CELJSKI TEDNIK Celje, 15. avgusta 1968 — Leto XXII — St. 30 — Cena 60 pur (din) (jlasilo socialistične zveze delovnega ljudstva OANJIS v CELJSKEM TEDNIKU: stran 4 Mala ankein; Sem in tj« p« Rogadki Slatini Stnin 5 Obrazi: Milena Žagar Stran 6 Prometna akcija: Radar 68 Stran 7 Turitaem t Šaleški doUni Stran 8 DobrodoSU t Ponikvi Stran 9 Šentjur imunuje Stran 14 Izdelan predlo«; resolucije o movoiu Trbovelj v 1969. leta Stran II Delegacija ii francoske občine Avion na obisku v Zagorju Sta^n 12 Med nezaposlenimi največ ljudi bres pokHca Stran 13 O delu Sempetrskega partizana Stran 14 Cene na celjski tržnici Stran 1« Sedem prvih mest Sa Celja«« PREDSEDNIK TITO NA KOZJANSKEM predsednik republike Ti- je bil sredi minulega ^a v tem letu že dru- l^rned nami; tokrat na kozjanskem, v tistem od- klenjenem svetu, kamor JO krivici vsi skupaj pre- dalo zahajamo in premalo gorimo, da bi ondi nekoli- ko drugače steklo življenje. Kozjansko je bilo zaseb- nega obiska dragega gosta jflo veselo, čeprav ljudje niso veliko poprej vedeli ja Titov prihod, se je do- jiala v vseh krajih od Ce- lja dalje zbralo ob cesti reliko ljudi, ki so svojega pr^ednika prisrčno poz- dravljali. Nekaj pred deseto uro v četrtek se je predsednik Tito s spremstvom tovari- šev Sergeja Kraigherja, Mihe Marinka, Lidije šent- jurčeve in drugih ustavil T Kozjem, kjer sta ga v inienu občanov občine Šmarje pri Jelšah pozdravi- la predsednik skupščine občine Beno Božiček in politični sekretar občinske- ga komiteja ZKS Šmarje Darko Vizjak. Pionirji iz Kozjega so izročili pred- sedniku Titu šopek rož. Po izrečeni dobrodošlici so se Tito in gostje napotili pred spomenik padlim na trgu in se poklonili spominu junakov. Gostje in gostitelji so skupno odšli na malico v gostilno Olge Resnik, eno najstarejših gostiln Koz- janskega, ter se tudi zadr- žali v prijetnem pogovoru približno eno uro. Tito in ostali so se do- poldne odpeljali proti Pod- sredi, kjer se je predsed- nik pravtako ustavil pred spomenikom padlih in se pogovarjal z otroci in os- talimi občani, ki so ga prišli pozdraviti. Med svo- jim zasebnim obiskom je predsednik Tito v Treb- čah obiskal tudi domače v hiši svoje tete Ane Ko- stajnšek, kjer sedaj živi njegova sest.^ična Ana Ko- stajnšek. Vesel in nasme- jan je predsednik Tito o- bujal spomine na dni, ki jih je preživljal pri svoji teti. čas pa je neusmilje- no priganjal, kajti pred- sednik Tito se je odločil še za obisk svojega rojstne- ga kraja Kumrovca. Po ko- silu v Kumrovcu je pred- sednik Tito s spremstvom odpotoval prek Bistrice ob Sotli in Bizeljskega do av- toceste in naprej proti Br- du. Že naslednji dan ga je namreč čakala pot v Prago, kjer je uspešno vo- dil razgovore s češkoslo- vaškimi partijskimi vodi- telji. F. KRIVEC DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI ZA POSAMEZNIKE SEDEM PRVIH MEST ZA CELJANE Dva rekorda Marjane Lubej Ce kdo, potem smo lah- ko Celjani več kot zado- roljni z rezultati 24. dr- žavnega prvenstva v atle- tiki za posameznike. To ve- lja tako za rezultate, ki so jih dosegli domači tek- movalci in tekmovalke kot tudi za vzorno organizaci- jo zahtevne prireditve. Na prvenstvu, ki je bilo f soboto in nedeljo ter se ' ponedeljek končalo z aiaratonom in hojo na 20 se je zbralo 336 atle- tov in atletinj iz 45 klu- bov. Tekmovanje je dalo tri "ove državne rekorde, za- nekaj najboljših re- zultatov v letonjem letu niz republiških rekor- Ce pa pri vsem tem "Oštevamo, da je Marja- ^ Lubej dosegla v teku 200 m dva rekordna potem je skupna bi- ^^ — štirje državni re- kordi. Junakinja celotne prire- je bila vsekakor Ce- N^a Marjana Lubej, ki trikrat dosegla naj- rezultate v državi, Jf^ati pa zabeležila v te- r* na 80 m čez zapreke za desetjnko sekim- J Slabši rezultat od dr- rekorda. Tako je potrdila, da je nje- 2 l^didatura za bližnje 1,'^Pijske igre več kot u- ^feljena in da je v taJc- jJ^ormi. od katere lahko j^^kujemo še vrhunske U^apad na državne rekor- w Je napovedala že v te- {j 80 m čez zapreke, k^^je v polfinalu doseg- ^ 10.6 sekunde. Pinal- v tej disciplini je bil za desetinko sekunde slabši. Tak je bil začetek. Toda že v naslednji disci- plini, v teku na 100 m, je tako v polfinalu kot v fi- nalu dosegla oziroma ize- načila državni rekord — 11.5 sekunde. To je bila njena bilanca prvega dne. V nedeljo pa se je izkaza- la še v teku na 200 m. Ta- ko je že v polfinalu pre- magala mejo 24 sekund in dgsegla s 23.9 nov državni rekord. Glede na to, da je tekla brez posebnega na- pora, smo pričakovali v finalu ponovno izboljšanje rezultata. To se je tudi zgodilo. V finalu pa je najboljši rezultat na tej progi postavila za desetin- ko sekunde niže. In tako se novi državni rekord za ženske na tej progi glasi 23.8 sekunde. Marjana Lu- bej je prva Jugoslovanka, ki je 200 metersko progo pretekla bolje od 24 se- kund. Razumljivo je, da je sprejela za uspehe veliko čestitk; svoje zadovoljstvo je izrazila z besedami — srečna sem! (Nadaljevanje na 16. str.) MARJANA LUBEJ —vesel obraz po rekordnem teku. (Foto: AL Božič) SLAVNOSTNA SEJA V ZAGORJU OB SAVI Pregled uspehov in nalog Ob prazniku Zagorja ob Savi.^e bila tu 9. avgu- sta v stekleni dvorani delavskega doma slavnostna seja občinske skupščine Zagorje ob Savi. Sejo je vodil predsednik občinskega zbora Lado Forte. še posebej prisrčno je poz- dravil delegacijo iz pobrate- nega francoskega mesta Avi on, ki jo je vt^l namestnik predsednika občine gospod Andre Apourceau, predsedni- ka republiške konference SZDL Sk)venije in poslanca Zagorja - v republiške zboru Skupščine SR Slovenije, Ja- neza Vipotnika, sekretarja ko- miteja revirske konference ZKS Marijana Orožna, zvez- nega poslanca Tineta Remš- karja in Tineta Kožuha, pred- stavnike Kamniško zasavske- ga odreda in štajerskega ba- taljona, to je obeh partizan- sJdh enot, ki imata domicil v Zagorju ob Savi, prvoborce in preživele udeležence napada na žandarmerijsko postajo pred enaindvajsetimi leti, starše narodnih herojev, pred- stavnike občin Trbovlje, Hrastnik, Domžale in Kam- nik ter druge. Slavnostni govor je potem imel predsednik občinske skupščine Dušan Kolenc, ki je govoril o pomenu dogod- kov izpred sedemindvajsetih let, dalj časa pa se je zadržal tudi pri uspK^hih, ki so jih dosegli v tej revirski ob^i in nalogah ki jih bo treba v prihodi je še hitreje uvelja- viti. Ob koncu govora se je Dušan Kolenc v imenu skup- ščine občine Zagorje ob Sa vi zahvalil vsem občanom, delovnim ljudem zagorske do- line za njihovo sodelovasije na področju komunalne sa- mouprave in za njihovo u- stvarjahio delo v vsakdanjem delovnem procesu pri ustvar- janju novih dobrin, ki so na- menjene vsem. Na predlog pripravljalnega odbora za praznovanje občin- skega pramika je občinska skupščina Zagorje ob Savi na slavnostni seji 9. avgusta sklenila, da bo praznovanje občinskega praznika prihod- nje leto na področju krajev- ne skupnosti Kisovec—^Loke, imenovala pa je tudi posebno komisijo z nalogo, da pri- pravi do ene od naslednjih sej predlog odloka o pode- ljevanju priznanj občanom, delovnim organizacijam, kra- jevnim skupniostim, društvom in družbeno politačnim orga- nizacijam za izredne uspehe oziroma prizadevanja pri de- lu na vseh področjih gospo- darskega in družbenega živ Ijena občine. S seje so predstavniki ob- činskega odbora ZZB NOV odnesli vence na spomenik Revoluciji, na gomili narod- nih herojev Toneta Okrogarja in Ivana Skvanča ter na gro- bove talcev. , Urbančičeva se vrača Nataša Urbančičeva, članica AD Kladivar, ki že nekaj časa živi v Avstraliji, se bo te dni vrnila v do. movino. Na pot bo odšla v soboto, doma pa jo pri- čakujejo v ponedeljek oziroma v torek. Urbančičeva se vrača v domovino tudi zaradi so- delovanja na olimpijskih igrah; je namreč državna rekorderka v metu kopja in je spričo tega poleg IVIarjane Lubejeve med kandidati za Giudad Mesico. OB PRAZNIKU ŠENTJURSKE OBČINE Po poti Kozjanskega odreda Različni so dnevi in dogod- ki^ ki so jih občani izbrali za svoje borbene praznike- Nekateri so se odločili za dneve ustanovitve partizan- skih enot, drugi za datume slavnih bojev; v šentjurski občini pa so za svoj praznik izbrali dan, ko je bila osvo- bojena Planina, tisti kraj, na katerega je vezanih nič koli- ko dogodkov iz revolucionar- nih dni. To je 18 avgust 1944 leta. Planina je tedaj kot eden prvih krajev na širšem celj- skem območju svobodno za- dihala- Takoj so se začale priprave za volitve narodno- osvobodilnih odborov, hkrati pa so začeli ustanavljati i>ar- tizanske šole. Okoli trinajst jih je pričelo z delom in med njimi prva na Henini- še se- daj je znana deklamacija pi- onirja ob otvoritvi planinske partizanske šole: Jaz sem mali partizan iz Planine sem doma, očka moj je tudi partizan, partizana sva oba! Ker močnega in zavednega delavskega razreda na šent- jurskem območju med obe- ma vojnama ni bilo, so se ko- munistične ideje začele širiti tod razmeroma pozno. V gla- vnem so jih prinašali študen- ti- Prva celica KP je bila ustanovljena 1938- leta. Tako je bilo tudi to območje pri- pravljeno na 1941- leto. Kmalu zatam, ko so dese- tega aprila 1941. leta Nemci zasedli Šentjur in ostale kra- je, so se začele tudi akcije osvobodilnega gibanja. To je bilo zbiranje orožja, formi- ranje trojk^ zbor aktivistov v lovski koči na Bohorju ju- nija 1941. leta. Na prve me- sece upora pa je vezaiio tudi delovanje Prve celjske čete ter prihod štajerskega bata- ljona pod vodstvom Franca Rozmana—Staneta- Dogodki se zatem vrstijo s filmsiko naglico. Že 1942- le. ta nastanejo pirve vojaške in politične formacije. Ni na- ključje, da je bila prav oko. lica Planine določena za se. dež pokrajinskega komiteja KP za Štajersko. Manga je {Kvstala središče živahnega političnega dela, ki ga je vo- dil sekretar, Sergej Kraiger. Leto 1942. pa je tudi leto groze, leto množičnih areta- cij, zapiranj v taboriščih in stireljanje talcev- V tem času začne z delom Dušanova teh. nika- Iz prve Kozjanske čete se formira 1944. leta slavni Koz- janski bataljon, še prej pa prihod štirinajste povzroči množično vključevanje prebi- valcev v partizanske enote. Dobi osvoboditve sledijo tež- ke represalije: požigi vasi in močne ofenzive sovražnikovih vojakov- Zato pa 1945. leto prinese drugačno sliko. To je obdobje izredne poživitve partizanskih akcij, politične, ga in gosp>odarskega dela In potem še razoroževanje usta- ških enot- Osmi maj 1945- leta je zno. va lep in svetel dan. Svobo. da. Začela se je nova in dru- gačna borba, začelo se je no- vo življenje, ki se je skalilo v borbi. Zato je 18. avgust ne samo spomin na osvoboditev Planljne, marveč spomin na vse dogodke, ki so spletli mogočno narodno-osvobodiil- no gibanje, spomin na zmago in obveznost, da tudi sedaj v dobi izvajanja gospodarske in družbene reforme, gtremo samo na/rej in naprej, tako kot je šel odred Kozjanski. M- B. VREME 15. DO 25. AVGUSTA od 18. do 22. »vgu- (|j^®estaIno s pogostimi pa- »(•^•»ami in Hivdneje. Poz- * bo vreme izbol.išalo. . dr. v. M. tedenski mozaik »Zadeva Galileo Galilei,« je zapisalo vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, »nima nobene zveze s kontracepci- jo.« članek je izšel spričo očitkov, da je papeževa enci- klika »Humanae Vitae« drugi primer Galilei... Ameriška republikanska stranka je var- no spravila »pod streho« svo- jega kandidata Nizona. V de- mokratskem taboru pa se je pojavil zdaj še tretji kandi- dat — da bi bila zmeda več- ja... Prvi sekretar SED Wal- ter Ulbricht, ki je že drugič v tem mesecu obiskal ČSSR, je dejal: »Na češkoslovaškem je bilo zelo lepo.« Kaj je za- sebno govoril po Bratislavi, časopisi ne poročajo... V Sovjetski zvezi so v zadnjih dneh izstrelili nekaj »vohun- skih« satelitov. Eden izmed njih je ubral drugačno pot kot ostali. Leti čez tisti del Tihega oceana, kjer bodo Francozi v kratkem preizku- sili svojo prvo vodikovo bom- bo. Zanjo se zanimajo tudi Američani, ker so še pred Rusi poslali tja svoj vohunski satelit, človek danes res ni- ma nikjer miru... V Južni Afriki so organizirali mane- vre, pri katerih so sodelovali tudi lovci mirage, ki so niz- ko leteli nad »grmovjem«. To »grmovje«, ki mu Francozi pravijo »maguis«, mi pa po domače »hosta«, je med dru- go svetovno vojno delalo hu- de preglavice nacistom in fa- šistom. Južna Afrika se ne boji nacistov, ker jih je pre- cej na uglednih položajih, bo- ji pa se osvobodilnega giba- nja Afričanov ... Pekinški tisk piše, da so sile Mao Ce Tunga povsod na Kitajskem zmagovite in da so strle sle- herni odpor »revizionistov« in pristašev kitajskega »Hruščo- va« Liu Šao čija. Ker tisk to piše že najmanj leto dni in ker se množijo poročila o krvcLvih spopadih v več kitaj- skih provincah, bo najbrž še precej dolgo pisal o tem, da je sleherni odpor strt... Iz Adis Abebe poročajo, da so pogajanja med Lagosom in docepljeno Biafro spet zašla v slepo ulico. Resnica pa je, da še nikoli niso piHšla iz nje .. . Nastopa vseljudski parlament Delež občine v samoupravnem sistemu - Držav- ljani prevzemamo po Socialistični zvezi družbe- no kontrolo nad delom nosilcev vseh javnih pooblastil Vztrajanje na temeljnih vprašanjih graditve samo- upravnega sistema v komu- ni je nujno tudi zaradi tega, ker ni mogoče pustiti, da bi še naprej olfetajalo nesoglas- je med normativnim in stvarnim. Ce bi takšno stanje še naprej dopuščali, bi to po- menilo, da na tem zelo važ- nem i^ročju nadaljujemo s popolno ločenostjo besed in dela. Zato je tudi tukaj nujna ak- cija Socialistične zveze, ki se mora poslej spreminjati v vsejudski parament, ki se sicer ne upira skupščinam in družbeno-političnim skupno- stim in njihovim politično- izvršnim organom, ki pa ven- dar ni mirnodušen do tiste- ga, kar delajo kot nosilci javnih poobla.stil in družbe- nih funkcij. V sedanjem razdobju naše- ga raisvoja se Socialistična zveza odkrito, iz oči v oči, sooča z delovnimi ljudmi kot nosilci določenih pooblastil. Kajti sedaj ima vsak mož- nost, da izkoristi svoje nag- njenje, znanje in sposobnost za opravljanje družbenih po- slov in funkcij samoupravlja- nja, pri čemer tudi vsak no- si svoj delež odgovornosti. I>a bi bilo uresničevanje samoupravljanja čimbolj učinkovito, državljan se- daj prevzema po Socialistič- ni zvezi družbeno kontro- lo nad delom nosilcev vse javnih .pooblastil. V »vladi« Kot najširša sajnoupravna organizacija celotne družbe, je Socialistična zveza na sa- moupravnem področju delo- vala, vendar ni i>oistovetena z njim. Prav tako se ne ome- juje od nosilcev samouprav- nih pooblastil v tem smislu, da bi želela njihovo spre- membo, oziroma spremembo politične strukture ali ciljev. Zatorej tudi spodbuja na pre mišljanje nedavno izražena misel, da je Socialistična zve za delovnih ljudi Jugoslavije obenem v »vladi« in v »opo- ziciji«. Povedano s klasičnim par- lamentarnim jezikom, je So cialistična zveza res v »vladi« vse dotlej, dokler podpira ti- sto, kar vlada dela v interesu razvoja družbeno ekonomskih odnosov na samoupravni os- novi, in dokler zastopa vse tisto, kar je opravičljivo in koristno. V tem smislu So- cialistična zveza nosi z vlado skupno odgovornost, oziroma prevzema nase del odgovor- nosti. V »opoziciji« Kot najširši samoupravni organizem Socialistična zveza lahko nastopiti tudi kot opo- zicija«. Saj ne bi mogla ures- ničevati svo.je družbene funk- cije, če se v praksi odkrito ne upre vsemu tistemu, kar predstavlja nemarnost, neu- činkovitost, mirnodušnost in neznanje. Zato Socialistična zveza, kot organizacija v »opo- ziciji«, ne želi za vsako ceno strmogljavljanja vlade, saj je tukaj v klasičnem smislu be- sede ni. Toda nujno je tre- ba doumeti, da aktivnost So- cialistične zveze nikakor ne more bifti le v tem, da daje podporo, mnenja, priporočila in opozorila, ki jih največkrat niti ne upoštevajo. Zato sd mo- ra Socialistična zveza priza- devati, da se vsaka javna de javnost odkrito obravnava na njenih tribunah, in da se, če je treba, postavi tudi vprašanje odgovornosti. Pri tem mora Socialistična zve- za izhajati iz stvarnih zahtev državljanov, ki jih svobodno izrazijo na tribunah in v sek- cijah. Vztraja se tudi na utrjeva- nju programov akcij vseh p3- litičnih in samoupravnih in- stitucij, ki imajo pomembne fiinkcije in pooblastila v ko- muni. Socialistična zveza bo te pirograme z vso močjo pod- pirala, toda šele potem, ko jih bodo sprejeli tudi občani. Organizacije SZDL morajo biti usposobljene, da sprem- ljajo uresničevanje teh pro- gramov in akcij in da jih po- magajo uresničiti. D. R. KDO SE OKORIŠČA Z RAZLIKAMI? o nepoštenih odnosih med prodajnimi cenami mesa m nakupno ceno živine smo po- novno poročali v našem li- stu. Podatki povedo, da so bile letos maja cene goveje živine za pribl. 15 odstotkov nižje kot maja lani, cene pra- šičev pa celo za 20 odstot- kov. Cene svežega mesa v nadrobni prodaji pa so se hkrati znižale v istem času samo za 4 procente. To vse prav gotovo ne spodbuja kup- cev k večji potrošnji mesa. Zvezni izvršni svet razmišlja zato tudi o možnosti, da bi odkupnim in mesnopredelo- valnim podjetjem zasegli sred- stva, ki so bila pridobljena na račun pretirano visokih drobnoprodajnih cen mesa. Katoliškega duhovnika PAULA WEIRA, 31, (na sliki) iz North Cheama v Surreyu na Angleškem je south. warški nadškof monsignor Cowderoy razrešil vs(^l dolžnosti v tukajšnji cerkvi Sv. Cecilije, ker se ni strinjal s papeževim poveljem o kontroli rojstev Telefoto: ipj TELEGRAMI LOS ANGELES — V tem kali- fornijskem velemestu so mobilizi- rali vse policijske sile po silovitih nemirih v črnskih četrtih, kjer so bile v zadnjih dneh ubite tri ose- be, 44 pa jih je bilo ranjenih. MADRID — V Španiji se stop- njuje teror proti Baskom, narod- nostni manjšini na severu države ob Biskajskem zalivu, ki se je zmeraj borila za svoj jezik in na- rodnostne pravice. Med državljan- sko vojno so bili Baski opora re- publikanskega režima, ki se je boril proti Francu. SANA — V Jemenu in Južnem Jemenu, nekdanjem adenskem pro- tektoratu, se čedalje bolj vmešava Saudska Arabija, ki bi rada okre- pila svoj vpliv na jugu Arabske- ga polotoka. V zadnjih dneh je naše in svetovno časopisje pisalo tudi o dveh jugoslovanskih pilo- tih, ki so jih zajele uporniške si- le v Južnem Jemenu. NEW YORK — ZDA so pove- čale bombardiranje Severnega Vi- etnama, odkar je predsednik Johnson 31. marca izjavil, da ga bodo zmanjšale. SPLIT — Ameriški uradni krogi še vedno molčijo o vzrokih skriv- nostnega trčenja ameriške atom- ske p<^momice ob našo ladjo na Atlantiku. TEL AVIV — Dve sirski vojaški letali tipa MIG-17 sta preleteli iz- raelsko mejo in pristali na izra- elskem ozemlju. Izraelci še niso povq^ali, ali sta morali letali zasilno pristati ali sta morda pi- lota dezertirala. tedenski zunanjepolitični pregled TITO V PRAGI Samo tisti, ki so bili tam, so laliko občutili vso veličino spre,iema, ki so ga Pražani priredili Titu. Pisana beseda lahko samo medlo izrazi tisto resničnost, ki jo je gledalec telei'izije vsaj zaslutil. Tita so sprejeli kot junaka, prijatelja in somišljenika. Že pred obi- skom je svetovni tisk — z iz- jemo nekaterih socialističnih držav — napovedoval, kako veličastno bo Praga sprejela Tita. Toda sprejem je preko- sil vsa pričakovanja. To je bil četrti Titov obisk na Češkoslovaškem. Prvi »obisk« je trajal dve leti, ko je naš predsednik delal tam pred prvo svetovno vojno. Drugi uradni obisk je bil od 21. do 24. marca 1!)46. Tretji obisk pa leta 1965. Ko so Pražani in vsi Cehi in Slovaki pozdravljali to pot Tita, so dobro vedeli, kakšno stališče je zavzemala in za- vzema Jugoslavija v njihovem boju za nacionalno jieodvis- nost in pravico, da si izbirajo svojo pot v socializem. Brali so, kaj je pisalo jugoslovan- sko časopisje v najbolj kritič- nih trenutkih julija in avgu- sta. Hkrati pa so se