasnila. Tedaj (1966) smo sicer dobili hvalevredno opazovalno službo gozdnega medenja, vendar ta seveda deluje le sezonsko, svojih ugotovitev pa ne objavlja redno v Sloven- skem čebelarju. Po mojem bi si morali prizadevati, in to bi bilo koristno za vse, da bi poleg opazovanja gozdnega medenja čim prej znova vzpostavili tudi posodobljeno mrežo trajnih čebelarskih opazovalnic na tipičnih različnih območjih Slovenije, na katerih čebelarimo na stalnih mestih. Vremenske razmere na Bledu letos niso bile ugodne za doseganje dobrih rezultatov, če jih merimo s kilogrami iztočenega medu. Bera je bila daleč pod povprečjem. To je že drugo leto, v katerem je krivulja pašne uspešnosti v našem kraju padla. Upajmo - tako kažejo tudi dvajsetletna opazovanja - da bo prihodnje leto spet bolje. Pozimi čebele niso imele pravega zimskega počitka. Za naše razmere pretoplo vreme jih je izvabljalo iz panjev in rahljalo zimske gruče. Sredi februarja je bil teloh že v polnem cvetju in čebele so nosile ob- 80 kg 70 kg 60 kg 50 kg 40 kg MAJ JUNIJ nožino. Pomlad pa je bila preveč hladna, deževna in vetrovna, da bi čebele lahko izkoristile obilno cvetje. Kljub temu so bile moje družine, zazimljene v dveh etažah in brez matične rešetke v panju, že ob koncu aprila povsem razvite. Ob obilni zalogi hrane sicer to dosežejo vsako leto, in to brez dražilnega krmljenja in brez prestavljanja. Žnideršičem sem že pred prvim majem dodal tretji oddelek - zaklado, napolnjeno s satjem in brez matične rešetke. V prvi polovici maja sem tem družinam na žrela pritrdil tudi lesice, saj je kazalo, da utegne katera rojiti. Vreme je bilo deževno in hladno, tako pred obdobjem ledenih mož in med njim, kot tudi po njih. Prav neverjetno in nez- Diagram 1: Gibanje tehtnice v letu 1995 pod 9-sat-nim Žnideršičem z zakla-JULIJ do. (Risba s podatki: M.D.) nosno za čebelarje, seveda pa tudi za čebele! Do konca maja se je tehtnica le nekoliko dvignila in je ostala veliko pod vrednostjo zadnjih štirih let. V enakem obdobju leta 1992 je npr. kazala 14 kg več. Letos je popolnoma zatajila paša na sicer nezanesljivi smreki. Ta začne pri nas mediti, če že, v začetku junija, med bujnim cvetenjem bezga. Namesto da bi se tehtnica dvigala, je sredi pašnega obdobja zaradi nenehnega deževja in hlada neusmiljeno padala. Pašo in s tem dviganje tehtnice smo končno dočakali, žal, samo za nekaj kratkih dni, šele ob koncu junija, ko je začela cveteti lipa in takoj za njo (včasih je bil premor večji!) tudi lipek, ki navadno medi Nekaj lipe in tipka cveti tudi ob prelestnem Blejskem jezeru, kamor letajo na pašo tudi moje čebele, a se prenekatera, žal, tudi utopi. (Foto: M. D.) bolje od lipe. Letos med cvetenjem lipe in lipka ni bilo opaziti listne mane, ki včasih pomaga, da je bera z našega lepega narodnega drevesa še izdatnejša. Tako smo letos pridelali čisti nektarski lipov med, brez primesi drugih medov, saj so čebele pred pašo na lipi že povsem izčrpale svoje zaloge hrane. Tehtnica se je 11. julija ustavila in se letos skoraj ni več dvignila. Točenje sredi julija in nato še v začetku avgusta, ko tik pred krmljenjem za zimsko zalogo odvza-mam zaklade in preostale medene sate, sta dala povprečno 19 kg medu na panj. Nekateri čebelarji ne verjamejo, da dosegam takšno bero medu, in mislijo, da lažem. Drugi mislijo, da imam izjemne matice, tretji, da je prav na Bledu največ me-dovitega rastlinja, četrti prisegajo na blejsko podnebje, nekateri pomislijo celo na ropanje. Česa vsega ne bi marsikateri naš čebelar verjel, da mu le ne bi bilo treba priznati, kako je količina medu v panju in čebelarjevih posodah skoraj povsem odvisna od smotrnega načina čebelarjenja. Tudi letos se je najbolje, visoko nad povprečjem, odrezala družina v mojem najprostornejšem 12-satnem AŽ panju z 11-sat-no zaklado; v njem je 35 AŽ satov in 11 satičev. Kljub velikosti to ni prav nič prevelik panj za enomatično čebelarjenje, če mu spomladi dodamo nekaj satov pokrite zalege iz rezervnih družin. Seveda pa zaradi takih posebnežev ne bomo zavrgli naših dobrih standardnihžnideršičev z 9 ali 10 sa- Cvetovi sicer zdravilnega bezga ne privlačijo čebel. Čebelarji pa se ga kljub temu veselimo, saj nam sporoča, da bo, kajpak ob primernem vremenu, kmalu zamedila smreka. Poleg te modrosti je moj oče tudi trdil, da od naših čebel ne bo medu, kadar ne medi smreka. Zaradi spremenjenega načina čebelarjenja pa se v našem čebeljnjaku v zadnjih letih nabere nekaj medu tudi z drugih paš. (Foto: M. D.) ti v enem oddelku. Tako velik panj imam zgolj za zabavo in potrjevanje železnega pravila, da več medu prinaša le močna, čim bolj močna družina. In kakšno veselje je tak panj gledati, ko se iz njega na pašo vsipajo čebele, ko težko otovorjene trumoma prile-tavajo s paše, pred žrelom pa cele legije prašečih čebel skrbijo za ustrezno zorenje medu. Letos so nekatera drevesa lipe in lipka nekoliko medili ponovno avgusta. Čebele so 70 kg 60 kg 50 kg Diagram 2: Prikaz letošnje povprečne bere na en AŽ panj v primerjavi z minulimi dvajsetimi leti. (Risba s podatki: M.D.) 40 kg 30 kg 20 kg 10 kg povprečje .34 kg Sin cd n co O) 00 00 00 00 00 1- C\J CO lO O) O) O O) O) nabirale to mano v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah, tako da so verjetno nekaj malega prinesle kot dodatek za zimsko zalogo. Ob izdatni količini krmljenega sladkorja nekaj mane v panju gotovo ne bo delalo preglavic. Ne le na Bledu, tudi na vsem zgornjem Gorenjskem so bile letošnje pašne razmere precej pod povprečjem. Iz čebelarskih družin na območjih nekdanjih občin Radovljica in Jesenice poročajo, da so na panj iztočili naslednje količine medu: Podnart 5 kg, Radovljica 8 kg, Brezje 7 kg, Jesenice 3 - 5 kg, Kranjska gora 0 - 8 kg, Gorje 0 - 6 kg, Bohinjska Bistrica 0 - 10 kg, Begunje 7 kg, Dovje 0 - 8 kg in Bled 7 - 19 kg. Glede na tako slabe pašne razmere v tem letu in glede na to, da so v mojem čebelarstvu skoraj vse pridobitne družine po večkrat rojile - kljub temu pa zaradi uporabe lesice nisem imel z njimi skoraj nobenega dela, razen radovednega opazovanja -sem lahko tudi z letošnjo podpovprečno bero več kot zadovoljen. ČEBELARSTVO V ŠVICI MILAN MEGLIČ Švicarji imajo bogato čebelarsko zgodovino. Eden najpomembnejših čebelarskih genijev je bil FRANCOIS HUBER (1750 -1831). Kljub svoji slepoti je prodrl globoko v skrivnostno življenje čebel, znano pa je tudi njegovo delo NOVELLES OBSERVATIONS SUR LES ABEILLES (1792). V okviru inštituta v Liebefeldu sta delovala svetovno znana čebelarska znanstvenika OTTO MORGENTHALER in ANNA MAURIZIO. Glede na tri uradne jezike so švicarski čebelarji danes organizirani v treh deželnih zvezah: - Verein deutschschweizerischen und rätoromanisceher Bienenfreunde (VDRB, 18.000 članov); - Societe d'Apiculture Romande (SAR, 4.000 članov); - SocietaTicinese d'Apicultura (STA, 800 članov). Vsaka deželna zveza izdaja tudi svoje glasilo, vse tri pa so združene v krovno državnoorganizacijo: Verband der Schweizerische Bienenzühtvereine, VSBV, predseduje pa ji g. Jean-Paul Cochard. Povprečen švicarski čebelar je po duši podoben slovenskemu čebelarju - ima majhno število panjev, čebele goji z dušo in telesom, kljub temu da mu le-te ne prinašajo gmotnih koristi. Poglavitno nenapisano vodilo jim je zavest o koristnosti čebel za naravo in človeštvo, zato se čebelarske problematike lotevajo že kot profesionalci. Tipičen švicarski čebelnjak. Stojnica z medom in švicarsko narodno nošo. Foto: M. Meglič Švicarji zelo poudarjajo izobrazbo čebelarjev, zlasti na področjih splošne čebelarske izobrazbe, vzreje čebel in nadzora nad pridelavo medu.Tako je v Švici približno 150 čebelarskih svetovalcev, 50 vodij tečajev za vzrejo matic in 200 nadzornikov medu. Za zdravje čebel skrbi 500 čebelarjev - čebelarskih preglednikov, ki tesno sodelujejo z veterinarskimi službami. Vsa ta armada dodatno izšolanih čebelarjev deluje prostovoljno, in to poleg svojega osnovnega poklica. Osnovne celice švicarske čebelarske organizacije so čebelarske sekcije, v katerih člani izmenjujejo izkušnje, se izobražujejo, organizirajo izlete itd. Vsaka sekcija ima svetovalca, čebelarskega preglednika - inšpektor v primeru bolezni čebel odreja ukrepe za saniranje bolezni in sodeluje z veterinarji. Nadzornik medu skupaj z nekaj izšolanimi člani in ob pomoči senzoričnega preiskusa ugotavlja, ali med odgovarja zahtevam po kakovosti. Glede na izide teh analiz čebelarji dobijo nalepke za med, ki jih izdaja zveza. Kot pogoj za uporabo predpisane nalepke “kakovostni švicarski med” v Švici torej ne postavljajo nobene analize. Organiziran pa je nadzor nad pridelavo medu, predvsem nad načinom čebelarjenja (uporaba sladkorja, zdravil), točenjem in skladiščenjem. Nadzorniki pridelave medu z refrak-tometri na terenu takoj po točenju ugotavljajo odstotek vode v medu, ta pa po švicarskih predpisih ne sme biti višji od 18,5 odstotka. Opravljajo tudi naknadne kontrolne analize medu v trgovinah. Tako opravijo približno 100 analiz na leto, stroške zanje pa plačuje zveza. V Švici lahko med prosto uvažajo, za izvoz medu pa ne dobijo nobenih subvencij. Zato imajo čebelarji pri prodaji čebeljih pridelkov hudo konkurenco v tujih podjetjih, ki prodajajo poceni med, in pri lastnih grosistih oz. polnilcih, ki se ukvarjajo s polnjenjem medu. Čebelarji sami se skušajo skušajo čim bolj zavarovati, saj jim država ne pomaga niti pri trženju niti jim ne subvencionira opraševanja. S subvencijo v višini 250.000 Sfr a jim država pomaga le pri svetovanju in izobrazbi, zato pa morajo čebelarji gojiti čebele v vsaki, tudi najbolj zakotni dolini. O velikem pridelku medu ni govora. Njihov moto je, da narava potrebuje veliko majhnih čebelarstev in le majhno število ve-lečebelarstev. Dobro se zavedajo nevarnosti polnilcev medu in grosistov, ki želijo skriti izvor medu za svojo blagovno znamko (ceneni uvoženi Čebelnjak v snegu. Dodan je že prostor za točenje. med navadno prodajajo pod lastno trgovsko znamko). Za kakovost švicarskega medu skrbijo s strogimi pravili in reklamo. Ta je učinkovita tudi na zelo prikupni, privlačni in strokovno izpopolnjeni embalaži. Švicarska čebelarska zveza na podlagipodatkov o stroških predelave medu priporoči ceno, po kateri Velika maketa čebele, ki je bila razstavljena na svetovni razstavi, je bila zanimiva reklamna poteza švicarskih čebelarjev. Foto: J. Mihelič Švicarski med je pakiran v zelo lično embalažo. Foto: M. Meglič naj čebelarji prodajajo švicarski med kupcem. Zdaj je ta cena 21 Sfr za kilogram. Ves med mora biti v kozarcih in ustrezno etiketiran. V slučaju, da čebelar odda med posredniku, etiketiranje odpade, lahko je v večji embalaži in tudi odkupna