SLOVENSKI
List za učitelje, oipjitelje in soMc prijatelje.
Izliaja 1., 19* in 2<». vsule oj; a meseca in velja 3 "Id. za vso leto, 1 gld. 50 kr. z a pol ieta. Učiteljskim pripravnikom se daj a za 2 j?ld., na leto. Spise, dopise in naročnino sprejema Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Oznanila, reklamacije in druge administrativne reči nuj se blagovolijo pošiljati „Narodni tiskarnici^ v Mariboru v koroški ulici liiš. štev. 2z‘J.
Štev. 2. V Mariboru 10. januarja 1873. I. letnik.
Kaj so deželni zbori
v minulem zborovanji storili za slovensko narodno šolstvo in
učiteljstvo.
V štirih, oziroma v šestili deželah so razkropljene slovenske šole in slovenski učitelji. Itavno toliko je deželnih zborov, kte-rih je bila ne davno zopet velika dolžnost, skrbeti za povzdigo šolstva v domači deželi. Poglejmo tedaj, koliko so posamezni deželni zbori v ravno minulem letu storili za nas učitelje ter za napredek šolstva sploh. Pričnimo pri kranjskem deželnem zboru. Ta je največ in najmanj storil za zboljšanje materijalnega stanja učiteljev. Kako je to razumeti? Sklenil je dvoje šolski postavi, s kterimi se bode šolstvo kranjsko zboljševalo, kedar se bodo djansko izpeljevale. S tem je izmed vseh deželnih zborov storil največ; kajti drugi deželni zbori takih postav niso sklepali — skleneli so jih bili že pred 3 leti. Na drugi stani storil je pa najmanj za z d at n o zboljšanje učiteljskih plač. Dovolil je namreč samo učiteljem v Ljubljani po 600 gld. plače, vsem drugim učiteljem pa samo po 400 gld. Na Štajerskem imajo učitelji na 30 šolah po 700 gld., na 81 šolah po 600 gld., na 235 šolali po 500 ghl., in na 250 šolah po 400 gld. Na Koroškem imajo učitelji na 30 šolah po 600 gld., na 120 šolah po 500 gld,, in na 150 šolah po 400 gld. Na Goriškem imajo učitelji večjidel po 600, 500 in 400; samo za nektere šole je odločeno po 300 gld.; za take pa ne morejo učiteljev dobiti. Na Krajnskem bodo tedaj pa vsi učitelji, razun ljubljanskih enakomerno po 400 dobivali. Na Krajnskem je na dalje odločeno nadučiteljem na tri- in večrazrednih šolah po 100 'gld., nadučiteljem dvoraznih šol 50 gld. opravilne doklade.
Voditelji enorazreduih šol ne dobe nič doklade. Stanovanje ali pa 20% odškodovanja pa je odločeno vsem voditeljem šol.
PoduČiteljem se je odmerilo 70% učiteljske plače, to je 280 gld. brez stanovanja. 10'% petletue doklade so dovoljene. 15 dosedanjih službenih let dajo pravico za 1 petletno doklado. Doneski v pokojninsko blagajuico znašajo prvo leto plačnega zboljšanja 12%) to jo °d 400 gld., 48 gid., od 280 gld. 33 gld. GO kr. Vsako pozneje leto 2%; za okrajno učiteljsko bukvarnico %% vsako leto. Po zboljšanji plače se bode tedaj odtrgalo učiteljem 50 gld. ostalo jim bode samo 350 gld. PoduČiteljem se bode odštelo 35 gld; ostaja mu samo 245 gld., to je okoli 20 gld na mesec. In zdaj naj se pa živi učitelj z 29 gld. in poduČitelj z 20 gld. na mesec? Kot revni dijak se je borno živel z 15—20 jgld. in zdaj naj kot učitelj, rečem učitelj shaja z 20 gld. na mesec.
Tudi tega ne morehio razumeti, zakaj ni kranjski deželni zbor vsaj še v nekterih mestih na Kranjskem določil po GOO gld. Čudno da ni v tem posnemati hotel sosednih dežel, ki vse razločujejo več razredov šolskih srenj! Še manj razumemo vlado, da ni v tem smislu deželnemu zboru predlagala, kakor je bila 1869. 1. storila. V zadevi učiteljskih plač je edino to dobro ukrenil, da dobivajo učitelji svojo plačo pri davkarijah, kamor morajo župani šolnino (ktero niso hoteli odpraviti, kajti to bi bil „smrtni greh"!), odrajtovati. In če bi došlo za učiteljske plače od srenj premalo dohodkov, mora deželni odbor davkarijam pomagati. Druge določbe v teli šolskih postavah bodo po večem ugodne šolskemu napredku. Kaj se je storilo v štajerskem deželnem zboru? Ne veliko, pa vendar nekaj. Učiteljske plače se sploh niso zvišale, kakor so učitelji prosili; dovolile pa so se osebne doklade po GO gld. vsem podučiteljem, ki imajo 240, 300 ali 360 gld. plače, učiteljem, ki imajo samo 400 gld. in voditeljem (učiteljem) enorazrednili šol s 500 in 600 gld. letne plače. Za vse te doklade dovolilo se je 38,000 gld. za leto 1873. Tedaj bode okoli GOO učiteljev dobilo podpore po 60 gld. —
Od koroškega deželnega zbora, ki je bil lani (1871.) že v drugič učiteljsko plačevanje vredil, nam ni znano da bi se bilo letos kaj znatnega storila v podporo učiteljem in šolam.
Od deželnih zborih na Primorskem nam je znano samo to, da je isterski deželni zbor učiteljske plače postavil na GOO, 500 in 400 gld. Tedaj vendar boljše, nego na Kranjskem.
Otroške glediščine igre.