spomi- njali, da je Jugoslavija pod Titovim vodstvom pred dvaj- setimi leti tudi začela boj za pravico do lastne poti. Srečanje med Titom in ju- goslovansko partijsko delega- cijo na eni strani in vodite- lji KPC na drugi je rodilo ti- ste sadove, ki so jih vsi pri- čakovali. Naše partijsko vod- stvo je izreklo vso podboro boju češkoslovaškega vodstva in ljudstva za neodvisnost in podprlo razvoj demokratiza- cije v CSSR. Poudarilo je so- lidarnost socialističnih dežel v boju proti imperializmu. Skupno sporočilo tudi vsebu- je napoved tesnejšega sodelo- vanja. Obisk je po pravici zbudil izredno zanimanje po vsem svetu in o tem tudi pričajo številna poročila posebnih do- pisnikov iz Prage kakor tudi komentarji tiska, radia in te- levizije. Vsi ugotavljajo, da Praga od dneva osvoboditve leta 1945 ni doživela kaj ta- kega. ^ zdaj prihajajo na jugo- slovansko veleposlaništvo v Pragi pisma in brzojavke po- sameznikov in organizacij' Ti- tu. V njih je izraženo vse ti- sto, kar so Čehi in Slovaki ču- tili v zadnjih dneh. Ta pisma so izraz najčistejših in naj- bolj vzvišenih čustev, ki jih en narod lahko goji do dru- gega. In to je najlepše, kar je obkrožalo našo delgaciji med kratkim delovnim oi skom v bratski prestolnici. Prejšnji teden so delegati republikanske stranke na kon. venciji stranke v Miami B» chu na Floridi izvolili za sv» jega predsedniškega kandid* ta na volitvah 5. novembra It tos Richarda Nixona, nekdt njega podpredsednika poii Einsenhowerjem, in politiki ki je leta 1960 za las izgubS tekmo z Johnom Kennedvjeii Njegove izvolitve ni nihče' Ameriki sprejel s posebni« navdušenjem. Ljudje so se it sprijaznili s tem, da se bo.olletju ni Slovenije prizadela nobena hujša epidemija. Nekaterih nalezljivih bo- lezni je manj kot prejšna leta. Pr- vič po več letih je zdaj manj pri- merov nalezljive zlatenice. Največji uspeh smo dosegli pri preprečeva- nju oslovskega kašlja. Prej je let- no obolelo za to boleznijo do se- dem tisoč otrok, odkar pa cepimo širok krog otrok, se je število te bolezni skrčilo na kakih 300 pri- merov letno, številni pa so prime ri mumpsa, ki mu včasih sledi me- ningitis, na srečo le v lažji obliki. IZSELJENCI NA IZLETIH — Skupina slovenskih izseljencev iz Clevelanda potuje ta teden po Slo- veniji. V ponedeljek so bili na O- točcu, v torek v Bohinju in na Ble- du, v sredo v Mednem, v četrtek gredo v Velenje, v petek pa na Vrhniko in Postojno. TISOČ VILIČARJEV — V Li tostroju so te dni izdelali tisoči viličar. Ta tovarna izdeluje samo večje viličarje z nosilnostjo več kot 2000 kg. 42TISOČTONSKI ORJAK — Ladjedelnica »3. maj« na Reki je izdelala za »Indijsko brodarsko družbo« 42-tisočtonsko ladjo za pre- voz razsutega tovora. To je že tret- ja ladja iz te serije, ki so jo izde- lali v reški ladjedelnici. Dolga je 193, visoka i>a 16 m. TRIJE TV PROGRAMI — Črna gora je v Jugoslaviji edino območje, na katerem gledalci lahko sprem- ljajo kar tri televizijske programe — domačega in dva italijanska. KARAVANA PRIJATB«JSTVA — Na češkoslovaško bo 10. sep- tembra odpotovalo kakih 500 ude- ležencev karavane prijateljstva Ju- goslavija — češkoslovaška. V kara- vani bodo v glavnem bivši jugoslo- vanski učenci in študentje, ki so se po voj#ii šolali na češkoslovaš- kem. H POTRES V SARAJEVU — V četrtek, 8. t. m. zjutraj sta Sarajev- čane vznemirila dva potresa 4. stop- nje. škode ni bilo, vendar pa so se mnogi ljudje umaknili iz hiš in tudi iz mesta. NEURJE V TITOGRADU Prejšnje dni so bile marsikje v državi nevihte. V Titogradu pa je divjalo v četrtek 8. t. m. takšno neurje, da je voda zalila mnogo sta- novanj in lokalov. Mesto je bilo nekaj ur brez vode in elektrike. DOLENJSKI LIST TEDNIK 2 Blliže gospodarstvu prinaša zakon o ugotavljanju in delitvi do- Ijodka - Novi zakon zajema vse samostojne gi^ganizacije združenega dela, ne glede na vrsto jgjavnosti - »Ekstra« dohodek, ki ni posledica ^gla, naj bi zajemali s posebnim obdavčenjem in na podlagi posebnega zakona »vezna skupščina je konč- sprejela novi zakon o do- i^jjiju in delitvi dohodka v jovniii organizacijah. O ma- Ltevem zakonu je bila pri tako široka javna raz- "fjva i" rekdokdaj so bili podarstveniki tako enot- [f misli, da je tak zakon reben. Ta zakon je bil v leto dni, njegov načrt so uravnavali v zbornicah in ^ikatih, neštetokrat pa so njem razpravljali tudi v ^upščinskih telesih. pr^a od mnogih novosti v jjBi zakonu je ta, da se zakon jjnaša na vse »samostojne or- ^izacije združenega dela, jfjlede na vrsto dejavnosti«, pggebni odstavek v zakonu jedvideva, da se od tega pra- pla lahko odstopi tedaj, ko L za delovne organizacije, ki ukvarjajo z družbenimi jejavn'>stmi (izobraževanje, flianost, kultura, zdravstvo). V teh primerih bo treba spre- jeli posebni zvezni ali repu- iilišlci zakon. Doslej je en zakon o dolo- ^nju in delitvi dohodka ve- ljal za gospodarske organiza- jje, drvigi pa za negospodar- ske dejavnosti. do dogovorile posamezne de- lovne organizacije, njihova poslovna združenja, sindikati imlitzivršini organi družbeno-po- litičnih skupnosti. Vse kaže, da bo to pomagalo odpraviti anomalije v delitvi po delu. Ti samoupravni dogovori mo- rajo bibi prostovoljni in bodo veljali le tedaj, če jih bodo sprejeli oi^ani tistih delovnih organizacij, ki so ta spora- zum sklenile. Obenem dobijo družbeno- politične skupnosti pravico, da sprejmejo ukrepe, ki bo- do družbeno usmerjala deli- tev dohodka, da bi se tako odpravile tiste razlike v oseb- nih dohodkih, ki niso posle- dica dela. S tem bo omogo- čeno zajeti »ekstra« dohodek. Posebej, na primer, se ome- nja možnost, da se ekstra do- hodek odvzame s progresiv- nim obdavčenjem osebnih dohodkov, kar bi se predpi- salo s posebnim zakonom. Sredstva, ki se bodo zbrala s prOigresivnim obdavčenjem osebnih dohodkov, pa ne bo- do mogla biti porabljena za proračunske izdatke. Š. V. po deveti seji centralnega komiteja zkj Najbolje je še vedno v občini v predstavniških organih je iz leta v leto manj neposrednih proizvajalcev, mladine in žensk, pravtako pa je premalo delavcev v raznih konferencah Zveze komunistov — Pred kongresom ZK je treba uresničevanju načel kadrovanja posvetiti vso skrb in imeti tanek posluh za vsa taka vprašanja Na deveti seji CK ZKJ so sprejeli tudi resolucijo o najvažnejših na- logah Zveze komunistov na podro. čju kadrovske politike. V tem dokimientu. ki ga je na- ša javnost željno pričakovala, je poudarjeno, da so najpopoldne ne bi blo koncertov, ki so ze- lo kvalitetni, bi bilo v Roga- ški Slatini zelo pusto. Tako pa £?edimo v parku, beremo časopise in knjige in posluša- mo igranje orkestra.« je pri- povedala Deleeuwejeva prija- teljica. »Sicer i>a bo osem dni kar hitro minilo in treba se bo vrniti. Več bi morali poskrbeti za zabavo gostov. Posebno poleti pogrešam več nastopov kultumo-zabavnih skupin.« Tako štirje turisti o Rogaški Slatini, sebi, življenju, zabavi, skratka o vsem. Bil je pravi mali mozaik različ- nih želja, različnih pripovedi, različnih razpoloženj, različnih opažanj. Deset oči eno stvar desetkrat različ- no vidi. Deset ljudi o eni stvari različno misli. Vsi pa so si edini v tem, da se bodo v Rogaško Slatino še vračali. Kdor samo enkrat okusi mir tega čudovitega turističnega kraja, ga ne more več zapustiti. Vrača se. Ce ne redno pa vsaj občasno. Prihajajo pa tudi novi in dober glas o znanem zdraviliškem kraju se širi. In ved- no se bo še širil... T. V._M. B. Zanje poletje ni počitek V teh poletnih mesecih se velikokrat opravičujemo s »I>asjo vročino«, z dopustni- škim razpoloženjem — delo pa odlagamo na »znosnejše dni«. Tu in tam tarnamo tudi o kulturnem mrtvilu, ko pa ga imamo, ga večkrat ne zna- mo do kraja izkoristiti. Pri- spevek nekega društva je, v mislih imamo kulturno dru- štvo, k splošno kulturnem po- slanstvu je skoraj vedno več- ji od njegovega vrednotenja in cenjenja, pa naj bodo po- kazatelji taki ali taki. Hoče- mo reči, da kulturno prosvet- na društva tudi v poletnih me- secih ne spijo in se ne okle- pajo v zimsko-sezonske me- sece. Prizadevni kulturno prosvetni delavci tudi zdaj ne mirujejo. Na sporedu so gostovanja doma in v ino- zemstvu, urejujejo se organi- zacijsko tehnična vprašanja, pripravljajo se na novo se- zono — skušajo urediti kul- turne domove- Radi bi si ust- varili znosnejše pogoje dela, da bi se mogli posvetiti ka- kovostnejšemu stroKovnemu delu, ki pelje k novim uspe- hom. Letos je bilo veliko govora v vzdržeanju kulturnih do- mov- Občinski svet ZKPOS Celje je izdelal analizo st-a- nja, potreb in ostalih pokaza- teljev, ter ugotovil zaskrblju- joče podatke: — za najnujnejša popravila bi rabili 17 milijonov S di- narjev, — lastniški odnosti marsi- kje niso urejeni, ta^ko, da si niso na jasnem kdo naj sploh vzdržuje in urejuje propada- joče prostore, — 3 milijone Sdin bi rabili, če bi hoteli redno vzdrževati urejene prostore, katerih vred- nost trenutno znaša 380 mili- jonov S dinarjev. Letos smo uspeli dobiti iz občinskega proračuna 3 mili- jone S dinnarjev — malo, vendar tudi to kaže na boljše čase. Posebna postavka v ob- činskem proračunu se bi morala v prihodnje krepko povišati, če bi želeli nadok- naditi vse zamujeno- Skoraj polovico sredstev (letošnjih 3 milijonov) je Svet za kulturo in znanost odobril na predlog Obč. sveta ZKPOS — prosvetnemu dru- štvu »D Hriberšek« iz šmart- nega v Rožni dolini. Ta od- ločitev ni bila brez osnove, kajti nihče ne bo nikoli mo- gel izračunati vseh opravlje- nih prostovoljnih ur, ki so bile v ta namen že opravlje- ne. Več kot 20-000 kom. ope- ke že imajo, tudi ogromno porcijo volje in pripravljeno- sti. Nimajo pa navade nekaj zahtevati, dokler se sami ne pokažejo — s svojim delom in uspehi. Radi bi imeli druž- beni center — pod eno stre- ho: pisarno krajevne skupno- sti in KO SZDL, prostor za sestanke, predavanja in klub- ske večere, dvorano za kino in dramske prireditve, pošto in knjižnico ter vse drugo. Res, lepa zamisel, ki pa žal ne bo izvedljiva, kajti pr;. šmartinčani zadevajo na no nove in nove težave^^' brali so si skromnejšo uresničljivo varianto. bodo z delom — dokler^ denar. O vsem tem so se ^^^ vorili na nedavni seji. tinčani se ne izgovarjajo pasje dneve in ne odlaojJ delo na jutri. " POHIŠTVO za vsako stanovanje za vse potrebe ik za vsak okus n a kredit ^ brez pologa in brez porokov 0 brezplačna dostava na dom vsi kupci pohištva bodo vkuucenl v žrebanje nagrad v drugem polletju 196« S ŠIPAD Ne čakajte na zadnji dan Smo na pragu novega šol- skega leta. Smo pred dogod- kom, ki za mnoge otroke pomeni življensko prelomni- co, za druge pa nadaljevanje obveznosti- Kot vse kaže se na začetek šolskega leta pripravljajo le v šolah, kjer zdaj s pospeše- no naglico čistijo učilnice in druge prostore ter v knjigar- nah- Kratek obisk v treh celjskih knjigarnah in papir- nicah je opozoril, da so se njihovi kolektivi resno Lotili dela in se pripravili tako, da pozneje ne bodo imeli zadreg. Zaloge šolskih knjig, zvezkov in drugih potreščin so velike- Zal pa se bo tudi letos zgodi- lo, kot že nič kolikokrat do- slej, da bodo mnogi učenci osnovnih in dijaki srednjih šol zaman spraševali po ne- katerih knjigah. Kot pri nas radi delamo, je tudi letos ne- kaj šolskih knjig še v tisku- Nekateri sicer pravijo, da bedo do začetka šolskega le- ta na voljo, toda praksa go- vori, da je bolje biti v teh primerih previdnejši- Pa ne samo to — v knjigarnah še zdaj nimajo uradnih obve- stil o obveznih šolskih knji- gah za posamezne šole in razrede. Tudi ta zamuda opozarja na napako, ki bi se ne smela dogajati, zlasti pa ne ponavljati- Ce lahko na primer v sosednji republiki, pa tudi v Bosni in Hercego- vini (bržkone pa še kje) že pred zaključkom prejšnjega šolskega leta objavijo seznam šolskih knjig za naslednje šolsko leto, potem se vpra- šujemo, zakaj tega pri nas ni mogoče napraviti. Pri vsem tem pa ne gre samo za knjigo, marveč tudi za druge šolske potrebščine- Če- tudi si vsi skupaj želijo, da bi dosegli ustaljenost tudi na tem področju in da bi prene- hali s prepogostim menjava- njem obveznih šolskih knjig, se to ne zgodi- Vprašujemo zakaj? Knjigarne in papirnice so pripravljene, otroci in njihovi starši pa, kot po navadi, ča- kajo na zadnje dni. To ni prav! Zdaj je namreč dovolj časa in dovolj priložnosti, da lahko v miru izberejo tisto, kar bodo morali kupiti tudi prve dni septembra- V teh dneh bi se lahko s proda- jalci v papirnicah in knji- gamah mimo pogovorili o vsem, pozneje pa bo takšna gneča in naglica, da se tudi v knjigarnah ne bodo mogli posvetiti potrošnikom s takš- no pozornostjo, kot se lahko sedaj. Zato samo en nasvet v vaše dobro — obiščite knji- garne in papirnice že zdaj in ne bodite med tistimi, ki bodo prve dni septembra de- lali dolge kolone pred knji- garnami in gnečo v njih- M. B. Piska, piska, nihče pa ničesar ne ukrene Noč za nočjo, dan za dnem Se periodično oglašajo piska- joči glasovi v različnih vi- šinah in odtenkih- Nekatere to šumenje skoraj ne moti več, zaziblje jih celo v glo- boko spanje. Ta »melodija« nas spominja na bližnje leta- lišče, kjer vzletajo in prista- jajo največja reaktivna letala, daje ti občutek resnične »a- tomske štimunge«- Spoštovani poslušalci, gotovo ste uganili, o čem je pravkar tekla bese- da — o celjski Cinkarni. Res je, da moramo biti nestrpni in uvidevni do naših gospo- darskih organizacij, zlasti zdaj v reformnem času; res je tudi, da naši ljudje voljno prenašajo marsikatero nepo- trebno nevšečnost s povsod znano voljo in ptorpežljivost- jo; tudi to je res, da nam je Cinkarna že velikokrat ob- ljubljala vse mogoče, toda ve- liko je bilo govorjenega, a malo storjenega- Ni dovolj, da imamo najslabši zrak da- leč naokrog, zdaj smo še do- bili šumenje, ki je podobno zvoku ob vzletanju raket. Morda Celjani v centru mesta ne čutijo in zato tudi ne po- stavljajo tega vprašanja na dnevni red Zbčrov volilcev ali celo Skupščine, od Trnovelj, Bukovžlaka, Teharja, ZaČrtela in ostalega severovzhodnega predela mesta, tako vsaj kaže precej dolga pot. Ce nekdo ponoči zapoje pesmico, ali malo preglasno hodi ponoči domov — takoj kali nočni mir in mora pred sodnika za prekrške- Prav tako se zgodi tistemu, ki pe. Ije po ulici brez glušnika izpušni cevi na svojem mo tomem vozilu. Vsi ti ukrepi govorijo v prid mirnega po čitka delovnega človeka — i prav je tako. "Samo po sebips se vsili vprašanje: ali je a kdo vprašal odgovorne v cel}, ski Cinkarni, kje imajo gluš- nik za šobe, skozi katere uha- jajo odvečni plini in pare. J« že kdo šel za to k sodniku za prekrške? želimo, da bi se to činv prej uredilo- Vse pa kaže ni to, da bodo volilci s tega po dročja o tem še spregovorili ŠTEFAN 2VI2EJ (Ne)uvidevnost Prišla je v uredništvo vsa obupana, prestrašena in nemirna. Ko je začela pripovedovati svojo zgod- bo, se je je po vsem tele- su polotila tresavica in ne- kajkrat je morala prene- hati, da je lahko znova nadaljevala ... Visoka, močna ženska srednjih let, ki so jo za- radi prestanega gorja živ- ci že pred leti pustili na cedilu, še danes ni našla miru, i>a čeprav so jo v njenem delovnem kolekti- vu šteli med najbolj prid- ne delavke, čeprav vsako novo razburjenje hudo škodi njenemu zdravju in čeprav — ima pravno vse možnosti, da si spodobno uredi svoje življenje. Marija Kotur pravi, da je žrtev svojega bivšega moža Bogdana Koturja, ki se je od njega ločila pred dvema letoma. Dotlej sta prebivala v 84 kvadratnih metrov velikem stanova- nju r^ Tomšičevem trgu. Po razvezi zakona je posta- la nosilec stanovanjske pravice Marija Kotur. »Vendar v njem nisem mogla ostati. Moje življe- nje je bilo v preveliki ne- varnosti. Vedno mi je gro- zil in me napadal,« pripo- veduje tresočih se ust in solznih oči. Preselila se je v samski dom železarne v štorah, v stanovanju pa je ostal biv- ši mož. življenje v sam- skem domu pa po pripo- vedovanju Marije Kotur ni primemo za starejšo, invalidsko upokojeno žen- sko. Zato je začela pisati prošnje, pritožbe, hodila je od urada do urada, da bi ji omogočili, da stano- vanje, ki je nanjo zapisa- no, zamenja za kakšno manjše. »Toliko je družin, ki se stiskajo kje po kle- teh ali pKKistrešjih,« pravi Marija Kotur. »Tu pa je na razpolago veliko dvo- sobno stanovanje, ki vanj pride, kadar se mu zljubi, moj bivši mož, ki do sta- novanja nima nobene pra- vice. Celo zamenjati ga je že hotel, čeprav bi to lah- ko storila samo jaz; na lastno pest pa hoče pro- dati tudi zemljišče v Šent- jurju ter nedograjeno hi- šico, katere solastnica sem...« Da bi pomagali razrvani ženski in morda res še kakšni družini, smo tiidi mi poklicali pristojnega referenta na občinski skupščini. Poznal je zade- vo in se tudi on strinjal s tem, da bi Marija Kotur res zaslužila boljše živ- ljenje. »Toda,« je dejal, »če ho- čemo stanovanje na Tom- šičevem trgu tudi dejan- sko izročiti Mariji Kotur — pravno je stvar tako urejena — in ji s tem tudi nuditi možnost, da stanovanje kasneje zame- nja, je treba najti sobo za njenega bivšega moža. To- da ob tem, ko je toliilso pridnih ljudi in družin, ki bi veliko bolj zaslužili streho nad glavo, je to ze- lo teako...« Morda je to res. Toda, ker je težko najti sobo za Bogdana Koturja, je neiz- koriščeno 84 metrov veli- ko družinsko ' st^ovanje; neka uboga, bolna ženska je na koncu svojih mo^ in njen otrok je v reji, ker zaradi materialnih sta- novanjskih razmer in bo- lezni ne more živeti P^ njej. Tu ni logike. Ali P® je žalosten primer spet do- kaz življenjske resnice, da najboljši običajno vedn<' krajši konec potegne?! SOSED SOSED0... TEDNIK 4 25. in 20. av^usla 1968 LICITACIJA pri CARINARNICI LJUBLJANA ^^riaiirnica Ljubljana bo prodajala 25. iii 26. avifusta 196« torna vozila in ostalo bla;;o in to: motorna vozila 25. avgu-sta, ,i\o blago 26. avgusta 1968 od 8. ure dalje v prostorih carinar- I jiibljaiiu, Šniartinska 15J a — Javna skladišča. Ojfled blaga za prodajo bo v petek 2.S. avgusta od 9.—13. ure y soboto 24. avgusta od 9.—13. ure in od 14.-17. ure v pro- iJorih carinarnice. motorna VOZIL.4 Začetna cena J osebni avto Opel Kapitiin, letnik 1960 v voz. stanju 8.200 , osebni avto Opel Kadett — Cavavau, letnik 1964. v nev. st. 7.900 J osebni avto Citroen ID 19. letnik 1959, v nevozn. stanju 7.600 J osebni avto Opel rekord, letnik 1963/64, karamboliran 7,200 5 osebni avto Volksuagen, letnik 1961/62, nekompleten 6.700 J osebni avto B!VIV\' 1500, letnik 1963, karamboliran 6.600 , osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran 6.600 jI osebni avto Opel Rekord, letnik 1963, kaiamboliran 6.500 « oseb?ii avto Opel Rekord — Caravan, letnik 1961, motor razstavljen 6.20tf jj osebni avto Citroen ID 19, letnik 1958, nekompleten 5.900 „ osebni avto Alfa Romeo — Šport, letnik 1959, delno zgorel 5.900 osebni avto Mercedes 190 D, letnik 1959, karamboliran 5.900 13, osebni avto Opel Rekord, letnik 1962, nekompleten 5.500 H. osebni avto Peugeot 403, letnik 1964, v nevozn. stanju 5.300 15 osebni avlo VVV, letnik 1962, karamboliran 5.300 16, osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1967, karamboliran 5.300 i:, osebni avto VW, letnik 1962, karamboliran 5.300 18, osebni avto Ford Taunus 12 M, v nevozn. stanju 5.300 19, osebni avto Mercedes Benz 220 S, letnik 1962, karamboliran 5.200 % osebni avto NSU Prinz, letnik 1963, karamboliran 4.900 !1. osebni avto Rambler, letnik 1958, karamboliran 4.900 w, osebni avto Opel Rekord — Caravan, letnik 1962, karam- boliran 4.900 B, osebni avto Opel Rekord, letnik 1959, v nevoz. stanju 4.700 54. osebni avto VVV, letnik 1958, v nevoznem stanju 4.600 K, osebni avto DKW, 1000 S, letnik 1962, karamboliran 4.600 !