cena je v tem primeru nižja. Zato ni čudno, da kupci, ki so verjetno dobro osveščeni, sproti pokupijo ves doma pridelani med po 18 Sfr/kg, čeprav je uvoženi občutno cenejši. Predvsem uporabljajo manjšo embalažo po 250 gr, 500 gr in 1 kg. Embalaža je zelo različna: od kartonske, steklene do PET embalaže. Kot novost uporabljajo tudi rjavo stekleno embalažo - kozarce, ki ne prepuščajo UV žarkov. Raziskovanja so namreč dokazala škodljiv vpliv svetlobe na kakovost medu. Približno 50 odstotkov medu v Švici prodajo v 500 - gramskih kozarcih. Zavedajo se tudi pomembnosti pokrovčka za kozarce; ta je zato ta tipičen in tudi na pogled lep. Uporabljajo več vrst nalepk, vse pa imajo nekaj skupnega: kupca obveščajo o vrsti medu, količini, pridelovalcu, načinu skladiščenja, kristalizaciji, teži, kot pojem kakovosti pa zelo poudarjajo oznako “švicarski”. Švicarji so z natančnimi analizami ugotovili, da le majhne količine uvoženega medu ne vsebujejo spor hude gnilobe. Ker so njihove čebele zdrave, razmišljajo, da bi to dejstvo uporabili tudi pri cenjenosti kakovosti švicarskega medu. Z vsemi potrebščinami zalaga čebelarje veliko trgovsko podjetje Bienen Maier, Kun- Švicarski čebelarji vzdržujejo veliko alpskih pleme-nilnih postaj in to na višini okoli 2000 m. Strokovno in finančno pa jih podpira inštitut v Liebefeldu. Foto: J. Mihelič ten. Tudi iz kataloga omenjenega podjetja je opazna pripadnost švicarskim čebelarjem. Zlasti je zanimiva ponudba embalaže, etiket, reklamnega gradiva, ki pospešujejo prodajo švicarskega medu. Danes so za čebelarski svet zelo zanimiva raziskovanja, ki jih opravlja sekcija za čebele v Liebefeldu pri Bernu. Ta se ukvarja predvsem z biologijo čebel, zatiranjem varoe, čebelarsko tehnologijo in kakovostjo čebeljih pridelkov. V boju proti varozi razvijajo nov način kombiniranega zatiranja. Ugotavljajo namreč, da kemična sredstva puščajo v satju strupene ostanke, s tem pa so posredno ogroženi tudi med, cvetni prah itd. Prav tako ugotavljajo vse večjo količino ostankov kemičnih sredstev v vosku tudi pri predela- vi voska v satnice. Zato so razvili t.i. “integrirani" (kombinirani) način boja proti varoi. Pri tem priporočajo uporabo organskih kislin, predvsem mravljinčne, mlečne in ok-salne kisline ali kombinacijo le-teh in samo po potrebi še dodatno APTETIE VAR. Kontrolirati je treba približno 10 odstotkov družin. Najpomembnejši pri tem je podatek o naravnem osipu varoe. Če je naravni osip v 10 dneh večji od povprečno po ene varoe na dan, je treba uporabiti še dodatna sredstva. Če je naravni osip večji od tri varoe na dan, je treba spomladi izrezovati trotovino. Organske kisline ne puščajo nobenih škodljivih ostankov in tudi pri varoi do danes niso ugotovili nobene odpornosti na organ- ske kisline. Integrirani način zatiranja varoe vključuje: 1. uporabo ene od organskih kislin (najprimernejša je mravljinčna kislina), 2. izrezovanje trotovine, 3. kontrolo stanja napadenosti s testnimi vložki. Vsak, ki začne varoo zatirati na ta način, pa si mora najprej zagotoviti satnice, ki ne vsebujejo nikakršnih ostankov kemičnih sredstev. Še pred letošnjim kongresom APIMONDIE je bil 10. avgusta v časopisu “LE SILON ROMAND" objavljen obširen in zanimiv članek o panjskih končnicah na Slovenskem. S tem so Švicarji bralcem predstavili našo bogato čebelarsko zgodovino in nas pravzaprav kot gostitelji prijetno presenetili. Na čebelarski razstavi ob letošnjem svetovnem kongresu Apimondie v Lozani so imeli najlepše urejene razstavne prostore. Švicarskim čebelarjem želimo še veliko uspehov, predvsem pa čebelarskega zadoščenja ob vzreji za človeštvo tako pomembne žuželke - čebele. Viri: Schweizerische Bienen-Zeitung, 8/95; Biene und Bienezucht in der Schweiz; Obisk razstave Apimondia 1995, pogovori. Fotografije tipičnih švicarskih čebelnjakov je prijazno posredoval g. Bertchold Lehnherr, redaktor BR, Schweizerische Bienen - Zeitung. % lloši ^ \ znani čebelarji,1,1,1, ŠTEFAN ČUKA - KOČEVSKI ČEBELAR IN INOVATOR Štefana Čuko smo obiskali na njegovem domu pri Kočevski Reki. Čebelari s petdesetimi panji na stalnem mestu v kočevskih gozdovih. Poleg pridobitnih družin ima vedno približno petnajst rezervnih družin. Predvsem kočevski čebelarji ga dobro poznajo po njegovih izboljšavah in inovacijah, s katerimi si je olajšal delo pri čebelah in povečal tudi pridelek medu. Zato smo se odločili, da ga predstavimo v rubriki “Naši znani čebelarji”, saj so njegove izkušnje lahko dobrodošle tudi drugim čebelarjem. V pogovoru nam je o svojem čebelarjenju povedal tole: “Rodil sem se leta 1933, leta 1956 pa sem se preselil na Kočevsko. V bližini mojega doma je s 25 AŽ panji čebelaril star čebelar Ješelnik. Ker so me čebele privlačile, sem se večkrat ustavil pri njegovem čebelnjaku in mu potem pomagal pri pregledih in točenju medu. V zahvalo mi je podaril mojo prvo družino v devetsatarju. Preložil sem jo v AŽ panj, ki sem ga po vzorcu izdelal sam. Še isto leto sem od drugega čebelarja kupil še en roj čebel. Izdelal sem še en AŽ panj, tokrat na toplo stavbo, kot mi je svetoval neki sodelavec. Vanj sem dal kupljeni roj. Takoj sem si izdelal tudi čebelnjak za 12 AŽ panjev. Šest panjev zanj sem naredil na hladno stavbo, šest pa na toplo, vsi sati pa so bili AŽ mere 26 cm x 41 cm. Tako se je leta 1965 začelo moje čebelarjenje. Prvo leto sem že točil prvi pridelek in to me je spodbudilo, da sem se s čebelarstvom začel ukvarjati bolj načrtno. Po treh letih aktivnega čebelarjenja sem ugotovil, da čebele iz panjev na toplo stavbo naberejo več medu in da se spomladi bolje razvijajo. Panje na hladno stavbo sem podaril prijatelju, zase pa sem jih izdelal na toplo stavbo. V nove panje sem lahko dodal 28 satov (v plodišče štirinajst in prav toliko v medišče), ostalo pa je še dovolj pro- Čebelnjak čebelarja Štefana Čuke nekoč (zgoraj) in danes (spodaj)... Panj s kasetami, ki ga uporablja Štefan Čuka. S posebnim dletom izvleče kaseto, ki jo želi pregledati. Foto: J. Mihelič štora za obe okenci. Kmalu sem spoznal, da močne družine naberejo več medu. Kljub večjemu donosu pa nisem bil popolnoma zadovoljen, saj je bilo s temi panji veliko dela pri pregledih, čebele so satje močno lepile, tako da ga je bilo težavno izvleči iz panja. Ob vsakem pregledu sem moral iz panja zložiti tudi vse sate. Zato sem začel razmišljati, kako bi naredil panj, ki bi bil ugoden tako za razvoj čebel kot tudi za čebelarjevo delo. Zato sem preizkusil več vrst panjev, katerih satniki so bili: 26 cm x 41 cm - AŽ panj na toplo stavbo, 22 cm x 41 cm - AŽ satnik nižje mere, 20 cm x 41 cm - AŽ kasetni sistem, 17,5 cm x 41 cm - kasetni sistem, ki ga uporabljam danes. Ker imam čebele pri hiši in se veliko ukvarjam z njimi, so se mi zamisli porodile same od sebe, pomagale pa so mi tudi izkušnje in želja izdelati boljši panj. Za poskus sem najprej naredil dva panja. Zamislil sem si sate v kasetah. Sati so bili visoki 20 cm, dolgi pa 41 cm. Panj sem izdelal nekoliko višji, tako da so šle vanj štiri kasete, narejene iz lesa. V vsaki kaseti je bilo deset satov na hladno stavbo. Kasete sem obesil na letve, pritrjene na steno panja v sredini kasete. To se mi ni obneslo, ker so čebele lepile letve in kaseta ni lepo tekla po njih. Letve sem nato zožal in jih prestavil na spodnjo stran kasete. Tudi ta rešitev ni bila dobra. Pri tretjem poskusu pa sem izdelal kasete iz lesonita, namesto letev pa sem uporabil vijake za les. Za vsako kaseto sem uporabil osem vijakov in jih privil v stranske stene panja. Kaseta zdaj drsi, če jo izvlečem, po štirih lesnih vijakih, ki gledajo iz stene le 12 mm. Vijaki omogočajo zadovoljivo drsenje kasete, če jo potegnem iz panja. Da pa pri tem, ko jo izvlečem ali potisnem nazaj v panj, ne poškodujem čebel, sem na sprednjo steno panja pritrdil dva le- Točilo, ki si ga je čebelar Čuka izdelal sam. Foto: J. Mihelič Kaseta teče po vijakih v steni panja zato je ni težko izvleči (levo), da ne mečka čebel pa so v steni panja tudi priviti distančniki, zato čebele lahko lezejo tudi po zunanji steni kasete. Foto: J. Mihelič sna vijaka, ki gledata iz stene 7 mm in opravljata funkcijo distančnika. Tako je na sprednjem delu panja prehod za čebele širok 7mm, ob straneh pa je med kaseto in stranskimi stenami panja le 3 mm prostora. Med spodnjo in zgornjo kaseto je prostora 6 mm. Tudi s to rešitvijo še nisem bil popolnoma zadovoljen. Kasete so bile nekoliko pretežke, razvoj čebel ni bil takšen, kot sem pričakoval, matica pa ni hotela sama preiti iz spodnje v zgornjo kaseto, ker je bil nad zalego prevelik venec medu. Zato sem izdelal štiri nove panje in vanje vgradil satnike, visoke 17,5 cm in dolge 41 cm. Tudi v tem panju so bile štiri kasete. V začetku nisem uporabljal matične rešetke, pozneje pa sem začel uporabljati plastične matične rešetke, ki sem jih vstavil nad drugo kaseeto. Z manjšimi posegi oziroma z manj dela sem v novem panju dosegel boljši donos medu. Čebelje družine prezimim v dveh ali treh kasetah. Spomladi kasete zamenjam: zgornjo vedno prestavim na dno panja, pri tem očistim tudi podnice in dodam fluvalinatne paličice proti varozi. Tako spomladansko krmljenje ni potrebno, saj spodbudim prenos hrane po panju, v katerem je jeseni od 15 do 20 kg hrane. Tako spodbudim matico k zaleganju. V obdobju rojilnega razpoloženja, ker je pri nas nekoliko bolj hladno, ponavadi to izbruhne šele junija - dodam še četrto kaseto. Vse slabe sate z zalego prestavim v četrto kaseto, v drugo kaseto pa vstavim satnice in prazne sate. Tako povečam prostor matici. Družine so ob prvi paši že zelo močne, zato skoraj ne rojijo. Slabiče zamenjam z rezervnimi družinami. Družin ne krepim z zalego iz rezervnih družin. Matica mora biti sposobna sama napolniti panj s čebelami. Hrano dodajam le, če je panj brez nje, če je vreme slabo ali v brezpašnem obdobju. Matično rešetko navadno dodam šele junija, pred smrekovo pašo. V vsak panj dodam od štiri do šest satnic. Panj s kasetami mi ustreza predvsem zaradi preprostega preprečevanja rojenja, pri pregledu delam le s kasetami, ki jih izvlečem in pregledam. To opravim le spom- Levo pogled na kaseto s satjem v panju. Vidni so vijaki, ki nosijo kaseto desno pa pogled v čebelnjak z zvezki za zapiske, ki visijo na vsakem panju. Foto: J. Mihelič SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE XCVII. LETNIK Urednik prof. Janez Mihelič IZDAJA ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana 1995 LETNO KAZALO Adamič France: Naši velečebelarji - ob 130. obletnici kranjske čebelarske postaje v Višnji Gori............... 149 Babnik Jože: O odbiri in shranjevanju satja.................. 43 Prava moč čebeljih družin ob pravem času ... 