Za odrastle že imamo Slovenci več glediščinili iger; za otroke pa še jako malo. Samo naš list za mladost, „Vertec“, prinesel je bil dve, namreč: „Kaznovana radovednost" in „Boječi
Matavž“. S temi je bilo nam tako vstreženo, da moramo gospoda pisatelja Lj. T. in F. St., naprositi, da bi nam jih še kaj napisati blagovolila. Ravno tako naj bi tudi drugi pisatelji spisov za našo mladino, to polje s primernimi otroškimi glediš-ciuimi igrami po malem obdelovati si potrudili. Za izgled naj bi si vzeli ravno igro „Kaznovano radovednost", ktere namen je uioraličeu nauk, kar daje igri pravo veljavo. Sicer je tudi vsa izpeljava pri tej igri hvale vredna. Malo osob deluje, osobe nimajo pretežke role; za smešne pa nedolžne prizore je dovelj preskrbljeno. Ne manj se nam je dopadla igra: Boječi Matevž.“ V tej sta dva nauka, ki se pri predstavi djansko iz igre razodevata: 1. Strah je prazna reč; 2. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Pri tej je sicer več priprave treba, pa izpeljava veudar ni težka,
Vprašanje je zdaj, ali se more iz pedagogičnega stališča dovoliti otrokom, da predstavljajo in poslušajo otroške glediš-čine igre?
To vprašanje pretresovali so že nemški pedagogični listi. Izrekli so tehtne razloge pro in contra. Mi teli glasov nemških listov ne bodemo tu navajali, povedali bodemo samo svoje iz-kustve v tej zadevi.
S predstavo otroških glediščinili iger imeli so:
1. Otroci veliko veselje in sicer tisti, ki so predstavljali, kakor tudi tisti, ki so poslušali.
2. Vadili so se v lepem govoru, in to v dvogovorih, kakor tudi v mnogogovorili.
3. Zadobili so srčnost javno pred večo množico mladine in tudi odrastlih ljudi govoriti.
4. Učili so s tem poznavati različne značaje, ki se v igri nahajajo.
5. S predstavo so otroci živo spoznali dobroto lepih čednosti, ter si dobro zapomnili moralične nauke igre.
To bi bila dobro stran otroških glediščinili iger. Nasprotniki teh glediščinih iger pa reko:
Pri teli igrah prevzamejo otroci tudi take role, ki obsegajo uemoralična djanja iu utegnejo potem misliti, da tudi v praksi smejo kaj tacega storiti. Nadalje se otroci pri takih igrah leliko navadijo predrznosti; dobiti pa tudi morejo nagnjenje do stanu glediščinili igralcev, kteri stan strogo moralični svet ne čisla ter ga hudo obrekuje.
Ti ugovori so sicer nekoliko resnični, vendar mislimo, da ne more škodovati ne šoli ne učencem, ako 2- ali Škrat med letom predstavljajo take igre. Za te predstave so najpriličnejše šolske veselice, ktere novejša pedagogika ne samo odobruje, ampak celo priporočuje. Za šolske veselice so pripravni ti le dnevi: 21. junij, dan sv. Alojzija, konec šolskega leta in sv. večer o božiču. O poletnem času se napravi z otroci kak izlet
2*
v primeren bližnji kraj in tu se pri lepem vremenu, na odru, iz desek sestavljenem kaj deklamuje in kaka otroška glediščina igra predstavi. Na sv. večer o božiču pa se v ta namen izvoli šola ali kaka veča izba v zasebni hiši.
Take reči treba je enkrat poskusiti in videlo se bode, kako veliko nedolžuo veselje imajo s tem otroci in starši.
Ovajavstvo.
(Konec.)
Učitelj naj v taeih slučajih s pravim pedagogičnim taktom in ne da bi učenci zapazili, da ga reč bog vedi kako zanimava, stvar natanko preišče, da vidi koliko je na tem resnice, koliko laži, da zamore biti potem do obeli strank enako pravičen.
Dalje naj učitelj trdo učencem prepove naznanjevati mu ničvredne ali malovredne stvari. Dalje naj učitelj vselej preišče nenravni moment in namen v posamevnib slučajih pri ovajavcu iz navade, ker zamore biti pri raznih otrocih tudi jako različen.
In še le sedaj naj se učitelj posluži ozdravilnih pomočkov zoper ovajavstvo. Kakor je pri izreji vse na tem ležeče, da učitelj vselej navade in načina učenčevega mišljenja ne prezira, in potem od tega toliko za družbino življenje pripravlja ali odpravlja, kolikor je za vzajemno in skladno složnost človeške družbe potrebno; tako mora pri ozdravljenji ovajavstva pred vsem drugim ozir jemati na učenčevo osebnost. Oziraje se na to, zamore učitelj precej prva znamenja ovajavstva, n. pr. pri duliu ali volji slabili otrok z malo čutečo grajo ozdravljati; pri pre-derznih in lahkomiselnih otrocih sme se pa graja povišati ali spremeniti v žuganjc, ali kar se je pri meni ospešnejše pokazalo : s primerjanjem ovajavca z boljšim otrokom malo pošegetati na njegovo častiželjuost. Zelo slabe otroke naj prigovarja k srčnosti ter jih ogreva na poti poboljšauja, pri hudobnih in trdovratnih naj pa ostreje postopa in se ostrih pomočkov poslužuje.
Z vsem, kar sem dozdaj naštel, doseže učitelj nekako zmago čez ovajavstvo, posebno pri začetnikih v tej lepi (!) umetnosti. Vendar vsi disciplinarni pomočki razodevajo svojo veljavo le za trenotek in popolnoma ozdravljenje tako malo napravijo, kakor zdravnik pri nevarno bolnem s samim zaviranjem znamenj, bolnika popolnoma ne ozdravi. — Bolje se ovajavstvu z napeljevanjem k dobremu v okom pride, dasiravuo nikakor trditi ne morem, da to zamore ovojavstvo popolnoma ozdraviti, ker iz našega stališča cenimo napeljevanje le kot predvadbo na prvi stopinji do pripravljanja k dobremu. Še le prava razumnost in zdrava razsodba podeli privajenim čednostim pravo iu stalno vrednost, kajti prava nravna izreja se mora na požlaht-nenje vsega mišljenja opirati, ne pa toliko na navade, kar ni
druzega, nego moralično mehaniziranje, ki človeka do stroja poniža. Najboljše je tedaj modro napeljevanje in stanovitno urjenje razumnosti, ktera pa se mora iz fizičnega životarenja zbudlega otroka pred vsem razvijati in modro oskrbovati, in ktera pa pri človeku, v izreji zapuščenem, nikdar ne doraste do visoke stopinje. Kadar pripeljemo otroka do tega, da se zoper vsako krivico potegne, ne da bi ga še le zato uprašali, smo ovajavstvo s korenino izdrli.
