'I : me ¦ Tedaj III. V četertek 12. grudna (decembra) 1850. Idst 50. ' ATa pokopališču. *jL# once že poslednje lije Žarke smertno čez poljž, Čudno, tesno žila bije, Zal posili mi serce. Hodim po mertvaškej njivi, Premišljujem kaj smo živi: Umna stvar, — ki spersteni. ¦ Nič ne uteče smertnej sili, Nje ne vbrani kup srebra, A'si, ki so pred nami bili, Vse že černa zemlja ima. Tu počiva oče, mati, Tam prijatelj, sestre, brati Ni jih več kot pest prahii. ¦ Kot za listom list odpade, Kader veter zasumi, Tako starer sme rt i mlade Brez razločka pokosi. — Človek! sanj je žitje tvoje, Vedno odperta so na. dvoje Vrata v uni — boljši svet. Balant Janeiie, pelosolcc v Celovcu* Haisledki igranja za denar. Povest. ,____ Vladimir je bil prav priden učenec, zmiraj se je dobro učil in lepo obnašal. Ko vikše šole nastopi, ga tri zreli tovarši — kvartoperci — tako dolgo k igri za denar vabijo, da ga premamijo. Dolgo se jim je branil, zakaj čveisto so se bile v njegovem spominu vkorenili besede, ktere-so mu bili mila mati o odhajanju iz doma solznih oči na serce peložili, rekoč: „Zlati moj sin! imej vedno Boga pred očmi; dobro se uči in Jepo se zaderži, da bodemo od tebe le dobre glase dobivali; varuj se slabih tovaršev; varuj se zlasti iger za denar, ki so že toliko mladenčev v nesrečo pripravile!"— Ali njegovi tovarši, ki so pri njem denarje čutili, sa se mu znali tako sladkati, da materno svarjenje v nemar pusti, in kvarte v roke vzame. Posebno pa so ga bile premolile tovaršev goljufive besede: Morebiti pa da imaš srečo v igrah; vsaj poskusi, če je nimaš, saj lahko nehaš. Vladimir začne, potem ko mu pokažejo, kako ta reč. gre, kvarte metati, in — dobiva. „PogIejte ga, pravijo, koliko srečo ima; pa se je vstavljal!" Lahko je imel srečo, ker so mu po stari, Vladimirju neznani slepariji takih malopridnežev od kraja nalašč dobivati dali, da se je bolj omersil, in do igrenja večje veselje dobil. Ali drugi pot so si skrivna znamenja dajali in zapeljanega Vladimirja do suhega opeharili. Vse denarje je zgubil. Namesto da bi bila ta nesreča Vladimirja spametovala, je še bolj po igri hrepenil, nadjaje se, da bode svoje denarje sopet nazaj dobil. Ali še več zgubi. Začne denarje na po'sodo jemati, in ne neha kvar-tati. Toda le zgubiva, in se nazadnje tako v dolgove zakoplje, da se v mestu več pokazati ne sme. Kaj mu je storiti?. Zapusti mesto in ubeži na kmete. Tukaj je vtegnil svoj stan premišljevati. Sto in sto naklepov mu je na misel prišlo, kako si iz nesreče pomagati. Da bi pač njegov izgled vse mla-denče svaril, ko se mislijo igrati lotiti. Neko noč je bil v kmetiški kerčmi. V kerčmo pride tudi popotnik, kteremu kerčmar spavnico zraven Vladimirjeve odkaže. Vladimir je slišal ptujca zvečer denarje šteti. V toliki sili se polakne teh denarjev. Misli si: „Oče ti denarjev, za klere si jim pisal, ne bodo poslali, ker si od njih ne davno precej veliko dobil; v mesto se ne smeš več prikazali; igrati tudi več ne moreš. Kaj, ko bi ti denarje tega ptujca imel? ali bi si ne pomogel na enkrat? Ali krasti — tat biti —; pa saj ne bddem pervi, ne zadnji. 