(. osebni avto Renault Florida, letnik 1964, karamboliran 4.600 Tu osebni avto Simca, letnik 1959, v nevoznem stanju 4.600 osebni avto Opel Rekord, letnik 1962, karamboliran 4.300 29. osebni avto Renault Dauphine, letnik 1959, v nevozn. stanju 4.300 30. osebni avto Combi-bus Ford, letnik 1960, karamboliran 4.200 31. osebni avto Opel Rekord, letnik 1961, karamboliran 4.200 32. osebni avto VW 1500, letnik 1963, karamboliran 3.600 53. o.sebni avto Mercedes 180 D. letnik 1938, karaniiioliran 3.500 34. osebni avto Pontiac, letnik 1964, karamboliran 3.400 35. o.sebni avto Opel Caravan, letnik 1957, karamboliran 3.400 36. osebni avto Opel Rekord, letnik 1961, karamboliran 3.400 37. osebni avto Opel Rekord, letnik 1962, karamboliran 3.300 38. osebni avto Peugeot 403, letnik 1960, karamboliran 3.300 39. osebni avto Fiat 1100, letnik 1958, v nevozn. stanju 3.200 o.sebni avto Renault Dauphen, letnik 1958, v nevozn. stanju 3.200 «. dostavni VVV Combi, letnik 1954, karamboliran 3.200 42. osebni avto VVV, letnik 1961, karamboliran 3.100 fi. osebni avto VVV, letnik 1954, zgorel 2.900 H. osebni avto Opel Rekord, letnik 1963, karamboliran, 2.600 (5. osebni avto Škoda Oktavia, letnik 1959, karamboliran 2.600 *. osebni avto DKW Junior, letnik 1961,. karamboliran 2.600 n. osebni avto VVV, letnik 1949, karamboliran 1.900 osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1962, nekompleten 1.300 iS osebni avto Adler Junior, letnik 1938, v nev. stanju 900 » osebni avto letnik 1957, nekompleten 900 51 motorno kolo — moped MOTOBI, letnik 1967, nevozen 1.600 a motorno kolo — moped MOTOCIMATI, letnik 1967, nevozen 1.600 8 motorno kolo — moped MOTOBI, letnik 1967, nevozen 1.600 motorno kolo Puch, letnik 1959, v nevozn. stanju 1.100 »S- motorno kolo — Moped KTM, letnik 1960, v nevozn. stanju 900 * moto.no kolo Vespa Piaggio, letnik 1959, v nevozn. stanju 700 , fONOVNO NA LICITACIJI: ^ osebni avto VVV, letnik 1955, v nevoznem stanju 6.200 osebni avto Simca, letnik 1965, v nevoznem stanju 6.000 ® osebni avto VVV Combi, letnik 1958, v nevozn. stanju 5.900 * osebni avto Škoda Popular, letnik 1963, karamboliran 5.000 " osebni avto VVV Combi, letnik 1954, v nevozn. stanju 4.900 ® osebni avto Chevrolet, letnik 1964, karamboliran 3.300 " osebni avto Simca Aronde, letnik 1959, nekompleten 3.300 ^ osebni avto Ford Taunus 12 M, letnik 1953, karamb. 3.200 ^ osebni avto Simca, letnik 1956, karamboliran 2.900 JI osebni avto NSU Prinz, letnik 1960, karamboliran 2.700 ^ osebni avto Alfa Romeo Dauphine, letnik 1960, karamb. 2.600 * osebni avto DKVV 3=6, letnik 1956, nekompleten 1.500 * niotorno kolo BMVV 250, letnik 1953, v ne\ozn. .stanju 1.500 I® osebni avto Opel Rekord, letnik 1961, karamboliran 4.600 ^ Osebni avto VauxhaU Cresta, letnik 1960, karamb. 3.400 " osebni avto VVV, letnik 1952, nekompleten 2.300 ^ osebni avto škoda 1201, letnik 1957, v nevozn. stanju 1.900 BLA(iO jI'"fu.silni stroj za avtomobilske osi (motorne) rabljen 24.000 ' ^''oj za izkopavanje krompirja, rabljen 900 ^ ostalo blago (motorji za tov. in osebne avtomobile, avtodeli, kolesa, tehnični predmeti in tekstil). ^ll^vico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled, vplačati kav- D,- T višini 10 °/o od začetne cene v carinarnici Ljubljana, a za- podjetij tudi pooblastilo. Id V informacije o licitaciji se dobijo od 19. 8. 1968 dalje po 316-588 — carinarnica Ljubljana. SpLsek ostalega blaga za ^J® bo izobešen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. razpisuje carinarnica Ljubljana zbiranje pismenih l»»o 1 za prodajo 2514 kom. raznep orodja (strojnega) za izde- "'oje strojev ter večjo količino rezervnih delov za pisalne H,5^,»namke Alpina. Skupna teža rezervnih delov in orodja je i«v Najmanjši znesek ponudbe za celotno količino je Ndinar- Ponudbe v zaprti kuverti z oznako »ALPINA« je po- •^nC^Oostaviti carinarnici Ljubljana do 25. 8. 1968. — Komisijsko kuvert bo 27. 8. 1968 ob 10. uri. ^ IZ CARINARNICE UUBLJANA CVETJE PO DOPUSTU čeprav dopust navadno ni daljši od dveh tednov, se ob našem povratku nudi ob po- gledu na cvetlične zabojčke na oknih ali balkonu kaj kla- vrn pogled. Nič več nd bo- hotnega cvetja; le tu in tam kak ovet pettmije in prav ma- lo cvetnih p>opkov, zato pa toliko več semena. Kaj sto- riti? Predvsem je treba takoj porezati vse semenčne nastav- ke. Vsaj polovico predolgih poganjkov petunij je potreb- no skrajšati, da lx) prosto- ra za nove poganjke od spo- daj. priporočljivo je zalivanje z zelo razredčenim fosfomim gnojilom, in sicer vsak drugi dan. čez dva tedna so tu že novi ovetni poganjki in tudi cvetje. Tedaj prirežemo še vse ostale predolge poganjke, ki jih ob prvi pomladitvi ni- smo porezali. Petunije bodo spet bohotno cvetele do zi- me. SEPTEMBRA ' V DOLOMITE Upravni odbor bortikultUT- nega društva Celje je med drugim razpravljal tudi o naslednjem potovanju za čla- ne, ki se bo začelo 6. septem- bra v Dolomite in bo trajalo 3 dni. Relacija je Celje—Cor- tina — Merano — Trento — Sirmione —- Verona — Pado- va — Trst — Celje. Stroški potovanja znašajo 300 N din na udeleženca. Prijave zbira Prane Budih v pisarni Avto- motor Celje. POLETNO CVETJE Cvetlice v lončkih in zabojč- kih je treba poleti izdatno zalivati, vsak teden pa tudi dognojevati. V tem času je priporočljivo vsaditi podtak- njence pelargonij, fuksij in drugih trajnic. Gladijole in da- lije še potrebujejo dodat- nega gnojenja. NAGRADE TREM ŠOLAM čeprav letos ni bilo razpi- sano posebno tekmovanje šol v urejanju okolice, bo komi- sdja HD nenapovedano obi- skala šole in ocenila njihovo dejavnost na t«m področju. Nagradili bodo vsaj 3 šole. Denar za nagrade so že oblju- bili CZT in DPM, od TIS pa še pričakujejo odgovor. ZA LJUBITELJE NARAVE ANTHURIUM Spada v družino kačnikov, iz katere izhajajo minogi, za vrtnarje pomembni rodovi. Philodendron, Monstera, Dif- fenbachia, Calla so najožji so- rodniki flamingovcev. Družino kačnikov z lahkoto spozna- mo po razcvetju. Cvetovi so drobni, komaj spoznavni, be- tičasto nanizani vzdolž cvet- nih pecljev, obdani s skup- nim cvetnim odevalom v ob- liki ščitnega lista. Ta je pi-i Philodendronu in Diffenbachii povsem neznaten, zato je cvet- je brez okrasne vrednosti, škmiclji in flamingovci pa so postali ravno zaradi lepo razvitih in obarvanih ščitnih listov tako pomembne vrtnar- ske rastline. V tropskih gt 12 let je vodila gospodinjsko šolo. kadar pa je prosvetno sli gasilsko društvo priprav- ljalo igre, je bila vedno režiser teh iger. Ljudje so jih nava.dno z veseljem sprejemali. Leta 1941 je okupator za dalj časa za- vrl njeno delo. Nemci so jo kot simpatazerja KP aretirali in zaprli v ma- riborske zapore, od koder so jo izselili v Užičko Požego, kijer je ostala vse do osvotocditve. Na kraj in prebivalce, od koder je bila izselje- na, se je tako navezala, da se je po osvoboditvi ponovno vrnila. Znova je začela delati in iz teme- ljev graditi pretirigano kul- turno in prosvetno življe- nje. Znova se je začela gospodinjska šola, postala je predsednica terenskega odbora OF. V tem oaisu je bdla tudi sekirebarka osnovne celice KP v Lju- bečni. V Ljubečni takrat ni bilo volitev, ki jih ne bi pripravila Milena Ža- gar. Za njeno dolgoletno delo v različnih oganiza- cijah in društvih je bila tudi odlikovana z redom dela III. stopnje in z od- likovanjem OFS 2)a vest- no in požrtvovalno delo. Prav tako ji je ministrst- vo za šolstvo izreklo po- hvalo in priznanje za dol- goletno in uspešno delo na pDdrcčju šolstva. Milena Žagar bo čez ne kaj dni praznovab BO-let- nico življenja- Pravi, da bi še rada delala in po magala ljudem, vendar ji moči in zdravje to ne do- puščajo več. Prav gotovo se je bc-do ob tem jubi- leju spomnili prebivalci Ljubeči.e. Ob visokem ju- bileju tudi ns^še čestitke. Milan Brecl OBltAKi J?' avgusta 1968 CELJE TEDNIK 5 NESTRPNOST ZMAGALA NAD PIETETO DO MRTVIH V prečko pa II eni grobu porivala elve žeii«iiki življenje je samosvoj krea- bor neverjetnih zgodb. Neka- tere med njimi so resnično takšne, da vznemirjajo in po spešujejo intenzivnost človeš- kega mišljenja in razmišlja- nja. V redakcijo smo dobili pi- smo. Pisal ga je Jurij PLEV- NIK iz Sel pri Podčetrtku: »Zaradi osebnega sovraštva je dal naredbo tajnik Krajevne skupnosti Miha Gnus, da se protizakonito prekoplje dru- žinski grob družine Plevnik, kljub te:mi da se najemnina za grob plačuje že desetletja. Vso zadevo smo začeli pre- verjati v Šmarju- Referent od seka za zdravstvo in socialno varstvo pri Občinski skupšči- ni Tine PLEVČAK je pove- dal: »Grob, v katerem je od leta 1948. ležala Plevnikova žena, so prekopali 27. jul. le- tos zato, ker Plevnik ni pla- čal nove najemnine. Zadnji- krat je plačal najemnino le- ta 1959 in to za dobo 10 let. 1965. leta pa je pokopališče prišlo pod upravo Krajevne skupnosti, ki je razpisala no- ve najemnine v višini 4000 starih dinarjev.« In temu odloku se je Plev- nik uprl z utemeljitvijo, da ima grob plačan do prihod- njega leta. Vendar v zapisniku z red- ne seje KS v Bučah, ki je bi- la leta 1965 piše: »Vsi grobo- vi pa zapadejo v plačilo od leta 1966 naprej pa tudi če so bili plačani drugje, ker tukaj- šnja KS ni imela od pobra- nih pristojbin skoraj ničesar. Z pobranim denarjem se mo- ra pričeti s popravilom po- kopališča, ker že isto ni bilo oskrbovano nad 30 let. V ko- likor se pa ne bode zapadle grobove plačalo, se bode pa grobove prekopalo in zravna- lo z zemljo, ker je na ta na- čin lažje čiščenje.« Po besedah članov odbora KS so Plevnika večkrat ust- no obvestili, da mora grob ponovno plačati. Razglas je vi- sel dalj časa na cerkvenih vra- tih, tajnik KS Miha GNUS pa je Plavniku tudi pisal: »Kot pregovor pravi, da od vola ni za pričakovati druze- ga kakor kos mesa, tako tu- di od tebe ni bilo za pričako- vati druzega, kakor, da bo deš prvi onesnažil pokopali- šče na Bučah, ker za tebe ne velja pokopališki red. Hkrati opozarjamo, da se plača za- padle grobnine, ker sicer se bole prvo prekopalo neplača- ne grobove in med temi je se- daj prvi Plevnik R:^zalije.« P.evnik ni plačal in grob so prekopali. Stara nasprotja m sovraštva ter človeška ne- strpnost sta zmagala nad pie- teio do mrtvih- Kljub temu, da je na buškem pokopališču še veliko praznega prostora, so se odločili za korak, ki ni niti najmanj v skladu z na- šimi moralnimi normami- Po- leg tega pa so nam na šču potrdili, da tudi če kdo grobnine ne plača, ne ^^^ nihče groba prekopati pak lahko najemnika gj.^' toži po redni poti na sodiš* Tudi plačana grobnina ne pade, ampak se v primeru ^ višanja doplača v določene znesku. In Plevnik lahko upi? vičeno zahteva povrnitev ^ ba v prejšnje stanje. " V prekopanem grobu ^ čivata dve ženski. Ob grobu se nadaljuje 'bo; dveh nasprotujočih straJ Prav zaradi teh nasprotij I prišlo do stvari, ki niso ris najmanj v ponos tamkaj^ njim prebivalcem. Vsega ne bi bilo tjeba 2j. četi reševati prav pri grob,j kajti z jamo se nasprotja jt povečujejo in zaostrujejo T. Šivalni tečaj Celjska Delavska univera kljub poletnem času ni poz^ bila na svoje poslanstvo, sj vseeno prirejajo razne senj;' narje in tečaje. Tako so v po, nedeljek začeli s šivalnim u. čajem. Vse udeleženke boi po uspešno kojičanem tečaji dobile potrdila' V Ljubljani pa celjska Dt pripravlja seminar za pove: jenike RBK enot v delovni; organizacijah. Seminarja, t bo v Ljubljani predvsem a to, ker imajo praktične pomočke, se bodo udeležil predstavniki podjetij iz vs Slovenije. Seminaristi bodo šestih dneh, kolikor bo traji seminar, seznanjeni s sploš nimi nalogami in organizacije civilne zaščite ter z nalogi mi in organizacijo samoa ščite v delovnih organizac- jah, obravnavali pa bodo tii di radiološko zaščito in n- diološko dekontaminacijo. Pokopališče, ki vznenvirja Avstrijski vozniki so pogosto kršitelji predpisa o omejeni hitrosti. Radi hitro vozijo, zelo neradi pa plačajo kazen. PROMETNA AKCIJA — PROMETNA AKCIJA — PROMETNA AKCIJA — PROMETNA O MNOGI NE UPOŠTEVAJO OMEJITVE HITRO STI • TEŽKO SE JE SPORAZUMETI Z AVSTRIJSKIMI VOZNIKI, POSEBEJ ČE MORAJO PLAČATI KA- ZEN • KAKO SE V ENEM DNEVU ZNEBIŠ ŠESTIH STARIH TISOČAKOV? Po Ljubljanski cesti se je valila kolona avtomobilov. Tone Magrič, Franc Carič In Nikola Calasan so bili pro- metniki, ki so tega dne oprav- ljali kontrolo z merilcem hi- trosti ali radarjem. To je pri- prava, ki zaznamuje hitrost vozila, ko vcod mimo določe- nega kraja. Radar postavijo najraje na krajih, kjer je ome- jitev hitrosti. Zato naslov Ra- dar 68, 68 pa zato, ker je to pač v modi (Lepotica 68, Fe- stival 68, Najdebelejši krom- pir 68). Nismo čakali dolgo. »Fiat 1300, številka ... vozi s 75 kilometri na uro.« Omejitev za osebne avtomo- bile je 50 kilometrov, promet- niki dovolijo 60, vse nad 60 pa je prekršek, ki se kaznu- je z 10 do 30 novimi dinarji. Carič zaustavi avtomobil. Ženska za volanom: »Pa saj nisem nikogar pre- hitevala. Kaj, da sem vozila prehitro? Neverjetno!« Carič ostane hladen: »Boste plačali kazen ali pa sodnik za prekrške.« Nato zašelestijo 3 stari tiso- čaki. Tako se je ponavljalo ves čas akcije. Le nekaj je bilo posebnih primerov, ki so vred- ni podrobnejšega opisa. Avtomobila iz Graza. V njem tričlanska družina. Vozi mož. Prehitra vožnja, kazen tisoč starih dinarjev. Ženska razu- me narobe in vpraša: »Kaj, tisoč mark?« Sledi vljudno pojasnilo o dinarjih. Kljub temu voznik maje z glavo in noče plačati. Ponovno opozorilo miličnika. Končno voznik le pvotegne de- narnico, plača kazen in govo- ri: »Tudi jaz sem v Avstriji po- licaj. Vse vaše bom nagnal domov, če mi pridejo v roke.« Ko se odpeljejo, ženska skozi zadnjo šipo maha z rokami. Zazdelo se mi je, da znaki pomenijo tisto, čemur pra-vijo otroci »osle kazat«. * Izza ovinka pridivja »žaba« z rdečo tablico, celjske regi- stracije, »drap« barve. Voz- nik zagleda patrolni avtomo- bil. Gume presunljivo cvilijo. Hitrost je pK>trebno zmanjša- ti za vsako ceno. Ko bomo mimo pa zopet hitro naprej. Ni bila »žaba« edina, ki se je poslužila te taktike. Peti ali šesti avstrijski voz- nik, vsi namreč vozijo mno- go prehitro, bi moral plačati 3.000 starih dinarjev, kar mu miUčinik tudi pove. Voznik gleda v tla, vedno bolj je bled prijemlje se za glavo in po- dobno. kar dela človek, ka- dar je v zadregi. Pomagamo z angleščino. Nič. Vse kaže, da noče plačati. Prometnik zahteva p>otni list. Stvar se utegne slabo končati za Av- strijca. Nato, F« petih minu- tah prijateljskega prepriče- vanja pa le vpraša: »Starih ali novih?« Ko zve, da mora plačati starih 3.000 se mu zjasni obraz. Odpelje ves srečen. SAJ MAŠINA NE POTEGNE TOLIKO Tovornjak s cisterno pripe- lje s 65 kilometri na uro. Zanj je dovoljena hitrost 40 kilo- metrov. »Nemogoče, saj mašina ne potegne toliko.« Mogoče, mogoče! Radar je blokiran, kazalec kaže toč- no 65 kilometrov. Siedi kazen. Srečno vožnjo TOVORNJAK S CISTERNO. * Zgodaj zjutraj se je odpra- vil v Ljubljano. Hitra vožnja in kazien 30 dinarjev. Kratek opravek v Ljubljani in nazaj. Prva kazen je bila na Ljub- Ijari-Ski, to pot ga zaustavijo na Mariborski cesti. »Kdaj hudiča pa ste se pre- stavili?« vprašuje besni voz- nik, ki je moral dragoceno spo- znanje, da je potrebno pov- sodi upoštevati prometne pred pise plačati s 60 novimi di- narji. Vidite, tako je bilo. Najhi- treje so vozili Avstrijci, nato Mariborčani, »častno« tretje mesto pa so zasedli Celjani. Akcija je jasno pokazala, da vozniki ne upoštevajo pro- metnih znakov. Radar bo sta- nje gotovo spremenil, saj ni prijetno iz dneva v dan pla- čevati. Radar pa bo na delu iz dneva v dan. Tekst: Milan Seničar Foto: Tone Vrabl Ne pozabite odgovoriti v |)isini» za i!asM»veavii;'nih o^las«»\ pii!o/Jti /iiainko lA Ndiii 1.-, ali pa dopisnico, ker vam sicer na pisma ne bomo mo^li odgovoriti! ZAPIS IZ KOZJEGA Priznanja za goste Okoli stare graščine, v ka- teri je zdaj poseben oddelek celjske Metke, so se prega- njali psi. Veliko psov. Tulili so en na drugega in tulili so tudi v oblake, ki se nika- kor niso hoteli raztrgati in v poletnem času vsaj za ne- kaj časa pokazati že dolgo skrito sonce.' Nebo je bilo kot tuš iz ka- terega je počasi pršilo. Ve- nec gora in manjših gričev okoli Kozja je imel svoje gla- ve povite z megleno ruto. Ve- ternik, Kozjak, županov hrib, Bradič, Mačkova špica .. .Kot jagode na patemoštru so na- vezani med seboj. Pred mizarsko delavnico Antona polaka, ki je že 35 let v Kozjem, je stal popolno- ma nov klopotec. »Danes sem ga mislil pre- izkusiti, če bo dobro delal, pa me je zmotil dež,« je za- čel pripovedovati osivel mož, ki se ukvarja s kamno- seštvom, tesarstvom in kolar- stvom. »Na Bučki gorci bo stal. Kmet ga bo postavil sare- di vinogradov, da bo odga- njal vrabce. Sicer pa je pri nas tako že tradicija, da mo- ra sredi vinograda stati klo- potec.« Polak dobro pozna Koeje in marsikaj zanimivega je povedal o kraju, ki je prav zaradi druge svetovne vojne dobro poznan. Pred starimi hišami na tr- gu smo paberkovali z ljud- mi. Topliškov Miha je pripove- doval, kako je šel med voj- no peš iz Olimja in kako so si izmenjevali blago čez re- ko: na eno stran je letela žica, v zameno pa se je vra- čal tobak. Nekdo je zagodmjal, da bi tudi na Kozjaku lahko posta- vili televizijski pretvornik, ki baje krasi že skoraj vsak sknrenski hrib, le na kozjan- skem ga še nimajo, zdaj gle- dajo po receptu »malo meša- no«: p>olovico zagrebškega in polovico ljubljanskega televi- zijskega programa, ki pa se vidi zelo slabo. Nekdo je omenil, da so v gozdovih, ki objemajo Kozje, velike možnosti za lov. Prejš- nji teden so lovci iz Italije ustrelili kar štiri srnjake. Sa- mo ko bi Mle ceste boljše, potem bi že še kdo prišel sem. Tako pa so bolj sami, odrezani od sveta. EJdina ve- za so avtobusi in star tele- fon. Raja Sayegh je doma iz Ga- ze. Med študijem v Ljublja- ni je spoznal dekle iz Kozja. Romantična zaljubljenost se je končala pred matičarjem in Raja je danes občan Koz- ja. »Samo enkrat sem bil v svoji domovini v zadnjem ča- su. Zelo daleč je.« Domotožje? »Kdo ga pa nima. To je vsakdanja stvar. Sicer je tu izredno lepo in počasi se vživ- Ijam v movo okolje.« Marjan Zupane je tajnik Krajevne skupnosti. »To po- dročje je precej zapostavlje- no. To vam bo vsak pouda- ril in potrdil. Velik problem je zaposlovanje mladih ljudi. Delavci imajo izredno nizke osebne dohodke. Po 30 ali 40 starih tisočakov dobijo vsak mesec z& težaško delo. To je globoko pod republiškim po- prečjem.« Kozje nima niti enega na- rodnega heroja? »Med vojnoje bilo pf®*^ kozjancev izseljenih. Drugi'' pomagali, kakor so lahko- ^ tem so prišli drugi in dof 11 priznanja ...