Za vspešno zabranjeuje ovajavstva je tedaj zraven modre rabe disciplinarnih pomočkov skrbno privajanje, razvijanje, izobraževanje in urjenje zmožnosti najboljši in je zdatnejši pomoček.
Fizika v narodni šoli.
II.	Šolska ura.
Pri fiziki se bodemo učili najprvo o lastnostih teles. Sedem lastnosti je, ktcrc ima vsako telo.
Ena takih lastnosti je prostornost. Vsako telo je namreč prostorno, t. j. je dolgo, široko, visoko, debelo, globoko. (Učitelj naj tu razlaga ali vsaj ponavlja sedanjo, posebno pa metrično dolgost.no, kvadratno in kubično mero. Več o tej lastnosti v narodni šoli ni treba govoriti.) Druga lastnost vsakega telesa jo n e pr o d ir n o si Kaj je pa to? Glejte! Tu na mizo položim knjigo. Ali morem ravno na to mesto plošče še eno tako knjigo položiti? Nikakor ne. Na knjigo že morem položiti, še drugo knjigo; toda na ravno isti prostor miziue plošče pa ne. Tako tudi dva učenca ne moreta ob enem času sedeti na istem sedežu. To lastnost teles, da na enem in istem mestu ob enem in istem času ne moreta biti dve trupli, imenujemo n e-pr od ir n ost. Zrak pa je tudi truplo ali telo. Ali je zrak tudi uoprodiren? Ali nismo mi in tudi zrak v sobi? Seveda, toda kjer je to ali ovo telo, zraka tam ni. Zrak tudi zaseda svoj prostor. Tega se prepričamo s sledečim poskusom. Če postavimo košček voščeue sveče na malo dilico (desko) ali na košček pinte, če to denemo na vodo v stekleni posodi, da plava, in če poveznemo nad prižgano svečo prazno kupico; se no bode luč ugasnila, ako potopimo po malem kupico tudi do dua pod vodo. Kaj se iz tega učimo? Luč ni ugasnila zato, ko je bil v kupici še vedno zrak, kterega ni mogla voda spodriniti. Če bi tudi svečice ne imeli, prepriča nas o tem tudi to, da površje pinte ali lesa ostane suho.
Na ta način nam je mogoče razumeti zvon po to pij al-cev (podmorski zvon, Tauchorglocke.) (Toga naj učitelj na tablo narisa, prejšnji poskus pa sam lehko učencem pokaže). Ta zvon je velik železni zaboj brez dna. Na vrhu ima več majhnih oken iz jako debelega stekla, skoz ktera dohaja svitloba v zvon. Od
znotraj so obstraneh napravljeni sedeži ali klopi, na kterih sedč delavci, kedar se potopljajo v morje, in kedar se odpočijejo od trudnega dela. Ta zvon ima namreč ta namen, da ljudje pod njim na dnu morja iščejo gobe, koravde, bisere, školjke i. t. d. S pomočjo tega zvona spravljajo tudi, vtonjene stvari na dan. Zvon visi na verigi, ktera je privezana na površji morja. Zavoljo neprodornosti ne more se zvon z vodo napolniti. Zraka bi pa v njem vendar zmanjkalo. Zato je vrb zvona napeljana cev do površja morji, da se po njej pošilja nov in čisti zrak v globočino.Tudi znajo če zdaj spriden zrak iz zvona odstranjevati. N a-peljana je cev iz zvona na glavo dotičnega delavca, ki ima na glavi pokrivalo iz tako gostega blaga, da ga premočiti ne more. To pokrivalo je v zvezi z omenjeno cevjo, pokriva tudi obraz, in je na vratu kako trdno zavezano, da kar nič vode ne more priti do ust ali oči delavčevih. Pred očmi so pa še v pokrivalu vdelane očali, da more potopljavec razne reči zagledati. Ta zvon je tedaj prav koristna znajdba, ki nam tako očitno kaže nepredirno s t, občno lastnost teles.
O risanji v ljudski šoli.
(Dalje.)
Najvažniša doba, nagon do risanja pospeševati je pred rednim obiskovanjem šole; zato naj bi se tedaj od vseli ta blagi prirastek modro oskrboval in pospeševal, da bode poznejši naš trud na tem polji plodonosniše! Kdaj naj bi začeli skrbni roditelji na to delati, in kakošno naj bode njih prizadevanje za pospeševanje ravno imenovanega predmeta, pokazal sem mimo grede v prej narisani podobi; za sedaj mi ostane še razjasniti, kako naj bode risanje na prvi stopinji. Pestalozzijev učenec Friderik Froebel je prvi spoznal, da ravno otročja leta (od 3—6 leta) so čas, v kterem je veselje za oblike najživejše in največe. Te dobe tedaj ne smemo nikakor neporabljeno pustiti, ampak v tej dobi se mora nekaj zgoditi; za poznejše prizadevanje šole se mora zgodaj pripravljati, in to toliko bolj, ker risanje ravno nagon otročji zahteva. Ta misel naj pravega iz-rejevalca vedno in povsodi spremlja.
Froebel je skušal v polaganji palčic narediti prehodnji most od igre z oblikami do risanja. Palčice namreč, debele kot žvcplenice rabijoj in služijo za to, da sc na mizi iz njih razne podobe sestavljajo. Celo drevesa, n. pr., jelka itd., zamorejo so na veliko veselje otrok prav lahko sestaviti. In ravno polaganje in sestavljanje palčic, zdi se mi za uajpripravniši pomoček pri začetku risanja. V naslednjih zgledih predrznem se, djansko pokazati ta izvrstna opravila za otroke, in tako stvar poočititi, da se razjasnovanja in dokazovanja rešim.
