Št. 6 (1852) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek,
7. februarja 1985 Cena: 40 din
13. februarja 1975 je bi! list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
SPET PO POTEH 14. DIVIZIJE
SENOVO — Občinski štab terito-^ ne obrambe, občinska konferenca M Krško, TV D Partizan i
i in osnov-
na organizacija ZSM Senovo prirejajo 2e ,radicionalni pohod mladincev in teritorialcev »Po poteh 14. devizije«. rijave sprejemajo le še danes, kajti ha Pot bodo pohodniki krenili že jutri, v jtetek, 8. februarja. Z avtobusom se do zapeljali do_Buč, od tam pa bodo s i peš v Pilštanj. Pogovarjali se bodo s ozjanskimi borci, prenočili in se v soboto navsezgodaj odpravili iz Pil-tenja preko Veternika do Senovega, novčani pripravljajo pohodnikom s ovešen sprejem, saj bodo hkrati s em Počastili tudi svoj krajevni
Praznik.
Dolgoročna pogodba z ggmškim Heckelmannom
, SEVNICA — Kopitarna, najstare-I tl|kajšnja tovarna, ki bo prihodnje clo slavila stoletnico, je sklenila z vodno nemško tovarno Lorenza Heckel-manna pogodbo o dolgoročnem sode-lovanju do leta 1996.
Nemški partner je konec minulega e,a slavil 60-letnico. V priložnostnih zapisih v tamkajšnjih glasilih stoji, da Je Kopitarna njegov vodilni tuji Partner pri nemškem izvozu na vse ontinente. Vsekakor laskavo priznanje, ki ga bo pravkar podpisana Pogodba še utrdila.
Heckelmann je vodilna tovarna v cmčiji za tako imenovano obutev za Prosti čas. Ta tovarna nima tekmeca za program gospodinjskih potrebščin. Kjer si je ustvarila ime predvsem z zna-nmii ščipalkami za perilo. Sevničani odo p0 zdaj sklenjeni pogodbi z vmci delili in specializirali proizvod-111 Program, lahko bodo stabilizirali uv°z prepotrebnih surovin. Razmerje mednarodne menjave je določeno na
• 125 v korist Kopitarne. Lahko se odo lotili pomernbnih vlaganj, kjer bodo koristili tudi IFC posojilo.
A. ŽELEZNIK
LITERARNI klub na KULTURNEM večeru
RŠKO — Kot smo že poročali, bo n n v Delavskem kulturnem domu varda Kardelja kulturni večer, osvečen slovenskemu kulturnemu mzriiku in 20-letnici Valvasorjeve njiznice in čitalnice. Na večeru bo odeloval Literarni klub Bena Zupa-ciča s programom »O Vrba...«. Pode-'' bodo več priznanj. V galeriji de-s cga kulturnega doma bodo odpr-razstavo del likovnih pedagogov krs|te občine.	-
KULTURNI večer v BREŽICAH
BREŽICE — V Posavskem muzeju ■ Počastili slovenski kulturni praznik
• razstavo del dveh slovenskih sli-arJev, Ivane Kobilce in Ferda Vesela, lune umetnine je za to priložnost usodila Brežicam narodna galerija.
r v°ritev je bila v ponedeljek, 4. feb-Uarja,^ s koncertom treh študentov ■agrebSkc akademije za glasbo. Odziv ok 'nsIva ic vclik. tako da je v W stolpni dvorani zmanjkalo
• ° ov. O pomenu kulturnega prazni-a je govoril ravnatelj muzeja prof. arjan Gregorič, slikarstvo Ivane u lice in Ferda Vesela pa je na pri-Pen način približal obiskovalcem sius narodne galerije Ferdo Šerbelj.
Teden dolenjskega cvička ostane
Predvidoma bo ta prireditev 17., 18. maja
Upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske je 16. decembra lani sklenil, da prireditve »Teden dolenjskega cvička« v letu 1985 zaradi mnogih težav ne bo. Na to vest so novomeški občinski izvršni svet, zastopniki podružnic društva vinogradnikov in mnogi občani izrazili željo, da ta priljubljena prireditev v Novem mestu vendar ostane.