66 Prezračevanje panjev pozimi..................... 76 Nekaj o velikosti celic....................... 146 Božič Matija: Pašni (ne)red................................. 137 Cerovšek Franc: Petdesetletnica čebelarske organizacije na Primorskem..................................... 280 ČD Radenci: Veselje med člani čebelarske družine iz Radencev ........................................ 314 Čepe Marjan: Čebelarji premalo cenimo čebelje pridelke.... 79 Debelak Marjan: Glej, roj je priletel........................... 13 Roji brez matic................................. 46 Z lesico bi morda laže oživili čebelarjenje na kmetih.......................................... 76 Izraba premične zaklade ob rojni krizi in pri prevozu na pašo................................ 114 Dvajset let zaklade in zakladnega čebelarjenja z AŽ panji................................. 139 Dvajset let zaklade in zakladnega čebelarjenja z AŽ panji................................. 170 Dvajset let zaklade in zakladnega čebelarjenja z AŽ panji................................. 201 Naš čebelnjak.................................. 235 Izkušnje in nove ugotovitve pri čebelarjenju z lesico......................................... 268 Izkušnje in nove ugotovitve pri čebelarjenju z lesico......................................... 298 Letošnja paša na Bledu in rezultati zakladnega čebelarjenja z lesico..................... 327 Debeljak Marko: Vloga čutil v sporazumevanju med čebelami 39 Vloga čutil v sporazumevanju med čebelami 69 Gregorc Aleš: Bolezni, ki se prenašajo z medom................ 38 Gregori Janez: Evropsko leto varstva narave 1995 in kranj- ska čebela.................................... 116 Jamnik Franci: Čebelji pridelki in njihova uporaba........... 302 Jelenc Janez: Ali so pogače lahko tudi škodljive?.......... 106 Janko-Rogelj Mira: Pregled zimskih čebeljih mrtvic................ 11 Poročilo o zdravstvenem stanju čebel v letu 1994 105 Preprečevanje nosemavosti čebel............... 135 Zdravstveno varstvo čebel na svetovnem čebelarskem kongresu apimondie v Švici 306 KladnikViktor: Jubilejno leto sevniških čebelarjev najuspešnejše........................................ 120 Petinosemdeset let Franca Stoparja............ 282 Kolenc Anton: Prijeten izlet članov ČD Grosuplje na Primorsko........................................... 313 Koplan Zvonko: Mihael Ambrožič v triglavskem planinskem muzeju........................................ 152 Korošec Darko: Čebelarski dan v Mariboru....................... 4 Kranjc Ivan: Nekaj o povzročiteljih gozdne mane........... 198 KrejačVIado: Zborovanje čebelarjev......................... 248 Kumer Jože: Praznovanje vVelenju........................... 60 Lipičnik Stanko: Zaklada za medišče AŽ panja.................... 74 Marolt Franci: Seminar o iskanju čebeljih paš................. 17 Podvig za knjigo rekordov...................... 58 Medved Dušan: Uspešno čebelarjenje v novih razmerah......... Meglič Milan: Trženje: Pomagaj si sam in.................... Čebela buckfast............................... Čebelarja začetnika zanimaživljenje čebel... Čebelarstvo v Švici........................... Mihelič Janez: Že trinajsti mednarodni čebelarski simpozij v Gorici........................................ Hrvaški čebelarji so praznovali 40-letnico svoje čebelarske organizacije................. Grosupeljski čebelarji so pregledali svoje delo in se dogovorili za prihodnje.............. 18. republiški čebelarski seminar v Polju pri Ljubljani je bil v znamenju rekordov.......... Čebelarji smo se v Ljubljani zbrali na 44. redni letni skupščini ZČDS....................... ZČDS je z argumenti uspela doseči znižanje pristojbin za zdravstvena spričevala.......... Mladi čebelarji so se srečali in tekmovali prvič na Koroškem............................... Mladi čebelarji so se srečali in tekmovali prvič na Koroškem............................... Kočevski čebelarji so izvolili novo vodstvo društva....................................... Praznovanje 80-letnice čebelarskega društva Ravne na Koroškem............................. Naši znani čebelarji - Lojze Ličen iz Nove Gorice ......................................... Čebelarsko društvo Ribnica je praznovalo 90- letnico uspešnega dela........................ Čebelarska družina Velka - Sladki Vrh je ob 40-letnici delovanja izdala Almah............. Uspešen nastop slovenskih čebelarjev in podjetnikov na kongresu Apimondie v Švici.. Uspešen nastop slovenskih čebelarjev in podjetnikov na kongresu Apimondie v Švici.. Ciril Jalen - vzrejevalec in zagovornik čiste kranjice...................................... Kamniški čebelarji so slovesno odprli nov čebelnjak na plemenilni postaji na Kopiščih..... Zanimivosti s svetovne čebelarske razstave Apimondie v Švici............................. Rubrika “Izkušnje naših čebelarjenje namenjena tudi vam................................ Štefan Čuka - kočevski čebelar in inovator.... Pavlin Bojan: Čebelarjeva opravila v januarju............... Čebelarjeva opravila v fubruarju.............. Čebelarjeva opravila v marcu.................. Čebelarjeva opravila v aprilu................. Čebelarjeva opravila v maju................... Čebelarjeva opravila v juniju................. Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu 195 Čebelarjeva opravila v septembru............... 228 Med nemškimi čebelarji v Fischermuhleju.... 240 Čebelarjeva opravila v oktobru................. 261 Čebelarjeva opravila v novembru................ 295 Čebelarjeva opravila v decembru................ 324 Pfeifer, Kladnik: Srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Posavja ......................................... 185 Podobnik Nejko: 90 let že ne medi zaman........................ 346 Plut Stane: Čebelarska razstava v Semiču................... 279 Poklukar Janez: Proizvodni test matic v letu 1994............. 129 Mednarodni simpozij o čebelarjenju na otokih 225 Prevod: Čebelarski pogovori.............................. 20 Razmere na trgu v ZDA, Argentini, Kanadi, Kitajski, Nemčiji, Japonski, Mehiki in Rusiji... 21 Preverjanje kakovosti medu....................... 25 Dodatno krmljenje čebel.......................... 25 Recepti z medom.................................. 29 Barva panjev..................................... 48 Lanska bera na mani lekanije v gozdu Turin- gen leta 1994.................................... 49 Tudi v Furlaniji škržat izloča medeno mano ... 51 Kako hitro najti matico - brazilska metoda 55 Protitumorne snovi v čebeljih pridelkih 55 Čebelarji, ne učimo se na tujih izkušnjah 56 Pomen holina v medu.............................. 80 Novice iz čebelarskega sveta.................... 81 Uporaba medu pri živčnih obolenjih.............. 82 Nov način odkrivanja varoe.................... 108 Apimondia - 34. mednarodni čebelarski kongres........................................... 151 Apimondia - 34. mednarodni čebelarski kongres........................................... 181 Novice iz čebelarskega sveta.................... 212 Evropsko poklicno čebelarstvo je v krizi 277 Kratke novice iz čebelarskega sveta 278 Dežela mleka in medu............................ 278 Rihar Jože: Čebelarstvo danes in jutri...................... 103 Vpliv različnih vrst hrane na življenje čebel s povdarkom na mano.............................. 231 Roškar Zdravko: Alergijske reakcije po piku čebel............... 262 44 143 169 179 330 34 59 83 97 161 184 193 206 213 214 243 246 248 257 271 272 275 289 296 334 7 37 67 101 133 166 Runtas Milan: Kako čebelarijo v Avstraliji................... 144 S poti po Avstraliji.......................... 175 Obdavčitve čebelarstva......................... 344 Novosti v pravilih in zakonu - pojasnila 343 Rupnik Srečko: 60-ta obletnica smrti potovalnega čebelarskega učitelja Ivana Jurančiča.................... 249 Sajevec Stane: V Uradnem listu R Slovenije - takse za uvoz medu........................................... 107 Sodno zapriseženi izvedenci za čebelarstvo v R Sloveniji.................................. 249 Senegačnik Edi: Naša letošnja medena bera...................... 325 Skok Marjan: Ob novem letu.................................... 3 Tudi letos imamo čebelarji težave z regresiranim sladkorjem................................. 217 Slovenski čebelarji in ZČDS na razpotju 321 Stanovnik Marija: “Po bečelah se vižej”............................ 9 Struna Ljubo: Devetdeseti rojstni dan borovniških čebelarjev............................................ 312 Sušnik Marjeta: Še o krmljenju čebel............................ 20 Še nekaj o prehrani čebel...................... 344 Šega Polona: Dediščina čebelarstva v Rogatcu in okolici.... 27 Dediščina čebelarstva v Rogatcu in okolici... 56 Dediščina čebelarstva v Rogatcu in okolici... 85 Šimec Jože: Čebelarsko luknjalo - Heckler.................. 349 Šivic Franc: Čebelarska razstava v Rogaški Slatini 15 Črni oblaki na čebelarskem nebu................ 244 Šnajder Jože: Čebelarsko praznovanje in odprtje čebelarskega muzeja v Rožu v Avstriji................. 183 Tajnikar Maks: Zakaj ajda ne medi............................. 296 Vehovec Matjaž: Čebelarska uniforma............................ 345 Veterinarski zavod RS: Seznam veterinarjev pospeševalcev.............. 312 Vidmar Magdalena: Zdravstveno stanje čebeljih družin v vzreja-liščih in plemeniščih matic v letu 1995........ 266 Vrhunc Margareta: Čebelarjenje enkrat drugače.................... 119 Vrhunc Meta: Čebelarjenje enkrat drugače.................... 147 Zaletel Pavel: Vprašanje - odgovori............................ 18 Prvo slovensko čebelarsko društvo.............. 304 Prvo slovensko čebelarsko društvo.............. 340 ZČDS: Anton Sedmak je praznoval 75-letnico 87 Hinko Klanšek in njegovih 87 let................ 88 Vabilo na 44. letno skupščino ZČDS............. 121 Prijave na XVIII. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev na Ravnah na Koroškem 122 Naslovi poverjenikov za pasišča............... 122 Ivan Perše 80-letnik.......................... 153 Poverjeniki za pasišča........................ 156 Vzrejevalci matic 1995......................... 213 O zbiranju članarine za leto 1996.............. 308 Pred občnimi zbori............................. 309 Najpomembnejši sklepi s 13. seje izvršnega odbora ZČDS.................................... 310 Polletna realizacija finančnega načrta ZČDS za leto 1995................................... 311 Zupančič Milan: Zanimivosti pri dodajanju matice.............. 139 Žerdin Jože: Ko bi čebele vedele, kaj tare črenševske čebelarje........................................ 