Ker je živel Froebel o času, v kterem je vladalo nagnenje do zistematiziranja, se tudi on tega oprostiti ni mogel, in razdelil je vse podobe in oblike, ktero so iz sotavljanja palčič nastale, v tri vrste: v oblike, kterc zazuamnujejo življenje, v lepe in spoznovalnc oblike. Prve predstavljale so stvari iz življenja; lepotno oblike znanile so simetrične podobe in zadnje mnogo-ogelnikc. Kavna ta razvrstitev in razdelitev bila je tudi podlaga risanju, ktero je on imel za sklepnik pri vsih pomočkih. In to jo tudi naravno ; samostojno naj prestopa otrok od ene podobo do druge; zakon, _od stavka do protistavka postopati in tako iskati posredovanja, vse si globoko o spomin vtisniti, in tako zmožen postati, zvrševati brez tuje pomoči svoja dela, — je edino pravi. Ze o prvem razredu naj se da učencu črtaluik in pikčasta tablica (na eni strani) v roko. Sedaj naj se palčice polagajo in sestavljajo, in potem naj učenci to na tablice narisajo. Da stvar pojasnim, pridenen navadne oblike:
1.	2.	3.
II	II	II
Podobo 2. je protistavek od 1. podobe, ker tukaj visočina (dolžina) vrst ne raste od 1. do 5. nakviško, ampak gre od 5. do
1.	navzdol. Obe podobi pa združuje 3. podoba. Vse črte so oddaljene ena od druge v dolgosti prve črte in po vrsti 2-, 3-, 4-, ali 5krat večji od prve. Da pa risanje in merjenje otroku na pikčasti tablici ni težavno, je menda vsakemu, dovolj jasno. Sledimo tej metodi dalje. Po navedenem zakonu velja od slej
3.	podoba za prvo, iz ktere se potem zamorejo nove poiskati. Primeroma se zraven drugih tudi naslednje vrste in podobo pokažejo :
Tukaj posreduje 1. in 2. podoba. 3. združuje podstavo,
4.	pa vrh obeh enakorarnnih trikotov. In tako gre metoda naprej. Za navpičnimi črtami naj pridejo pred ravne in za tem zakrivljene na vrsto. Proti koncu se namesto pikčaste nepikča-sta stran tablice rabi.	(Dalje	prih.)
Šolsko blago.
(J kavi.
O prvi porabi raznih priroduin se Čujejo le bolj pravljice, malokdaj djanske vesti. O kavi se tako le pripoveduje: Predstojnik mohamedanskega samostana je zapazil, da so koze, ki so zrna kavinega drevesa jedle, ponoči nemirne bile in poskakovale. To ga je napeljalo, da je iz kaviuih zrn napravil pijačo, ktero je s svojimi drviši (menihi) v ta namen povžil, da so lože po noči budili in v tempoljnu molili.
Malo verjetno je, da bi bila ravno to prva poraba kave. Tako krasno drevo je gotovo že pred pozornost ljudi na svoj sad obrnilo. Najbržc je kak požar v gozdu posmodil kavina zrna, da so potem prijetno dišala, in ta prijetna vonjava je utegnila biti povod, da so ljudje začeli žgana zrna rabiti tako, kakor se dandanašnji ravno godi.
Kavovo drevo (pravi kavovce) se v Pokorni-Tušekovem „Rastlinstvu“ tako-le opisuje: „Pravi kavovec (Coffea arabiea, echter Kaffecbaum) je majhno, vedno zeleno drevo ali grm z navskriž stoječimi širokimi vejami. Tudi jajčasto podolgasti, goli, zgoraj temno zeleni, spodaj bledi listi so nasprotni. Beli, dišeči cveti so po 3—7 v listnih pashah nakopičeni, in se razvije v jajčasto jagodo z dvema predalccma. Dozorela jagoda je ternno-rudeča in ima spredaj ploščnata, na hrbtu zboČeua, kakor rog trda zrna (kavina zrna).
Kavovec so presadili iz prvotne njegove domovine, iz Arabije in Etijopije, v vzhodno in zahodno Indijo.Evropejci kuhajo kavo še le od 15. stoletja in vendar sc je poraba žganih kaviuih zrn tako razširila, da jih potrebuje le Evropa samo na leto čez 225 miljonov' fuutov.
Stari grški in rimljanski pisatelji res ne vedo ničesar povedati o kavini pijači. Piše se, da so bili začeli kavo piti naj-
prvo v Adenu, arabskem mestu, in sicer v začetku 15. stoletja. V Perziji so ga menda pa še več stoletij pred pili, in Arabljani so se te pijače naučili še le od Perzijancev. Kava ima svoje ime najbrže po deželi „Kafa“, v kteri so gozdovi polno kavi-nega drevja. Kava se je najbolj Mohomedancem prikupila, in v Meki, v Arabiji, so bile najprve kavarne. V Carigradu ste bili dve kavarni že leta 1554. Ker so pa Mohamedanei rajše zahajali v kavarne nego v svoje tempeljne, mošeje, jo bila za nekaj časa kava prepovedana. Za nekoliko davka so jo pa pozneje zopet prodajati smeli, in sedaj se v Carigradu toliko kave izpije, kolikor vina v Parizu. V tem mestu se je 1. ka-vana odprla leta 1672. Na vzhodu pijo samb črno kavo. Francoske gospč so menda vprvič začele črno kavo z mlekom mešati, in od njih so se naučile tudi druge in dandanašnji že zna tu „kuhinjsko umetnost1' vsaka slovenska gospodinja. Neki go-spej pl. Sevigne se pripisuje — „iznajdba“ bele kave, ktero je v postnem času rada pila in rekla, da je to kaj „dobra reč". — Tudi slovensko gospč so jej hvaležne za to „iznajdbo“.
Povžitje kave v primerni meri oživi živce, pospešuje krvo-tok, prebavanje in delovanje možganov; zavoljo tega imenujejo prebivalci v jutrovih deželah kavarne „šole modrosti", in Francozi reko kavi „pijačo za duh". Zdravniki trdč, da preveč in premočna kava je škodljiva. Otrokom ni priporočati, ker ima malo redivne moči.
5)rustvene zadeve.
Slovensko učiteljsko društvo in Narodna šola v Ljubljani.