395 S to nesrečno mislijo se skoraj vso noč peča, in sklene nazadnje, na ptujca v bosti oprezovati, ter mu denarje oteti, to je po sili vzeti. Z belim dnevom vstane drugi dan ptujec in se odpravi v mesto. Učenec ga po krajšem potu preteče, v lesu preži, plane uad-nj, in mu hoče denarje vzeti. Ker se pa ptujec brani, iu se učenec boji, da bi ga mož celo premagal, ni Vladimir več človek, — in ptujec se ne more kmalo več med žive štetij zakaj Vladimir je imel oster nož seboj. Naglo vzame zdaj Vladimir ptujčevo torbo, iu misli denarje iž nje izvleči. Ali kako se prestraši, zagledati pismo svojega očeta, ki so ga njemu pisali. Trepetaje ga razpečati in bere: Malopridni sin! „Pošljem ti dre slo tolarjev, in se nadjam, da te bode moja dobrota spreobernila. Tvoja mati toči zavoljo tebe vsak dan grenke srage. Njen brat Qlvoj njec), kteri te je še otro-čička tolikokrat pestoval, nas je obiskal. Ker te pa od tvojega šestega leta ni vidil, me je prosil, njemu denarje dati, da ti jih izroči in te še enkrat vidi. On misli tebi, tvojim bratom in sestricam vse svoje premoženje zapustiti. Spoštuj ga kot očeta, in mu prijazno poslrezi. — Zdaj se pa boljše obnašaj, in mi sopet veselje delaj. Oteri tudi pobožni materi solze, ki jih zavoljo tvojega nepridnega vedenja preliva." — Te besede prebravši, je obupal. Vest, ki jo je bil ponoči omamil, se je zdaj zbudila in ga neizrečeno pekla. Očetova dobrota je njegovo serce pre-sunila in omečila; vest pa mu je očitala, da tolike dobrote ni vreden, da je svojemu ujcu in dobrotniku življenje vzel, da je gerd razbojnik.-------- Kmalo potem so najdli zraven ujca tudi milo-vanja vrednega Vladimir j a brez duše v truplu. Pamet se mu je bila zmešala, in kaj žalostnega da je potem storil, si lahko mislite. Poslovenil J. X. Slepi Juri. — Juri Justin, Kraljev, zdaj sploh „slepi Juri" imenovan je bil, kakor mi je sam pravil, pred 39 leti na Ber- 396 dih v Radolški fari na Gorenskem rojen, in je sin kmetis kih staršev. Tri leta star, je bil dobil revež tako hu hs koze ali osepenice, da je oslepel. Nikdar ni več vidil be^-s lega dneva, rumenega solnca. Voditi ga je bilo treba. Ker je pa Bog našemu Jurju posebno dobro glavico dal, in ker mu je vendar toliko vida ostalo, da se mu proti soln-cu obernjenemu nekoliko blišči, je začel še majhen fantiček sam okoli hoditi, in je vselej srečno domu prišel. Do mladih ptičic je imel kaj veliko veselje, in se je prederzoval, celo na drevje po mladiče plezati, kjer jih je slišal čivkati. Enkrat je bil z visokega drevesa padel, pa ga je vendar Bog nesreče ovaroval. Ko je bil še majhen, ga je glasba ali muzika neskončno veselila, in toraj ga je tudi lepo petje zlo mikalo. Dvanajst let staremu kupijo oče, da bi se kratkočasil, nove citre. Juri, dasiravno slep, se nauči sam v kratkem času tako izverstno citrati, da ga je bilo le veselje poslušati. Kako dobre glave da je Juri za muziko, spričuje pa še bolj to, da se je 22 let star samotež celo orglati naučil. Hodil je na kdr mehe vleč. „OrgIar ga je samega na koru puščal. Naš Juri, ki se je v prazni cerkvi dolgočasil, sede enkrat k orglam in začne poskušati, se nekoliko po svojih citrah ravnaje. Že pervič jo precej dobro pogodi; Veselja si kupi od nekega tesarja v Bledu glaso-vir ali klavir, in se navadi na njem kmalo vbirati *) in igrati, tako, da se je upal pri očitni službi božji orglati. Leta 1834 dobi orglarjevo službo ob nedeljah v Pod-brezju, kjer so bili tisto dobo slavni gospod Pire, ki zdaj v Ameriki kalolško vero oznanujejo, za fajmoštra. Juri je imel do cerkve dve uri hoda. Peš brez vodnika " v je hodil; pa nikoli ni pravega pota zgrešil. Se potekej je včasi, kedar se mu je mudilo. Pozneje je hodil za 30 fl. na leto tudi v farno cerkev v Gradu orglat, kjer je te umetnosti za hrano in stanovanje tudi kerčmarja Petrana učil. *) Vbirati namena | ilimati. 