193 Uspešni čebelarski krožki...................... 249 Srečanje s Štefanom Vučkom, najstarejšim čebelarjem iz Črešnjevcev...................... 315 ladi, da vidim, kako matica zalega. Že če kaseto pogledam z vrha, vem, kakšne so razmere v družini. Tudi pri zamenjavi matice je postopek zelo preprost, saj dodam celo kaseto s čebelami z mlado matico na vrhu, vmes pa položim nekoliko preluknjano polo časopisnega papirja. Ta panj sem začel preizkušati že leta 1970, do danes pa sem ga le nekoliko dopolnil, tako da mi zdaj popolnoma ustreza. Dodal sem le plastično matično rešetko -vstavim jo tik pred smrekovo pašo - ter poseben vložek ob vhodu v panj, ki preprečuje vstop roparicam, in vijake iz lesa (na vsako stran panja po tri), ki nosijo kaseto in po katerih kaseta drsi, kadar jo izvlečemo. Izdelal pa sem si tudi posebno orodje, s katerim si pomagam, kadar želim kaseto izvleči iz panja. To je nujno ob dobri paši, ker je tedaj nekoliko več prizidkov. Donosi medu so boljši kot v klasičnem AŽ panju de-setsatarju. Za to pa nima zaslug samo panj, ampak tudi dobra matica, lepo vreme in medenje. Če so izpolnjeni vsi ti pogoji, je tudi uspeh zagotovljen. Matice vzrejam od izbranih družin in od prelegancev, to je družin, ki so več let zelo uspešne. Način vzreje je podoben Hopkinsovemu načinu vzreje matic, objavljenem v Slovenskem čebelarju, 1991, št. 12, str. 337. Ker mi želja po izboljšavah v čebelarstvu ni dala miru, sem si izdelal tudi poseben prašilček; v njem uporabljam sat, razdeljen na tri dele. Poleg tega sem izdelal tudi vodoravno stojalo za medene sate, ki ga uporabljam za odkrivanje medu s posodo za medene pokrovce, kozico za odkrite sate, matičnice za lovljenje matic in premično polico, ki jo uporabljam pri pregledih čebel in jo po potrebi prestavljam iz panja v panj, kadilo na električni pogon ter posebno vertikalno točilo, ki porabi malo prostora in ne lomi mladega satja. Glede na gostoto medu lahko poljubno prilagajam tudi hitrost vrtenja. Poleg tega uporabljam za dimljenje čebel izključno samo posušene rastline, in to nadzemne dele vratiča (Tanacetum I.), pravega lakotnika (Galium verum I.), medene detelje (Melilotus hill.), preizkušam pa še materino dušico (Thymus I.). Prednost uporabe posušenih rastlin za dimljenje, še posebno, če so zdravilne, je predvsem v tem, da dim zelo pomiri čebele, hkrati pa ni Hitrost vrtenja lahko spreminja s posebnim vijakom. Foto: Janez Mihelič škodljiv za čebelarja. Jeseni, ko so čebele bolj nagnjene k ropanju, uporabljam tudi bezgovo listje. Dostikrat se med čebelami dveh sosednjih panjev vname hud boj. To preprečim tako, da med panja ali med več panjev postavim oziroma položim bezgovo listje. To čebele odbija in tako se ustavi tudi ropanje. Za izdelavo točila, v katerem se sati vrtijo pokončno, sem se odločil, ko sem leta 1969 v Slovenskem čebelarju, številka 8 - 9, na strani 249 prebral članek, ki je poro- Ko polnimo točilo najprej odpremo gornji pokrov. S posebno zaporko pritrdimo medeno satje. čal o novem tipu točila. Prvo točilo, ki sem ga izdelal, je bilo na 6 satov, drugo na 15 satov, tretje točilo - tega uporabljam zdaj -pa je na 25 satov. Ko v sate vložim posebne kasete (teh je v točilu pet s petimi sati), jih s posebno zaponko pritrdim in vključim elektromotor. Obrate lahko uravnavam 65 do 360 v minuti; bolj ko so sati prazni, bolj povečujem hitrost. Ko točilo iztoči sate, sestavim novo odkrito satje in postopek ponovim. Pri točenju satja ni treba obračati. Kadilnik na baterijo je moja zadnja izboljšava in z njo sem zelo zadovoljen, saj čebelarju prihrani precej časa.Tudi delo z njim je zelo preprosto. Ima namreč posebno stikalo, s katerim po potrebi vključujemo majhen ventilatorček, tako da skoraj ni možnosti, da bi prenehal delovati. Občasno le zamenjamo baterijo, in to je vse. V treh različnih izvedbah jih izdelujem tudi za druge čebelarje (z eno 4,5 W baterijo, z dvema baterijama po 4,5 W in 1,5 W in s tremi baterijami; ena 4,5 W in dve po 1,5 W). Še nekaj o mojem čebelarjenju v sezoni. Družin nikoli ne krepim s pokrito zalego iz rezervnih družin, vedno jim dodam samo celo rezervno družino skupaj z matico, staro pa odstranim, če z razvojem družine nisem zadovoljen. Že junija uredim dve spodnji kaseti, tako da je na drugi kaseti plastična matična rešetka. Nad rešetko sta ena ali dve kaseti za medišče. Ko kaseto izvlečem, jo pogledam od spodaj in takoj vidim, ali so matičniki že nastavljeni in zaleženi, ko so v njih jajčeca. To se sicer zgodi redkokdaj, ker imajo v drugi nakladi po šest Štefan Čuka si je sam izdelal stojalo za odkrivanje satov z posodo za medene pokrovčke ter kozico za odkrite sate. Zelo enostavno in praktično. Foto: J. Mihelič satnic in dovolj možnosti za graditev satja. Po zadnjem točenju avgusta odstranim eno ali obe mediščni kaseti, odvisno od moči družine. Po krmljenju je družina pripravljena za prezimovanje. Iztočenih satov ne vračam v panj, ampak jih dodam drugo leto. Seveda avgusta dražilno krmim, da zazi-mim močne družine. Če se pojavi poapne-la zalega, zamenjam matico. V enem panju sem letos zamenjal kar tri matice, šele potem se je stanje znatno popravilo. Matice vzrejam vedno iz družin, ki so daljše obdobje zdrave in so dobre medarice. Zato opazujem družine več let; najprej matere, nato pa še hčere, vsa opažanja pa natančno zapišem. Panj in točilo sem razstavil tudi na čebelarski razstavi leta 1985 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Nad komentarjem pa sem bil nekoliko razočaran. Pisec članka o razstavi očitno ni razumel bistva in prednosti čebelarjenja v tem panju, zato ga je omenil le kot muho enodnevnico. Po njegovem mnenju LR in AŽ panj še nimata resnih tekmecev, seveda pa se sam s tem ne strinjam. Tudi pri izdelavi točila sem uporabil nekaj svojih izvirnih rešitev in ga s tem izpopolnil; tako je npr. uravnavanje pri hitrosti vrtenja moja izvirna rešitev - način vstavljanja in pritrjevanja satja. Vse to pa doslej še ni bilo nikjer omenjeno. V tolažbo so mi odličji Anton Janša II. in III. stopnje, ki mi ju je podelilo ČD Kočevje, katerega član sem, in posebno priznanje za dosežke na področju čebelarjenja. Zame je pomembno, da imam zdrave Propolis strga v poseben širok pladen. čebele, saj jih zdravim le proti varozi, upam pa tudi, da se bo uredila prodaja medu. Ta je zadnje čase zelo negotova, pa tudi odkupne cene so za naš resnično kakovosten med iz kočevskih gozdov veliko prenizke. Škoda je, da takšnega medu Slovenci ne znamo bolj zavarovati, zlasti na zunanjih tr- Eiektrični mehanizem njegovega kadilnika in posušene in razrezane rastline, ki jih uporablja pri dimljenju. Foto: J. Mihelič gih, saj bi na ta način zanj iztržili več, tega pa bi bili lahko deležni tudi čebelarji. Slovenskim čebelarjem želim srečno in zdravo ter medeno novo leto 1996, pa tudi to, da bi bilo med nami čim manj takšnih čebelarjev, ki ne vedo drugega kot to, da čebela piči in med nosi! PRVO SLOVENSKO ČEBELARSKO DRUŠTVO Nadaljevanje PAVEL ZALETEL Verjetno je, da je blejski beneficiat Antonij Bassler, sicer stalni gost na Blejskem gradu, omenil rodinsko bratovščino bodisi blejskemu gospodu Jožefu Štefančiču, zakupniku in administratorju gospostva Bled, ali pa grajskemu pisarju Antonu Freyberger-ju. Ker je bil zakupnik Štefančič tedaj že dalj časa bolan (bolezni je podlegel 31. oktobra 1781), je bil po vsej verjetnosti grajski pisar tisti, ki je “podučil" gosta o kršitvah zakona ustanoviteljev čebelarske bratovščine. Bassler jim je verjetno tudi svetoval, kako naj se organizatorji rešijo iz zagate. Prekličejo naj ime čebelarska bratovščina in oznanijo, da je to le pobožna družba, ki bo zelo revni rodinski cerkvi pomagala s svečami. Težko je verjeti, da bi Basslerju tako svetoval Štefančič, saj je dobro poznal zakonodajo in je imel tesne stike z organi oblasti od Briksna do Ljubljane. Tako so se v kratkem tednu zgodile velike spremembe. Še v dnevih pred samim žegnanjem so vsi govorili le o čebelarjih in o čebelarski bratovščini, na belo nedeljo pa je slavnostni govornik, blejski beneficiat Bassler v nabito polni rodinski cerkvi povedal, “da čebelarska bratovščina ni čebelarska bratovščina, ampak le podporna bratovščina rodinski cerkvi”. Cerkveni del slovesnosti se je končal ob pokanju možnarjev. Množica se je usula iz cerkve in za seboj potegnila še vse tiste, ki so stali pred cerkvijo, saj v njej ni bilo prostora za vse. Reka ljudi, oblečenih v narodne noše, je drla proti travniku za vasjo, kjer je bil veseli del žegnanjske nedelje. rAJPAfO Slika gorenjske narodne noše Ljudje zdaj niso točno vedeli, ali čebelarska bratovščina je ali je ni, kljub temu pa so se predali veselemu razpoloženju in se razšli šele pozno ponoči. Toda novice o novi organizaciji so prišle na ušesa tudi okrožnemu glavarstvu za Gorenjsko. Že drugega maja so po vaseh okoli Rodin hodili oboroženi možje in spraševali vaščane o čebelarski bratovščini . Popisovali so tudi člane nove organizacije. Ljudje so povečini molčali. Zavladala je skrb. Prebivalci Dežele še niso pozabili trde, pretrde roke gosposke v obdobju kmečkih nemirov. Oboroženci so komaj izvedeli za imena nekaterih organizatorjev. Zvedeli so tudi, da so člani bratovščine le iz radovljiške, blejske in kamenske gospoščine, kar pa seveda ni držalo. Okrožno glavarstvo za Gorenjsko je hitro ukrepalo. Že 10. maja je omenjenim gospostvom poslalo dopis z naročilom, da morajo v desetih dneh pisno odgovoriti na štiri vprašanja: “1. Kako je tako imenovana čebelarska bratovščina organizirana glede na obveznosti članov? 2. Kje je njeno redno zbirališče? 3. Kje je pravzaprav nastala oziroma ali je bila zares ustanovljena v neki podružnični cerkvi radovljiške župnije v nedeljo po veliki noči in katere slovesnosti so ob tem potekale? 4. Ali je bil dogodek res predhodno najavljen, v kateri cerkvi in na čigavo pobudo?” Kot prvo je odgovor poslalo kamensko gospostvo. Upravnik Pavel Trewer je 21. maja kratko in jedrnato poročal: “1. Člani čebelarske bratovščine se delijo v dve skupini; na tiste, ki plačujejo letno 18 krajcarjev, in tiste, ki plačujejo le 7 kr. Za to pa dobijo prvi ob cerkvenih slovesnostih, ki jih prireja bratovščina, veliko svečo, drugi pa le majhno, vredno komaj 1 sold. Za vse člane pa se opravijo štiri maše na leto. 2. Bratovščina ima redno zbirališče v tako imenovanem župnišču v Rodinah, tam pa hranijo tudi bratovščinsko blagajno. 3. Omenjena bratovščina je nastala pri podružnični cerkvi radovljiške župnije sv. Klementa v Rodinah. V nedeljo po veliki noči so šli člani ob streljanju možnarjev prvič za procesijo in s prižganimi svečami v cerkev, kjer je bila slovesna maša s slavnostno pridigo. 