Tako se imenujete društvi s sedežem v Ljubljani , ki ste namenjeni v podporo vsem slovenskim učiteljem in šolam. Lansko leto ob tem času je bilo delokrožje obeh omejeno še samo na kranjsko deželo, in društvo „Sola“ imelo je svoj sedež še v Idriji. Letos hočete in boste svoje delovanje razširili po vseh slovenskih pokrajinah, in podpirali vse slovenske šole, bodisi v središči Slovenskega, bodisi na severu ali jugu. „Slo-vensko učiteljsko društvo" je že enkrat svoj blagi namen s tem djausko pokazalo, daje bilo sklicalo v jeseni 1. zbor vseh slovenskih učiteljev, ki seje bil hrabro potegnil za pravice vseh slovenskih šol in vseh slovenskih učiteljev.
To društvo je v 1. vrsti namenjeno v duševno podporo, v daljno izobraževanje slovenskih učiteljev. V dosego tega ima v Ljubljani svojo knjižnico, izdaja po mogočnosti knjižice za uči-
teljsko rabo, napravlja prošnje do vlade za zboljšanje šolstva in materija!nega stanje učiteljstva, sklicuje shode itd.
Letos bode izdalo „imenik“ vseli slovenskih učiteljev11, ki se bode družabnikom zastonj poslal; kdor pa še ni družabnik, postane z 1 gld. vstopnine in 1 gld. letnine, kteri naj se pošljejo blagajniku Močniku v Ljubljano.
Drugo društvo „N a rod n a šola“ zavoljo tega priporo-čujemo učiteljem, da ga bodo oni dalje priporočali našim šolskim prijateljem in domoljubom. To društvo je posebne važnosti in mi imamo še osebno simpatijo do njega, enako kot oče do svojega sina.	Ko smo	namreč	še v tihi	Idrije na korist
slovenskega šolstva	z dobro	znanin	šolnikom	g.	Stegnarjem
to in ono „tuhtali“, — spravili smo bili s pomočjo drugih tudi društvo „Šola“	na dau,^	ktero je potem	po	našem odhodu v „obljubljeno“	deželo Štajersko	prav dobro	vodil gosp.
Stegnar, in veliko daril vdeleževanim šolam naklonil. Letos pa smo društvo v Ljubljano preselili, dali mu novo ime „Narodna šola“, novega predsednika, slavnoznanega g. dr. Razlaga; novega protektorja ali zavetnika, mnogo znanega šolskega dobrotnika, g. barona Coiz-a. Prvi je društvu naklonil polovico letošnjih deželnozborskih diet, t. j. okoli GO—-70 gld., in drugi je daroval 100 gld. — S temi denarji in z drugimi, ki se nabirajo, nakupovali se bodo učni pomočiti, knjige itd., ter darovale slovenskim šolam. Naloga slovenskega učitelja naj bode glede tega društva zlasti ta, da nagovarja domoljube za podporo in da tudi sam nabira večkrat kake male zneske, ter je društvu pošilja; to si bode skupaj, kar pride ceneje, kupilo mnogo šolskega blaga, ter ga darovalo šolam. Sedaj pride tudi prejšnji (predsednik g. Stegnar v Ljubljano in bode še dalje pomagal, da bode društvo veduo koristnejše in sadonosnejše.
Učni pomočki.
Danes omenimo učnih pomočkov, izdelanih po našem slovenskem učitelju, okrajnem nadzorniku g. Stegnarju v Idriji.
Pred saboj imamo male, po njegovem navodu prav dobro izdelane tel u rij e, v ceni od 2—4 gld., ki popolnoma zadostujejo za ljudske šole. Kakor znano, je tclurij priprava za pojasnjevanje sukanja zemlje z luno okolo solnca ter drugih prikazni na teh nebnih truplih. Kdor kupi tak telurij, dobi knjižico s slovenskim „navodom“, kako rabiti to učno sredstvo pri nauku.
„S e s tava metrične more11 imenujete se dve risalni poli, na kterih je razjasnjena z dobro barvanimi slikami ter velikim tekstom „nova metrična mera“. Po navodu Stegnarje-
vem jo je zrisal Burnik, rudniški pisar v Idriji. Ker je zdaj že naša dolžnost, da v šoli učimo metrično mero, moramo si novih mer kupiti, bodisi pravih ali naslikanih. Slovenskim učiteljem prav živo priporočujemo to sestavo metrične mere, poleg ktere mora učitelj imeti še tudi knjižico, ki obširnejše o tem govori. Zato je dobra „Nova metrična mčra", knjižica izdana po družbi sv. Mohora v Celovcu, ki velja 10 kr., ali pa Lapajnetova „ Geometrija", ki ima v dodatku tudi nauk o novi meri. —
Učiteljska in šolska društva po Slovenskem.
Na Krajnskem:	1. ,,Slovensko učiteljsko društvo";
2.	„Narodna šola“; 3. „Krainischer-Lehrerverein“; 4. „Sclmlpfen-nig-Verein" — vsa v Ljubljani; 5. Okrajno učiteljsko društvo v Cernomlji; 6. Okrajno učiteljsko društvo v lladoljci; 7. Učiteljsko društvo okrajne šolske bukvarnice v Idriji; 8. Učiteljsko društvo okrajane učiteljske bukvarnice v Vipavi. (Da bi bilo še več takih društev na Krajnskem, nam ni znano.)
Na slovenskem Štajerskem: 9. Učiteljsko društvo v Mariboru; 10. Učiteljsko društvo v Celji; 11. Učiteljsko društvo v Ptuju; 12. Okrajno učiteljsko društvo v Ljutomeru; 13. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev na Vranskem. (Osnovana so ali se menda še snujejo učiteljska društva v Slovenski Bistrici in Brežicah.)
Na slovenskem Ko r o š k c m : 14. 1 Jčiteljsko društvo za vso Koroško; 15. Učiteljska podružnica celovške okolice; 1(>. Učiteljsko društvo spodnje zilske doline: 17. Učiteljska podružnica v Beljaku; 18. Učiteljska podružnica v Velikovcu. (Se ve, da v teh društvih ne veje ravno slovenski duh.) —
Po slovenskem Primorji nam niso znana učiteljska ali šolska društva. Morda jih ni, ali sc pa ne poroča (!) o njih. —
Male šolske kritike.