397 f -': 1839sa leta je pa dobil orglarjevo službo v Kamnigo-airš in čez 4 leta y Radolici. Kasneje je hodil, ker zna Hfdi lepo peti, gospodo na rajsko Bleško jezero s svojim mičnim glasom razveseljevat. Lepo petje mu je čez vse. Pred petimi leti mu je omislil neki domoljub in toraj prijatel domačih sladkih pesem lepo plunko ali harpo. Juri začne strune prebirati, in se loti kmalo tudi na njo prav dobro brenkati. Ravno tisti gospod ga povabi, Ljubljanski gospodi glasovirje vbirat hoditi. Juri vboga in zasluži v Ljubljani valje pervič 23 fl. — Zdaj pa Juri v Ljubljani stanuje, in si samo s tim živež služi, da po mestu glasovirje vbira, in pa v cerkvici Ljubljanske bolnišnice na Dunajski cesti orgla. • - "Po Ljubljani hodi s palico v roki brez vodnika po mestu tako moško, kakor da bi popolnoma vidil, samo da precej visoko noge vzdiguje, da se nebi spotaknil. Ko sim ga pervič po Ljubljanskim mestu samega stopati vidil, se mu nisim mogel prečuditi. Sledil sim mu in gledal, če bode zašel, pa ne. Pelji ga le enkrat v kakšno hišo, vseJej jo bode najdel. Juri je srednje, jeklene postave, po kozah malo pikastega obraza, se po kmetiški pa snažno nosi, je zmiraj vesel, in rad kako smešno pove, še rajši pa sliši, vendar le poštenega kaj; zakaj pobožen je in blagega serca. Sluh, po ti p, dih in okus mu nadoraestiijejo vid. Tipaje spoznava denarje in druge reči; po glasu in po hoji spozna človeka; po dihu in okusu jedi. j/Kavratu. ILaj so porote? kaj porotniki? — „Porote:i: so očitne sodbe za hudodelnike, pri kte-rih cesarski sodniki le kazen določijo, če je treba; ali je zatoženec hudodelstva kriv ali ne, pa popred priseženi možje zgoli po svoji vesti razsodijo. In ravno tem prise-žencem se pravi „porotniki." Ne le gospodje, ampak tudi kmetje so po postavi lahko porotniki. Toda bolj ko je kdo, učen zraven pa pošten, boljši porotnik je. 398 Tudi vi, predragi mladenči! bodete morebiti ked. porotniki; marljivo se tedaj učite, in si um bistrite, i da \ bodete svojega bližnega modro in pravično sodili, ki je bil tako nesrečen, da se je hudobiji vdal. Ni eno, ali po~ rotniki rečejo: je kriv, ali ni kriv. — Ako rečejo, da 1 je, ga čaka ostra kazen — ječa ali celo srnert. Treba je tedaj dobro prevdariti, da se nedolžni ne obsodi, krivi ne sprosti. Tega pa ne more vselej, kdor vsaj poglavitnih postav svoje deržave ne pozna. Kako jih naj pa pozna, če. ne zna pisati in brati? — Zdaj se vse postave tudi v na--sem milem jeziku na svetlo dajejo. Pridno se tedaj učiti preserčni mladenči! naj p red njega gladko brati in pisati, potem še le se vadite tudi drugih potrebnih jezikov po modrem našem pregovoru: Kolikor jezikov znaš, toliko Ij u di veij aš. Besedi ,.porota" in ,,porotnik" ste nadalje ravno tistega korena kot ,,rotiti", „zarotiti se (Bogu)." Vmerle ste bile, kot porotne sodbe naših sprednikov; zdaj pa ste ž njimi sopet oživele. ----------------------------------------------------------------------------------- . ¦ .-, Kratka slovnica slovenskega jezika. ¦§. 33. Predlog. (Nadalje.) ' i Predlog je beseda, ktera pove v kakšni razmeri so imena med seboj; n. p. mavra v zraku nad nami plava. Na Boga in pravico se zanašaj. Predlogi hočejo posebne sklone za ali pred seboj imeti; ueki samo po enega, neki po dva ali po tri. Predlogi so dvoji: 1. neločljivi t. j. taki, ki pomen zgube, če jih od besede ločiš, kot: pre-, pro-, vz-, (v-); n. p. pre-hvaliti, pro-dati, vz-digniti. 