Na sestanku pri predsedniku komiteja za družbeni razvoj skupščine občine Novo mesto so 4. februarja v zvezi s tem predlagali, naj bo ta prireditev pozneje, predvidoma 17. in 18. maja. Namesto v Športni dvorani pa naj bi se odvijala na območju od hotela Kandije do Loke vključno z lokali na tej relaciji, predvsem pa na Glavnem trgu. Prireditev naj bi se začela s sprevodom vinogradnikov od Športne dvorane preko Glavnega trga do hotela Kandija. Podružnice društva vinogradnikov naj bi v lesenih hišicah na Glavnem trgu prodajale svoja vina in kulinarične specialitete, nastopali pa bi domači pevski zbori in folklorne skupine.
Delo naj bo merilo zrelosti
SZDL in ZSM v Posavju skupaj v boju za boljše delovne razmere mladih
KRŠKO — Kje so ovire, da se Zveza socialistične mladine ne more uveljaviti kot frontni del Socialistične zveze? Kako so sprejete pobude mladih v delavskih svetih in kako delujejo v družbenih organizacijah in društvih?
To so morda poglavitna vprašanja, na katera so sekretarji in predsedniki občinskih konferenc SZDL in ZSM Posavja skušali odgovoriti prejšnji četrtek na delovnem razgovoru, ki sta ga v Krškem sklicala oba medobčin-
ska sveta. Mladi nimajo življenjskih izkušenj, toda že če bi imele druge družbenopolitične organizacije pravi odnos, ne pokroviteljski, skrbniški, temveč, da bi obravnavale mladinsko organizacijo kot enakopravnega partnerja, bi se marsikaj obrnilo na boljše.
BROŠURA O DELAVSKEM GIBANJU V POSAVJU?
KRŠKO — Svet za tradicije delavskega gibanja pri občinskem sindikalnem svetu v Krškem, ki ga vodi Jože Peterkoč, je pred kratkim pripravil uspešen seminar o delavskem gibanju. Poleg Dolenjcev in Posavcev je na seminarju sodelovalo tudi pet doktorjev znanosti iz Ljubljane. Ugotovili so, da je veliko laže dobiti podatke o delavskem gibanju celo za predvojno in medvojno obdobje kot za povojno. Krčani bodo skušali pripraviti brošuro o delavskem gibanju v Krškem, verjetno pa jih bodo posnemali tudi Brežičani in Sevničani.
Vsebinska organiziranost in odnos do političnega delovanja mladih se začne že v družini, oblikujejo ga predvsem starši, ki se marsikdaj ne morejo ogniti dvojni morali. Za delovne akcije, pripravo kulturnih in športnih prireditev so mladi že dovolj zreli, toda za kaj »resnejšega« še ne. »A če je kdo nosilec stabilizacije, so to
• Na krizo vrednot vplivajo tudi slabosti v drugih družbenopolitičnih organizacijah, ne le v mladinski. Uspešne oblike so tiste, ki niso »predpisane«, institucionalizirane. Ko je šlo za prostore, seje v Sevnici izkazalo, da je kopanje jarkov očitno pomembnejše kot dejavnost astronavtiČHO-raketnega kluba. V eni izmed osnovnih organizacij ZK v krški občini so proučevali, koliko so aktivni otroci funkcionarjev, in ugotovili, da so najbolj — problematični!
gotovo prav mladi, ki razmišljajo o letu 2.000 in naprej, mi pa bolj o — up-
KOBILCA IN VESEL V POSAVSKEM MUZEJU
BREŽICE — V galeriji Posavskega muzeja so v ponedeljek zvečer odprli razstavo slik Ivane Kobilce in Ferda Vesela. Uvodno besedo je imel Ferdo Šerbelj, kustos Narodne galerije iz Ljubljane, ki je razstavo posredovala. Kulturni program je izvedel trio, ki ga sestavljajo čelistka Asja Va-Ičič, flavtistka Adriana Kramarič in flavtist Drago Miloševič. S prireditvijo so počastili slovenski kulturni praznik. Obiskovalci si bodo razstavo lahko ogledali do 19. februarja.