« Grenko so bile povedan« * besede. O njih je bilo že n^^ go razprav. Situacija se _ spremenila. Ljudje se opi^ ml jejo vsakdanjega dela. ^ Ijenje teče dalje, rane se ^ lijo, bolečine' izginjajo. ja samo grenak priok^- ga ne moreš sprati z no^ investicijo, medaljo, Iz neba je kapljalo iii ralo tla. Pot do Celja je minila mišljanju. Po razritem kolovozu, ^ so ob strani stale šene jablane, sem se proti mestu. . ^^ Večkrat bi se morali . čati tudi v obratni/s^ Predvsem zaradi ljudi- s Fičko je glodal po^J^ cesto. Iz neba je kapljalo ^^ ralo tla. T- VB- 15. avgusta ceije - Laško TEDNIK 6 Tiidi pionirji skrbijo za lepo Velenje y Velenju se med stano- ^jckimi zgradbami razpro- ^rajo zelenice z nasadi ^adib dreves in okrasnega ^ličevja, kar daje poseben ^jjez mlademu mestu. Nedi- sciplinirani prebivalci, ki se L-;eličajo lepih pločnikov in ^ pot zanese prek zelenic, L pogostokrat zapisani v be- ^^nici čuvaja ali komunalne- ga preglednika, kot ga v Ve- 'iu imenujejo. V tem letu so ^novali že 55 uničevalcev ze- jgnic. Toda kljub prijavam in ^znim, se »zasebne poti« jek zelenic še vedno pojav- ijo. Da bi to kar najuspeš- peje preprečevali, so pionirji pj pobudo krajevne skupnosti ustanovili pionirske hišne sve. te, ki so s pričetkom avgusta ponovno pričeli delati. Vsak svet, ki jih je sedaj že 31, se- stavlja 8 do 14 pionirjev. Vsak ponedeljek se seznanjajo o svojem delu. Njihova glavna skrb je čistoča, ter urejevanje in čuvanje zelenic. Ob prazni- kih prirejajo kulturne pro- grame, pomagajo starejšim bolnikom, jim spravljajo kur- javo, hodijo namesto njih na- kupovat in podobno. Bolnim sošolcem priskočijo na pomoč pri prepisovanju snovi. Pio- nirje, iki so pri svojem delu najmarljivejši, nagradijo z značkami. Resnica 0 gašenju požara v Veliki Pirešici Kot soudeleženca — gasil- — pri gašenju požara na poslopju Cvetka štamola v Veliki Pirešici, me je članek v zadnjih številki CT priza- del. Pisec —ez paše, da so požar pc^asili poklicni gas. iz Celja; resnica pa je drugačna. Pro- stovoljni gasilci ne delamo za jame pohvale, saj smo pro- stovoljci! Moram pa nekaj pripomniti k članku, ki ga je napisal —ez, ker želim, da zre tudi javnost resnico. Poleg poklicnih gasilcev iz Celja je v lokaciji požara so- delovalo še 5 (pet) prostovolj- nih društev in sicer: PGD Šempeter, Vrbje, Ločica (10 članov), (jotovlje in Žalec s cisterno. Čudi nas, da pisec lahko prezre pet društev. Ne bi pisal tega pisma (katerega prosim, da objavite), če ne bi vedel, da takšno nepopolno obveščanje meče slabo luč na prostovoljne gasilce, katerih, verjemite, pri nobenem poža- ru ne manjka. Stane Drolc, tajnik PGD Ločica pri Polzeli šuštanjski plavalni bazen z značilnim ozadjem — staro graščino in razvalinami Pustega gradu. (Foto: M. B.) Približno tako kot lani četudi je šaleška dolina bolj zanimiva zaradi industri- je in rudarstva, turizma ne kaže pKDdcenjevati. Tu sta Ve- lenje in Šoštanj z zelo zna- čilno okolico, ki vsako leto privablja precejšnje število gostov. Ocena dosedanje sezone je zadovoljiva in kaže, da bodo kljub slabemu začetku dose- ženi lanski rezultati. To velja tako za Velenje kot tudi za šoštanj. Žal pa se v obeh krajih, zlasti velja za šoštanj, pojav Ija problem evidentiranja ir, pobiranja turistične takse za tiste goste — v pretežni ve- čini tuje — ki prihajajo za dlje časa na obisk k svojcem in sorodnikom. Če bi na pri- mer samo v Šoštanju beležili tudi te obiske, bi imeli vsako leto za približno tisoč nočitev več, kot jih imajo v statistiki sedaj. To pa je vsekakor šte- vilka, ob kateri se kaže usta- viti in povedati svoje! Sicer pa je še nekaj vpra- šanj, ki zaslužijo obravnavo. Mednje uvrščamo tudi prepo- vedano parkiranje motornih vozil nekaj korakov vstran od hotela Kajuh v šoštanju. Ta prepoved se pozna tako v prometu hotela kot v poletnih mesecih pri obisku bazena. Če je to edina odločitev, potem ni kaj razpravljati, če pa so možne različne variante, bi vsekakor morali poiskati ti- sto, ki bi ne škodila turistič- nemu prometu. Do konca letošnje sezone bodo tako v Velenju kot tudi v šoštanju pripravili še nekaj zanimivih prireditev, tako v Velenju že v nedeljo, 18. t. m. prireditev pod naslovom »v nedeljo popoldne« z go-kart tekmovanjem, v šoštanju pa še plesne prireditve in podob- no. M.B. Slavje gonijegrajskin gasilcev Po vsej slovenski zemlji se vrstijo proslave v tej ali oni obliki. Tako smo tudi v Gor- njem gradu doživeli lep jubi- lej, naše gasilsko društvo je namreč slavilo 85-letnico svo- jega obstoja. Ustanovljeno je bilo leta 1883.; na predvečer slavnostnega dne je zagorel na Počrevir.ovem gruču mogo- čen kres, bil je tudi ognjemet. V noč je zadonela vesela pe- sem. Slavnostnega dne je bila ve- lika proslava, katero je otvo- ril predsednik gasilskega dru- štva. Več članov je bilo odli- kovanih s plaketami, dva pa z republiškim odlikovanjem. Predsednik občine Mozirje je pohvalil delo gasilskega dru- štva, ki je v 85 letih mnogo- krat priskočil na pomoč bliž- njemu v nesrečah. Predsednik občinske gasilske zveze tov. Hriberšek je zaslužnim čla- nom razdelil odlikovanja. Sla- vnostne seje se je udeležil tu- di predsednik republiške ga- silske zveze tovariš Božič iz Ljubljane, ki se je gasilske- mu društvu zahvalil za uspeš- no delovanje za narod in do- movino. —R. J. Tudi direktor... Pred kratkim je ko- lektiv celjske tovarne Aero začel s proizvod- njo papirnatih robčkov za osvežitev. Gre za ti- sti izdelek, ki se je v tujini že močno uvelja vil in ki ga tudi naši ljudje, zlasti pa oni, ki i^eliko potujejo, dobro poznajo. Robči, ki jih izdelu- jejo pri Aeru, za tuji- mi prav nič ne zaosta- jajo. Odlikujejo se po aronii in ne nazadnje po ovitku. Prav zaradi tega pričakujemo, da bodo kmalu postali ne- pogrešljivi del prtljage tistih, Id se bodo od- pravljali na krajšo ali daljšo pot. Z njimi se je prejš- njo nedeljo na proslavi slovenske planinske or- ganizacije postavil tudi direktor tovarne Aero, Rado Jenko. Toda, ker mu je nekaj komadov, kolikor jih je nosil v žepu, kmalu splalinelo in je hotel še ostale znance opozoriti za praktični izdelek, je stopil k stojnici avto- turističnega podjetja Izletnik in zahteval dva za\itka. Razumljivo je, da ju je dobil in tudi — pla- plačal! Pozneje je bilo na ta račun dosti smeha, saj so nekateri ugibali, ka- ko bo 9 tem nakupom. Pa je vendarle bil tak, kot mora biti. Denar za blago pa naj ga zah- teva tudi direktor ko lektiva, ki ga izdeluje. -m na kratko Varstvo otrok ni uspelo v mestih, kjer sta oba za- konca zaposlena, se vedno bolj pojavlja problem, kam z otrokom v času njune službe. V Velenju so hoteli ta prob- lem kar najuspešnejše rešiti. Krajevna skupnost je na otro- škem igrišču organizirala brezplačno varstvo otrok. Vendar pa starši iz nerazum- ljivih vzrokov niso pokazali razumevanja.za to obliko var- stva otrok. Zanemarjeno otroško igrišče Novo mesto potrebuje tudi novo otroško igrišče, so si verjetno dejali v Velenju in uredili so lepo in tnodemo otroško igrišče, ki je daleč naokoli zares najlepše. Tu je bazen s toboganom, na dn^ strani indijanski šotori, poleg stara lokomotiva, — nasproti tovornjak, vrtiljak, skratka vse, kar si otrokovo srce lah- ko poželi. Res je tudi, da lea to igrišče ob glavni cesti in je tsiko paša za oči mnogim tujcem. V precej slabšem položaj« pa je staro otroško igrišče v lepem gozdičku obšlandro- vi cesti. Naprave, ki so na- menjene otrokiom sa igranje, so polomljene ali pa v aeilo slabem stanju. Prostor počasi zarašča velika trava dn grmi- čevje, imičujejo p« ga tudi privatniki, ki ob igrišču gra- dijo nove hiše. Igrišče uporab- ljajo celo za odlaganje grad- ben^a materijala. Otroci s tega konca Vele- nja upravičeno zavidajo otro- ško igrišče tistim v centru in negodujejo. —^v— 15-letnica društva Prostovoljno gasilsko dru- štvo v Slov. Konjicah bo v nedeljo, 18. avgusta praznova- lo 95-letnico obstoja in delo- vanja. Ustanovljeno je bdlo leta 1873. in sodi med najsta- rejše tovrstne organizacije na Slovenskem. Ob tej priložno- sti bodo v soboto pripravili gasilske vaje, v katerih bodo sodelovali izid j učno starejši gasilci z opremo in stroji sta- rejšega izvora. V nedeljo bo- do poleg občajne slavnosti pripravili tudi meddruštveno tekmovanje, ki se ga bodo menda udeležila, prav vsa štva v občini. Jože Globačnik v Konusu Minuli teden je v Slov. Ko- njicah predsednik republiške- ga odbora sindikata industri- je in rudarstva tov. Jože Glo- bačnik. Obiskal je gozdni ob- rat ter »Konus«, kjer se je pogovarjal s predstavniki sin- dikalne podružnice. Ogledal si je tudi nekatere obrate tega največjega podjetja v konji- ški občini. Nova gostilna na Pohorju v Resniku na Pohorju je pred kratkim odprla novo go- stilno Pačnik Angelca, ki so jo krstili »Pri macesnu«. Last- nica je prostore lepo uredila, poskrbeli pa so tudi za pri- meren prostor za parkiranje vozil. Ker je skozi to vas le- po speljana cesta iz Zreč pro- ti Lukanji, Pesku in Rogli na Pohorju, od koder so dobre zveze tudi na mariborski del Pohorja in v Dravsko dolino, je pričakovati, da bo gostišče primerno obiskano. Naj hkra- ti še povemo, da bodo v no- vi gostilni prišli na račun tu- di ljubitelji domače glasbe in harmonike, saj gostilničarkin mož in še nekaj drugih zna- nih igralcev harmonike radi ustrezajo vsak€tnu gostu. L. V. Ne tako, ljudje v starem Velenju, na lepem prostoru ob gozdu, stoji spomenik talcev, ki so darovali sTvoja življenja za svobodo. Zelenica okrog spomenika, ki je bila vseskozi lepo urejena, dobiva v zadnjem času zelo žalostno podobo. Del zemljišča ob spomeniku si je »prisvojilo« trgovsko podjetje »Velma«, ki sedaj na tem prostoru odlaga gnilo sadje, zelenjavo, skratka odpadke iz trgovine. Ker so iz smetišča, ob katerem bi lahko postavili tablo z napisom »Velma smetišče«, prihajale neprijetne vonjave, so odpadke pričeli se-. žigati. Sorodnike in potnike, ki prinesejo šopek cvetja na spKMnenik, pogostokrat zmoti oblak dima in seveda vonjave pokvarjene zelenjave, sadja in drugih stvari. Zares je nerazumljivo, da se podjetje, kakršno je Velma, na takšen način spominja tovarišev, ki so svoje življenje darovali za lepše in boljše življenje dru^. OBISK TURISTOV SE NI VELIKO ZMANJŠAL čeprav v letošnjem poletju vreme turistom ni najbolj naklonjeno, se število turi- stov v Velenju v primerjavi z istim obdobjem lani ni ve- liko 23manjšalo. Lani so v ho- telu Paka zabeležili 7-557 no- čitev, v istem obdobju letos pa 7.323 nočitev- V vikend naselju je bilo junija 1967- 379 nočitev, v jimiju letos pa nekoliko manj — 317 nočitev. Največ turistov prihaja iz Avstrije, Nemčije in Italije. V hotelu Paka prirejajo turi- stom vsak mesec novi barski program s kulturnim spore- dom. OKREPČEVALNICA V MAIKOVEM KOTI Majerholdova okrepčevalnica v Matkovem kotu višini nekaj nad 1200 metrov) je postala obiskana etniška točka. Nič čudnega, saj gre za tisti košček ašega gorskega sveta, kjer je narava še ohranila prvobitnost. Le gozdarska, dokaj dobra avto- jjiobilska cesta in pa okrepčevalnica ter nekaj wee- hišic zraven nje so tujci, ki pa so se lepo zna. "i v planinskem okolju. J,, ^ilo je v nedeljo popoldne. V okrepčevalnici, zla- pa zunaj nje je sedelo nekaj gostov. . Nedaleč stran sta se dva člana priložnostnega ko- ^kliva ukvarjala s pečenjem odojka na ražnju, tretji j^t je vneto pekel čevapčiče, toda vsi, z gospodar- jem vred, so takrat, ko so stregli, hodili v klet po ''10 ali kislo vodo — tekli. Za naše pojme in raz- ^ff dok&j čuden pojav! . Ne zamerite, sem nagovoril gospodarja, zakaj jJ"' vas vsi tečejo in nihče ne hodi počasi pa četudi v roki steklenico, polno pijače? Veste, čas nas priganja pa tudi gosti radi vi- če so hitro postreženil Komaj je zapravil nekaj trenutkov za ta mini ^'Hienek, že se je obrnil in stekel k točilni mizi, je čakal gost. -mb VELENJE MOZIRJE ŽALEC TEDNIK 7 sl^gusta 1968 Dobrodošli na Ponikvi Čeprav je Ponikvo že pred dnevi zajelo slavnostno vzdnš. je, pa se bodo prireditve na čak; občins-kemu prazniku ven- darle začele šele v soboto, ko se bodo srečali nekdanji bor- ci in aktivisti iz narodnoosvo- bodilne borbe. V prenovljeni dvorani prosvetnega domajun bodo znani domači pevci in mladina pripravili slovesno akademijo. V nedeljo bo Ponikovljane že zgodaj zjutraj zbudila šent- jurska godba na pihala. To bo njen prvi nastop v javnosti. Ob p>ol desetih bo na Ponikvi slovesna seja političnega ak- tiva, hkrati pa bosta dve dele- gaciji položili tudi vence na grobove padlih borcev ter žr- tev fašističnega nasilja. Za- tem se bodo proslavljajoči domačini in gostje opdravili pred novo samopostrežno tr- govino trgovskega podjetja Merx tet jo slovesno odprli. Kmalu nato pa bo skozi kraj krenila pisana povorka kme- tijskih proizvajalcev, ki jo bo- do naznanili kolesarji in mo- pedisti s svojo krožno potjo. V povorko se bodo uvrstili mladina, godba na pihala, ga- silci z novo motorno brizgal- no, najzanimivejši pa bo go- tovo prikaz kmetijske meha- nizacije — od prastarega le- senega pluga do današnjih so- dobnih strojev. Na traktor- skih prikolicah se bodo pri- peljale predice, pa fantje ter možje s cepi, zaostali pa ne bodo niti sadjarji in hmeljar- ji, ki bodo na svojstven način prikazali svojo dejavnost. Slovesno vzdušje bo tudi v osnovni šoli. Poleg razstave o razvoju narodnoosvobodilne borbe na šentjurskem območ- ju, bo tu razstavljal še doma- čin slikar — amater Jure Šarlah. Na zabavni prireditvi, ki naj bi razvedrila in k plesu ter dobri volji spodbudila vse udeležence te proslave, bodo imeli glavno besedo domači gasilci, ki bodo kot posebnost pripravili »kmečko klet«, kjer bodo postregli med drugim tudi z dobrim domačim ko- ruznim knihom, ki ga bodo m to priložnost spekle poni- kovljanske gospodinje, še en dokaz gostoljubnosti, ki je bodo nedeljski obiskovalci Po- nikve deležni na vsakem ko- raku! VERA HLASTEC, PREDSEDNICA ŠTABA ZA PRIPRAVO PROSi^vj, To bo naš skupni praznil^^ čeprav je Ponikva majhen, tipično kmečki kraj, kjer z bližnjo okolico vred živi ka- kih 2500 prebivalcev, se tudi tu čuti utrip novega življenja. Približno 400 domačinov se vsakdan vozi na delo v Šent- jur ali še celo dlje. V svoje praznovanje so prebivalci tega območja vložili veliko požrtvovalnosti in veselja. To smo lahko ugotovili tudi v razgovoru s tovarišico Vero Hlastenčevo, predsednico pri- pravljalnega štaba. »Koliko ljudi ste zajeli v priprave na praznovanje ob- činskega praznika?« »Pripravljalni štab s petimi komisijami jih je vključil več kot 50,« je pojasnila Hla- stačeva. »Pravzaprav jih je so- delovalo veliko več. Na praz- nik se namreč niso pripravili samo Ponkovljani, temveč tudi okoliška območja kot so kraji Luterje, Slatina, Žagaj in dru- gi, kjer so ljudje s prostovolj- nim delom popravili prav v teh dneh marsikatero cesto in vaško pot.« »Tu in tam se sliši, da ima območje Ponikve v pri- merjavi z drugimi precej pri- viligiran položaj. Bo to drža- lo?« »Ne, gotovo ne! Po sklepu občinske skupščine je prazno- vanje občinskega praznika vsako leto v drugem kraju. Ponikva je prišla zadnja na vrsto. To poudarjam zato, ker je raziunljivo, da vsak kraj, v katerem je praznovanje ob- činskega praznika, nekaj pri- dobi. Tudi nam se je uresniči- la dolgoletna želja, da je na- ša cesta zdaj prevlečena z faltom, da smo prenovili svetno dvorano in dobili vo trgovino, toda čeprav sJ^ to tudi prej želeli, vendar'' nismo zahtevali, saj .smo v deli, da so v drugih krajih tj^ trebe še večje.« »Ste torej zadovoljni s sv jim sodelovanjem z občinsi^ skupščino?« ° »Seveda smo. V zadnjiji u tih ni več trenj. V občin^ skupščini pa imamo do^ predstavnike,« je še njih p^f hvalila tovarišica Hlaste^^^ »In kakšne so vaše želje ob letošnjem praznovanju?« »Da bi p>rišlo na Ponikva čimveč ljudi in da bi se me,} nami dobro pK>čutili. Mi se bomo potrudili z vsemi moč- mi!« Občani gradijo cesto Prebivalci naselij okoli bu« pri Kozjem že dalj časa gra. dij novo cesto, ki bo povezo. vala Buče z Vrensko gorco. Sredstva za pet kilometrov dolgo cesto so prispevali Kra. jevna skupnost in občani, ki pomagajo tudi s prostovolj. nim delom. Glasba za ples Turisti v Rogaški Slatini lahko vsak dan poslušajo plesno glasbo, ki jo izvaja domači ansambel Beli labo- di. Medtem ko med tednom igrajo v zdraviliški dvorani, pa so ob nedeljah gostje ho- tela Bellevue- S kvalitetnim igranjem so pri gostih prido- bili že precej priznanj. Ljudje pred praznikom Enotna zelja'vseh: lepo vreme Ljudje na Ponikvi težko pričakujejo občinski praznik, saj že dolgo pripravljajo vse potrebno. Vse bo pripravlje- no kot je potrebno za tak- šno slovesnost, le od vremena so odvisni. Ce bo lepo, bodo izvedli vse, kar so si zamis- lili, pa tudi razpoloženje lju- di — gostov bo čisto drugač- no- Mimo te enotne želje ima vsakdo na Ponikvi seveda še svoje manjše želje. Gostilni- čarji bi seveda radi veliko prodali in zaslužili, gasilci ho- čejo imeti pravo veselico z bogatim srečolovom, nekateri pomišljajo koliko vina bodo popili, drugi kako se bodo na- plesali, pač vsakdo svoje. Ne- katere izmed njih pa smo povprašali pred praznikom, kako so se nanj pripravili in kaj si želijo. Poslovodja trgovine pod- jetja Merx Celje, Franc Ko- šak se seveda najbolj veseli nove samopostrežne prodajal- ne, ki jo bodo verjetno od- prli na sam dan občinskega praznika. Njegovo veselje de- lijo z njim tudi vse gospodin- je na Ponikvi. »Res težko ča- kamo na praznik. Imamo ve- liko skrbi, ker si želimo, da bi vse bilo brez motenj. Naj- bolj veselo bo na gasilski ve- selici, kjer bo srečolov in ples. Igral bo ansambel bra- tov Steiner.« Tudi v gostilni Zdolšek se pripravljajo za nedeljo. »Vse je odvisno od vremena,« je povedala Malči Zdolšek. »Pri nas je že za soboto pripravlje- nih 60 ljudi za večerjo, nekaj jih bo tudi prenočilo, v ne- deljo pa računamo na 70 ko- sil. Dela bo veliko. Računa- mo, da bo v Ponikvo prišlo nekaj tisoč ljudi.« UpokojjSnca Franca Pod- gorška smo srečali v gostilni. Popravil si je klobuk z leve na desno stran in dejal: »Kot vse kaže bodo lepo pripravili. Sicer pa sam ne bom veliko deležen dobrot veselice, ker je to bolj za mladi rod ne pa za stare upokojence, ki tudi z denarjem niso na najbolj- šem.« še veliko je ljudi na Po- nikvi, ki imajo posebne že- lje. Naj jim zaželimo, da bi se ob lepem vremenu v ne- deljo vse uresničile. M- S. Franc Podgoršek Franc Košak Malči Zdolšek Nova samopostrežna trgovina last trgovskega pod- jetja Merx Celje na Ponikvi tik pred otvoritvijo. Za gospodinje Ponikve in okolice bo trgovina najlepše darilo za občinski praznik. (Foto: I. Burnik) POKONGRESNE RAZPRAVE Zaposlovanje v središču pozornosti Na razširjeni seji plenuma občinskega sindikalnega sve- ta v Slov- Konjicah so osred- nji del razprave namenili koiikretnemu uresničevanju sklepov in resolucij VI- kon- gresa zveae sindikatov Jugo- slavije, o katerem je poročal delegat ing. Štefan Vida. Do- govorili so se, da bodo to gradivo obravnavali tudi na občnih zborih sindikalnih po- družnic • V septembru se bo- sta sestala na skupni seji predsedstvo občinskega sindi- kalnega sveta in občinski ko- mite ZKS ter skupaj anali- zirala delovanje članov Zveze komimistov v sindikalnih or- ganizacijah. Sprejeli so tudi obveznost, da bodo vsebino kongresnih resoJucij obrav- navali v različnih izobraže- valnih oblikah — kot na pri- mer v oddelkih sindikalne .