(Okrajni šolski svoti na slovenskem Šlajeru.) Večina teh šolskih uradov je na slovensko-štajerski zemlji protinarodna, to je. da ne pripozna pravice slovenskega jezika v naših šolah, da marveč zelo preveč nemščino vsiljuje na škodo našega materinega jezika in na škodo drugih koristnih naukov, Nektcri reko, da je sestavljanje teh okrajnih svetov — slab nasledek novih šolskih postav. Toda to ni tako. Barva okrajnega šolskega sveta je odvisna od mož, ktere voli okrajni zastop. Okrajni za-stopi so pa po večini proti našim nameram. Da so pa ti zastopi tako sestav-
Ijeni, temu je vzrok volilni red se od leta 18GG.; takrat pa novih šolskih postav še ni bilo. Tedaj nove šolske postave niso krive, da je prinas samo 5 ali G takih okrajnih šolskth svetov, ki niso zoper narodni naš jezik v šolah.
»Narodna ali ljudska šola.“ Kar Nemec imenuje „Vokssehu!e“, začeli so Slovenci imenovati »ljudska šola,“ Hrvati „pučka šola", Srbi, Cehi, Kusi »narodna šola" (škola). Naša »ljudska šola" namenjena je vsemn mlademu »ljudstvu" (puku', tedaj so pravilno imenuje »ljudska" (pučka) šola. Toda vsaki narod ima svoje šole, Slovenci svoje, Nemci svoje itd.; zato je pravilnejše »narodna šola". Vsaj tudi Nemci začinjajo govoriti o svoji »Natioualschule". Vrh tega bi se utegnilo mislili, dajo »ljudska" šola nasprotno od živinske šole. Tako si drugi Slovani to razlagajo.
Dopisi,
Iz Maribora. (Opravičenost nove šole.) Tu imate moj prvi dopis; ako bog d;l sreče, pride jih za prvim šče več. — V pričujočem pismu naj Vam svoje misli o »novi šoli" priobčim; ali se z Vašimi mislimi vjema, no vem. Vzemite mojo dobro voljo namesto mojega slabega znanja. — »Nova šola", tako bi jaz nov šolski red imenoval, nastala je vslcd delitve dola. Kakor so so vsleil pomnoženja dela človeški opravki razdelili n. pr. v fabrikah, kjer vsak delavec svojo delo opravlja, različno od sosednega, tako so jo delovanje na polji človeškega obrazovanja razdelilo na več opravkov. Prejo jo cerkev imela vso narodovo omiko, moralno tako kakor znanstveno, v enih rokah; po večem razvitku pedagogičkih in metodičkih znanosti) pak jo znanstveno obrezovanje mladine postalo posebno opravilo, in trebalo je tudi posebnega stanu učiteljskega. No kakor da duhovniki 110 bi imeli toliko ali monj vednostij nogo učitelji, ampak zavoljo metodičkega načina podnaukovanja mladino jo učiteljsko delo in znanje drugače nego duhov-sko. Nova šola jo tedaj vsled razvitku človeških znanostij ne samo opravičena, nego cel d potrebna in nujna. V stroju človeškega napredovanja — ako jo smem mašini primerjati — jo učiteljstvo postalo eno najpotrebnejših kolos. Nova šolajo torej kot nujma naprava na trdna tla postavljena, iu prihodnjost ji je zagotovljena, a pod tem pogojem, da bodo učitelji svojej nalogi vedno zvesti in — zmožni ostali. To mora jih nepremakljivi cilj biti!
Iz Kranjskega. (Naši slovenski poslanci) so se v deželnem zboru po pove-čom potegnili za napredek šolstva, vendar so nekteri pokazali, da šolske zadeve malo razuiud, in drugi pa so razodeli svojo staro noudanost do učiteljstva. Tako je imel dr. Zarnik dober namen, ko jo po ur o zagovarjal, a ni znal, da po novi šolski postavi no ostaja učitelju časa, pouro dajati, in da so po deželi te pouro neznano reči. Tudi pri §. 51!. je imel g. doktor dobro voljo, ko je govoril da bi se učitelja ne smolo kaznovati, ako bi se vladi (dež. šolskemu svetu) zdelo, »da se njegovo obnašanje v državljanskih za-
devali ne strinja s službo njegovo". Toda bojimo se, da bi zarad tega izpuščenega stavka vlada postave potrditi ne hotela. Bog tega ne daj! Pri uekterih nasvetih dr. Razlagovih, ki so bili za zboljšanje učiteljevih dohodkov, so pokazali svojo sovraštvo do učiteljstva znani štirje „dohantje„ (Grabrijan, Kramar, Tavčar, Toman) iu pa nemškutarji. —Bodemo si že zapomnili to prijaznost. —
Iz Idrije. (Plače tukajšnjega učiteljstva.) čas beži z orjaškimi koraki; dan se vmika dnevu, mesec mesecu, leto letu in — stoletje stoletju. Toda ta večna resnica ne velja za Idrijo. Pri nas nismo še v devetnajstem stoletju, pri nas so vsikdar zlažemo, kedar zapišemo 18 . . Zlasti učitelji ne bi smeli pisati 1873. Za nas velja še doba blage cesarice Marije Terezije, ki je vladala od 1740—1780, in nam naklonilo plačilce, ki se nam še zdaj milostljivo podeljuje, da moremo med drugimi reveži v Idriji živeti. Nam učiteljem je odločeno 300—400 plače, ktera se v 100 letih ni še nič prc-menila. Nekteri učitelji imajo tudi stanovanje pod streho v najvišem nadstropji, kamor no bi hotel iti najniži rudniški uradnik. Tudi šolsko po-slopje je še iz prejšnega stoletja, obsega samo 4 razrede; 3 ostali razredi so po drugih luknjah potaknjeui. Vso te razmere delajo veliko čast (!?!) Idriji, za Ljubljano največemti mestu na Kranjskem, mestu, ki daja na leto državi ’/2 milijona čistega dohodka, mestu, v kterem imajo odločilen glas uradniki, možje omike, inteligencije, napredka! Sramota za 19. stoletje! En učitelj naše šole nas je letos zapustil — zavoljo majhne plače. In kdo je za to službo prosil? Razu n domačih nihče. Le tako naprej. Zdaj bomo imeli na! šoli 5 ali celo 6 učiteljskih moči brez učiteljskega izpita, za malo let se bodo morebiti šo ti učitelji zgubili in imeli bomo za ravnatelja in učitelja 4. razreda podučitelje, in za učitelje v ostalih razredih — pisarje, služabnike, rudarje i. t. d. Le naprej po rakovi poti.