SREČANJE Z DOPISNIKI OB BLIŽNJEM JUBILEJU — Ob 35-letnici izhajanja Dolenjskega lista smo v uredništvu pripravili srečanje z našimi dopisniki. V pogovoru z nekaterimi izmed naših številnih sodelavcev, brez katerih časnik prav gotovo ne bi bil tako pester in bran, smo zabeležili marsikatero zanimivo misel, ki pa vam jo bomo posredovali v praznični Prilogi, ki bo izšla 21. februarja. To pot se oddolžujemo s posnetkom s srečanja v uredništvu lista. (Foto: J. Pavlin)
IZGUB NE BO VEČ
BREŽICE — Tovarna prikolic 1MV bo še naprej delala izključno za izvoz. Tudi zanjo jc napravljen sanacijski program, po katerem ne bo imela več izgube. Trdijo, da je že zdaj nima, da pa jo tiščijo k tlom bremena iz preteklosti. Najtežje bo premostitveno obdobje dveh let. Po sanacijskem programu bodo povečali letno proizvodnjo prikolic od sedanjih 2.000 na 4.000.
V znamenju negotove usode IMV
Tudi na zboru LB Temeljne dolenjske banke so zahtevali rešitev za IMV, ko so obravnavali letošnji plan — Za zbor združene banke je več pripomb
NOVO MESTO — 4. februarja so na zboru Ljubljanske banke — lemeljne dolenjske banke v Novem mestu obravnavali planske dokumente združene in domače banke za leto 1985, v katerih pa IMV še vedno ostaja neznanka.
»Ni mogoče več čakati, kaj bo z usodo IMV. Čimprej bi morali najti za delavce IMV tako delo, čeprav morda pod drugo firmo, da bi prišli do proizvodnje, ki bo dajala dohodek.« je bila ena glavnih pripomb iz razprave na zboru banke. V Beli krajini so po besedah delegatov tudi ra/očarani, ker po sedanjem predlogu za krediti-
ranje prednostnih primerov niso upoštevane razvojne raziskave.
V Novo lesu pa so dali 'tehtno pripombo na politiko kreditiranja izv-
Kultura praznik slavi
Spel je pred nami H. februar, dan Prešernove smrti in od objave odloka S NOS pred štiridesetimi leti tildi slovenski kulturni'praznik. Vsako leto ga počastimo z mnogimi kulturnimi prireditvami v občinskih središčih, šolah, delovnih organizacijah ut krajevnih skupnostih. Vsakokrat ob tem času imamo nekaj več kulture in umetnosti na krožnikih naših duhovnih potreb. O razstavah, koncertih, literarnih in drugih nastopih pišemo na kulturni strani današnje številke, obogatene z Dolenjskimi razgledi. Vse skupaj je skoraj pa-ladna manifestacija ustvarjalnih in poustvarjalnih dosežkov skupin in posameznikov, ki vgrajujejo svoje duhovne sposobnosti v kulturni utrip sedanjega časa. Naj bo vsaj še nekaj februarskih dni tako, kar najbolj slovesno in praznično: naj res iz srca poje. kdor zna peti. slika, kdor zna sli-
J' !n„ muzicira, v komer utriplje glasbena žilica. Vsaj še nekaj časa. Potem se bo namreč spet potrebno sprijazniti z dejstvi, ki kulturi in umetnosti ne kažejo najprijaznejšega
0braZa'	L	ZORAN
ČETRT STOLETJA KOMETA
METLIKA — Metliška delovna organizacija Komet, kjer ima sedaj delo 440 ljudi, v glavnem ženske z obeh strani Kolpe, bo letos proslavila 25-letnico obstoja. Proslavo bodo pripravili maja. Predhodnik Kometa —tako se ta delovna organizacija imenuje od leta 1970 — Zavod za zaposlovanje invalidov in drugih za delo manj zmožnih ljudi je začel delovati leta 1960; začeli so na Pungar-tu s šestimi zaposlenimi.