4. Bratovščina je bila ustanovljena le pri podružnični cerkvi v Rodinah, in to 14. aprila, in je imela dovoljenje višjih oblasti.” Katera oblast naj bi to bila, ni omenil. Iz poročila je razvidno, da je bila čebelarska bratovščina v Rodinah ustanovljena 14. aprila 1781, 22. aprila pa je bilo v cerkvi le bratovščinsko slavje. Takšno slavje naj bi potem pripravili vsako leto na omenjeni praznik. Teden dni pozneje, to je 28. maja, je odgovor poslalo blejsko gospostvo. Ta odgovor je bil veliko daljši od kamenskega, govoril pa je o vsem drugem, razen o tistem, po čemer je spraševal okrožni urad. V tem dopisu poročevalec administrator Štefančič že istoveti dan ustanovitve bratovščine s slavjem bratovščine ob žegnanski nedelji, kar je seveda napačno. Ker nihče od ustanoviteljev ni bil z Blejskega gradu niti se ni udeležil žegnanskega slavja, poročevalec verjetno ni vedel o bratovščini nič ali vsaj ne veliko. Dopis z glavarstva pa ga je prisilil, da se je posvetil temu vprašanju. Podatke je dobil verjetno od Basslerja, a jih je predelal v prid ustanoviteljem bratovščine. Zastavlja pa se vprašanje, zakaj vodstva bratovščine ni zdaj poučil, kako bi bilo bratovščino mogoče ohraniti.To bi tedaj še lahko dosegli. Iz dopisa glavarstvu je po eni strani čutiti bolezen, ki ga je razjedala, po drugi pa nasprotovanje radovljiški gosposki in odpor do nje. Blejsko in radovljiško gospostvo sta bila v sporih že dolga desetletja. Vse to je odseval dopis, ki ga je Štefančič poslal glavarstvu. Vsebina dopisa se glasi: “Slavni c. kr. okrožni urad na Gorenjskem ........................ Na milostno odredbo okrožnega urada z datumom Ljubljana, 10., sprejeto 24. t. m. v zadevi novoustanovljene, t. i. čebelarske bratovščine v radovljiški župniji, ki mi je v tej Sedež blejskega gospostva zvezi zastavila štiri vprašanja, na katera naj bi odgovoril in ob njih poročal, moram posebno pokorno sporočiti, da župnija Radovljica, kot je znano, leži onstran toka Save v deželski sodniji radovljiškega gospostva in nad vsemi tja spadajočimi podružničnimi cerkvami ima le gospostvo Radovljica odvetniškogosposščinske pravice in izvršbo. Zato je bila omenjena deželska sodnija in odvetniško gospodarstvo o vseh predhodnih zadevah le-tam sama najbolje poročala. Da pa bi pokorno zpolnil milostno nalogo slavnega c. kr. okrožnega urada, poročam glede štirih vprašanj to, kar mi je o omenjeni bratovščini preverjeno znanega in sicer: Kot točka 4 mi ravno tako ni znano, kje se je izvršila predhodna najava in v kateri cerkvi ter na čigavo pobudo, a je verjeti, da se je to najavilo v Rodinah, zato se velja pozanimati v kakšnem bližnjem kraju. Zatorej upam, da bo slavni c. kr. okrožni urad ....................... iz tega mojega pokornega poročila brez nadaljnjega uvidel, da gospostvo Bled zato, ker v tej zadevi ni vložilo nobene prijave, ne podleže nikakršni odgovornosti: s tem se pokorno priporočam milosti, z datumom gospostvo Bled, 28. maja 1781. Slavnega c. kr. okrožnega urada etc. etc., pokorni Jožef Štefančič m.p., tukajšnji administrator” Iz dopisa je opaziti velikoo nadrejenost in podrejenost, značilno za odnose med posameznimi organi oblasti v tedanji monarhiji. Zadnje poročilo je poslalo radovljiško gospostvo, in to šele 23. junija. Ta odgovor je bil tudi najdaljši. Tudi to poročilo omenja nepravilno 22. april kot dan ustanovitve bratovščine. V njem je pomembna navedba, “... da ta čebelarska bratovščina, ki se hoče sedaj prikazati le kot cerkvena miloščina in pobožnost...”. Torej je bil poročevalec seznanjen tako s prvotnim namenom bratovščine (če- Sedež radovljiškega gospostva belarstvo) kot spremenjenim (cerkvena miloščina in pobožnost). Omenja pa tudi:"... da naj bi se predhodno naznanilo izvršilo v omenjeni cerkvi v Rodinah in da naj bi za to duhovno dejavnost dobili tudi dovoljenje Njegove knežje milosti, škofa”. Poročevalec ne omenja, kaj vse obsega to duhovno dejanje, ali samo cerkveni obred ali morda tudi ustanovitev čebelarske bratovščine, kar je seveda dvomljivo. Okrožno glavarstvo za Gorenjsko pa ni čakalo na odgovore treh gospostev. Se istega dne, to je 10. maja, ko je poslalo dopise, je določilo zasliševalno komisijo. Sestav- Ijali sojo sodnik Ignac Novak ter prisednika (člana) Franc Magajner in Gašper Goll-mayr. Nekaj gradiva je komisija dobila že iz podatkov zasliševalcev, ki so 2. maja obiskali omenjene vasi. Prvič se je sestala 13. junija in zaslišala Matijo Muleja, starega 44 let, stanujočega v Poljčah, podložnika gospostva Kamen. Odgovori zaslišanca so bili dvoumni in prav neverjetno je, da ga zasli-ševalci niso spregledali. Na vprašanje, ali ni bila v Rodinah nedavno ustanovljena nova bratovščina, je odgovoril, da ni bil zraven. Sicer je slišal, da je bila v nedeljo po veliki noči, to je na mošenjsko proščenje, v Rodinah ustanovljena nova bratovščina. Takoj nato je že govoril o tem, kako se je izmikal, ko sta ga gospod Nebois in gospod Jelovšek nagovarjala, naj se v bratovščino vpiše tudi on. Da bi se ju laže odkrižal, jima je dejal, da je že vpisan. Ker ga v seznamu nista našla, jima je rekel, da denar raje zapije, kot da bi se vpisal. Če upoštevamo razmere v takratnem času, je kaj malo verjetno, da se je zaslišanec na ta način izognil vpisu v bratovščino, ki naj bi bila le cerkvena organizacija. Vsaj “prispevek” 7 krajcarjev bi verjetno plačal. Torej sta ga nagovarjala za vpis v vsaj deloma posvetno, to je čebelarsko organizacijo. Zagovarjal se je tudi, češ da je slišal, kako so se ta dan pri duhovnikovi hiši v Rodinah zbrali ljudje in se nato kot procesija s prižganimi svečami podali v cerkev. Ob tem so streljali z možnarji. Streljanje je slišal tudi sam izpred svoje hiše. Na vprašanje, kje je pravzaprav nastala ta bratovščina in kakšne slavnosti so pri tem potekale, je odgovoril, da ne ve drugega kot to, kar je slišal od ljudi, da je namreč duhovni gospod Nebois v Rodinah oznanil bratovščino. Ob katerih formalnostih in na čigavo pobudo, pa mu ni znano... Odgovor, da je beneficiat Nebois v Rodinah oznanil bratovščino, je potrdilo, da jo je lahko oklical samo pred zanikanjem na belo nedeljo. Še en dokaz, da je bila čebelarska bratovščina ustanovljena že prej, to je 14. aprila. Na zaslišanju je tudi povedal, da se bratovščina imenuje “čebelarska bratovščina”. Razumljivo, če sta ga Nebois in Jelovšek nagovarjala, naj se vključi v bratovščino, sta mu morala povedati tudi to, kakšna je ta organizacija. Komisija je v prihodnjih dneh poklicala na zaslišanje še tri podložnike radovljiške gosposke, in to vsakega posebej. Razen splošnih podatkov o žegnanskem slavju in višini “članarine”, kar so že vedeli, niso izpraševalci izvedeli nič novega. Vsi trije pa so enotno trdili, da to ni nobena bratovščina, temveč le pomoč cerkvi pri osvetlitvi, kot so izvedeli pri pridigi pri maši na belo nedeljo. Kot je povedal zaslišanec Gregor Zupan, “je v rodinski cerkvi slišal obvestilo, da so iz Ljubljane dobili dovoljenje za slavnost in da bo v nedeljo po veliki noči imel pri procesiji vsak čebelar svojo svečo". Zaslišanec Andrej Lavrič pa je izjavil, daje procesija sicer potekala pod nazivom čebelarjev, vendar so vanjo lahko vstopili tudi drugi, če so bili pripravljeni kaj prispevati. Torej se je vse dogajanje vrtelo okoli čebelarjev in njihove organizacije - čebelarske bratovščine. ivltemo LETNA ČLANARINA ZČDS ZA LETO 1996 JE 4.000 SIT Članarino ZČDS plačajte skupaj z društveno članarino blagajniku vašega društva. Ob plačilu članarine boste brezplačno prejeli 12-stranski barvni koledar. ZČDS PA ŠE NOVOST! Da bi v našo organizacijo vključili čimveč novih članov, je izvršni odbor sklenil, da imajo člani ČD pravico do 20-odstotnega popusta pri plačilu članarine ZČDS za vsakega novega člana, ki ga pridobijo v polnopravno članstvo ZČDS. Za nove člane v letu 1996 naj nam torej blagajniki nakažejo po 3.200 SIT, 800 SIT (20 odstotkov članarine) pa izplačajo tistemu, ki je novega člana pripeljal. Večje članstvo - nižja članarina! PRED OBČNIMI ZBORI Čebelarska društva, ki nameravajo na svoje občne zbore povabiti funkcionarje Zveze Čebelarskih društev Slovenije, seznanjamo z naslovi članov izvršnega odbora ZČDS. Na občni zbor povabite tistega člana izvršnega odbora ZČDS, ki zastopa vašo regijo! - Celjska regija: Anton Rozman, Podvin 102, 63310 Žalec. - Dolenjska regija: Jože Sever, Semič 7c, 68333 Semič. - Gorenjska regija: Marjan Debelak, Pohorskega bataljona 85, 61000 Ljubljana, in Silvo Seražin, Ručigajeva 21, 64000 Kranj. - Koroška regija: Ivan Hriberšek, Heroja Iršiča 4, 62380 Slovenj Gradec. - Ljubljanska regija: Marko Debevec, Čuža 7, 61360 Vrhnika in Stanko Hajdinjak, Mlinska pot 32, 61231 Črnuče. - Notranjska regija: Robert Kovačič, Gregorčičeva 23 a, 65250 Ilirska Bistrica. - Obalno-kraška regija: Renato Starc, Vena Pilona 2, 66000 Koper. - Podravska regija: Darko Korošec, Ul. heroja Tomšiča 4, 62000 Maribor in Alojz Solina, Markovci 31 a, Markovci. - Pomurska regija: Koloman Korpič, J. Kramarja 17, 69000 Murska Sobota in Ernest Toplak, Dobrovnik 282, 69223 Dobrovnik. - Posavska regija: Branimir Vodopivc, Dol. vas 37, Krško. - Primorska regija: Marjan Bratina, Cankarjeva 15, 65000 Nova Gorica. - Zasavska regija: Štefan Brvar, Gabrsko 33, 61420 Trbovlje. NOVOSTI V PRAVILIH IN ZAKONU Pojasnila o spremembah pravil in noveli zakona o društvih MILAN RUNTAS Ob spremembi pravil zveze, ki jih je skupščina naše Zveze sprejela 9. aprila 1994, smo iz njih črtali vse ideološke opredelitve, kot so: bratstvo in enotnost v socialistični samoupravni družbi, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, združevanje zveze v jugoslovanska strokovna združenja itd. Spremenili smo tudi ime, in sicer v Čebelarska zveza Slovenije. Besedne zveze Republika Slovenija v naslovu društvenih organizacij ni dovoljeno uporabljati. Na odločbo o vpisu sprememb pravil Zveze smo čakali od maja 1994 do 4. oktobra 1995, ko so pravila Čebelarske zveze Slovenije končno začela veljati. O spremembi imena bomo obvestili vse poslovne partnerje, novo ime pa bomo začeli uporabljati 1. januarja 1996. Spremembo imena je zahtevalo več društev, ustanov in posameznikov, predvsem zato, ker skoraj vsa sorodna združenja kot prvo besedo v imenu uporabljajo dejavnost, ne pa obliko združevanja organizacije, npr. Lovska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije. Številni posamezniki in organizacije, ki so želeli z nami navezati stik, so nas po poslovnih imenikih zaman iskali pod “čebelarstvo”, kjer so nas logično pričakovali. V novih pravilih zveze smo zapisali, da se bomo združevali v mednarodne strokovne