Od sv. Jurja na Ščavnici. Pri nas tudi niso šolske razmere v ugodnem stanu, marveč vlada tukaj velika zanemarjenost. Šoisko poslopje imamo jako slabo; silno silno ga jo potreba popraviti. Šolske izbe so črne kot kuhinje, steno že daljo časa niso bile pobeljene. Našim šolskim možem ni šola kar nič pri srcu; šo manj pa so udani učitelju in njegovej družini. V dokaz tega naj povem sledeče. Sopruga nadučitelja podučevala je nek-tere učenke v ženskih ročnih delih. Po nasvetu okrajnega šolskega nadzornika prosila je zategadel p''i okrajnem šolskem svetu remunoracije, ktero jej ta tudi nakloniti hotel. Pred je pa želel v tej zadevi zvedeti mnenje krajnega šolskega sveta, iu glejte! ta se je izrekel proti remunaraciji. To jo hvaležnost!? Naša šolajo tudi z deco prenapoljena, dve učiteljski moč* sto premalo za toliko mladine. G. glavar ljutomerski, kot predsednik našega okrajnega šolskega sveta so nam žo davno pripovedovali, da dobimo še enega učitelja, pa zdaj so šo nič o tem ne čujo. Kako je to, da je ta reč zaspala?
Iz Ljutomera. (Zbor našega okrajnega učiteljskega društva) je bil tu 30. t. m. ob 9. uri dopoldne v sobi 1. realke. Na dnevnem redu jo bilo: I. Kako naj se v narodni (ljudski) šoli o kmetijstvu podučujo. 2, O ana-litično-sintetični metodi. !!. O prirodopisu v narodni šoli. 4. Znanstveno
predavanje. 5. Pogovor o sedanjem stanu narodnega šolstva na slovenskem Stajeru. Prihodnjič več o tem zboru.
Razne novice in drobtine.
(Pedagogijsko-knj iževni zbor) imenuje so hrvatsko učiteljsko društvo v Zagrebu, ktero hoče izdavati pcdagogijske in obče obrazovne spise za narodne učitelje in za šolsko mladež, osnovati si za svojo delo potrebno knjižnico in pripraviti si potrebne zbirke, urediti pedagogijsko čitalnico za svoje člane in na to delati, da si tudi zunanji učitelji vsnujejo take knjižnico; nagraditi hoče in podpirati izdavanje pedagogijskih spisov in še z drugimi sredstvi šolstvo pospeševati. Pravi udje tega društva morajo postati samo oni pcdagogijski pisatelji in pisateljice, kteri so že dokazali svojim pedagogijskim književnim delovanjem, da so sposobni in voljni pospeševati društveni namen. Pravi člani so zavezani, da morajo v dveh letih brezplačno napisati eno podagogijsko ali občno obrazovno delo, obsegajoče najmanje 5 pol. To delo je last društva, kedar pride na svitlo. Občni zbor društva imenuje prave ude. Izmed slovenskih učiteljev so imenovani gg. Andrej Praprotnik, Ivan Tomšič, Srečko Stegnar in Ivan Lapajne.
(Kol i ko j e slo ven skih lj uda ki h uči t olj e v.?) Na K ranj skcm podučuje na slovenskih šolah okoli 300 učit. Na slov, Staj eru okoli ‘250 učit., na slov. Koroškem okoli 100 učit., na Goriškem 80 učit. v tržaški okolici okoli 30 učit., v Istriji okolo 60 učit., na slov. Oger-skem '20 učit. — Skupaj 840 učiteljev.
To je najniže število, ki se mora vzeti; na nemških in laških šolah podučuje pa gotovo še kakih 150 naših učiteljev, tedaj bode vseh slovenskih učiteljev okoli 1000.
(S lovenska društva.) V predalu za društvene zadeve se priporoču-jejo slovenskim učiteljem: „Slovenske učiteljsko društvo" in „Narodna šola“. Vrh toga še mi priperočujemo svojim sobratom: „SIovensko Matico" v Ljubljani, ki izdaja znanstvena dela; plačuje so ‘2 gld. na leto; Družbo sv. Mohora v Celovcu, ki izdaja mnogo popularnih knjig; samo 1 gld. na leto; poslednjič še prav živo priporočujcmo vsem učiteljem novo društvo „Glasbena Matica", ki namerava izdajati dobre slovensko kompozicije za cerkev, šolo in dom, razpisovati darila za najbolja domača glasbena dela, nabirati po slovenski zemlji narodno pesmi, ki se nahajajo med ljudstvom itd. Plačuje se ‘2 gld. na leto.
(V Koroškem deželnem zboru) terjal jo vrli slovenski poslanec Einspieler slovenskih učnih pomočkov za slovensko šole — pa pravico-ljubni(l) nemški poslanci niso nič privolili. —
(Na mariborskem učiteljskem pripravništvu) je letos 13 prvoletnikov, 14 drugolotnikov in 14 tretjoletnikov. Ni jih preveč glede na veliko pomanjkanje učiteljov,
(Preseljevanje učiteljev.) V minulih ‘2 letih sejo ‘22 učiteljev
in učiteljic iz Kranjskega na Štajersko, 4 učitelji pa na Koroško preselilo. Ali ni to velika škoda za Kranjsko? Posebno žal bi moralo biti Slovencem za tistih 11 ali 12 učiteljev in učiteljic, ki so šli — na nemško Štajersko in Koroško, ki so za našo domovino zgubljeni. Koliko pa Nemcev k nam pride? In če bi došli, je-li bi jih mogli rabiti, ko se nočejo ali no morejo naučiti našega jezika?