NOVA RAZSTAVA V FOTOGALERIJI
NOVO MESTO — V,fotogaleriji novomeškega Foto-kluba v Domu kulture so od minulega petka na ogled fotografije Tomislava Peterncka. Ob tej priložnosti so predstavili tudi monografijo »Fotografije«, kjer je zbranih nekaj najboljših fotoreportaž tega ustvarjalca.
oza. ki v posameznih primerih ni spodbudna. Za zbor združene banke bodo dolenjski delegati predlagali sestavo meril, po katerih naj bi tudi med interesenti za prednostna izvozna posojila prišlo do razlik. Niso namreč vsi izvozni programi enakovredni in enako zanimivi za družbo.
Sicer, pa v letnem planu Temeljne -dolenjske banke predvidevajo, da se bodo celokupna sredstva banke povečala za 28 odstotkov, tako da bo ob koncu leta znašala bilančna vsota 33.486.319 tisoč dinarjev. Pri naložbah uporabnikov družbenih sredstev računajo na znatno več denarja, namenjenega kreditiranju osnovnih in trajnih obratnih sredstev, za 51 odst. pa naj bi se povečali tudi dolgoročni krediti članicam bankf iz naslova »tuji krediti«.
V kratkem bo ponovni zbor banke, na katerem bodo ocenjevali lanskoletne rezultate, že zdaj pa je jasno, da so bili osnovni cilji plana doseženi in v nekaterih primerih celo nad pričakovanji.
R. B.
"Mi
Ob koncu tedna pričakujemo' poslabšanje vremena.
okojitvi,« je bolj zares kot za šalo dejal eden »starejših« politikov.
Čeravno mladi zvečine bijejo težke bitke za pridobitev lastnih prostorov, ostajajo praznih rok, celo tedaj, ko pričakujejo odprte duri šol in tudi raznih društev. Za nemoč mladinske organizacije in njeno premajhno prodornost so precej krivi tudi mladi komunisti, ki ponavadi takoj, ko dobijo zaposlitev, pozabijo, da so še — mladinci.
P. PERC
NOVA NAMESTNICA TOŽILCA
NOVO MESTO— Tatjana Ahlin iz Novega mesta, diplomirana pravnica z opravljenim pravosodnim izpitom, je bila za dobo osmih let imenovana za namestnico javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu. Bila je štipendistka republiškega sekretariata za pravosodje, pripravniško prakso pa je opravljala pri temeljnem sodišču v Novem mestu.
SKUPŠČINA METLIŠKE OBRTNE ZADRUGE
METLIKA —Jutri priredi metliška Obrtna zadruga v Dolenjskih Toplicah 5. skupščino, na kateri bo tekla beseda o delu te regijske avtoprevoz-niške zadruge v lanskem letu in o usmeritvah za letošnje leto. Po končani skupščini bo družabno srečanje.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Standard spet proti združitvi
• Obsojen uvodnik zadnjih Razmerij
na 3. strani:
• Pomoč predvsem večjim kmetom
na 4. strani:
• Žabjak je dočakal zeleno luč
• Čakajoč na rešilni program
na 6. strani:
• Prenova poživlja mestno središče
na 7. strani:
• Javna tribuna o kočevski noši
na 9. strani:
• Kočevsko: naj bo časopis všeč bralcem ali politikom?
na 10. strani:
• Raje nežnost kot »tiste reči«
« na 16. strani:
• Ljubljanska kazen petkrat nižja
na 24. strani:
• Prvi med slovenskimi jamarji
Sm n wwwna,uiii
»Strogo zaupna« usoda ljudi, ki žive ob Krupi
Potem vse tiho je bilo
Čeprav je na eni od lanskih jesenskih sej zborov črnomaljske občih-ske skupščine takratni predsednik izvršnega sveta dejal, da bodo na vsaki seji zborov obveščali delegate o »zadevi Krupa«. pa o Krupi na zadnjih dveh sejah decembra in januarja ni bilo niti besedice. Mar to pomeni, da se ob s polikloriranimi bifenili (PCB) zastrupljeni Krupi v zadnjem času nič ne dogaja?