organizacije. V Apimondio smo se včlanili že pred začetkom veljavnosti novih pravil, septembra 1993. Na občnem zboru Zveze (ne več skupščini) bo vsak delegat zastopal le svojo če- belarsko društvo, tako da skupnega občinskega delegata vseh čebelarskih organizacij v občine ne bo več. S to spremembo se bo zelo povečalo število vabljenih delegatov za občni zbor Zveze, in sicer od prejšnjih 66 na 206, kolikor je v Zvezo včlanjenih društev in družin. Slaba stran te spremembe je v tem, da bomo veliko teže zagotovili sklepčnost občnega zbora. Ta je namreč sklepčen, če je ob napovedanem času navzočih več kot polovica vabljenih delegatov, s polurnim zamikom pa zbor lahko sprejema veljavne sklepe, če je navzočih več kot tretjina delegatov. Zaradi geografske odmaknjenosti in zaokroženosti belokranjske regije, ki jo je doslej v izvršnem odboru ZČDS zastopal predstavnik dolenjske regije, smo upravni odbor Zveze razširili z 18 na 19 članov. Na volitvah v organe Zveze aprila 1996 bodo tako Belokranjci prvič izvolili svojega predstavnika v upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije. Žal nam vseh predlaganih sprememb pravil ni uspelo uveljaviti. Ministrstvo za notranje zadeve je iz njih črtalo vse člene in določila, v katerih smo predvideli nekatere gospodarske dejavnosti, s katerimi bi poleg članarine zagotovili še druge vire financiranja Zveze. Upamo, da je v noveli zakona o društvih to zapisano bolj obligatorno, tako da bomo smeli opravljati tudi nekatere pridobitne dejavnosti. V Uradnem listu RS, št. 66/95, je bila 20.10.1995 objavljena novela zakona o društvih. V 22. in 23. členu je zapisano, da se društva in njihove zveze lahko ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, vendar mora biti ta povezana z nameni in nalogami društva, in to le v tolikšnem obsegu, da so ti nameni doseženi. Presežek prihodkov od opravljanja take dejavnosti se sme porabiti le za financiranje dejavnosti društva, v nobenem primeru pa se ga ne sme razdeliti med čla- ne društva. Vrste in obseg pridobitne dejavnosti morajo biti zapisane v pravilih društev. Naslednja, upamo, da tudi pomembna novost zakona, je delitev društev na “ljubiteljska" in društva, ki opravljajo za državo in družbo pomembno poslanstvo. Le-tem bo resorno ministrstvo, pristojno za področje delovanja nekega društva, podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu. Za obe navedeni novosti mora zakonodajalec sprejeti podzakonske predpise, s katerimi bo določil merila za opravljanje gospodarske dejavnosti in razvrstil društva po statusu. Do sprejetja omenjenih predpisov mora pristojno ministrstvo (v našem primeru kmetijsko) v treh mesecih po uveljavitvi novele zakona o društvih podeliti status društva, ki deluje v javnem interesu, vsem društvom, za katera meni, da tak status zaslužijo oz. so zanj upravičena. Še tri novosti zakona s področja organiziranosti društev: - registracija društev in vodenje registra ne bo več v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve, ampak upravnih enot (nekdanjih občin); - v društvih, v katerih ni včlanjenih več kot 15 članov, vsi opravljajo funkcije organov društva, izvolijo pa le zastopnika, ki jih predstavlja in zastopa pred tretjimi osebami (torej nič predsednikov, tajnikov, blagajnikov, poverjenikov, odborov...); - pravila društev, ki niso v skladu s tem zakonom, bodo morala društva uskladiti z novim zakonom v dveh letih. Na podlagi povedanega moramo vsi, torej tako društva kot zveze, od pristojnega ministrstva zahtevati podelitev statusa društev, ki delujejo v javnem interesu, in spremeniti pravila tako, da bo v njih zapisano opravljanje pridobitne dejavnosti za potrebe društva. Upamo le, da zakonodajalec naštetih podzakonskih predpisov ne bo “rojeval” štiri leta, kot se je zgodilo s spremembami tega zakona. OBDAVČITVE ČEBELARSTVA MILAN RUNTAS Ob koncu leta nas številni čebelarji spra- belarji iz Grosupljega in Sevnice pa so nam šujejo, kako poravnati davčno obveznost, ki poslali fotokopije zahtevkov občinskih davč- izhaja iz čebelarske dejavnosti, nekateri če- nih uprav, ki od čebelarjev zahtevajo, naj pla- čajo davek od dohodka, doseženega z opravljanjem čebelarske dejavnosti. Čeprav smo vas o obdavčevanju čebelarjev podrobno seznanili v Slovenskem čebelarju št. 3/92, to je bilo kmalu po uveljavitvi zakona o dohodnini (Ur. I. R.S., št. 48/ 90), vas bomo na kratko še enkrat seznanili z najpomembnejšimi zahtevami popravljenega zakona o dohodnini (Ur. I. RS št. 71/ 93,2/94 in 5/95) in z uredbo o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah (Ur. I. RS št. 15/95), saj ta predpisuje vodenje poslovnih evidenc tudi za čebelarje. Najprej pa najpomembnejše: OBADAV-ČEN JE LE DOBIČEK, PRIDOBLJEN S PRODAJO ČEBELJIH PRIDELKOV, NE PA POSEST OZ. ŠTEVILO ČEBELJIH DRUŽIN, KI JIH IMA ČEBELAR!!! Če medu oz. drugih čebeljih pridelkov niste prodajali in na svoj žiro račun oz. hranilno knjižico niste prejeli nobenega denarja, potem v davčni napovedi NE NAVAJAJTE NOBENEGA DOHODKA IZ ČEBELARSKE DEJAVNOSTI. Popolnoma drugače pa je, če ste na svoj žiro račun (to je javni račun) prejeli nakazilo za prodane čebelje (ali druge) pridelke. V tem primeru morate v davčni napovedi take prihodke navesti. Še pred tem pa se morate odločiti, kako boste poravnali svoje davčne obveznosti iz čebelarske dejavnosti: ali glede na normirane stroške v razmerju 60:40 ali boste vodili evidenco prejetih in izdanih poslovnih listin. Svojo odločitev morate v skladu s 100. členom omenjenega zakona pred začetkom poslovnega leta sporočiti pristojni izpostavi Republiške uprave za javne prihodke (nekdanji občini, ki je za to pristojna glede na sedež vašega čebelarstva oz. glede na vaše stalno bivališče). Velikim čebelarjem, ki svoje pridelke prodajate trgovskim in drugim pravnim ose- bam, svetujemo, da se odloči za vodenje poslovnih evidenc. V njih boste kot izdatke lahko prikazali stroške za čebelarski reproma-terial, zdravila, veterinarske storitve, gorivo in rezervne dele za prevozne čebelnjake, kilometrino, amortizacijo itd., kotjsrihodke pa vplačila za prodane čebelje pridelke, morebitne subvencije in redke regrese, ki jih država skopo odmerja čebelarjem. Brez velikih naporov boste skoraj za vsako leto lahko prikazali izgubo ali le minimalen dobiček, obdavčen po zakonu. Sistem normiranih stroškov je zlasti za velike pridelovalce čebeljih pridelkov manj ugoden, čeprav je za vodenje precej bolj preprost. Od ugotovljenega prihodka, ki ste ga prejeli na svoj račun, vam za stroške gospodarjenja s čebelami priznajo 60 odstotkov, od dobička v višini 40 odstotkov pa vam bodo obračunali 25-odstotno dohodnino (davek). Čebelarjem, ki svoje pridelke prodajajo pravnim osebam in ne vodijo poslovnih knjig, lahko plačuje davek iz dejavnosti ta pravna oseba, in sicer od vsake prodaje čebeljih pridelkov posebej. O tem se morajo ob prodaji svojih pridelkov dogovoriti, kupec (pravna oseba) pa mora te čebelarje o poravnavi davka iz dejavnosti pri plačilu kupnine posebej obvestiti. Upamo, da smo vas s kratkim izvlečkom iz veljavnih predpisov o obdavčevanju čebelarstva spomnili, da se poslovno leto končuje in da bo treba državi položiti račun. Podrobnejše informacije lahko poiščete v SČ 3/92, na naši Zvezi in seveda na vaši “dav-kariji”.To velja le za čebelarje, ki nimajo svojega podjetja oz. obrti in so iz naslova čebelarske dejavnosti prejeli kakršno koli plači- lo. Vsi drugi “mali” čebelarji pa si s tem ne razbijajte glave. ČEBELARSKA UNIFORMA MATJAŽ VEHOVEC K pisanju tega članka me je vzpodbudila čebelarska uniforma, razstavljena na srečanju mladih čebelarjev na Ravnah na Koroškem. Na lističu ob njej je pisalo: “Edina čebelarska uniforma v Sloveniji”. To pa ne drži, saj imamo takšno obleko tudi v Velenju, njen lastnik pa je Franci Jeromel, član Čebelarske družine Mlinšek. Verjamem tudi, da je v Sloveniji še kje kakšna. Povsem nepomembno je, katera je “prava” ali “edina”, prav tako ne, katera je lepša oziroma katera je prava čebelarska. Že v preteklosti sem med čebelarji večkrat slišal razprave o tem, ali bi čebelarji sploh imeli svojo uniformo ali ne.Tudi v Slovenskem čebelarju je bilo o tem že nekaj napisanega. Moj poglavitni namen je vzpodbuditi vse, ki o tem razmišljate ali pa ste si že izoblikovali svojo zamisel, da se oglasite in svoje ideje prek naše revije posredujete vsem. Če jih bo dovolj, verjamem, da bomo tudi slovenski čebelarji prav kmalu imeli svojo čebelarsko uniformo. Z gospodom Jerlomlom sva kar nekaj časa preživela ob njegovem čebelnjaku in se pogovarjala o vsem v zvezi z uniformo. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko slovenskih čebelarjev si uniformo sploh želi, kakšna naj bi bila njena osnovna barva, ali sodi k njej tudi klobuk ali ne, kako priti do enakega blaga povsod v Sloveniji, kje dobiti ustrezne našitke, gumbe, trakove... Morda bi bilo smiselno za začetek objaviti kratek vprašalnik, saj bi tako dobili odgovore na nekaj poglavitnih vprašanj. Glede na izide, bi morala Zveza ustanoviti manjšo skupino, ki bi ob pomoči profesionalnega kreatorja oblikovala enotno uniformo in jo na primeren način predstavila slovenskim čebelarjem. V Velenju menimo, da čebelarska uniforma ne sme biti podobna lovski, in to ne po barvi ne po kroju. K obleki sodi čebelarska kravata in klobuk enake barve (predlagamo klobuk s širšimi krajci, da bi spominjal na klobuk Antona Janše). Osnova našitka in barva naj bi bila za vse enaka, napisi pa bi se lahko razlikovali in s tem poudarjali pripadnost posamezni čebelarski družini. Enotni naj bi bili tudi gumbi; predlagamo gumbe v zlati barvi z motivom čebele. Predlagamo tudi, da bi vse blago, potrebno za obleko (blago, gumbe, našitke, kroj, kravato in klobuk) prodajali na enem kraju v Ljubljani, tako da bi vsi zainteresirani lahko kupili vse potrebno enake kakovosti in po enaki ceni. Lepo bi bilo, če bi vsako čebelarsko društvo oziroma družina imela vsaj nekaj uniform za svoje člane. Tako bi bilo vsako čebelarsko srečanje lahko še bolj slovesno. Slika čebelarske uniforme, ki jo je izdelal čebelar Franci Jeromel, je objavljena na naslovnici. 