(Gledč pokojnine) učiteljev sojo zdaj zopet nekoliko na boljše vravnalo. Gaje namreč učitelj preselil se iz ene dežele v drugo, moral je tam na novo za pokojnino plačevati tiste zneske, ktere je že v prcjšni de* želi poplačal. Ta neprilika prihaja od tod, ker niso bile pokojninske bla-gajnice posameznih dežel v nobeni zvezi med saboj. To pa so deželni zbori sedaj vredili, da učitelj ne bo na škodi, ako se bode preseljeval, in da mu plačanega doneska ne bo treba še enkrat odrajtovati.
(Šolnina) se je odpravila letos v deželnih zborih v Gornji Avstriji in na Solnograškem.
(„K rai n erisch e r-Le h rer v or e in“) se imenuje društvo nekaterih ljubljanskih nemškutarski učiteljev. Čujo se o njem samo to, da slovenski učitelji se mu — ne bodo pridruževali.
(Laibacher-Schulzeitung) imenuje se nemški šolski list, ki se je v Ljubljani porodil pod vredništvom g. Sitna (bivši Zima). Pisali ga bodo nekteri bivši slovenski, a zdaj nemškutarski učitelji, brali ga bodo — tega pač ne vemo kdo??
(Celovško društvo za nabiranje šolskega poneza) je imelo v minulem letu 3881 gld. 78 kr. dohodkov. Izdalo se je za učne pomočke 1220 gld., za obleko revnim učencem 12GG gld 70 kr; v blagajnioi je ostalo še 1258 gld., za kar so bode dalje nakupovalo raznih pomočkov za šolo. Slovenci imajo pri društvu „Narodna šolau priliko pokazati taisto ljubezen do šolstva. —
(Zlati križec za zasluge) jo dobil Matija Zima, rojen na Češkem 1. 1803., nadučitelj pri sv. Štefanu na Gratkornu (v šolskem okraju za graško okolico.)
(Na Kranjskem) je po najnovejši štetvi 249 ljudskik šol. Med temi je 205 čisto slovenskih, 20 slovensko-nemških in 15 popolnoma nemških. Tako piše „l’ov.“ Ta števila so po več sm istinita; samo tega ne moremo razumeti, kje je na Kranjskem onih 20 slovensko-nemških šol, t. j. šol s slovenskim in nemškim učnim jezikom?
Razpisi učiteljskih sluzeli po Slovenskem.
Na Štajerskem. Učiteljska služba v Brezttli s 400 gld. in stanovanjem. —
Učiteljska služba v Iiodvanju s 500 gld in stanovanjem. Prošnje na dotično krajne šolske svete v Urezuli iu Ilodvanji v 4 tednih (od 15.dec.)
Učiteljska služba v Račjem fKranichsfeld) s 500 gld. in stanovanjem. Prošnje na krajni šolski svet.
Učiteljska služba na 3razredni šoli na Jarenini s 400 gid. Prošnje na krajni šolski svčt. (Vso te službe se v okraju mariborškem).
Učiteljsa služba v Zibiki, v okraju Šmarje pri Jelšanah, s 400 gld. 60 gld. opravilne doklade in stanovanjem. Prošnje na krajni šolski svet.. —
Podučiteljska služba v Vuzenici (okraj Marenberg) s 300 gld. in stanovanjem; Prošnji? na krajni šolski svet.
Učiteljska služba v Zagorji (okraj Kozje) s 400gld in stanovanjem. Prošnje na krajni šolski svet.
Na Koroškem. Na enorazredni šoli v ltaj bolj n u (Raibl) s 500 gld. 30 doklade in stanovanjem. Na enorazredni šoli v Gorjah (Goriah) s 400 gld., doklade in stanovanjem. Pri podružni šoli pri sv. Jurju pred Pliberkom učiteljska služba s 400 gld. Prošnjo na okrajni šolski svet v Beljaku (Villaoh) do ‘20.januarja.
Na Kranjskem. Učiteljska služba v Z a spe m na Gorenjskem je razpisana do 15. t. m. Podučiteljska služba v Ribnici s 300 gld.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem. G. Jože	Tičar za podučitelja	v Teharje pri Celji;
g.	France Jurkovič za učitelja	v Šmarje pri Jelšah; g. Ivan Boštjančič za
podučitelja v Mozirje; gospodičina Fina Toman iz Ljubljane za učiteljico v Ljutomeru.
Na Kranjskem. G. Franjo Kalan za učitelja v Cčmšenik; g. F. Der-melj za učitelja v Cirknico; g. Janez Sima, ljudski učitelj v Ljubljani, je imenovan za šolskega nadzornika v kamniškem okraju.
Na Goriškem, gg. Valentin Kumar in Avgust Leban za učitelja na slovenski oddelek c. kr. vadnico v Gorici.
Listnica vredništva. Kritikarjem našega lista:	G. Lj. T. v Zagrebu:
Vi	se	svojem dopisu v „Tov.“	št. '21. toliko glavo	ubijate o tem, ali jo
novega slovenskega šolskega lista treba ali ne. Da vam pomagamo to vprašanje rešiti, poslali smo 1. številko. Mislimo, da Vam to zadostuje, če dobro poznate šolske razmere po vseh slovenskih pokrajinah.
„Tagblattna ljubljanskemu, kteremu se vse gnusi, kar jo slovenskega, ne odgovarjamo ničesar. Da je pa graški šolski list. „Padagogischo Zeit-schrift" sprejela dopis od ravno tistega „tagblattovskega“ nesramnega, nemškutarskega kritikarja — toga nismo pričakovali. Toda „Pad. Zeit-schrift“ je bila najbržo zapeljana od omenjenega dopisnika, in mi za gotovo pričakujemo, da bode to v svojem listu popravila. Bodemo videli, in se potem ravnali. —
Gg. dopisnikom: Hvala! Prihodnjič,
Naš list se tlaja tudi dijakom za 2 gld. ua leto. -3J&G
Listnica opravnišstva: Tisto gg. naročnike ki niso še prijeli I. številko prosimo, da se blagovolil zanjo oglasiti.
Lastnik J. Lapajne.
Za vrodništvo odgovoren F. Breier. — Tisk „\arotlnc tiskarne11 v Mariboru.