Prebivalci šestih vasi, ki so uporabljali vodo iz te reke, imajo občutek, da je mnogim odgovornim zanje malo mar. Se bolj kot jeseni se jih loteva na eni strani malodušje, na drugi nestrpnost, strah, dvom. Slabo so obveščeni o reševanju njihovih težav ali še to ne. Predstavniki krajevne skupnosti, občinske skupščine, D PO jih ne obveščajo o ničemer, tisto, o čemer se pogovarjajo člani komisije za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju problematike onesnaženosti Krupe, ki jo je imenoval republiški izvršni svet, pa je celo strogo zaupno. Tudi preslaba obveščenost je pripeljala ljudi do tega, da se nekateri ne dotaknejo živil, katerih uporabo so jeseni prepovedali, oz. je niso priporočali, drugi jih zamenjujejo. tretji uživajo, ker menijo, da je bilo vzetih iz živil premalo ■ vzorcev, da bi bili merodajni. Zamrznila je voda v nekaterih cisternah, ki so jih dobili ljudje brez vodnjakov, ker kljub obljubi odgovornih cistern niso izolirali. .
Značilno pa je, da so skoraj vsi izmed okrog 270 prebivalcev ogroženih vasi v svoji nesreči tiho, kajti v glavnem so zaposleni v semiški Iskri, onesnaževalki Krupe. Če se kateri že oglasi, ga »strokovno« zavrnejo: tako so tudi na pobudo, da bi izmerili kvaliteto zraka, dobiti vaščani odgovor, ki jih seveda ni prepričat, da v zraku zagotovo ni PCB. Edino, kjer krajani vidijo, da se je le premaknilo, so zdravniški pregledi prebivalcev, a tudi tu je moč očitati, tako kot še marsikje drugje počasnost.
MIRJAM BEZEK
Danes Razgledi
Današnja številka Dolenjskih razgledov, pripravljena v počastitev slovenskega kulturnega praznika, je po obsegu sicer tanjša od prejšnjih, kljub temu pa prinaša nekaj prispevkov, ki jih je vredno prebrati. Tak je esej oziroma razmišljanje o naši kulturi in kulturnosti izpod peresa Franca Šali-ja, potem zapis o razvoju Valvasorjeve knjižnice v Krškem, ki šlavi 20-letnico, ocena »Pesmi dolenjske deiele«, ki jo je napisal prof. Karel Bačer in drugo. Literarni del prinaša nekaj novejših stvaritev iz pesniške delavnice dolenjskih avtorjev. Razgledi, ki imajo tudi tokrat stran gradiva za dolenjski biografski leksikon, so opremljeni z reprodukcijami del Vladimira Lamuta.
£
K
UGODNA CENA VABI — Črnomaljska kmetijska zadruga je organizirala prodajo enoletnih kokoši nesnic s kurje farme Jate iz Zaloga. Ceprav so kokoši odpisane za nesnost v družbenem sektorju, pa zanje med Črnomaljci vlada veliko zanimanje, zlasti zaradi ugodne cene — 250 din za žival. Samo januarja sojih v Črnomlju prodali 8.000. (Foto: M. Bezek)
/jub/jmisko
pismo
Vprašaji nad slovenskim podeželjem
Dileme v razvoju
LJUBLJANA — Manj razvite občine v Sloveniji so se v družbenem proizvodu na prebivalca in s stopnjo zaposlenosti v zadnjih letih močno približale dvema tretjinama republiškega povprečja, druge pa so kljub hitrejšemu razvoju še vedno pod polovico povprečja Slovenije. K takšnemu razvoju je precej prispevalo povečanje deleža manj razvitih območij pri investicijah. Investicijska aktivnost na teh območjih se je doslej nenehno stopnjevala, na kar so vplivale nove možnosti za zaposlitev, pa tudi naravne razmere in nahajališča surovin.
