Preskrba s pitno vodo v izjemnih okoliščinah
Ni dovolj, če imamo sklepe le na papirju, še slabše pa je, da že začeto delo ustavimo
Izjemne okoliščine so lahko v času vojne, kar bi bilo najtežje, lahko pa so kakršnekoli naravne katastrofe (n. pr. potres), ki so nepričakovane. V takem času se spremene vse naše življenjske razmere od opravljanja vsako-dnevnega dela, skrbi za zdravje, prehranjevanja, spanja itd. Ko-ristno je, če vgaj delček takih raz-mer in njihove posledice predvi-dimo in se nanje pripravimo. Pra-vočasno, seveda! Kasneje bo to težje. Takrat moramo že vedeti kam se obrniti.
Tako nalogo je, kot je videti, imela tudi lanska vaja Golovec-83, katere izkušnje še vedno zno-va vlečemo na plano. Vaja je bila izpeljana ob predpostavki da Ljubljano prizadene potres VIII—IX stopnje, kar je glede na danaSnje poznavanje dokaj real-na možnost. Z vajo so hoteli or-ganizatorji preučiti kakšne so možnosti reševanja. zaščite pre-bivalstva in materialnih dobrin. Predvsem je bil dan poudarek in-formiranju in usposabljanju Ijudi za ustrezno ravnanje in ukrepa-nje v primeru takih - izjemnih -razmer. Izdelani so bili ustrezni načrti o predvidenih lokacijah za nastanitev in začasne zdravstve-ne ustanove, organizacijo oskr-be, kataster komunalnih naprav itd. skratka zasnovo rabe in or-ganizacije prostora. Eden od naj-težjih problemov v takem prime-ru je oskrba s pitno vodo. Vodni vir mora biti dovolj blizu, z zdra-vo pitno vodo in urejen za izkori-ščanje v takih razmerah.
Pomanjkljiva ali neustrezna oskrba z vodo otežkoča organi-zacijo preskrbe in zdravstveno varstvo.
Ugotovljeno je bilo, da v Ljub-Ijani ni urejenih rezervnih vodnih virov, črpališča nimajo primerne-ga rezervnega energetskega vira, ni dovolj cistern, v krajevnih skupnostih niso urejene (niti znane) vse zmogljivosti, posa-mezni viri so opuščeni ali pa ob-jekti sploh niso registrirani itd.
Glede rešitve je bila dana vrsta napotkov že pred leti. V okviru plana Ljubljana 2000 in drugih
nalog so bill v zadnjih letih v izvenmestnem območju registri-rani lokalni vodovodi in možni rezervni vodni viri. Doslej pa za-nje še ni bil izdelan sanacijski načrt, niti ni bilo ničesar storje-nega za njih primerno ureditev. Na mestnem območju in v nase-Ijih ob Savi pa bi kot dopolnilo tem podatkom morali registrirati in pripraviti še vrsto industrijskih črpališč ter vodnjakov. Prav sled-nji so specifičen problem. Obsta-jajo različni seznami vodnjakov izpred desetletij in od zadnjega popisa 1981. Potrebno bi bilo vse te podatke nanovo preveriti in dopolniti. Ob širjenju vodovo-dnega omrežja so bili vodnjaki povečini opuščeni, nekateri ^premenjeni v smetišča in tudi greznice. Podtalnica je s tem onesnažena in neuporabenjetu-di bližnji, morda še dober vod-njak. Gladina podtalnice se je v zadnjih letih spremenila, vodnja-ki so se osušili in tak vodnjak v seznamu nima nobene vredno-sti...
Napraviti bi morali tudi načrte (in jih izvesti) za morebitno sana-cijo nekaterih vodnjakov, neka-tere poglobiti, pri industrijskih črpališčih pa usposobiti rezervne vire energije za črpanje, ko ne bo električnega toka v javnem omrežju. Napraviti bi morali rea-len seznam in kataster uporab-nih vodnjakov. Nekatere vodnja-ke bi rnorali morda celo na novo izvrtati in jih varovati.
Ni dovolj, da imamo sklepe le na papirju in v predalih, še slabše pa je. da že začeto delo v te smeri prekličemo, češ, saj ga ne potre-bujemo...
DUŠAN NOVAK