90 LET ŽE NE Od takrat, ko je Slovenski čebelar v 3. številki leta 1905 v članku z naslovom Čebelarski shodi na Kranjskem poročal o marčevskem srečanju v Borovnici, Kranju, Ži-reh in Logatcu, je že 90 let. Za Žiri piše takole: “25. marca v Žireh v gostilni g. Valentina Oblaka. - Predava tajnik Bukovec. - Začetek ob eni uri dopoldne.” Da je datum res šteti za pravi datum začetkov organiziranja žirovskih čebelarjev, dokazuje poročilo v naslednji številki Slovenskega čebelarja: ”V Borovnici, Kranju, Žireh in Logatcu so se ustanovile krepke čebelarske podružnice.” Gostilna Valentina Oblaka se danes imenuje Gostilna pri Tinetu, na to pa spominja vsaj podomačeno hišno ime. Iz seznama čebelarjev, udeležencev sestanka 4. februarja 1906, je videti, da se je tedaj zbralo sedemnajst čebelarjev. Med najpomembnejšimi čebelarji v prvem obdobju organizacije v Žireh je bil Ja- MEDI ZAMAN kob Demšar - Blažičk. Njegovi potomci še zdaj hranijo čebelarsko literaturo, med drugim knjigo Jurija Jonkeja Kranjski Čbelarčik iz leta 1846, pa tudi prve številke Slovenskega čebelarja. Kdaj se je čebelarstvo v Žireh sploh začelo, ni točno znano. Prvo pisano besedo o čebelah, ki izpričuje tudi čebelarstvo na zdajšnjem loškem ozemlju zasledimo že leta 973, ko je cesar Oton II. podaril loško ozemlje freisinškemu škofu Abrahamu. V tej darilni listini piše, da mu izroča tudi čebelarstvo ali vsaj pravico do njega. Dvajset let pozneje je cesar Henrik III. prvotno podelitev potrdil in prav ta listina je najstarejši pisani vir, ki izpričuje čebelarstvo pri Slovencih. O čebelarstvu v Žireh seveda v teh virih ni sledu, da pa je vendarle obstajalo tudi tam, je mogoče sklepati na podlagi ugotovitev Pavleta Blaznika: “Na tleh obeh gospodarstev (loškega, kamor so spadale tudi Ži- ri, in klevevškega na Dolenjskem) je gojilo prebivalstvo tudi čebele (apis), na kar kaže tudi oddaja medu (mel) in voska (cera). Panji čebel (peinstokhstogk) so bili leta 1501 redno podvrženi desetini.” In tako so se 16. julija letos pri DD Partizan zbrali žirovski čebelarji in proslavili 90-letnico organiziranega delovanja. Med gosti je bil tudi predsednik čebelarske zveze Slovenije Marjan Skok, povabljeni pa so bili tudi čebelarski prijatelji iz Ilirske Bistrice, Poljan, Borovnice in Škofje Loke. Predsednik čebelarske družine Anton Oblak je v slavnostnem govoru med drugim povedal: “Po ustanovitvi podružnice v Žireh se je čebelarstvo začelo močno širiti. Čebele so sprejeli za svoje preprosti in izobraženi ljudje. Tako je nadučitelj Leopold Bebler, ki je v Žireh služboval od leta 1908, v te kraje uvedel tako imenovane AŽ panje. Do tega obdobja so največ čebelarili v kranjičih. Med prvo svetovno vojno je čebelarstvo precej zamrlo, saj so številni kmetje odšli na fronto. Po vojni so čebelarsko družino obnovili in skušali znova pritegniti nekdanje člane, čeprav so številni med vojno zgubili vse čebelarsko premoženje. Za to sta si najbolj prizadevala takratni predsednik Franc Poljanšek in tajnik Franc Gruden. Začeli so prirejati predavanja, da bi seznanili člane z novimi načini čebelarjenja, čebele pa so začeli voditi na pašo v medovitejše kraje v Sloveniji - na Sorško polje, Notranjsko, nekateri pa celo dlje. Tudi druga svetovna vojna žirovskim čebelarjem ni prizanašala, po vojni pa je bilo čebelarjenje teže obnoviti. Zaradi velikega pomanjkanja sladkorja je bilo skoraj nemogoče vzdrževati večje število panjev, tako da Dr. Marija Stanonik je predstavila novo knjižico. so se obdržali res le zelo veliki navdušenci. Ob 70-letnici Čebelarske družine Žiri so se z osnovno šolo v Žireh dogovorili o uvedbi čebelarskega krožka. Mentor Franc Čeplak je kmalu zbral kar veliko število mladih čebelarjev in prenekateri od njih je danes član naše družine. Ustanovitev krožka je spodbudila tudi graditev Čebelarskega doma z učilnico in praktičnim čebelnjakom. Člani so pri tem opravili več kot 5.000 prostovoljnih delovnih ur in odprli so ga 4. julija 1982. Potem so članom ČD Žiri podelili odličja Anton Janša. Priznanja III. stopnje so dobili Peter Mlinar, Albin Mlakar in dr. Marija Stanonik, II. stopnje pa: Franc Pivk, Ivan Miv- Pihalna godba Alpina. ' Podelitev odličij članom ČD Žiri. šek, Matevž Guzej, Izidor Demšar in Jože Frelih. Odličji Anton Janša I. stopnje staže pred tem v Ljubljani prejela Janko Jurca za dolgoletno delo in seveda Čebelarska družina Žiri ob 90-letnici. Naj ob tem povemo, da smo ob svojem jubileju izdali knjižico “ČEBELA - ŽLAHTNA SPREMLJEVALKA SLOVENSKE KULTURE” izpod peresa rojakinje dr. Marije Sta- nonik, proslavo pa so popestrili: Pihalna godba Alpina, pevke dekliškega pevskega zbora “Kresnice” iz Žirov, recitatorji osnovne šole in več narodnih noš. Potem pa je bilo veselo ... Nejko Podobnik (Viri: dr. Marija Stanonik: “Čebela - žlahtna spremljevalka slovenske kulture”) - Ob 90. obletnici ČD Žiri VLADIMIR GRABNAR Čebelarske vrste je maja letos zapustil naš član in soustanovitelj ČD Prosenjakovci Vladimir Grabnar iz Pordašincev. Rojen je bil leta 1929 v sosednji vasi Selo. Kmalu po preselitvi k ženi v Pordašince je začel tudi čebelariti, najprej je v starih najzerjih, pozneje pa v več kot 30 AŽ panjih. Bil je kmet, zato je čebelaril le na domu. Član ČD Prosenjakovci je postal takoj po ustanovitvi družine leta 1966. Sodeloval je v upravnem in nadzornem odboru društva in za svoje delo prejel odličje Anton Janša III. stopnje. Na domače pokopališče smo ga pospremili z društvenim praporom. Za čebele bodo zdaj skrbeli sin Štefan ter vnuka Štefan in Cvetka, saj sta oba člana čebelarskega krožka. Čebelarska družina Prosenjakovci VITAL OBLAK Člane čebelarske družine je presenetila tragična novica o smrti Vitala Oblaka. Sprijazniti smo se morali z resnico, da je njegov delovni dan končan. Vital se je že kot mladenič leta 1954 včlanil v našo čebelarsko družino. Kot mlad in prizadeven čebelar je opravljal različne pomembne funkcije v izvršnih odborih in komisijah. S kaljenjem v čebelarstvu je marsikaj prispeval k razvoju čebelarske dejavnosti na Ži-rovskem in s tem uveljavljal tudi ugled čebelarjev. Zelo dejaven je bil pri graditvi našega Čebelarskega doma, posebno pri odbiranju in poseku lesa, pozneje pa tudi pri izdelavi najnujnejše opreme za naš dom. Zaradi svojih prizadevanj pri razvoju čebelarstva in zgraditvi doma, pa tudi zaradi tovarištva je prejel odličji Anton Janša III. in II. stopnje. Vse to mu je dalo novih moči za nadaljnje delo v čebelarski družini, tako tudi za pripravo praznovanja 90-letnice delovanja naše družine pred dvema mesecema. Že prej in tudi na slovesnosti sami je razgrinjal svoje načrte za postavitev novega čebelnjaka, žal pa mu je to preprečila zla usoda. Še dolgo se ga bomo spominjali kot delovnega in tovariškega člana družine. Čebelarska družina Žiri FRANC GNIDOVC V zadnjih dneh julija smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od našega člana Franca Gnidovca. Komaj 60 let star je moral kloniti, saj ga je strla bolezen. Rojen je bil v Ajdovcu na Dolenjskem. Oče čebelar je malega Franca že zgodaj navdušil za čebele. Ljubezen do “muh” ga je nato spremljala vse življenje. Po poroki si je v Zadobro- vi zgradil hišo in ob njej postavil ličen čebel- njak. Čebelarstvo je širil, dokler ni naraslo na 45 pridobitnih družin. Čebele je tudi prevažal na pašo. Po poklicu je bil kmetijski tehnik, nazadnje pa je bil zaposlen kot delovodja v Jati Zalog. Po upokojitvi leta 1990 se je še bolj posvetil svojim ljubljenkam. Bil je tudi zavzet vrtnar in sadjar. Ves čas je sodeloval v našem društvu ter se udeleževal predavanj in srečanj. Od njega smo se poslovili s čebelarskim praporom. Ohranili ga bomo v prijaznem spomin. Čebelarsko društvo Moste-Potje ČEBELARSKO LUKNJALO - HECKLER Pred nekaj leti je ameriški čebelarski časopis objavil zanimiv članek čebelarja, sicer inženirja strojništva Hecklerja o čebelarskem luknjalu za luknjanje medenih po-krovcev. Zaradi izvirnosti rešitve in preproste uporabe velja njegov izum opisati tudi v našem čebelarskem časopisu. Hecklerjevo valjčno luknjalo je priročno orodje za odkrivanje medu oziroma medenih satov. Izdelano je tako, da napravi luknjo skozi voščeni pokrovček vsake celice na satu. Učinkovito in hitro odkrivanje z luknjalom je zadosten dokaz, da je to boljši način, kot ga omogočajo že znani postopki in pripomočki, npr. različni noži in vilice. Držalo je narejeno iz nerjavečega jekla in dovolj trdno, luknjalni obročki pa so narejeni iz plastike, katere uporaba je dovoljena v živilski industriji. Luknjalo po vsakokratni uporabi z lahkoto čistimo v topli vodi in milnici. Čebelarsko luknjalo se je v Združenih državah Amerike že uveljavilo, izumitelj pa ga izdeluje v petih različnih velikostih (širinah), prilagojenih standardnim širinam satja v mediščih. Po posebnem naročilu kupca izdelajo tudi širša. Valj je narejen tako, da odkriva oziroma luknja tudi tiste celice, ki so v vboklinah ter za vilice in nože težko dostopne. Prednosti valjčnega luknjala so glede na preostale ročne načine odkrivanja medenih pokrovcev velikanske. Pri delu lahko sčasoma prihranimo tudi do 90 odstotkov za to sicer potrebnega časa. Luknjalo pa je občutljivo na vročino, saj ta poškoduje plastične obročke, zaradi tega pa je manjša tudi količina iztočenega medu. Nepravilne površine lahko odkrijemo oziroma preluknjamo celo bolje kot ravno površino satja. Le v začetku porabimo nekaj več časa, da se privadimo novemu načinu dela. Za delo pač potrebujemo nekaj prakse, to pa pridobimo hitro, saj je delo preprosto. Zato je valjčno luknjalo Heckler v resnici revolucionaren izdelek, njegova odlika pa je predvsem preprosta uporaba. Tudi cena ni pretirana in je dostopna vsakomur, tudi ljubiteljskemu čebelarju. Več o mojih izkušnjah in načinu uporabe luknjala pa prihodnjič. Jože Šimec American Bee Journal, št. 2, 1992. HACKLER LUKNJALO Model širina valja v mm Cena SIT Najbolj učinkovita 50,8 2900 naprava za odkrivanje medu. 108 4100 Luknjalni obročki so narejeni iz ustrezne 130 4700 plastike, držalo iz nerjavečega jekla. 152 5300 Na razpolago so 4 dolžine (tipi): 203 5900 J. SIMEC Ljubljana, Prešernova 15 Telefon: (061) 125 94 61 _ _ TT 5" a a . .009009000 gg PRODAM TAM-190 preurejen za prevoz 68 AŽ panjev za 1000 DEM, inf. (062) 773 563 zvečer. PRODAM prikolico za prevoz 12 AŽ panjev, inf. (061) 14 08 482. KUPIM cvetlični med ali zamenjam za kostanj, inf. (068) 64 384. PRODAM prikolico za prevoz 10 AŽ panjev -1100 DEM in čebelnjak za 18 AŽ panjev z 9 družinami, inf. (061)853 836. LIPOVE deske 30 mm okoli 5 m3 ter hrastove 30 in 50 mm prodam, inf. (061) 861 066. PRODAM 20 čebeljih družin v AŽ panjih, inf. (063) 735 030. ZBIRAM staro tesarsko orodje: plenkačo, cimerako, malarin, šinklarico, žago, teslo, inf. (064) 44 146. PRODAM sadike žlahtne leske, inf. (068) 58 302. UGODNO prodam TAM-110 brez nadgradnje (odličen samo 80.000 km), registriran za prevoz čebel, primeren za prevoz kontejnerjev ali izdelavo nove nadgradnje, inf. (061) 266 123 zvečer. UGODNO prodam skoraj novo prešo za satnice. Telefon (061) 574 779. Društvo za biološko dinamično gospodarjenje "AJDA" Vrzdenec obvešča: - da bo v petek, 15.12.1995 s pričetkom ob 17. uri centru društva na Vrzdencu pod vodstvom gospoda Matthiasa Thuna, priznanega nemškega strokovnjaka za sonaravno čebelarjenje, organizirano skupno izdelovanje čebeljih panjev iz ržene slame, zatem pa bo predavanje o boleznih čebel; - da ponovno razpisuje štipendijo za udeležbo na seminarju za sonaravno čebelarjenje v Nemčiji v letu 1996; - da je izšel setveni koledar Marije in Matthiasa Thuna za leto 1996 s priporočili za čebelarje. Informacije pri "AJDI“, 61354 Horjul, Vrzdenec 60, tei. (061) 740 743. KOLEDAR ČEBELJA OBLEKA Barvni stenski koledar 1996 (velikost 42 x 29 cm) s fotografijo ČEBELJE OBLEKE in zanimivim člankom na hrbtni strani, lahko naročite pisno na naslov: FRANCI MAROLT, Pod Vrtačo 20, 68290 Sevnica Koledar boste prejeli po pošti in sicer po povzetju. Cena: 500,- SIT + poštni stroški. Na istem naslovu pa lahko naročite tudi videokaseto podviga ČEBELJA OBLEKA za 9.000.