šole, v seminarjih za člane sindikalnih vodstev in člane organov upravljanja, v raz- pnaivah z vodilnimi delavci go- spodarskih organizacij in po- dobno. Občinski svet bo v septembru ali oktobru pri- pravil tudi posvetoA'anje predstavnikov okoliških sin- dikalnih svetov ter direktor- jev delavskih univerz, na ka- terem bodo obravnavali naloge s področja strokovnega, sploš- nega ter družbenoekonom- skega izobraževanja zaposle- nih delavcev. Posebno pozornost lx)d)o posvetili tudi razpravi o za- poslovanju mladine in prob- lemom honorarno zaposlenih delavcev- S tem v zvezi so sklenili, naj izvršni odbori inorgani upravljanja v de- lovnih organizacijah v naj- krajšem času ugotove, če so taki delavci resnično potreb- ni in kje jih je mogoče za. menjati s še zaposlenimi. L- V. POTEGAVŠČINE — RAFA SEDMA ZGODBA JE TUDI IZ UST AVTORJA Mojster Raf plačuje davek Mojster Rafael Cerovšek si z delom služi kruh, no in če slika, pleska, beli in mala, zakaj bi mu zamerili, če tu in tam tudi koga »nafarba«. Takih priložnosti na v Šmarju ni malo, kajti ljudje so tu zna- ni tudi po tem, da niso radi dolžni... Mojster Cerovšek je prepričan, da davčni uslužbenci na občini mislijo, kako se on ponoči »honorarno« ukvarja še z malanjem denarja. Glede tega si on in davkarija ne bodo nikoli složni, da je človek v redu odmerjen ... Tisto leto je bilo bojda še zlasti hudo. Nakaznice za nakazila predujmov, odme- re in podobne pošte so kot nadležne mu- he obletavale mojstra Rafa, nazadnje pa so mu še sporočili, da je že zamudil rok in da bo tako in tako, če ne bo,.. in tako dalje. Pa je mojstra malo ujezilo, da niso kos majčkeno potrpeti z njim, zato je sporočil, da bo osebno poravnal svoj da- vek na občini. Takrat so občanom to omogočili, da ni bilo treba tekati okoli pošte, pisati nakaznic in se potiti, ko ti je ob takem izdatku itak dovolj vroče ... No, mojster Cerovšek se je pojavil v denar kot paglavce, češ da nimajo dro- biža.) Ne vem, če se je mojster Raf prikupil šmarski davkariji, toda plačal je pošteno — čeravno na svoj šmarski način. Zapisal: JURE KRAŠOVEC Smarčam so veseli in dobrodušni ljudje. Eno je zanesljiv>o_ da ime Šmarje ne pri- haja od šmarnice, kajti njega dni, so bile '>tam gor pn svetem Rok' še gaurce sim pa taj« z dobro žlahtno trtico Smarčani bi ne bili to^ kar so, če vsak dan koga na drobno in vsake kvarte koga na de- belo ne bi potegnili, če so potegnjeni, itoično prenašajo poraz, še več, navihano se muzajo, kajti »posojilo se vračila ve- seli«. VERJEMITE SMARČANU NJEGOV DOBER DAN ZA DNE, POČAKAJTE VE- ČERA! pisarni, kjer je lačna in žal nikoli polna- občinska blagajna. — Davek sem' prišel plačat. — Lepo. Saj menda razumete, da je treba poravnati obveznosti. Vam tega se- veda ni treba pripovedovati.. . Joj, kaj pa je to? — Tole? Denar. Saj vendar vidite. —- To je vendar sam drobiž! — Tudi drobiž je denar. Mojster se je še zgovoril, da bo po- zneje prišel po potrdilo o vplačanem dav- ku, ker bo štetje desetih tisočakov v dro- bižu nekaj časa trajalo. Baje so se na občini kresala mnenja o tem, ali je bilo treba vzeti drobiž ali ne. Nazadnje so ugotovili, da je drobiž enakovredno plačilno sredstvo kot papir- nat denar in da ga nihče ne sme odklo- niti. (Vestnost občinskih uslužbencev naj bi si vzele za vzgled vse tiste srborite bla- gajničarke, ki kupce pošiljajo menjavat ČP„DELO" CELJE telefoni: C TEDNIK-Radio Celje Z3-69 in 31-oS Podružnica jjDelo" 28-00 -SLOVENJSKE KONICE ŠENTJUR ŠMARJE 5. avgusta 1968 TEDNIK 8 Šentjur praznuje 18. avgust, dan osvoboditve Planine, šentjurski občinski praznik Nemogoče je govorita o Šentjurju ne da bi govorili o ljudeh, ^ prispevali v denarju in delu, da je njihova ^^jiiuna postala to kar danes je. Šentjur ni nikdar dobil eliki^ sredsteiir, da bi sd zgradili to ali ono čudovito ctavbo, večina kar je bilo grajenega so ustvarili ljudje. j(adar govorimo o Šentjurju govorimo o nenehni dejav- y3ti občanov, ki potom družbeno političnih organizacij, jjj-aJevnih skupnosti in skupščine občine uresničujejo gv-oje želje za boljšim življenjem. Ceste, mostovi, vodo- vodi, električna napeljava, mnc^o je bilo zgrajeno s pro- stovoljnim delom ljudi —, šentjurčanov. Zato lahko ob j^-ojem prazniku ponosno rečejo — veliko smo naredili! Jedro občine je v kmetijstvu, saj je šentjurska ko- piuna še vedno v pretežni meri kmetijska. Zasebni kme- tijski proizvajalci so se v zadnjiJti letih izredno opremili 2 niehanizaoijo, tako, da je pridelek vedno boljši. Z iz- datno pomočjo občinske skupščine in Kmetijskega kom- binata postaja Janetijstvo v občini pomembna panoga. Uspešne pa so tudi delovne organizacije o katerih velja občinskem prazniku povedati nekaj več. kodobna izdelava konfekcije Kljub temu, da je modna konfekcija MODA v Šentjurju pri Celju manjše podjetje, do- sega v proizvodnji lepe re- zultate. 65 zaposlenih ljudi iz- deluje konfekcijo in lahko perilo za domače in tuje trži- šče. Podjetje je bilo usta- novljeno leta 1952 in od ta- krat dalje so svoje delovne prostore širili in modernizi- rali. Tako so pred kratkim odprli nov pddelek proizvod- nih prostoiK)v, v katerem ima- jo sodobne stroje. Največ so- delujejo s celjskim podjet- jem Toper, saj vso izdelano blago takoj predajo njemu. V podjetju si prizadevajo, da bi z modernimi stroji, so- dobnimi kroji in konkurenč- nimi cenami lahko uspevali na tržišču in zadovoljevali kupce. z novimi stroji povečana proizvodnja Tovarna aluminijastih izdel- kov Alpos obstoja že preko deset let. V njej je zaposle- nih 300 ljudi, ki izdelujejo opremo za trgovine, gostin- stvo in šole ter profilirane cevi. Svoje izdelke največ iz- važajo v Zah. Nemčijo, Bel- gijo, Dansko in Nizozemsko. Vsako leto s sredstvi, ki so jih ustvarili sami, nabavlja- jo nove stroje in obnavljajo proizvodne prostore. Letos so največ pozornosti posvetili ra- ziskovanju tehnologije, obliko- vanju in varjenju. Z izdelki tovarne Alpos so opremljeni skoraj vsi gostin- ski vrtovi. Kvalitetno in es- tetsko izdelana oprema je pra- vi okras za vse prostore. V Alposu pa pripravljajo za bo- doče več novitet, s katerimi bodo na tržišču vsekakor uspeli. VSE ZA IZVOZ Lesna industrija Bohor Šentjur je podjetje, za kate- rega redkokdaj čujemo, 340 zaposlenih pa ne glede na to dosega lepe delovne uspehe, S tremi obrati za predelavo lesa, usliige in finalne pro- dukte ustvarjajo precejšen dohodek, ki pa bo vedno več- ji, saj so svojo proizvodnjo finalnih izdelkov usmerili predvsem na tuja tržišča. V NOVE PROSTORE Iz majhne delavnice je v Šentjurju nastala Industrija lahke obutve ali po domače »copatama«, ki s svojimi iz- delki konkurira na jugoslo- vanskem trgu mnogim več- jim izdelkom. Posebno pri- vlačni so njihovi »japonski copati« z vrečko, ki so jih pri- čeli izdelovati serijsko. Kljub dobrim uspehom, pa kolektiv z njimi še ni zadovoljen, če bodo dobili nove proizvodne prostore bodo uspehi še več- ji. Vsi v kolektivu si želijo, da bi že prihodnje leto de- lali v novih prostorih s po- dvojeno močjo. VEDNO VEČ TRGOVIN Trgovsko podjetje Resevna Šentjur se je priključilo tr- govskemu pcKijetju Merx Ce- lje. V nekaj mesecih je zdru- ženo podjetje uspelo obnovi- ti in zgraditi več trgovin v raznih krajih šentjurske ob- čine. Pa tudi potrošniki so iz- redno zadovoljni, saj imajo v trgovinah Merxa bogato iz- biro in cene kot v Celju. Ko- lektivi trgovin se priporočajo. Veliko je bilo narejenega, vendar v Šentjurju še niso povsem zadovoljni. Ljudje se zopet pripravljajo na prosto- voljne delovne akcije, tu bo potreben vodovod, tam bodo kolovoz spremenili v cesto in podobno. Zavedajo, se, da še mnogo, mnogo potrebujejo, zato b^o prisi>evali po svo- jih močeh vse, da bo življe- nje v njihovi komuni čim lep- še in čim boljše, da bo vsa- ko leto občinski praznik tako sijoč, kot letošnji. Šentjur je vedno živ; tu obnavljajo, gradijo, popravljajo. Živinoreja in sadjarstvo v občini, ki je pretežno ag- rarna, so leta 1962 ustanovili ^etijski kombinat, v katere- ga so združili 7 zadrug in 3 ^etijska gospodarstva tega področja. Po zdnižitvi so KK fgzdelili na' 5 delovnih enot: , klavnico, enoto za koope- lacijo, enoto lastne proiz\'Od- aje, transportno enoto in ser- risno službo. Klavnica ustvarja v sklopu kombinata pret^n del pro- meta. Kolje za domače potre- lie, izvaža okrog 400 ton me- sa. lOOO ton pa ga proda v obmejna področja. Enota za kooperacijo skrbi za delo v kooperaciji, pri ka- :eri dosegajo zelo dobre us- pehe. Največji povdarek v ko- operaciji dajejo živinoreji in sadjarstvu. Tudi v lastni proizvodnji dajejo poudarek živinoreji in sadjarstvu. V zadnjem času so se usmerili tudi na pita- nje piščancev. Pa tudi 100 he- ktarov plantaž s sortnimi ja- bolki imajo v lastni proizvod- nji. Transportna enota v kom- binatu ima poleg transport- nih sredstev v svojem uprav- ljanju še mline in mešalnico močndh krmil. V servisni službi opravlja- jo usluge za vse enote. Kombinat daje že od vse- ga začetka največji poudarek živinoreji in sadjarstvu. Let- na realizacija kombinata, je okrog 5 milijard starih di- narjev. V svojem sestavu ima- jo tudi 9 trgovskih posloval- nic in 10 mesnic v šentjur- ski in celjski občini. Pred- vsem si želijo da bi s svo- jim delom in izdelki še v na- prej zadovoljevali potrošnike ki kupujejo njihove izdelke. SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR OBČINSKI KOMITE ZKJ OBČINSKI ODBOR SZDL.I OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV OBČINSKI KOMITE ZMS ČESTITAJO VSEM OBČANOM ŠENTJURJA OB NJIHOVEM PRAZNIKU 18. AVGUSTU GRADIŠ Moderni tehnološki postopek, sodoben strojni park Pnevmatično dviganje drsniti opažev ^Gradiš, gradbeno vodstvo je začelo maja na Hu- ^'iji graditi za trgovsko pod- '^je MERX silos za žito. Ob- gradijo po najsodobnej- tehnološkem postopku ' pnevmatičnim dviganjem ^"ih opažev. Prav ta teh- ^'oški postopek omogoča hi- gradnjo z maloštevilno gradbeno ekipo. Če bi objekt gradili po klasičnem načinu, bi potrebovali za to ekipo 80 delavcev, tako pa bodo v ze- lo kratkem roku s 24 delav- ci končali objekt. Višino 34 metrov so dosegli v 14 dneh, kar je 2,5 metra na dan. Ta sodoben postopek gradnje je bil mogoč zaradi skrbnih pri- prav in dobro organizirane laboratorijske službe. Podjetje pa ne skrbi samo za sodobne tehnološke po- stopke, ampak se hkrati op- remlja s specifično mehani- zacijo, M omogoča hitro in kvalitetno izdelavo gradbenih objektov. Prav z modernimi postopki in sodobno mehani- zacijo je bila omogočena hit- ra gradnja proizvodne hale v tovarni LIBELA. V 50 dneh so zgradili halo s površino 2000 m^. Vsa nosilna konstruk- cija hale je bila izdelana mon- tažno. Dviganje 8 tonskih ele- mentov pa so opravili s 26 tonskim avtodvigalom. GRADNJA NA OTOKU III s sodobnimi postopki in moderno mehanizacijo bo pod- jetje sprejelo tudi gradnjo stanovanjskih objektov na Otoku III- Te stanovanjske objekte bodo gradili po načinu industrijske gradnje, ker se zavedajo, da so lahko samo na ta način časovno in fizič- no konkurenčni. RAZLIČNE GRADBENE EKIPE Poleg ekip za industrijske gradnje ima podjetje tudi eki- pe za visoke in nizke grad- nje. S tem lahko podjetje prevzame vse vrste gradenj. Ekipa za visoke gradnje je v okviru ENGENERINGA ce- ljskega Zavoda za napredek gospodarstva v zadnjem ča- su zgradila tudi novi proiz- vodni objekt celjske ZLATAR- NE, Ekipa za nizke gradnje pa gradi kanalske kolektorje in podvoz pri pošti. ZAHTEVNA GRADNJA Vsestransko udejstvovanje podjetja dokazuje tudi grad- nja turističnega centra na Gol- teh pri Mozirju. Gradnja sled- njega objekta sodi po svoji specifičnosti med zelo zahtev- ne in težke objekte. Objekt gradijo na višini 1500 m. Prav ta višina in slaba komunika- cijska mreža preprečuje nor- malen transport materiala in otežkoča delo. Vendar pod- jet.ju to ne dela večjih težav, saj s svojim strojnim par- kom lahko prevzame še tež- ja dela- SKRB ZA DELAVCE v podjetju menijo, da ne morejo doječi vse s sod.)b- no mehanizacijo in moder- nimi tehnološkimi postopka, ampak da veliko zavisi tudi od počutja delavcev. Prav za- radi tega so lani zgotovili za delavce sodobno opremljen samski dom, v katerem lah- ko delavci po uspešnem delu najdejo dovolj razvedrila in sd lahko naberejo novih moči za nadaljne delo. INVESTITORJI ZADOVOLJNI Da so investitorji z delom podjetja zadovoljni, kaže do- sti dejstev, da se pri sledečih gradnjah vedno obračajo na podjetje, v različnih gradbe- nih investicijah. NEOMEJENE KAPACITETE Gradbena enota Gradisa v Celju ni omejena v kapacite- tah saj je vsa mehanizacija, obrati s tehnično službo in projektivnim birojem zdr.iže- na v gradbenem gigan:.u z let- no 20 milij ardno realizacijo- Gradnja silosa za žito z že zgrajenimi skladišči v Celju Montaža nosihie konstrukcije hale v LIBELI na kratko RAZ(iOVOR Prejšnji četrtek so se sešli na komiteju revirske konfe- rence ZKS v Trbovljali poli- tični sekretarji sekretariatov občinskih konferenc ZKS Za- gorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik ter se skupaj s se- kretarjem komiteja, Marija- nom Orožnom, pogovarjali o kadrovskih pripravah na bliž- nji republiški in zvezni kon- gres Zveze komimistov. Hkrati so se dogovorili, da se bo te dni sešel del članov revirske konference ZKS in skušal izoblikovati politično oceno položaja v Revirjih po objavi smernic predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, sklican pa bo tudi se- stanek s sekretarji aktivov in organizacij ZK v delovnih or- ganizacijah, na katerem bo- do obravnavali potek akcije v zvezi z izdelavo akcijskih programov. IZLET V CELOVEC Hortikulturno društvo za- savskih revirjev pripravlja za soboto, 17. avgusta, strokov- no ekskurzijo v Celovec. Med člani vlada za obisk Celovca precejšnje zanimanje. OBIŠČITE HOTEL »RUDAR« Sodobno urejen hotel »Ru- dar« na Trgu revolucije v Trbovljah vabi, da ga obišče- te. Hotel razpolaga z lepo opremljenimi sobami, z veli- ko restavracijo, posebnim sa- lonom in moderno urejenim snack barom. V hotelu nu- dijo vse vrste gostin- skih uslug, organizirajo po- slovne razgovore in bankete, pripravijo slaraostna kosila in večerje itd. Posebej priporočajo kuhar- ske specialitete, ki jih pri- pravljajo pod vodstvom pri- znanega kulinaričnega stro- kovnjaka Ivane Vozla. Tudi cene so primerne, zlasti še v snack baru. PRAVOČASNO SI ZAGOTOVITE KROMPIR Trboveljsko trgovsko pod- jetje Vitaminka je začelo zbi- rati naročila za krompir, sor- te cvetnik, ki ga bodo tu- di letos dostavljali na dom. Večje količine krompirja bo- do prejeli že embaliranega v vrečah, ki jih bo Vitaminka tudi odkupila. V LJUBL,IANO PRENESEN DEL NOVIH OPRAVIL Obseg opravil, ki jih oprav- lja izpostava Komunalnega za- voda za socialno zavarovanje Ljubljana v Trbovljali se če- dalje bolj krči. S 1. avgu- stom so prenesli iz Trbovelj v Ljubljano tudi opravila po- kojninskega in invalidskega zavarovanja, nakazovanje po- kojnin in drugih dolgoroč- nih dajatev. PRISTOP K POSLOVNEMU ZDRUŽENJU TEHNO IMPEX Delavski svet Strojne to- varne Trbovlje je pred ne- davnim sklenil, da pristopa kot član k ljubljanskemu po- slovnemu združenju TEHNO - IMPEX. V skupščini zdru- ženja bosta strojno tovarno zastopala glavni direktor dipl. inž. Rudi Babič, in nje- gov namestnik dipl. oec. Branko Paš. URO PREJ V TRST Od 10. avgusta naprej vozi ob sobotah SAP-ov avtobus na progi Dol pri Hrastniku — Trst uro preje. Odhod z Dola je ob 4. uri zjutraj, eno uro preje, kot je bilo doslej v veljavi, pa odpelje avtobus tudi iz drugih avtobusnih po- staj v revirjih, kjer ima po- stanek. Racionalizacija šolstva je nujna in potrebna Zadnji petrk je bila v Tr- bovljah seja izvršnega odbo- ra skupščine temeljne izobra- ževalne skupnosti. Na seji so, med drugim, obravnava- li polletno realizacijo finanč- nega načrta temeljne izobra- ževalne skupnosti. Ugotovili so, da je dotok sredstev v prvih šestih me- secih letos zadovoljiv, saj so zbrali skorajda toliko sred- stev, kot so računali. Za fi- nanciranje izobraževanja in vzgoje pa so porabili v pr- vem polletju skupaj nad 2 milijona novih din, oziroma nekaj več kot 48 odstotkov vseh za letos predvidenih sredstev. Spričo tako ugod- nega dotoka sredstev na za- četku leta je mogoče priča- kovati, da bodo letos v tej re- virski občini zbrali za finan- ciranje izobraževanja in vzgo- je toliko" sredstev, kot so ra- čunali, v prihodnje pa bo mogoče povečevati sredstva za potrebe izobraževanja in V2^o- je predvsem le z odlog« šim uveljavljanjem racio^ ' zacije, ki je nujna in p^^^ na tudi na trboveljskih novzgojnih zavodih. Na seji izvršnega odbo skupščine temeljne izobi^'"' valne skupnosti Trbovlje imenovali Staneta Hodeja Jelota Potočana za člana ul? sebnega razsodišča, ki uredi nekatera sporna vr^' šanja v zvezi s financiranih šol II. stopnje in učencev teh šol na širšen! ljubljanskem področju. ^ va je bilo predvideno, da ba do s posebnim sporazumom, odpravili težave v zvezi s f nanciranjem, vendar ljubljJ ska temeljna izobraževa' na skupnost v teh prizad^ vanjih ni uspela- (jj Med izvozniki (udi Irboveljsiii Elit Med tiste industrijske de- lovne organizacije iz Trbo- velj, ki izvažajo svoje izd^.. ke na svetovna tržišča, se j« julija vključila tudi elektro- livarska industrija ELIT Tr- bovlje. Prejšnji mesec so iz. vozili za skoraj 25.000 dolar- jev izdelkov, in sicer repre- zentativnih in visokokvalitet- nih svetlobnih teles za tvrd ko Pro-gres Manufacturing Go Philadelphia iz Zdnoženih dr- žav Amerike. Račvmajo, da bodo letos izvozili v Združene države Amerike skupaj za okrog 85-000 dolarjev svetlobnih te- les, v razdobju enega leta pa za okrog 130.000 dolarjev iz delkov. V elektrolivarski in- dustriji ELIT Trbovlje pa predvidevajo, da bodo nekaj izdelkov odpremili še na tr- žišča v Zahodni Nemčiji. Nov izdelek Julija je poslala trbovelj- ska Mehanika na tržišče nov izdelek, koncentrične spojke. Za novi izdelek vlada dokajš- nje zanimanje. V Trbovljah računajo v prihodnje na povečan promet v trgovini, pri čemer bodo imeli delež tudi novi trgovski lokali. Na sliki: prvi od štirili trgovskih paviljonov, ki jih bodo zgradili na Trgu revolucije. V prvem paviljonu bodo po- slovahiice Peka iz Tržiča, Varteksa iz Varaždina ter Vitaminke in Mesa iz Trbovelj. (Foto: nk) izdelan je predlog resolucije o gospodarskem in družbeneim razvoju trbovelj v 1969. letu Za 10 odst. večja produktivnost Oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini Trbovlje je pripravil predlog resolucije o gospo- darskem in družbenem razAoju Trbovelj v letu 1969, ki ga je obravnavala posebna skupina stro- kovnjakov. Resolucijo naj bi spre,iela občinska skupščina Trbovlje najkasne.ie v decembru letos. Osnovna naloga delovnih ko- lektivov iz Trbovelj bo v pri- hodnje v kar največji meri izkoriščati obstoječe proizvod- ne zmogljivosti ter si še na- prej prizadevati, da bi pove- čali blagovno menjavo s tu- jino. Na gibanje gospodar- stva pa bo nedvonano ugod- no vplivala zdr\ižitev rudni- kov ter dograditev nove ter- moelektrarne Trbovlje II, ki bo začela obratovati, kot račimajo, ob koncu letošnje ga leta. Tako predvidevajo, da se bo letna vrednost pro- izvodnje od 442 milijonov no- vih din v letu 1967 povečala na 497 milijonov novih din, ali za dkr<^ 12 odstotkov. Pri povečanju števila zapo- slenih v gospodarstvu za 1 odstotek pa bo narasla pro- duktivnost dela za okrog 9 do 10 odstotkov. Na povečanje gospodarske aktivnosti bodo vplivale v Trbovljah v prihodnje pove- čane zmogljivosti za proiz- vodnjo električne energije ter povečana proizvodnja premo- ga. Za izboljšanje delovnih pogojev oz. za povečanje pro- izvodnje bodo namenili okrog 93 milijonov novih din, ali okrog 14 odstotkov več kot v preteklem letu. Od skup- nih sredstev za investicije bo- do 57 milijonov novih din porabili za modernizacijo pro- izvodnje ter za nakup nove opreme, 36 milijonov novih din i>a bodo »vgradih« v ob- jekte. Za investicije, ki jih bodo delovne organizaci- je opravljale v drugi polovi- ci letošnjega leta in v letu 1969, bodo porabile 26 mili- jonov novih din lastnih sred- stev, 67 milijonov novih din pa bodo dobile v obliki po- sojil; Največ denarja bodo porabili v termoelektrarni za dograditev nove termo- elektrarne Trbovlje II, v ce- mentami za povečanje proiz- vodnih zmogljivosti, v stroj- ni tovarni in na rudniku Tr- bovlje pa za razširitev pro- izvodnje ter za zamenjavo do- trajane opreme. živahnejša gosi>odarska de- javnost se bo odražala tudi na zaposlovanje. Računajo, da bodo v Trbovljah prihodnje leto na novo zaposlili okrog 100 oseb. in sicer v gradbeni- štvu, trgovini in obrti. V in- dustriji in gostinstvu bo osta- lo število zaposlenih na rav- ni iz preteklih let, v prome- tu, kmetijst\'u in gozdarstvu pa se bo zmanjšalo. Zanimiva so tudi predvide- vanja o gibanju posameznih oblik potrošnje. Tako raču- najo, da se bodo osebni do- hodki povečali za največ okrog 9 odstotkov, to je za toliko, kolikor se bo pove- čala produktivnost. V letoš- njem in v prihodnjem letu bo v Trbovljah zgraje- nih 100 novih stanovanj, v le- tu 1970 pa naj bi jih bilo na- daljnjih 50. Na večji promet računajo v prihodnje pred - vsem v trgovini in gostinst- vu. Trgovska podjetja bodo nadaljevala z modernizacijo obstoječih lokalov in z grad- njo novih, pred nedavnim so dobile Trbovlje hotel, v na- črtu pa je tudi izgradnja žič- nice na Partizanski vrh- (nk) Skoraj 1,025.000 ton rjavega premoga Prejšnji mesec so v Zasav- skih premogovnikih nakopali skupaj 131.600 ton rjavega premoga, rudarji iz Trbovelj 34.820 ton, zagorski rudarji pa 43.600 ton rjavega