2. ločljivi, to so taki, ki tudi sami za se kaj pomenijo, kot: do-, iz-, nad, ob itd.; n. p, došteti, izreči, nastaviti, obseči. H. sklon imajo: brez, do, iz, izmed, kraj, obkraj, krog, (okrog, okoli, mimo), memo, namesto, nazdči, obstran, (zastran), od, poleg, posred, prek ali vprek, razun, ispod, 399 i^red, sred, stric ali vštric, verh, vpričo, zarad, zastran. zavoljo, zbog, znad, zraven, izravna, zverh. III. sklon imajo: k (k'); proti; naproti, nasproti; ''stojita vedno za sklonom); n. p. nesreči naproti gre; vojska vojski nasproti. IV. sklon dobivajo: čez, (krez), raz, raz (s) konja stopiti; skoz, skozi. V. sklon dobivajo: pri (per) in o; o božiču. VI. sklon dobivajo: z? (s, so, ž); n. p. z Bogom; z rami; s teboj, ž njivo itd. (Dalje Bledi.) i;-'.i.-i O" . -¦ - ¦ Ii ; 1-1*1 - . '' jj(V! Danica. ¦ ¦ -------- [n ' Zlata danica na nebu zašije, Mladega dneva oznani nam vir, Brate sestričice s svitom ovije, Z luči bleščobo razjasni krog mir. *} V novo življenje že vstaja narava, 'Z temnega spanja prebudil jo Bog; Tiči k spevaje po zraku že plava Dviga prof boginji vsih se neslog. #*} „Dolgo še sij mi o zvezdica zlata, „Vodi 'z temno te na pravo me pot) „Kaži zlate mi še solnca ti vrata ,,Varuj' zatona me ino neslog. J. Radouič. ***) -----------1— ¦ . ¦ liftKo človeku pomagati, ki se obesi? Ako se človeku, kar ne daj Bog, pamet tako zmeša da se obesi; ondaj je treba takega siromaka, če je moč, berž berž toliko prizdigniti, da več ne visi, mi to pa 7erv odrezati, da ga ne zadoši. Ce nesrečnik na visokem 'isi, se mora to varno zgoditi, da se ne vbije. Potem ga e treh« na *dravo sapo, v nevarnosti v posteljo spraviti — .**) Nesloga ali nczlo- ' velia lodi lakaj. — """ J'-'- pesmica s 400 in spešno po zdravnika iti ali poslati, da ga oživi, ako s$8 ni še popolnoma zadušil, in modro ozdravi, ako je vralv hudo otekel. To je dolžan vsak človek iz ljubezni do svojega bližnega storiti. *-.; Smešnici. ..Zsipovednikl^zakliče neki mornar, ,.ali jekakošna reč' zgubljena, če vemo kje je?'* — ,,Ni ne zgubljena, tepec!" odgovori zapovednik ladij e. „Le tiho bodite; za vašo sre-berno kupico, ki mi je ravno zdaj iz rok padla, pravi mornar, vem kje je, — tukaj doli — v morju!" — Pri neki hiši so bili sosedu ovco ukradli, zaklali in pojedli. Otrokam so prepovedali k sosedovim hoditi, da bi se ne zvedlo. Ko so potem sosedovi .klicali otroke, da bi kaj k njim šli, ti odgovorijo: „Ne gremo k vam, bi zble- \ snili, da smo vašo ovco snedli. — . P. i i ________• / f»„„J.____S____ Zastavica. Zložil Pug . .... Vsaki dan me potrebuješ, . . Te krepčam in poživim ; Pervo čerko mi odvzemi, Bolečine ti storim. •vuva — vmjjI mvt[uv3ji ¦ c Novice za mlade ljudi. -----------1 » v 24. dan preteklega mesca so se v St. Vidu zvunaj Ptuja na Štajarskem na usnjarjevem dvorišču otroci z žveplenimi klinčki igrali, in eden druzega prašaje: ali bi se ta slama vžgala? so celo kopico zažgali, da je vse poslopje, več sto centov čresla in veliko drugih reči zgorelo. Skoda znese več jezer goldinarjev. — Otroci! ne igrajte se s tako nevarnimi rečmi. .^ . Opomba. * 1. V poprejšnjem listu je zavoljo slabega posnetka za popravek nekoliko tiskarskih pomot ostalo, ki so pa tako očite, da jih vsak lahko popravi. 2. Zavoljo posebnih okolšin nismo mogli danes povabila na naročilo „Vcdcža" za drugo leto še natisniti. Drugi pot založnica V