- SIT. RAZPORED REGIJSKIH POSVETOVANJ z vodstvi čebelarskih organizacij za območje: - novomeško in belokranjsko je bilo v Novem mestu 16.11.1995, - primorsko, obalnokraško in del Notranjske je bilo v Novi Gorici 18.11.1995, - ljubljansko in del Notranjske je bilo 29.11.1995 v Ljubljani, - posavsko bo v hotelu Sremič v Krškem, 2.12.1995 ob 10. uri, - celjsko in zasavsko bo v Zavarovalnici Triglav v Celju, 5.12.1995 ob 16. uri, - gorenjsko bo v hotelu Grajski dvor v Radovljici, 8 12.1995 ob 17. uri, - podravsko bo na SKŠ Maribor, Vrbanjska c. 30, 16.12.1995 ob 9. uri, - koroško bo v hotelu Košenjak v Dravogradu, 16.12.1995 ob 14. uri. SPOŠTOVANI ČLANI IN NAROČNIKI SLOVENSKEGA ČEBELARJA Vljudno prosimo vse, ki v letu 1996 ne želijo prejemati mesečnika "Slovenski čebelar", da to pisno ali telefonsko (061 210 992) sporočijo na ZČDS najkasneje do 11. decembra 1995. ZČDS NOV PRISTOP K OPISU ZGODOVINE SLOVENSKEGA ČEBELA RSTVA ! MARIU STANONIK ČEBELA -ŽLAHTNA SPREMLJEVALKA SLOVENSKE KULTURE Avtorica dr. Marija Stanonik je na zelo izviren način prikazala zgodovino slovenskega čebelarstva in prepletanje z našo kulturno dediščino. Barvna naslovnica, 1'ormai 12 x 17,5 cm, tekst je opremljen z risbami in fotografijami znamenitih oseb in ustanov. Knjižica je izSla ob 90. obletnici ČD Žiri. CENA: 1.200 SIT + poStnina Za družine, naročilo nad 10 izvodi, dodatni popust Naročila: pismeno - Čebelarska družina Žiri Čevljarska 9, 64226 Žiri ali po tel.: (064) 691 976 in (064) 691 980 MIZARSTVO KRŽE - z dolgoletno tradicijo - VRHNIKA Izdelujemo kakovostne AŽ panje po konkurenčnih cenah. Panji so iz kakovostnega smrekovega lesa in rogljičeni (cinkani). Satniki so iz lipovega lesa in vrtani za žičenje. Desetsatne AŽ panje lahko dobite takoj, za ostale vrste panjev tipa AŽ pa sprejemamo naročila. NOVO! Sprejemamo tudi naročila za izdelavo in dobavo ORIGINALNIH ZAKLAD, distančnih vložkov in pitalnikov za 10 satne AŽ panje po najnovejših izpopolnitvah avtorjev I. Frančiča in M. Debelaka. Franc Krže, Idrijska 10,61360 Vrhnika, telefon (061) 751 317. PREGLEDI ZIMSKIH ČEBELJIH MRTVIC V LETU 1996 Cene laboratorijskih storitev so enotne v vseh laboratorijih Veterinarskega zavoda Slovenije: Preiskava vzorca mrtvic do 30 čebeljih družin na nosemavost in pršičavost 3.400,00 SIT Preiskava vzorca mrtvic do 30 čebeljih družin na nosemavost 1.300,00 SIT Preiskava vzorca mrtvic do 30 čebeljih družin na pršičavost 2.500,00 SIT Preiskava na bolezni zalege 3.100,00 SIT Preiskava skupnega vzorca drobirja do 30 čebeljih družin 3.100,00 SIT Preiskava testnega papirja na varozo 850,00 SIT Veterinarski zavod Slovenije Mag. Mira Jenko-Rogelj \ VABILO na ustanovni občni zbor Strokovnega čebelarskega društva "Anton Janša” v petek 8.12. 1995 ob 10. uri v prostore ZČDS v Ljubljani. Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev in izvolitev organov zbora 2. Predstavitev in sprejem pravil društva 3. Izvolitev vodstva društva 4. Oblikovanje delovnega načrta društva 5. Razno Vabljeni vsi čebelarji z visokošolsko izobrazbo in željo sodelovati pri delu strokovnega društva. Iniciativni odbor KOVINSKA GALANTERIJA RAKOVEC GUNCELJSKA CESTA 28/a 61000 LJUBLJANA Tel.:(061)51-076 NA ZALOGI IMAMO: TOČILA ZA MED - AŽ + LR 3S Al., DB + LČR 3S Al., AŽ + LR 4S AL, DB + LR 4S Al. KOŠI ZA TOČILA - AŽ + LR, DB + LR Odtočne štule, gonila, stojala za odkrivanje satja, univerzalni kadilnik, zapahi krajši in daljši 2/2, LR sponke, zapah levi in desni, nosilec matične rešetke, sito dvojno in enojno, razstojišča AŽ za 7, 9, 10, 11, 12 satov, matične klešče, lovilec rojev AŽ -LR, ameriška razstojišča, univerzalne klešče za satnike, matične rešetke “Hane-man”, žica za žičenje satnikov. NOVO - SMUKALNIKI PRIPOROČAMO VAM NAKUP NAŠIH IZDELKOV PO KONKURENČNIH CENAH! Čebelarji, nabavite si sodobno čebelarsko opremo pri proizvajalcu z dolgoletno tradicijo. Nudimo vam: • vse vrste točil iz aluminijaste in nerjaveče pločevine z ročnim gonilom ali avtomatskim krmiljenjem • stroje in pripomočke za odkrivanje satja v več izvedbah • parne kuhalnike voščin • posode za shranjevanje medu iz nerjaveče pločevine različnih dimenzij • usipalnike in drugi čebelarski pribor SE PRIPOROČAMO! ANTON LOGAR, Zupanova 1, 64208 Šenčur, tel.: (064) 41-663, 43-123 POPRAVKI V "Slovenskem čebelarju" številka 10/95 nam je na strani 261 v peti vrstici v levem stolpcu ponagajal tiskarski škrat in med mlade podjetnike uvrstil Jerneja Juga, pravilno pa je - čebelar in podjetnik Marjan Jug. V članku “Prvo slovensko čebelarsko društvo ‘V številki 11 na strani 305 pa se pravilno glasi” - Jakob Nebois, ki je bil tudi sam čebelar. Na strani 306 pa je pravilno - ki ga bodo prirejali vsako leto na belo nedeljo v rodinski cerkvi. k* I APIS M & d.d.o.o. MARKO DEBEVEC ČUŽA 7 61360 VRHNIKA tel.: (061) 751-282 Odprto: od 9.-12. in 16.-18.ure PREDELAVA VOSKA V SATNICE PO UGODNIH CENAH KUHA VOŠČIN IN TAKOJŠNJA MENJAVA VOŠČIN ZA SATNICE PREVZEM VOŠČIN SAMO V NEPRODUŠNIH PROZORNIH PLASTIČNIH VREČAH • Do konca leta veljajo sedanje izvensezonske cene • Vse čebelarje in čebelarska društva obveščamo, da izdelujemo hladno valjane, nelomljive sat-nice vseh velikosti • Urejeno imamo vso dokumentacijo in pogoje za izdelavo • Satnice izdelujemo na novih sodobnih strojih, velikost celic popolnoma ustreza naši kranjski čebeli • Vosek steriliziramo v oljnih sterilizatorjih pri 126° C • Priporočamo vam, da se za nakup satnic dogovorite v okviru čebelarskih društev (ugodnejša cena), po dogovoru pa pridemo po vosek tudi sami • Iz enega kilograma voska izdelamo po dogovoru od enajst do dvanajst AŽ satnic • Cene za predelavo voska v satnice so zelo ugodne • Občasno odkupimo pretopljen vosek • Nudimo satnike vrtane 6x, iimane, zbite • Prevzem starega satja do 31. 3. 1996 • Cena predelave voska v predsezoni (do 31.12.1995) je od 160 do 190 SIT/KG ODPRTO IMAMO VSAK DELOVNIK OD 9. ■ 12. IN OD 16. -18. URE, OB SOBOTAH PA OD 9. - 12. URE. PRIZNANO VZREJALIŠČE MATIC APIS M & D D.O.O. VRHNIKA sprejema prednaročila za kakovostne, izbrane in označene matice kranjske pasme. Konec maja in junija so na voljo čebelje družine na petih, sedmih in desetih satih. • Izdelujemo beljakovinske povnovredne pogače za krmljenje čebel, po želji z dodatkom zdravil - NOVO! - Nudimo vam ves čebelarski repro material. Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo “Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko” leta 1898. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev Slovenije, Cankarjeva 3/il, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 210-992, fax: 126-13-35. Časopis izhaja v Ljubljani vsakega 1. v mesecu in je oštevilčen z zaporedno številko meseca. Časopisni (izdajateljski) svet sestavljajo: inž. Marjan Skok, Stanislav Hajdinjak, prof. Pavle Zaletel, dr. Janez Poklukar, dipl. oec. Aleš Mižigoj. Uredniški odbor sestavljajo: prof. Janez Mihelič, inž. Jože Babnik, mag. Franc Javornik, dr. Janez Poklukar, mag. Mira Jenko-Rogelj, inž. Marjan Debelak in prof. Pavle Zaletel. Glavni in odgovorni urednik: prof. Janez Mihelič. Lektorica: prof. Nuša Radinja. Letna naročnina za nečlane je za leto 1995 2.950,00 SIT. Posamezna številka stane 300,00 SIT. Članarina, skupaj z naročnino za Slovenski čebelar, je 2.550,00 SIT. Člani imajo pravico do enega brezplačnega oglasa do 20 besed v tekočem letu, vsako nadaljnjo besedo pa plačajo po veljavnem ceniku za splošne oglase. Cene reklamnih oglasov: cela barvna stran na ovitku 50.000,00 SIT, v sredini 30.000,00 SIT, pol strani 15.000,00 SIT, četrt strani 7.000,00 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 odstotkov, za 6- do 10-kratno objavo 20 odstotkov, za celoletno objavo 30 odstotkov. Cena splošnih oglasov je 40,00 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Številka tolarskega žiro računa pri SDK v Ljubljani je: 50101-678-48636. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije (22/39-92) šteje mesečnik Slovenski čebelar med proizvode informativnega značaja po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek. Tiska tiskarna GEPARD - PACO, Koper - Ljubljana. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. KJE LAHKO KUPITE STEKLENO EMBALAŽO IN NALEPKE ZA MED Da bi vam olajšali nakup steklene embalaže, smo se dogovorili s čebelarji z različnih območij, da bodo prodajali kozarce za med: - za Pomurje: Medobčinska zveza čebelarskih družin Murska Sobota, vsak torek od 15. do 17. ure, dogovorite se z g. Antonom Štefkom, tel.: (069) 48-265; - za osrednjo Slovenijo: vsak torek med 10. in 18. uro, pokličite g. Davida Ferleta, tel.: (061) 14-29-242 in 14-29-766, Dobrunje; - za Gorenjsko: vsak dan, razen nedelje, od 15. ure dalje pokličite g. Braneta Kozinca, tel.: (064) 733-203, Lesce; - za Podravje: vsako sredo in petek ves dan, pokličite g. Karla Štruklja, tel.: (062) 814-102, Slovenska Bistrica. -za Dolenjsko in Posavje: vsak torek in petek med 7. in 16. uro pokličite g. JožetaTeropšiča, tel.: (068) 73-471, Gorenje Kronovo 7, (Pri Otočcu); Na zalogi imajo kilogramske kozarce z navojem na kovinske pokrove. Embalaže ne pošiljajo po pošti I Zveza ima na zalogi samolepilne etikete za 1 kg in 1/2 kg, kozarce z medom. Naročite jih po telefonu: (061) 210-992, pošljemo jih po povzetju. NOVO NOVO NOVO NOVO ČEBELARJI! Obveščamo vas, da trgovina MEDEX v Krškem ne obratuje več. Za vas in vaše čebelice pa skrbimo v HRASTJU PRI CERKLJAH ob Krki v trgovini “NATALIJA”. Želimo se z vami spoznati in vam prisluhniti. Informacije na telefon (0608) 69 251 Trgovina in okrepčevalnica “NATALIJA" Hrastje 1B, Cerklje ob Krki PRODAJAMO kvalitetne PVC pokrove za kozarce: - pokrov brez navoja, z navojem in s kratkim navojem vse po 7,00 SIT KOVINOPLASTIKA “ALOJZ VONČINA” Godovič 169 Tel.: (065) 78-506