pre- moga. Julijska proizvodnja pre- moga je bila torej manjša, kot so računali. Na manjšo proizvodnjo so vplivale tež- ke odkopne prilike v jami Kotrdež rudnika Zagorja in pa majhen odvzem kotlovne- ga premoga s strani termo- elektrarne Trbovlje. Rudniški učinek oz. storitev je prejš- nji mesec znašala v zasav- skih premogovnikih 1,84 tone na delavnik na zapK>slenega. Sicer pa so poslali v prvih sedmih mesecih rudarji iz za- savskih jam skupaj kar 1,024.900 t(Mi rjavega premo- ga. Sedemmesečne planske na- loge so dosegli in malce tu- di presegli. Vendar pa velja zapisati, da je bilo julija opa- ziti manjše zanimanje za na- kup premoga, predvsem za- to, ker ni bil več v veljavi poseben p>opust pri nakupu posameznih vrst rjavega pre- moga. Velike težave p>ovzroča ne- nehno naraščanje dolgov kup- cev, kar slabo vpliva, med drugim, tudi na investicijsko dejavnost. Zaradi pomanjka- nja denarja kasnijo nekate- ra dela, po programu pote- kajo le pripravljalna dela pri rekonstrukciji separacije v Trbovljah. Iz Zasavskih premogovnikov so v prvih sedmih mesecih letos izvozili za skoraj 45.600 dolarjev izdelkov, s tem pa so skorajda že dosegli letni izvoani načrt. Prejšnji me- sec so izvozili iz zagorskega rudnika 80 ton kockovca v Italijo, premog pa so doslej odpremljali v Avstrijo in Ita- lijo. (š) Razdeljen denar Na zadnjiskupni seji sta sveta za telesno vzgojo ter za kulturo in prosveto občinske skupščine Trbovlje razdelila denar, ki je bil namenjen za vzdrževanje telesnovzgojnih in kulturnih domov v letu 1968- Tega denarja je bilo sku- paj nekaj nad 56.000 novih din, vendar pa so doslej porabili za redno vzdrževa- nježe 12.000 novih din tako, da so lahko razdelili le okrog 44.000 novih din. Največ denarja so nameni- li člani obeh svetov smučar- skemu društvu Trbovlje za ureditev žičnice v Lontožu, de- nar pa so prejeli še športno društvo Rudar^ TVD Parti- zan, planinska društva Trbov- lje in Kum ter prosvetno društvo Klek. Nerazdeljenih je ostalo le 5.000 novih din, ki jih bosta sveta pozneje razdelila med najpotrebnejše koristnike. Sveta za telesno vzgojo ter za prosveto in kulturo pri občinski skupščini Trbovlje staimenovala na zadnji skup- ni seji posebno komisijo z nalogo, da oceni vrednost vseh kultumih in športnih objektov v občini. —N— Razširitev predmeta poslovanja Upravni odbor poslovnega združenja RUDIS, rudarsko industrijske skupnosti Trbov- lje, je soglasno sprejel sklep o razširitvi dejavnosti oz. predmeta poslov-anja v zu- nanji trgovini. Združenje RU- DIS opravlja odslej tudi uvoz in izvoz blaga ter sto- ritev za gospodarske organi- zacije, ki niso člani poslov- nega združenja RLT>IS, za- stopa tuje tvrdke in posredu- je v zunanje trgovinskem pro- metu. TEDNIK 10 15. avgusta DELEGACIJA IZ OBČINE AVION V SEVERNI FRANCIJI NA OBISKU V POBRATENEM MESTU ZAGORJU OB SAVI Krepiti vezi in stike Minuli teden je prLspela na enotedenski obisk v Zagorje ob Savi delegacija iz občine Avion v Severni Franciji, s katero so Zagorja- iii pred leti podpisali protokol o sodelovanju in pobratenju. Gostje IZ Severne Francije so med bivanjem v Zagorju ob Savi obiskali nekatere tamkajšnje de- lovne organizacije, med drugim tovarno elektropor- celana na Izlakah, rudnik Zagorje, industrijo grad- benega materiala in gradbeno podjetje. Ogledali so si proizvodnjo in se pogovarjali s predstavniki sa- moupravnih organov, družbeno političnih organiza- cij ter vodstev delovnih kolektivov. Predstavniki občine Avion in občinske skupščine Zagorja ob Savi so se pogovarjali v tem času tudi o nadaljnjem sodelovanju med obema pobratenima mestoma. Obojestransko je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba v prihodnje zagotoviti doslednejše izvaja- nje sprejetega programa o sodelovanju med obči- nama Avion in Zagorje ob Savi. Govor pa je bil še o možnostih za razširitev medobčinskega sode- lovanja tudi še na druga področja. Predstavniki občine Avion so se sešM med obi- skom v Zagorju ob Savi tudd s člani predsedstva občinskega sindikailnega sveta ter s predsedniki sindikalnih podružnic iz večjih delovnih organiza- cij, v nedeljo pa še s predstavndki mladine te ob- čine. Gostje iz Aviona so se v petek popoldan udele- žili tudi slavnostne seje skupščine občine Zagorje ob Savi ob občinskem prazniku, v soboto in nede- ljo pa so obiskali še nekatere prireditve, ki so jih pripravili v Zagorju ob Savi na čast občinskemu prazniku. (ek) Gradbeno podjetje Zagorje ob Savi gradi v Potoški vasi novo transformatorsko postajo. Dela hitro napredujejo. (Foto: nk) DNEVNI REDI SEJ OBČINSKE SKUPŠČINE BODO TUDI V HRASTNIŠKI OBČINI OBŠIRNI Tehtna vprašanja Program dela hrastiiiške občinske skupščine za letošnje drugo pollet^ je dokaj obširen, pa tudi vsebinsko precej razgiban. Na dnevni red sej občin- ske skupščine Hrastnik bodo prišle že do konca leta nekatera aktualna vprašanja, ki zanimajo ne samo odbornike, pač pa tudi druge, tako predlog štiriletnega programa stanovanjske izgradnje, pred- log ukrepov za ustanovitev novih obratov ter za zaposlovanje nove delovne sile in pa številna poro- čila. Da bi odpravili pomanjklji- vosti pri odvzemu, dodelitvi in licitaciji gradbenih zem- ljišč ter v zvezi z izdajo lo- kacijskih in gradbenih dovo- ljenj bo občinska skupščina razpravljala o spremem- bi predpisov, ki urejajo te zadeve ter predpise o zašči- ti izvirov pitne vode in o gozdovih zelenega pasu. Ker je urbanistični program spre- jet, bo občinska skupščina sprejela zazidalna načrta vsaj za zazidalni okoliš Dol ter za enega ali dva zazidal- na okoliša v Hrastniku. Pred- videno pa je še, da bi občin- ska skupščina Hrastnik spre- jela nova odloka o odvozu smeti ter o hišnem redu. Občinska skupščina Hrast- nik je na začetku leta spre- jela resolucijo o gospodar- skem razvoju občine v letu 1968; zdaj pa naj bi odbor- niki skušali ugotoviti izpol- njevanje sprejetih smernic z resolucijo, zraven t^a pa bi obravnavali še proračunsko realizacijo ter izpolnjevanje finančnega načrta temeljne iz- obraževalne skupnosti. Z namenom, da bi v pri- hodnje zagotovili načrtno gradnjo stanovanj je bila pri hrastniškem stanovanjskem podjetju ustanovljena poseb- na komisija, da pripra- vi predlog 4-letnega progra- ma stanovanjske izgradnje, ki bi ga obravnavala občinska skupščina in ga sprejela. Na eni od prihodnjih sej bo občinska skupščina Hrast- nik podrobneje spregovorila o stanju in problemih na področju izobraževanja in vzgoje. Najprej bi spregovo- rili o problematiki v osnov- nem šolstvu, tako vpisu v pr- ve razrede osnovnih šol, uč- nih uspehih kadrovski zased- bi financiranju ter o možno- stih za združevanje osnovno- šolskih zavodov. Občinska skupščina Hrast- nik naj bi, kot je predvide- no, do konca leta sprejela perspektivni program raz- voja otroškega varstva oz. dopolnila že obstoječi pro- gram. Obravnavala in spreje- la bi še spremembo odloka o priznavalninah ter razprav- ljala o uvedbi 5-dnevnega ted- nika za delo v upravnih orga- nih občine in v nekaterih dnigih delovnih organizacijah. Zraven tega naj bi sprejeli tudi nove predpise o organi- zaciji inšpekcijskih služb ter davčne službe, obravnava- li predlog za združitev oz. ukinitev nekaterih skladov, ki delujejo pri občinski skup- ščini ter preučili možnosti za ustanovitev enotnega sklada za štipendiranje pri občinski skupščini Hrastnik. Na sejah sveta za narodno obrambo in štaba za varstvo pred elementarnimi in drugi- mi hudimi nesrečami ter sve- ta za splošne zadeve je bil že nekajkrat doslej obravnavan predlog za to, da bi se eno od gasilskih enot usposobilo za intervencijo v primeru več- jih požarov ter jo tudi pri- merno opremilo. O tem naj bi odločala občinska skupšči- na v letošnjem drugem pol- letju, ko bi obravnavala na- še predloge odgovorov na sklepe in predloge zbore vo- livcev in še nekatera druga vprašanja. V Hrastniku računajo, da se bo tamkajšnja občinska skupščina sešla v letošnjem drugem polletju na najmanj sedmih do osmih sejah. (k) Le 19.000 Ndin dohodkov Na račun sklada za pomoč društvom in družbenim orga- nizacijam je bilo v letošnjem prvem polletju nakazano le 19.145 novih din', od tega je znašala dotacija iz proraču- na občine Zagorje ob Savi lO.OOO novih din. Ostalo, to je 9.145 novih din, pa so na- kazale delovne organizacije, in sicer deloma na račun za- ostalih obveznosti iz leta 1967, deloma pa na račun obvezno- sti za leto 1968. Upravni odbor sklada je do konca jimija razdelil 23.000 novih din, in sicer je preje- la občinska zveza za telesno kulturo 13.000 novih din, ob- činski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij pa lO.OOO novih din. na kratko Ozimnica Splošno trgovsko podjetje Hrastnik je že začelo zbira- ti prijave za ozinmico. V po- slovalnicali bodo nudili kva- liteten krompir, namizna in industrijska jabolka ter in- dustrijsko grozdje, in to ix) konkurenčnih cenah. Prijave za ozimnico zbirajo posloval- nice hrastniškega splošnega trgovskega podjetja Za Savo, Na Logu, Pri rudniku. Trž- nica pri steklarni ter poslo- valnici na Dolu. Specialitete na Vidrgi Gostilničar Vidrgar nudi vsak petek specialitete, kot so krvavice, jetrnice in peče- nice, vsak dan pa so na vo- ljo tudi ix)strvi. Razpis delavske univerze Hrastnik Hrastniška delavska univer- za je objavila razpis za obi- skovanje osnovne šole za od- rasle, v začetni in nadaljeval- ni šiviljski tečaj ter v gospo- dinjski tečaj. Prijave spreje- ma hrastniška delavska imi- verza do 1. septembra. Nov obrat v zadružnem domu v če- čah nad Hrastnikom ureja gostinsko podjetje Jelka iz Hrastnika nov obrat. Z deli bodo koičali te dni. Hrastnik pa bo tako dobil rvovo, izredno lepo urejeno, gostinsko oz. turistično po- stojanko v bližini mesta. Kitariada v Zagorju Občinski odbor Počitniške zveze Zagorje ob Savi (!) in uredništvo »Antene« iz Ljub- ljane sta pripravila zadnji pe- tek v gledališki dvorani de- lavskega doma Kitariado, na kateri so nastopili ansam- bli Mladi levi. Rdeči dečki, Calamare, Pietrosi, Merkurji, Kon Tiki in Faraoni. Novo šolsko leto Poslovalnica »Mladinske knjige« iz Ljubljane v Zagor- ju ob Savi se je bogato za- ložila z vsem potrebnim za novo šolsko leto. Temu pri- memo je uredila tudi izlož- be in s tem opozorila starše, da se bliža čas, ko bo tre- ba odšteti po nekaj starih ti- sočakov za nakup novih knjig, zvezkov, pisalnega pri- bora in drugega. Razrešitev in imenovanje Odbornik občinske skupšči- ne Emil Ajtič je zaprosil, da ga občinska skupščina razre- ši kot člana skupščine te- meljne izobraževalne skupno- sti pa so imenovali inž. Marjana Manfreda. Zgodovinski arhiv Celje naj poroča Na eni zadnjih sej so od- borniki občinske skupščine Zagorje ob Savi razpravljali o poročilu zgodovinskega ar- hiva Celje. Bistvenih pri- pomb k delu niso imeli, pač pa s« naročili zgodovinske- mu arhivu Celje, da naj pri- pravi poročilo o tem, kaj so storili v zvezi s hranitvijo važnejših dokumentov in pred- metov, ki so zgodovinskega in krajevnega pomena za Za- gorje ob Savi. Zapele so žage in sekire Komunalno obrtno podjet- je Zž^orje ob Savi in ustrez- ni upravni organ občinske skup^ine sta že nekaj časa ugotavljala, da nekateri obča- ni ne upoštevajo določb iz omenjenih odlokov.in da sla- bo čuvajo komimalne napra- ve, pravzaprav jih, i>o ma- lem, imičujejo. K temu je prav gotovo svoje pripomog- la tudi precejšnja počasnost pri ukrepanju proti vsem tistim, ki kršijo »občinske zakone«. Za parke so občani malo skrbeli, prav tako tudi za ze- lenice okrog stanovanj- skih zgradb. V navado je že prišlo, da so bile okrog blo- kov in hiš skladovnice drv, da se je nabirala nesn^a in smeti na mestih, ki za to niso določeni, niti primerni, da se je lomilo okrasno gr- mičevje in cvetje itd. Občinska skupščina Zagorje ob Savi se je zato odločila, da uvede nadaor v parkih ir zelenicah ter da začne iigo- tavljati tudi druge pomanj- kljivosti oz. slabosti, ki kva- rijo izgled Zagorja. Seveda pa so se istočasno odločili, da bodo vse kršilce ustrez- nih občinskih odlokov tudi kaznovali. Starše pa so ob tej priliki opozorili, da so odgovorni za početje otrok in da bodo tudi plačniki kazni, če bodo otroci še na- prej uničevali parke in zele- nice, trgali cvetje ali na drug način kvarili izgled kraja. Pri marsikomu je, kot vse kaže, opozorilo zaleglo. Zad- nje dni brnijo motorne žage okrog stanovanjskih blokov; stanovalci hite s spravilom drv, saj se marsikdo boji ka- zni. Kot vse kaže bodo torej sklado-mice drv okrog stavb v nekaj dneh izginile. Poraja pa se vprašanje, kdaj bodo urejene zelenice, ki so jih uničili otroci, pa tudi starej- ši, saj imajo mivogi navado, da si narede čez zelenico pri stanovanjskem bloku »bližnji- co«, da po zelenici vozijo z avtomobilom ali ga tam ce lo parkirajo itd. Prav bi bilo, da bi si v pri- hodnje vsi Zagorjani po svo- jih močeh prizadevali, da bi postalo mesto bolj prikupno, z urejenimi zelenicami in parki ter z urejeno okolico vseh stanovanjskih in dmgih zgradb. —M — Upravni odbor Stanovanjske zadruge »DOM«, Celje razglaša prosto delovno mesto TEHNIČNEGA VODJE ZADRUGE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — gradbeni Inženir s pooblastilom za izvajanje gradbenih del; —- gradbeni tehnik s pooblastilom za izvajanje grad- benih del. Prijave je. poslati na upravo zadruge do 31. avgu- sta 1968, ostalo po dogovoru. VELIKAN MEDDETERGENTI NAGRAJUJE ^a snežno Belo ročno pranje ZASAVSKI REVIRJI 5. avgusta 1968 TEDNIK 11 Plesati, toda kje? v zadnjem času je vse več polemičnih razprav o delova- nju občinske plesne šole v naši občini. Kritike so se po- ostrile še posebej v zadnjih tednih, ko mladina vsak ve- čer zapleše na kopališču ob Ljubljanski cesti. Ob mno- gih neobjektivnih kritikabna račun plesne šole, ki je naj- pomembnejši organizator ple- sne dejavnosti ta mladino, bi bilo prav, da nekaj več spregovorimo tudi o velikih težavah, s katerimi se sreču- je prizadevno vodstvo šole z Lojzetom Borincem na če- lu. Katere so te največje te- žave? Občinska plesna šola ni samo organizator plesov, temveč je učiteljica mnogim mladim, ki se žele naučiti prvih korakov plesne umet- nosti. Precejšnje število začetnih in nadaljevalnih ples- nih tečajev za mladino potr- juje družbeni in vzgojni po- men te specializirane organi- zaciji. Znano pa tudi je, da so bili mladinski plesi v or- ganizaciji občinske plesne šo- le skoraj vedno vzorno orga- nizirani. Celjska mladina se lahko že nekaj let vsako nedeljo, včasih pa tudi v soboto, od- pravi na ples. To pa ni kar tako. Letos pa se postavlja težko vprašanje — ali ima občinska plesna šola še mož- nosti za nadaljnje delo — za organizacijo plesnih tečajev in mladinskih plesov. V prihod- nje so vrata Narodnega do- ma za mladinske plese za- prta, prostor na kopališču pride v poštev samo še ne- kaj tednov, družbena po- moč za poslovanje občinske plesne šole je skromna, ce- na zabavno glasbenih ansam- blov pa vse večja. Kljub ne nizki vstopnini je zaradi visokih stroškov vsak ples majhno finančno tveganje. Ob veliki prizadevnosti amater- skih delavcev je vendarle šlo, čeprav, razen občinskega ko- miteja zveze mladine, nihče drug ni pomagal vodstvu šo- le pri premagovanju težav. Vsem tem problemom se je pridružilo poleg nerazume- vanja sveta za šolstvo in sve- ta za znanost in kulturo še nerazumevanje javnosti, če- prav vsi vemo, da je mladin- ski ples v soboto ali nede- ljo za precejšnji krog mladi- ne dobro organizirana zaba- va, ki bi lahko sicer dobila svoj negativni izraz kje drug- je. In nazadnje — vemo, kakšne so pretirane in eno- stranske ocene o slabi kvali- teti mladinskih plesov. Vede- nje posameznikov ali posa- meznih skupinic ne more bi- ti izhodišče, ko ocenjujemo stopnjo kulture in vedenja večine mladine. Mnogo pra- vilneje bi bilo, da bi vsi za- interesirani in odgovorni kar najhitreje poiskali rešitve, ki bi omogočile občinski plesni šoli še boljše delo kot do- slej. Kakor smo zvedeli, bo razgovor o teh vprašanjih že v bližnji prihodnosti na ob- činskem komiteju zveze mla- dine. Up>amo, da bomo po tem razgovoru lahko ix>roča- li o pomembnih sklepih. JOŽE VOLFAND KORISTNO S KORIST NIM: POLETJE, LUCKE IN PLETENJE Foto: IMilan Brecl MED NEZAPOSLENIMI NAJVEČ LJUDI BREZ POKLICA Olajšanja še ni Na komunalnem zavodu za zaposlovanje delavcev, ki za- jema območje celjske, breži- ške, laške, sevniške, konji- ške, šentjurske, šmarske ter žalske občine so v juniju za- beležili skupno 2231 nezapo- slenih. Primerjava s prejš- njim mesecem pove, da se je nezaposlenost zmanjšala za 1,64 odstotka, oziroma za 37 ljudi, kar p)a pri tolikšnem številu nezaposlenih ne mo- re biti nikakršno olajšanje. Samo v Brežicah in Žalcu so zaposlili v jimiju precej več delavcev kot v maju, med- tem ko je nezaposlenost v drugih občinah v glavnem povsod na istem nivoju. V celjski občini p>a je bilo nezaposlenih v juniju kar za 5,2 odstotka več kot v me- secu maju. Zanimiva je tudi strukt«, ra nezaposlenih po spolu. ^ vedno prevladujejo med zaposlenimi ženske, saj jih je kar 55,76 odstotka. Od vseh nezaposlenih išče prvo zaposlitev 738 oseb. V primer javi s številom nezaposlenih so prijavljena prosta mesta zelo maloštevilna. V juniju so delovne organizacije prijavile da potrebujejo 473 delavcev zaposlilo p>a se jih je 433 Razlika je nastala zato, ker so nekaj prostih delovnih mest zasedli šele v nasled. njem mesecu. Kot vedno, nas je sevedj zanimala tudi struktura po- klicev nezaposlenih na Mt šem območju. Medtem ko je med ljudmi z visoko in viš- jo šolsko izobrazbo evidenti- ranih 16 nezaposlenih, je ta- kih, ki so končali srednjo šolo, brez dela kar 78. V tej skupini je največ nezaposle- nih ekonomskih- tehnikov t^ maturantov gimnazije. Neza- poslenih s poklicno šolo je bilo v juniju 309, od tega kar 54 prodajalcev in 38 ad- ministratorjev. Tu_di v juniju je bilo med nezaposlenimi • največ ljudi brez poklica. Zabeležili so jih kar 1614. To dokazuje, da bodo z zaposlovanjem ljudi brez poklica še velike težave. Delovne organizacije pač iščejo vsaj delno uspo- sobljene ljudi, pri katerih je čas uvajanja krajši, njiho; vo delo pa običajno zaneslji; vejše. Takšni razlogi so tudi vodilo pri izbiri delavcev, ki se zaposlijo na tujem. Orga^ nizirano zaposlovanje v tuji- ni je tudi na našem območ- ju dobilo novo, boljšo obli- ko. Ne glede na to pa ^ usposabljanju nezaposlenih treba posvetiti še več pozof' nosti. Zanimivo „ciglarsko" tekmovanje v Ljubečni v Ljubečni, kjer pjomenl izdelovanje opoke marsikomu glavni vir dohodkov, so orga- nizirali drugo »ciglarsko tek- movanje«- Pred več kot tisoč gledalci se je 12 tekmovalcev pomerilo v štirih tekmoval- nih disciplinah. V prevažanju gline, prevo2ai žgane oi)eke. hoji med neposušeno op)eko, ter v nošenju opeke s pre- magovanjem ovir. Vse discipline so običajne pri izdelavi opoke- Vendar je bilo to ix>t drugače. Na pro- gi^ kii je bila pripravljena iz desk, so morali tekmovalca pokazati precej spretnosti v borbi s »štop)erico«. Sodnika so vsak korak, ki ga je tek- movalec napravil izven pro- ge, strogo kažaiovali. Čeprav je bila proga težka, so bili tekmovalci zelo izenačeni. V treh discaplinah je bil trikrat prvi Razair Dainko, enkrat p>a je po najvišjem mestu segel KUkovič Miilan- Najbolje uvrščeni so dobili praiktičaie nagrade, kd jih je prisp)eval pokrovitelj teOomovanja Kra- jevna skupnost Ljubečne- Ob koncu tefkmovanja je prireditelj napovedal za na- slednje leto še večje tekmo- vanje, kjer bd med drugim gledalci lahko videli celoten potek i23delave opeke. Torej naslednje leto se nam poleg ostalih turističnih porireditev obeta še veliko »ciglarsko« teikmovanje- MILAN BRECL Pismo iz Zabukovice Kot povsod, imamo tudi mi v Zabukovici probleme, velike in manjše. Največji med njimi je — CESTA. Obljubili so nam jo že pred leti. Cesto so sicer zgradili do Griž, za naprej pa je 2ananjkalo denarja. Aha, tudi nov most na Sa- vinji preko Savinje so zgradili! Prepričan sem, da takšnega nimajo nikjer drugje. Pravo remek delo — vam rečem, če želite, si lahko ogledate most in še našo cesto povrhu. Začenja se namreč v Grižah. Vem, da se ne boste nikoli več vrnili. Bojim se le, da bodo ce- sto asfaltirali šele takrat, ko bo pri nas občinski praznik. Vsi pa vemo, da le-tega v Zabukovici ne bo nikoli. Rudi španzel ZabiU^ovlca pa prejme Jožica Horvat, Mari- bor, Soška 11. »Oskar total me je kar dvakrat presenetil: v pri- merjavi s prejšnjim Oskar- jem še lepše pere, hkrati pa mi je prinesel superav- tomatski stroj Gorenje!« »Ste že preizkusili stroj?« »še ne. Z možem in sin- čkom stanujemo v eni iz- med tezenskih barak, ki še ne premorejo vodovodne- ga priključka!« je poveda- la nagrajenka Jožica Hor- vatova. »Toliko dobrega sem že slišala o superavto- matih Gorenje, da zdaj prav neznansko nestrpno čakam, kdaj bom naposled lahko prvič prala v njem.« »Z Oskarjem?« »Ne, z mixalom!« »Zakaj?« »Zato, ker vsebuje oxy- lan!« se je z nasmehom odrezala nagrajenka Joži- ca. »No, mixal je brez pre- tiravanja odličen. Z njim sem že doslej prala belo in fino perilo.« »In kako ste odkrili ku- pon?« »Navadno kupim več za- vitkov hkrati, to pot pa sem vzela samo enega. Ker sem imela doma še en za- vitek, je srečo prinašajoči oskar total čakal na polici ves teden. Ko pa sem pra- la moževo perilo, sem ga odprla in v njem našla ku- pon. In pot«m je bilo pra- nja kar konec. Pomirila sem se šele tedaj, ko so nam pralni stroj pripeljali domov.« NOGE VELIKANA OSKAR TOTAL (kakovostni in lepi rdeči predposteljni- ki, ki pa lahko slu- žijo kot domiselni okrasek kjerkoli na tleh v stanovanju) prejmejo: Antonija Grušovnik, Janževa gora; Anica Drokšič, Vrbije; Ma- rija Vajngerl, Janže- va gora;Anica Golob, Šmartno; Jožica Kro- noveter, Zg. Selnica; Marica Divjak, Mari- bor; Panika Novin- šek, Lože; Marija Kavčič, Maribor - Štefka Later, Zg. Boč; Amalija Sene- kovič, Maribor. KOLEKCIJE IZDELKOV TOVAR- NE ZLATOROG prejmejo: Peter Zinič, Maribor; Dragica Bevc, Pod- kraj; Anica Ozonič, Selnica; Milica Ru- dolf, Cirkovce; Ange- la Kopušar, Žalec; Ivanka Jošt, Janževa gora. SUPERAVTOMATSKl PRALNI STROJ GORENJE PS-603 OSKAR TOTAL NAGRAJENCI (1. viii. 1<)68) VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE VELIKAN MED DETERGENTI PA NADALJUJE SVOJ POHOD PO SLOVENIJI. ZATO DOBRO POGLEJ- TE V ZAVITEK, MORDA JE PRAV V VAŠEM NA- GRADNI KUPON! ^li so res osamljeni pri delu Misli o delu šempetrskega Partizana ipjuštvo za telesno vzgojo tizan v šempertu sodi med ^.g organizacije v kraju in 'liiii sploh, ki se lahko po- ^"jjjo z uspešnim delom. 'Lstvo ima dolgoletno in tradicijo, saj so iz nje- prišli ljudje, ki so se viso- ^ uveljavili tudi na delov- 'ji tne' s svojim delom, "^ov vzpon pa je organizaci- ' dosegla v zadnjem ob- Lju. Prvi viden uspeh se je ^azal lani, ko so v društvu ''ipeli zbrati pionirsko vr- ^ in jo usposobiti do tak- _ stopnje, da je lahko na- ;topila na republiškem pr- ^gnstvu v orodni telovadbi. Ta uspeh je vlil toliko novih p^i in prinesel toliko nove- ga življenja, da mladih telo- vadcev poslej ni nikoli zmanj- kalo. Kot logično nadaljevanje za- ^tega dela so januarja letos jp.edli nadvse uspelo telo- akademijo. In od tedaj aaprej je telovadnica, ki so jo pred leti uporabljali pre- šolski otroci, zasedena fsak dan. V njej se poleg te- lovadcev vrstijo še igralci namiznega tenisa in odbojke. Vztrajno in marljivo delo je kmalu pokazalo še druge rezultate. Tako se je vrsta odbojkašev uvrstila v mari- borsko-celjsko ligo, kjer se dobro drži v sredini lestvice. Razen tega so poslali na le- tošnje republiško prvenstvo v orodni telovadbi kar tri vrste in to pionirje, pionir- ke ter mladinke. V društvu so ponosni na vse uspehe, zlasti pa na delo in rezultate mladih orodnih telovadcev. Z izredno aktivno- stjo so uspeli zajeti v redno dejavnost veliko število mla- dih, ki bi biU sicer prepu- ščeni cesti. Navzlic vsem tem vzgojnim in športnim dosež- kom pva društvo ni deležno tiste podpore in razumevanja, ki bi ga moralo dobiti tako od občinskih činiteljev kot v kraju samem. Ko smo prav o teh \'praša- njih razpravljali s predsedni- kom, Edijem Etolarjem, nam je potožil, da so pri delu osamljeni in da se borijo z osnovnimi finančnimi pro- blemi. Sredstev za redno de- lo je veliko premalo; kadar pa jih iščemo še drugod nale- timo na izgovore: ni denar- ja in podobno. Prav zaradi tega smo se odločili za mla- dinske plese, kot enega iz- med dodatnih virov naših do- hodkov. Pa smo tudi tu nale- teli na kritiko, češ saj ta de- javnost ne sodi k takšni or- ganizaciji, je dejal tov. Dolar. Tak odnos nas žali tembolj, je še poudaril predsednik šempetrskega Partizana, ker je naše društvo mladih ljudi. Med organizatorji in vaditelji so sami mladi, ki so potrdili ne samo vnemo za amatersko dejavnost marveč tudi željo po napredku. Ves svoj prosti čas žrtvujejo za društvo in za delo s pionirji in mladin- ci. žal, to delo za nekatere ni pomembno. Delavci šempetrskega Par- tizana so tudi pričakovali, da bodo dobili za letošnji ob- činski praznik novo oziroma asfaltirano igrišče za roko- met. žal do uresničitve tega načrta ni prišlo. Spričo vsega tega ni čudno, če se društveni delavci Parti- zana v Šempetru sprašujejo, kako dolgo še tako! M. B. Prijeli so vlomilca Sredi julija je ponoči ne- znanec vlomil v podjetje Re- mont Celje in odnesel 15.000 novih dinarjev ter razne dru- ge predmete. Vlomilec pa je le malo ča- sa ostal na svobodi, vendar raTOO toliko, da je lahko za- pravljal nepošteno pridobljeni denar. UJV Celje je sporočila, da so s pomočjo UJV Split are- tirali nežmanega vlomilca. Ta je 20-letni BRANKO AVGU- ŠTINČIČ iz Goleniča pri Po- dravski Slatini. Avguštinčič je ukradeni de- nar zapravljal na Reki, v SpM. tu in v Supetarju na Braču. —ar Lastnik na dopustu vlomilec v hiši Ne puščajte denarja doma, ko se odpravljate na dopust Prazne hiše v poletnih me- secih, ko so se ljudje odpra- vili na letne dopuste, so tudi pri nas postale prava vaba za ljudi z nepoštenimi nameni, ki hočejo obogateti na hiter način. Julijan Pepel iz Mozirja je bU odsoten dva dni zaradi le- tovanja na morju. Medtem je njegovo hišo obiskal neznani vlomilec ter iz spalnice od- nesel izpod vzglavnika 2.500 novih dinarjev, električni brivski aparat, torbo in raz- no perilo. Uprava javne varnosti je zelo hitro odkrila storilca in ga aretirala. Vlomil je ER- NEST PERC iz Ostrožnega pri Celju, ki je._že bil kaznovan zar^i tatvine. Kot kaže je kljub kazni znova zašel na stranska pota. Pere je mizar brez zaposlitve, čeprav bi jo morda lahko dobil. Denar je hitro zapravil v ženski dr\ižbi. Skratka, nekaj dni po dejanju je živel na ve- liki nogi. Med drugim se je prevažal tudi s taksijem. In nasvet za vse tiste, ki še potujete v teh dneh na do- pust. Denar vzemite seboj ali pa ga varno shranite, nika- kor pa ga ne puščajte na ne- zavarovanem mestu v stano- vanju. —čar Naš komentar: Huda je ta nepismenost Tik ob zaključku šolskega leta je bilo na ljudskem ko- pališču ob Ljubljanski cesti nenavadno tekmovanje. To- krat ni šlo za čase in posa- mezne discipline, marveč za eno samo nalogo — za zna- nje plavanja- K testiranju so prišli učenci petih razredov celjskih osnovnih šol. Kolikor moramo pozdra- viti pobudo občinske zveze za telesno kulturo in seveda plavalnega kluba Neptun, ki sta se odločila za to izredno pomembno nalogo, se mora- mo vsaj za hip ustaviti pri njenih rezultatih. Ti so pora- zni! To je ugotovitev, ki je ne moremo prezreti in ob ka- teri bi se morali zamisliti vsi. Testiranje je namreč poka- zalo, da je plavalna nepisme- nost prevelika, da znaša pri učencih mestnih osnovnih šol okoli 20", b in da naraste pri učencih, ki obiskujejo osnov- ne šole v obrobnem predelu mesta tudi čez 40%. Četudi je plavalni klub na to ugotovitev takoj reagiral in povabil v plavalne šole vse neplavalce, pa v tem vendar- le ni trajna rešitev. Plavanje je namreč tista disciplina, ki bi jo moral obvladati vsak človek, zlasti pa mlad. Zato menrimo, da bi plavanje mora- lo p>ostati obvezen predmet v osnovni šoli in da bi osnovne šole ne smel zapustiti otrok, ki bi ne znal plavati. To je sicer lahko zahtevati, drugače pa je z realizacijo misli. Ugotoviti je treba, da se redno delo v šolah kon- čuje v času, ko se šele zače- nja plavalna sezona in da se šolska vrata odpro tedaj, ko je plavailne sezone bolj ali manj konec. Po vsem tem odpade redno šosko delo v odprtih plavalnih bazenih, na rekah in jezerih. Rešitev je torej v zaprtih bazenih, to- rej v takih objektih, kjer de- lo ni odvisno od vremenskih razmer, če bi na primer v Celju imeli zaprt plavalni bazen, bi lahko napovedali boj plavalni nepismenosti in tudi uveljavili načelo, da mo- ra znati plavati sleherni šo- loobvezni otrok. To načelo oziroma zahtevo pa bi morali uresničiti, saj se v njem skri- va investicija, ki kaže visoko rentabilnost- Ta rentabilnost So življenja otrok, Jcii jih za- radi neznanja plavanja poži- rajo vode, ta rentabilnost pa je tudi v obrambni sposobno- sti naroda. če so organizatorji testira- nja ugotovili porazno stanje za učence celjskih osnovnih šol, kakšna bi bila potem še- le slika v tistih šolah, kate- rih učenci nimajo pogojev za kopanje niti v času poletnih počitnic? Plavalna nepismenost je na vsak način prevelika; ob njej se moramo ustaviti, zamisliti in ukrepati! M. Božič Pionirji v športni areni v zadnjih treh letih se je tekmovalni ši>ort močno raz- 0iahnil tudi med pionirji žal- ske občine. Nastali so novi centri in čedalje več je tistih mladih tekmovalcev, ki se uveljavljajo na krajevnih in drugih tekmovanjih. Mednje sodita tudi Sta m' Skok ter Magda Matko iz Prebolda. STANI SKOK je star 14 let je občinski in področni pr'ak v metu krogle, razen pa tretji na slovenskem 'estvu. Na olimpiadi mla- iih v Celju je dosegel drugo "lesto. Njegov najbolši rezul- W pa je 13.55 metra. MAGDA MATKO ima 13 let in je vsestranska špK)rtnica. Etoma je občinska prvakinja v slalomu in plavanju, na re- publiškem prvenstvu pionirjev pa je zasedla drugo mesto na 50 metrov prsno s časom 43,0 sekund- A. V. Celjski košarkarji na treningu Del priprav na začetek je- '^iiskega dela prvenstva v slovenski košarkarski ligi je "^ado moštvo ŽKK Celje iz- koristilo na treningu v Badiji Koi-čuli. Zanimivo je, da ^ del stroškov za trening na '^'^uli nosili igralci sami- V ^ času so se v znanem črtnem središču dvakrat "'^"lerili z mladinsko repre- ^tanco Jugoslavije. Vtem ® So prvo tekmo odločili v korist reprezentanti 58 : So v drugi zmagali Celja- ^ 62: 58. Milan Božič stari in mladi ^'"ed kratkim so se v Šem- v Savinjski dolini po- stari in mladi v odboj- nogometu. Medtem ko f^^ odbojki zmagali mladi z ,f^'tatom 3:2, se je nogo- tekma končala neodlo- ^ 1:1. Značilno je, da sta Prireditvi privabili veliko ^'^lo ljudi. T. T. ^'eptun tretji v Trbovljah tako je ^^^ ^Udi v Celju republiško y prvenstvo v plavanju. skupini je zmagal trft^^' domačini pa so bili " Zbrali so 9-606 točk. Med tekmovalci se je najbolj izkazal Žnideršič, ki je bil drugi v plavanju na 100 m delfin in 200 metrov cravl ter tretji na progi 100 m hrbtno- gostje boljši v prijateljski vaterpolo tek- mi je moštvo GAK iz Gradca Jiremagalo v celjskem pla- valnem bazenu domačine z rezultatom 13 : 6. Celjani so bih enakovredni tekmovalci samo prvi dve četrtini, v za- ključnem delu pa so močno popustili- Rezultati posamez- nih delov iger so bili: 2:2, 2:3, 4:0 in 4:1 v korist GAK. pokal za fužinarja Na tretjem odbojkarskem turnirju za pokal »Jezera Bra- slovč« so bili v predtekmova- nju doseženi naslednji rezul- tati: . Šempeter — Fužinar 0:2, Gomilsko — Šempeter 1:2, Gomilsko — Fužinar 0:2 ter Gabrje — Braslovče 0:2, Bra- nik — Braslovče 1:2 in Bra- nik — Gabrje 2:0. V finalni igri so igralci Fužinarja z Raven premagali Braslovče 3:0 in tako osvojili lep pokal. T. T. Namesto običajne šole je teniška sekcija HDK Celja organizirala za svoje_ naj- mlajše člane redne treninge, ki vsak dan trajajo po najmanj dve uri. To je začetek rasti in vzgoje bodočih tekmovalcev in tekmovalk. Razveseljivo je namreč dejstvo, da v tej skupini prednjačijo pionirke oziroma mladinke. Treninge vodita prof. Metod Klemene in Dušan Godnik. — Na teniških igriščih v mestnem parku Je izredno živahno od jutranjih ur do mraka. Po poplavi, ki je uničila eno }grjšče, so zdaj nared spet vsa tri. V prihodnji sezoni pa bodo na voljo že štiri igrišča, zato pa bodo steno za vadbo prestavili na drugo me^to. — Na sliki od leve proti desni (stojijo): Klemen, Lučka, Irena, Emest in Iztok, čepita: Blanka in Dagmar. žrtve prometa Neznani mopedist podrl otroka Po Mlinski ulici v Sloven- skih Konjicah je vozil iz sme. ri Škalc neznani mopedist in dohitel otroka triletnega MA- TJAŽA KEZMAHA, ki je pe- ljal poleg sebe otroški trici- kel. Pri prehitevanju je mo- pedist zadel in podrl otroka in odpeljal naprej proti trgu. Otrok je dobil poškodbe po glavi, desni roki ter zlom le- ve noge. Kasneje je PM Slovenske Konjice odkrila, da je bil ne- znani mopedist BRANKO OB- ROVNIK, ki je vozil moped brez potrebnega izpita. Brez vozniškega dovoljenja Iz Zgornjih Zreč je proti bifeju v Zreoah peljal mo- pedist VELIMIR SUVAJAC, ko mu je v desnel ovinku pri- peljal nasproti po levi strani ceste z neregistriranim mope- dom in brez vozniškega dovo- Ijenja ANTON MATAVŽ. Na sredini ceste sta mopedista trčila. Suvajac je dobU po- škodbe po glavi in so ga od- peljali v celjsko bolnišnico. Skočil pod avtomobil Iz Radeč se je pripeljal v Zidani most z osebnim avto- mobilom NIKO ŠKOBERNE, ko mu je pri hiši štev. 20 sko- čila tik pred vozilo deklica IRENA PAVLOVIČ. Ob trče- nju je dobila poškodbe po glavi in levem boku. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico. Kolo brez zadnje zavore Iz Šoštanja se je proti Go- renju peljala kolesarka NADA MAZEJ. Pri vožnji po klan- cu navzdol ni mogla speljati ostrega ovinka, ker ni imela na kolesu zadnje zavore. Za- neslo jo je s ceste v jarek, nato pa na stransko gozdno cesto, kjer je obležala poško- dovana. Zaletel se je v prikolico Voznik tovornega avtomobi- la s prikolico VILJEM ŠUM- RO je vozil iz Celja proti Lju- bečni. Pri gostilni »Ratej« v Tmovljah je zaustavil na levi strani ceste in zapustil voai- lo. Za njim je pripeljal mo- pedist VINKO POŽLEB in se iz neznanega vzroka zaletel v zadnji del prikolice. Padel je po cesti in dobil pretres moa. ganov. Vozilo na streiii Iz Velenja se je proti Ar ji vasi peljal z osebnim avtomo- bilom IVAN VIRANT, ko je začelo na blagem levem ovin- ku v Čmovi vozilo zanašati v desno zaradi neprimerne hi- trosti. Voznik je zapeljal s ceste na travnik, kjer se je vocmlo obipilo na sreho- Voznik se je laže poškodoval, škodo na avtomobilu pa so ocenili na 7.000 dinarjev. Prijetno počutje in eleganco vam daje samo konfekcija »ELEGANT« C-elje ŠPORT KRONIKA TEDNIK 13 avgusta 1968 Vsaka oeseda v malem oglasu staue U,5U Ndin (za naročnike) in U.60 Ndin (za vse druge) Ob posre- dovanju naslova v upravi lista zaračunamo še do- datnih 1,00 Ndin: za ogla- se pod šifro pa po 2.00 Ndin Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10 ure v soboto. Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase 12 oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK Celje, Gregor^ cičeva 5, pritličje desno; telefOD 31-05 PRODAM VELIKO podkleteno nedo- grajeno hišo, sadovnjak (vo- da in elektrika) 4 km od Sevnice na Štajerskem, do- voz z avtom mogoč, pro- dam za 1,000.000 SD. Franc Ocvirk, Vejce, Planina pri Sevnici. SADNI stiskalnici — leseni, velikost 100 in 250 1 in 2 sadna mlina in stroj za iz- delavo strešne cemetne ope- ke prodam. Vse v zelo do- brem stanju. Janez Ovčjak, Topolšica 133. 2ELEZNI škripec 3 kg (4000 D), vojaški dvogled 8x8 ZEIS STEKLA (28.000 D) s torbico, fototaparat 9 x 14 za plošče »DELTA SPECI- AL« aplanat, stojalo, 3 ka- sete, okvirje in skodelice, primerno za amaterja. Cena po dogovoru. Krištof, Rog. Slatina. LISTNAT gozd na Polulah, rabljeno kuhinjsko pohištvo in otroški športni voziček prodam po ugodni ceni. Go- stilna Loger, Cesta v Laško. KOZO, dobro mlekarico in mladiče prodam. Naslov v upravi lista. RABIJENO pohištvo: ogrod- je za kavč, omaro in nočno omarico prodam ugodno. — Trubarjeva 13. NOVEJŠO stanovanjsko hišo v bližini Prebolda prodam. Možna tudi zamenjava. Na- slov v upravi lista. SKEDNJE veliko posestvo, hišo, gospodarsko po.slop- je, elektrika v hiši, voda v bližini prodam zaradi bolez- ni. Cena po dogovoru. Plač- ljivo tudi na obroke. Stan- ko Pišek, Marija Reka 20, Prebold. GENERALNO popravljen opel rekord 1 53 prodam za 5000 ND. Janez Dogar, Vojnik 104. MLIN, žarmlje, premer kam- nov 22 col prodam. Naslov v upravi lista. ZARADI selitve moram takoj prodati večji, temnorjav do- bro ohranjen klavir znamke J. Fritz — Dunaj. Nizka cena! Pavla Zupane, Celje, Kajuhova 5. P.\RCELO za vikend v nepo- sredni bližini mesta Celja na razgledni točki na vse strani Savinjske doline in Celja prodam. Voda in elek- trika v bližini. Pismene po- nudbe pod »Vikend«. ZIDAN štedilnik in 2 lonče- ni sobni peči prodam ugod- no. Franjo Mauer, Celjski tisk Celje. ŠIVALNI stroj »SINGER« — prodam. Guzelj, Zidanškova 13. ELEGANTEN italijanski vozi- ček, oblazinjeno stajico, naj- novejši pralnik »NAONIS« prodam. Naslov v upravi li- sta. V VASI Sotensko pri Šmarju pri Jelšah prodam manjše posestvo s hišo in gospodar- skim poslopjem. Dostop z avtomobilom. Jože Brence, Lesce — Vodnikova 12. SPALNICO iz trdega lesa — isto omaro za knjige ali ku- hinjsko posodo (domače ročno delo) in štedilnik, vse prav dobro ohranjeno, prodam zelo poceni zaradi premajhnega stanovanja. — Ponikva 56 pri Grobelnem. KliPIM KUPIM stare betonske cevi 25 do 30 cm in 40 do 50 m rabljenih, še dobro ohra- njenih železnrlh ali pocin- kanih cevi 1/2 ali 3'4 cole. Naslov pustiti v upravi li- sta. ZAPOSLITEV DEKLETL' nudim zaposlitev. Ostalo po dogovoru, (^stil- na pri Korošcu — Belej — Polule Celje. CHiSPODINJSKO pomočnico srednjih let, ali mlajšo upo- kojenko, zdravo, čisto, prid- no, pošteno in zanesljivo, z znanjem kuhanja sprejme- mo k trem osebam. Stano- vanje in hrana v hiši. Osta- lo po dogovoru. Mule j, Po- nikva 56 pri Grobelnem. STA.NOVANJb: NEOPREMLJENO sobo, po možnosti s posebnim vho- dom išče vzgojiteljica Štef- ka Kohne, Celje, Kovinar- ska 10. FANTA sprejmem na stanova- nje. Bližina mesta. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO stanovanje v Ce- lju ali bližnji okolici iščem. Dam nagrado 200.000 Sdin. Anton Zupane, Bukovžlak 70. PODNAJEMNICI sprejmem. Mariborska c 176. OPREMLJENO sobo s poseb- nim vhodom oddam. Popo- vičeva 43. NEOPREMLJENO sobo v Ce- lju ali bližnji okolici iščem za dobo od 5—6 mesecev. Plačam dobro. Naslov v upravi lista. RAZNO OTROKA sprejmem v varstvo za 8 ur ali celotno oskrbo. Naslov v upravi lista. G.ARAŽO v bližini bolnice od- dam. Naslov v upravi lista. OPOZARJAVA vsakogar, da nisva dolžna plačevati ni- kakršnih dolgov v zvezi s posojanjem denarja najine- mu sinu JOŽETU ŠTANTE iz Primoža 17 Šentjur pri Celju. — Jože in Marija štante. ZAHVALA STANKU PISANCU iz Mozir- ja, trgovcu pri Marketu na Hudinji, se najlepše zahva- ljujem za vrnjeno denarni- co, izgubljeno v telefonski govorilnici — hvaležna Ma- rija Hrušovar, Breg 28 (2e- Ije. CENE NA CELJSKf TKŽNICI Gospodinje, ki vsak dan ku- pujejo na tržnici, niso zado- voljne s cenami, saj so kljub dobri letini še vedno precej visoke. Razumljivo je, da so cene enakih produktov pri fKJsameznih prodajalcih zelo razlikujejo. To je v zadnjem času opaziti pri jajcih, ki imajo skoraj pri vsakem pro dajalcu različno ceno.. Cene sadja: jabolka 1.00 N din, hruške 0.70 — 1.20 N din, breskve 2.50 — 3.60 N din, sli- ve 0.90 — 2.40 N din. grozdje 3 00 — 5.00 N din, lubenice 1.50 N din. Cene zelenjave: paradižnik 2.40 N din, paprika 1-50 — 3.60 N din, kumarice 1.20 — 3.00 N din, fižol 4.50 N din, krom- pir 1.00 N din, solata 1.50 — 3.00 N din, zel. glava 1.50 N din (kg), čebula 1.80 — 2.00 N din, česen 10.00 — 10.80 N din. Jajčka so po 0.48 - 060 N din, 2 — 3 dni stari piš- čanci 2.30 N din, 5 tednov stari piščanci in 3 mesece stare kokoši pa p>o 8.00 N din kg. Cena kisle smetane velja 6 40 N din kg in skute 4.40 N din kg. LEP DOPUST Sinii.vahja poaružnica dnega obrata v Slov. cah je letos omogočila lavcem štiridnevno bivan'; Vinodolu ob Jadranskem ^ ' ju, kjer ima to podjetje počitniški dom. Mnogj njih so bili tokrat prvif ^^ koliko dlje na morju in tam tudi kopali. Zato je zadovoljstvo zelo veliko. EMO NA MOZIRSKI PLANINI Člani upravnega odbora v tovarni EMO so sklenili, da bo tovarna gradila na Mo- zirski planini dva objekta tipa »depandansa A« v Podme- javniku. Objekta bosta na- menjena za rekreacijo članov kolektiva skozi vse leto. Za gradnjo so se odločili zato, ker ima tovarna samo en i>o- čitniški dom v Crikvenici, ka- f teri v času sez,one ne f ustreči vsem željam za ' vanja. Menijo, da bodo z ^ vima objektoma zadovo;;,^ marsikaterega, ki sedaj ''j imel priložnosti letovati v u varniškem počitniškem domu SAMOPOSTPVEŽBA^ v ZREČAH ODPRr,^ Trgovsko podjetje »Dravinj, ski dom« je pred kratkim (4 prlo v Zrečah novo trgovko Gre za moderno samopostrej! nico. v kateri bodo zdaj Zr?. čani in okoličani mogli kupitj vse, kar v tako trgovino sodi Razumljivo, da je ta dogo dek razveselil potrošnike. Ob novi samopHJstrežni trgovinj je urejen lep bife. V tovarni EMO se je v le- tošnjem polletju zmanjšalo število delavcev, čeprav so na novo zaposlili 114 oseb. V tem času jih je namreč iz tovarne odšlo 144. Sedaj je zaposlenih v tovarni EMO okrog 3850 delavcev. -cl Z A H V A L A Ob izgubi ljube mame, babi- ce in prababice Marije Sentočnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem, ki so jo z nami spremili na zadnji po- ti in darovali cvetje ter soču- stvovali z nami. Iskrena hva- la č. duhovnikoma. žalujoči otroci: hčerke Zofi- ja z možem, Micika z druži- no, Veronika z družino, Štef- ka z možem, sin Alojz z dru- žino, Bernard z družino in vnuki Tovarna obutve PEKO Tržič razglaša za svojo prodajalno obutve v Žalcu — Žalec 77 prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA-POMOČNICE Pogoji za sprejem: — kvalificiran delavec-ka v trgovini z dve leti de- lovnih izkušenj — poln delovni čas — poskusno delo 3 mesece — stanovanje v kraju zaposlitve. Nastop dela septembra 1968. Kandidati naj se zgla- se v omenjeni poslovalnici do 25. avgusta 1968. MOUE VeSEUE, VERUEMBTE, UE TRAUNO KOT PRIBITO, j KER DRUŽINO MOJO] EM£L5 GRE«JE ČUDOVITO NAZIVNA MOČ 5000 kcal/h prostornina rezervoarja 12 Itr poraba olja 0,2-0,64 kg h teža peči cca 35 kg ogreva prostor do 90 m^ POLJE »OMEGA« 16. Bolj ko sta opazovala človekovo bivališče, bolj se jima je vsiljevala primerjava z razmerami na Zemlji. Res je, vse dimenzije so bile tudi stokrat, ti- sočkrat povečane in na Zemlji tudi ni bilo kdo ve ko- liko več takih koč v enaindvajsetem stoletju. Slika, ki sta jo gledala, je spominjala na čas okrog leta 1920. Da je bila primerjava še popolnejša, se je zdajci zapodila po kmečkem dvorišču gigantska kokoš. Ste. kla je naravnost proti njima. Ko bi vesoljca ne imela oprtanih raket, bi po vsej verjetnosti klavrno kon- čala v I— ^"lodcu. Tako pa sta odskočila na okno koče. Zazrla sta se skoz umazana stekla v notranjost koče. Revna družina je sedela okrog mize. Molče si je tešila lakoto iz borne sklede. Jean se je razgledoval po notranjosti koče. Primi- tivna ležišča, zakajeno ognjišče in ostala šara po te- mačni izbi so pričali o skrajni revščini njenih stano- valcev. Jeanu se je pogled nazadnje ustavil na sliki, ki je visela na steni. Jean je napel oči. Bil je pogled na neko mesto. Podrobnosti ni bilo moči razločevati. To- da tudi to, da obstaja mesto na tem planetu, je j za vesoljca dovolj presenetljivo. Trudila sta se, da ugotovila karkoli oprijemljivega. Kar ni uspelo je uspelo Petru: pod sliko je odkril napis. In ne saH.^j to! Uspelo mu je spoznati posamezne črke, sestav besede! . |,j To, kar je prečital, je bilo sicer presenečenje. ^^ ga doživljajo lahko le vesoljci — bilo pa je tudi ^ ditev sumnje, ki je vse razločneje nadlegovala obad^^^ Pisalo je: »Rio de Janeiro«. To se pravi, da se ' ha jata nikjer drugje kot na naši ljubi Zemlji! OGLASI TEDNIK 14 8. avgusta Ti i iI : I T »K DAN: poročila ob 5.15, ^ 700 , 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, (OO. 19 30 in 22.00. Pisan glas- D^P-s^red od 4.30 do 8.00. -TEK, 16. AVGUSTA: 8.08 matineja. 9.00 Pionir- 10.15 Pri vas doma. jJi. poročila — Turistični na- t^^ za tuje goste. 12.30 Kme- IK nasveti — Martin Potočnik: ll^ j gospodarjenja kmečkih ^"vih slovenjegraškega gozdno- grskega območja. 12.40 Cez potoke. 13.30 Priporoča- rJa 14.35 Naši poslušalci j« '^jo" in pozdravljjo. 15.20 »".^eni napotki. 15.25 Glasbeni Jezzo. 16.00 Vsak dan za 17 06 Človek in zdravje. 18.45 »urni globus. 19.00 Lahko noč, 19.15 Minute s pevko Maj. ^gepe. 20.00 Koncert Akadem- * pevskega zbora iz Ljublja- ni 15 Oddaja o morju in po- Jjr^kih- 22.10 S festivalov jaz- 'sOBOTA, n. AVGUSTA: 8.08 ^bena matineja. 9.27 Cez trav. zelene. 10.15 Pri vas doma. frSi poročila — Turistični na- S za tuje goste. 12.30 Kmetij- Jj nasveti — inž. Dragan Hon- Ugotovitve mednarodnega '^j^zija o marelicah. 12.40 Pes- i jugoslovanskih narodov. 13.30 S:.poročajo vam . . . 15.20 Glasbe, i intermezzo. 16.00 Vsak dan za L 17.05 Gremo v kino. 17.35 ^nio beat. 18.15 Pravkar pri- šlo 18.50 S knjižnega trga. ^00 Lahko noč, otroci! 20.00 So- netni večer ^ napovedovalcem Vi- ^em Vodopivcem. 20.30 Zabavna ^ijska igra — Aleksander Ma- ^č: Konjiček kapitana Barča. J130 Iz fonoteke radia Koper. glO Oddaja za naše izseljence. VEDKUA, 18. .AVGUSTA: 6.00- 100 Dobro jutro! 8.05 Radijska ir.i za otroke — Jan Beran: »D\'a j, dva je sedem«. 9.05 Naši po- siu.«alci čestitajo in pozdravljajo — [ 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Jima Vrščaj: Moč ženskih demon- itracij v Ljubljani. 10,45 Nedeljski nozailc lepih melodij. 11.00 Poro- jila — Turistični napotki za tuje pisneyev svet — serijski film (do 11.35) (Ljubljana) Nedeljsko popoldne 18.15 TV kažipot (Ljubljana) 18.30 Razgibano poletje — češki serijski film (Ljubljana) 19.10 Sence nad Notre Dame — serijski film (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20,45 Vijavaja (Ljubljana) 20,50 Koncert sibirskega ansambla I. del (Beograd) 21.50 Športni pregled (JRT) 22.20 TV Dnevnik (Beograd) PONEDELJEK 19. AVGUSTA 18 30 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.40 Vijavaja (Ljubljana) 18.50 R^ortaža (Zagreb) 19.20 Novosti iz studia 14 — 5. oddaja (Ljubljana) 19.50 Skrita kamera (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Jakob Stoka: ANARHIST — TV drama (Ljubljana) 22.55 Biseri glasbene literatue — Britten: Preprosta simfoni- ja (Ljubljana) 23.15 Poročila (Ljubljana) TOREK 20. AVGUSTA 18.35 Risanke (Ljubljana) 18,50 Filmska burleska (Ljub- ljana) 19,05 Akcijski program postojn- skih komunistov — oddaja iz cikla V središču pozor- nosti (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.40 Doktor v stiski — angleški celovečerni film (Ljubljana) 22.25 Predkongresna razmišljanja (Ljubljana) 22,45 Poročila (Ljubljana) SREDA 21. AVGUSTA 18.40 Kljukčeve dogodivščine — lutkovna igra (Ljubljana) 19.05 Dubrovniške poletne prire- ditve (Zagreb) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Znana, ne znana domovina — tri odredi v enem taboru (Ljubljana) 21,35 Perry Mason — serijski film (Ljubljana) 22.25 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK 22. AVGUSTA 17.35 Buffalo Bili — serijski film (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Prc^)ag8ndna medigra — (Ljubljana) 18.20 Narodna glasba (Skopje) 18.45 Slovensko javno mnenje 68 (Ljubljana) 19,05 Poje Bobby Solo (Beograd) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (z dodatkom) (Ljubljana) 20.45 Vijavaja (Ljubljena) 20.50 Pickwickovci — začetek drama tiziranega romana — (Ljubljana) 21.50 Jazz festival v Ljubljani -- Phil Woods kvartet (Ljub. Ijana) 22,10 Poročila (Ljubljana) PETEK 23. AVGUSTA 18,20 Tiktak: Prijatelj s strehe — II. del (Ljubljana) 18,35 Pionirski TV studio: Su- tjeska (Ljubljana) 19,05 Človek, znanost in proiz. vodnja (Ljubljana) 19.35 20 minut z ansamblom Hal- ka (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Umor — ameriški oelove- čemi film (Ljubljana) 22.05 Poročila (Ljubljana) Dubrovniške poletne prire. ditve (Zagreb) SOBOTA 24. AVGUSTA 18.30 Disneyev svet — serijski film (Ljubljana) 19.20 Dekleta iz Pataraeuke — oddaja iz cikla S kamero po svetu (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 V Prsim valove spomind — po 25-letih — srečanje s partizanskimi borci na Vo- gerskem (Ljubljana) 21.35 Karavana zapravijivčkov — 6. oddaja (Ljubljana) 22.00 Osvajalci — serijski film — (Ljubljana) 22.50 TV kažipot (Ljubljana) 23.05 Poročila (Ljubljana) OSVAJA SVET IN NAGRAJUJE Če boste kupiti enega izmed zagonetnih izdelkov in re- šili nagradno izpolnjevalko, ki jo izrežete in hkrati s ku- ponom za žrebanje, katerega dobite ob nakupu izdelka, pošljete proizvajalcu, boste vključeni f veliko nagradno žrebanje v drugi polovici decembra! 1. NAGRADA FIAT 124 39 NAGRAD IZDELKOV EMO: štedilnik TOBI tip 166, ' štedilnik na elektriko in plin TOBI tip 170, omarica za pomivanje posode ... EMO PEČI NA OLJE EM0-8tNEM0-5 NAJVEČJI DOSEŽEK TOALETNE TEHNIKE C E I. «1 E GOSPODINJE — z gnojenjem vašega vrta boste dosegli večji pridelek. Mešanico vrtnega gnoja, ki je pakiran po 5 kg in ga proizvaja RADONJA SISAK, lahko dobite v vseh kmetijskih apotekah. Vaše cvetice, ki jih dodatno hranite z VITACVETOM, bodo vedno sveže in lepe. PROIZVAJA RADONJA SISAK kdor ponudi DONAT ponudi zdravje NOVOJ KREKER KEKS z okusom: — šunke — klobase — sira in govedine — salame — čebule tovarna keksov in vaflov Visoko kvalitetna sodobno embafirana Zahtevajte jo v naši trgovini! ČE V VAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU NI POVERJENIKA PREŠERNOVE DRUŽBE, POSTANITE TOVL Kupci, pošljite takoj izpolnjene garantne liste v Gorenje! Pralni stroj »GORENJE«, ki zadovolji z desetimi programi tudi najbolj zahtevno gospodinjo, vam lahko omogoči tudi enajsti program: — brezplačnih potovanj na Havaje — 10 brezplačnih potovanj v Španijo — 10 brezplačnih potovanj na Ažurno obalo in — 40 brezplačnih letovanj v Velenju. Za nagradna potovanja v Španijo in na Ažurno oba- lo ter za letovanja v Velenju bodo izžrebani tudi kupci drugih izdelkov »GORENJA«! Ne zamudite žrebanja 20. avgusta 1968! Vsa obvestila lahko dobite v vaši trgovini! VELIKA NAGRADNA PRODAJA do 20. oklobra 1968 BOMAGAJ SI SAM TI BO POMAGAL PIPS USPEŠNO UNIČUJE MUHE, KOMARJE, MOLJE, RASTLINSKE UŠI BOLHE... Krka-tovarna zdravil, novo mesto DOLENJSKI LIST TEDNIK VESTNIK Naročite si svoj lokalni list na DOMAČI NASLOV 15 Besedo ima: TONI HERCFELER Za izostanek mojega pi- sma v zadnfi številki TE- DNIKA bi opravičilo iz- gledalo — po jugosovan- sko seveda — nekako ta- kole: določene objektivne okoliščine niso dovoljeva- le realizacije stvari, o kate- ri sodimo, da jo bralcH sprejemajo v damh situa- cijah še km v redu. Izo- stanek pisma bi lahko pri- pisali tudi še nekaterim subjektivnim vzrokom. No, pa sem, se mm opravičil. Če za druge ta- ko velja, le zakaj se ne bi smel še jaz enkrat izmo- tati po gornjem vzoru. Sedaj pa k zadevam^ ki vam jih imam povedati- Nekateri se boste verjet- no spominjali, kako so ča. sopisi zapeli hvalnico celj- skemu obrtnemu podjetju »Steklar« ob otvoritvi no- vih obratov v čretu- Te- daj je bilo rečeno, kako bo to izredno ponnembna pridobitev za potrošnika in da bodo v noinh pogo- jih lahko še bolj zadovo- ljevali kupce- Jaz osebno, verjemite tm^ nimam od novega obrata čisto nič. Zakaj? Pred 3 tedni sem pri »Steklarju« naročil dve švpi z vzorcem. Pokazali so mi dva vzroca in i^ral sem tistega z dežnimi ka- pljicami. »Oprostite«, je dejal prodajalec, »malo boste morali počakati, ker še zaboj ni prost-« Pod- robno je razložil, kako morajo poprej porabiti steklo iz zaboja- ki je po- stavljen pred zabojem z oniamentnim steklom iz dežnih kapljic- Čez 5 dni sem se znot-a oglasil po obe s-ipi- »Oprostite^ še ni zaboj prost«- čez naslednjih 5 dni »še ni prost zaboj«- čez šest dni: »Pridite pojutrišnjem. ker upamo, da bomo do takrat porabili dva zabo- ja ki stojita pred zabojem 2 dežnimi kapljicami«. »Poslušajte,« sem se raz- hudil, »ali ne morete stva- ri urediti tako. da bi lah- ko stranka izbirala in bila z ieljenim steklom tudi postrezena? Kakšno trgo- vanje pa je to?« »Hm ja.. kam bi pa prišli, če bi imeli vsak zaboj z vzorčastega stekla pose- bej- To bi si stranke iz- birale. Pa tuM prostora nimamo- Oniamentnega stekla je več kot 90 vzor- cev, ja -. - Pridite drug teden, tedaj bo zaboj z vašim vzorcem že prost!« Urgence, prošnje in celo grožnje niso nič pomagale- Moral sem spet počakati in se vživeti v »Steklar- jev« sistem kompleksne prodaje najprej enega po- tlej pa drugega vzorca. To kodranje mojih živcev je trajalo dobre tri ted- ne-« SEDEM PRVIH MEST ZA CELJANE (Nadaljevanje z 11. strani) Lubejeva pa se je izkazala tudi pri skoku v daljino, kjer je z rezultatom 611 om diooegsla 2. mesto. In končno, svoj izre- den delež je dala še v obeh štafetah, ki sta pristali na 2. mestu. Tako je Marjana Lubej od sedmih prvih mest, kolikor jih je ostalo v Celju, osvojila tri. In ostala prvenstva? Ši- rno Važič je znova dokazal, da nima tekmeoa. V teku na 1.500 m je zmagal z letošnjim najboljšim časom v državi — 3:44 3! Na seznam prvakov državne- ga prvenstva se je uvrstil tu- di špilar. Nanj pravzaprav ni nihče računal, zato je bil odličen met kopja 71.38 m toliko bolj razveseljiv. Vsekakor največje presene- čenje pa je pripravil Miro Kocuvan s prvim mestom v teku na 200 m. Njegov čas je bil 22.1 sekimde- To je bi- la ogorčena borba, ki jo je Kocuvan odločil v svojo ko- rist šele v finišu. Končno je tu še Vravnik, ki je po dolgem času zable- stel v deseteroboju. čeprav na tekmovanje ni bil najbolje pripravljen, je zmagal s pre- cejšnjo prednostjo in zbral 6809 točk. V posameznih dis- ciplinah je dosegel naslednje rezultate: 100 m — 11.3, dalji- na — 661 cm. krogla 14.41 m, kopje — 49.42 m, disk — 44.91 m, palica — 400 cm. vi- šina — 170 cm, 110 m ovire — 15.5, 400 m — 54.2. 1500 m — 5:10.1. Tako so letošnji državni pr- vaki postali: Marjana Lubelj v tekih na 80 m čez ovire, na 100 in 200 m. zatem Simo Važič v teku na 1500 m, Miro Kocuvan v teku na 200 m, Marjan špilar v metu kopja ter Franc Vravnik v desete- roboju. Vsekakor izreden us- peh! Od ostalih članov AD Kla- divar je Svet zasedel 4. me- sto v teku na 3000 m čez ovi- re v času 9:06.7, Kocuvan tre- tje v teku na 400 m (491), Medvešek pa peto v isti dis- ciplini (49.9) ter prav tako 5. mesto v teku na 200 m (22.6). Medtem ko je bil Vidmajer 6. v metu kladiva (48.89), je bil Jože Kopitar deseti v metu kopja s 59.63 m. Poleg tega je bila moška štafeta Kladivarja četrta na progi 4X100 m in tretja na 4X400 m. Razen tega pa Felicijan 7. pri skoku v daljavo s 692 cm. Od tekmovalk velja posebej pohvaliti mladinko Darjo Ma- roltovo, ki se je kar dvakrat uveljavila v finale in to v teku na 200 metrov, kjer je bila 4. s časom 25.4 ter v teku na 80 m čez zapreke z 12.2 sek. To je izreden uspeh mlade tekmovalke! Medtem ko je bila Keloeva sedma pri skoku v višino s 150 cm, se je Kastelčeva uvrstila na os- mo mesto v metu diska (36.81), Urankarjeva pa na osmo v teku na 800 m (2:19.7). V metu kopja je bila Mlakarjeva 11. s 34 50, Petko- va pa 13. s 28.36 m. V obeh štafetah so Geljanke osvojile drugo mesto. M. BOŽIC Povečanje celjske tržnice 2e dalj časa je poznano, da je celjska tržnica za vse pro- dajalce premajhna. V zad- njem času so v upravi tržni- ce začeli razmišljati, da bi v prostorih, kjer je tapetnik Stnelec, uredili skladišča za blago. Tapetnik bo po vsej verjetnosti končal z delom in tako bodo prostori ostali prazni. Uprava tržnice je že zaprosila Stanovanjsko pod- jetje, da bi opuščeno stavbo lahko preuredila tržnica v skladiščne prostore, ki so tre- nutno največji problem, kaj- ti blago so prodajalci sprav- ljali kar po zasebnih stanova- njih. Z loreditvijo skladišč in povečanjem prodajnega pro- stora bi pridobili tako pro- dajalci, kot tudi občani, ki bi imeli večji pregled nad raz- stavljenim blagom. TEDNIKOVA PLOŠČA Danes objavljamo ime- na kar dveh novih »dese- tih naročnikov«- To sta Ivanka POŽAR, Šmartno v Rožni dolini 2 in Angela SAPOR iz Hrastnika, No- vi log 12- Obe prosimo za sporočilo, kateri melodiji želita poslušati v RADIU CELJE ter komu bosta čestitali- Datum objave če- stitk vama bomo sporoči- li v tej rubriki takoj, ko prejmemo vajina odgovo- ra. Naši dobitniki TEDNI- KOVE PLOŠČE so, kot lahko zasledite^ »z vseh vetrov« celjskega območ- ja, kar kaže. da je C TE- DNIK znan daleč na- okrog, ne samo v Celju- Vsaka naročilnica znova potrjuje priljubljenost Te- dnika med bralci. BRALCEM V HRASTNIKU Bralce v občini Hrast- nik obveščamo, da preje- majo C. Tednik po sklepu občine zastonj in jim ga torej ni treba plačati. V zvezi s tem vas opozarja- mo, da ne vračajte Tedni- ka, ker s tem nastanejo dodatni stroški. mm 'NOVO NAGRADNO VARČE\/ANJE ZA VLAGATELJE VEZANIH HRANILNIH VLOG PRI KREDITNI BANKI CELJE IN NJENIH POSLOVNIH ENOTAH. ŽREBANJE V NOVEMBRU! kreditna banka celje IRC. PODJETJE cenjene stranke obveščamo da smo v bivši poslovalnici »solčava« uredili nov moderni oddelek z veliko izbiro naj- novejših vzorcev za obleke posteljnega perila, zaves, pre grinjal in preprog. Priporočamo se za cenjeni obisk KOLEKTIV POSLOVALNICE Volna CELJE Dva vneta in vztrajna tekmovalca AD Kladivarja. Čeprav je inž. Jože Kopitar (na levi) dosegel svoj višek pred petimi leti in več, se še zdaj ne da ugnati kar tako. Seveda pa je dobil v Marjanu špilar ju dostojnega nasleduilca v metu kopja, špilar je tokrat osvojil tudi naslov državnega prvaka. Tako sta zadovoljna oba: Kopitar na račun prejšnjih uspehov, Špilar pa za prvo mesto na letošnjem državnem prvenstvu. (Foto: M. B.) Medtem ko smo mu pred leti ploskali zato, ker je bil najhitrejši Jugoslov^ j teku čez visoke zapreke in med najboljšimi na svetu. Je Stanko Lorger, se^ profesor matematike na ekonomski srednji šoU v Celju, vzbujal pozornost ^ atletski sodnik. In spet je bil pri zaprekah, pri orodju, ki mu je prineslo veU* športno slavo. Samo tokrat jih je pospravljal in uravnaval. (Foto: M. TEDNIK - orednistvo to oprava uelje, Gregorčičeva 6, poštni predal 131. Orejiije orednlSld odbor GlaTni urednlK rONE, SKOK., odgovorni urednlli BEKNARD STRMCN^^j., Časopis ]e ustanovU olcrajnl odboi SZDL Celje (zbajal }e icot »Nova poU. »Na delo«. »Nato delo« (1945) Icot »Celjski tednik« (1948—1»5U> aato kot »SavlnjslEl restnlK« 1954) in od 1955 ponovno not »C^eljsia tedtiUt«. 8 1 januarjem 1966 so ga ustanovile občine (JelJe, LaSko, Mozirje, Slovenske Konjice, Sentjui prt Celju, fimarje pn JelSab l® rEDNn< tehaja ob fietrtklh iJidaja: CP »DEXC« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Tisk to kllSeJl: CP »DELO« Rokopisov ne vračamo Cena posamezne ^^jtv«; 6(1 oar '60 starih dln> letna naroftnina 30 novih fSOOO starih) dfn. polletna 15 novih fl.-iOO starih).din, tujina 60 ( 8000) Tekofc račun 607-1 1280 - TELEFONI UreO"- 33-fi9 malJ oclasi in naročnine SIO.^. ekonom.«;ka Dronatranda 30 85 Radio C^lje 20 OS J, CELJSKI TEDNIK