Na svoj pospešeni razvoj so torej v veliki meri vplivale manj razvite občine same, pa tudi združeno delo in prebivalstvo na teh območjih. Zlasti pomemben je bil prispevek pri določanju zemljiških con za razvoj gospodarskih aktivnosti, pri komunalnem opremljanju zemljišč in njihovem brezplačnem dodeljevanju za gospodarske naložbe. Dajanje pobud in organiziranje prizadevanj za nove investicije je prav tako bilo stalna skrb občin in krajevnih skupnosti v manj razvitih območjih. Prebivalstvo je neposredno sodelovalo pri razvijanju lokalne infrastrukture, na področju cestnega in vodnega gospodarstva, elektrifikacije, gradnje drugih potrebnih komunalnih objektov in objektov na področju družbenih dejavnosti, zlasti še osnovnega šolstva in otroškega varstva. Redni samoprispevki prebivalstva so se na manj razvitih območjih gibali večinoma v višini nad 2,5% OD Poleg splošnega samoprispevka za vse občane so se krajani v večini krajevnih skupnosti s posebnimi dogovori odločali za dodatne prispevke v sredstvih, obveznicah, delu in materialu za gradnjo krajevnih komunalnih in infrastrukturnih naprav ter objektov družbenega standarda in s tem prevzeli nase veliko skrb in odgovornost za pospeševanje razvoja v kraju in območju, kjer žive im delajo.
Vse to je omogočilo, da se je v zadnjem desetletju neskladje med razvitimi in manj razvitimi območji relativno zmanjšalo. Kljub temu pa med posameznimi območji še vedno obstajajo precejšnje k razlike.
* Poseben problem je razvoj podeželja. Predvidevamo, da bodo v prihodnje ostala glavna središča našega razvoja mesta, toda vse več gospodarstva selimo na podeželje, s tem pa prenašamo tja tudi socialno življenje. Sedaj smo pred vprašanjem, ali ohraniti naše podeželje z dosedanjimi socialnimi in pokrajinskimi značilnostmi, ali naj podeželje ostane neke vrste rezervat za širjenje nekmetijskih dejavnosti ali pa naj mu omogočimo relativno samostojen samoupravni razvoj. Ali se bomo odločili zg gradnjo satelitskih naselij ali za ekonomsko sproščeno, spontano stanovanjsko gradnjo in pri tem skrbeli, da ne bomo preveč oškodovali prostora? Končno se zastavlja tudi vprašanja, kje na podeželju naj bi se ta naselja širila.
V Sloveniji propada okrog osmina kulturnega prostora. 250.000 ha možnih kmetijskih zemljišč. To površino Slovenije ti lahko izkoristili predvsem za razvoj lesne industrije. Glede na lo.dnv za zelo dragoceno surovino, s ^¥>močjo katere naj bi v prihodnj«t>lažili ‘ 0 J,potrebe po nafti, kaže raznffiil^ti o
dveh možnostih: prvič, kako z ete-^javnostjo znotraj te industue s^J
prvič, kako z te indui
'ožiti izziv za razvoj nekateHSdri*-
'litf
gih industrijskih dejavnosti, npr. iroizvodnjo unikatnega pohi-Za razvoj lesne industrije bi Uvomno moral pomeniti spod-budo J^mer severne Italije, ki je kremwna takšno pot. In drugič, to zemljo oi kazalo izkoristiti tudi za intenzivno pogozdovanje. Takšnega pogozdovanja so se zelo uspešno lotili v Kanadi. Z načrtnim razši^njem gozdnih nasadov bi se nedvomno lahko oskrbeli z novimi količinami lesa, ki ga lesni industriji vsak dan bolj primanjkuje.* VINKO BLATNIK
Standard spet proti združitvi
Mercatorjev tozd Standard je bil na ponovljenem referendumu spet proti združi-tvi doma, medtem ko je podprl združitev »na vrhu« v sozd Mercator in KIT
NOVO MESTO — »Ker je šlo za ponovljeni referendum o združitvi Mercatorjevega tozda Standard v Novem mestu s KZ Krka Novo mesto in so družbenopolitične organizacije v Standardu zagotavljale, da sploh ne bo težav, je ponoven izid proti 29. januarja nas vse presenetil,« je na tiskovni konferenci novinarjem povedal Jože Suhadolnik, predsednik izvršnega sveta novomeške občinske skupščine.
Znano je. da je lani v širšem slovenskem merilu vznikla akcija za združitev dveh večjih sozdov, Mercatorja in KIT, v katera sta vključena tudi novomeška kolektiva Standard pri Mercatorju in zadruga v okviru Kit. V novomeški zadrugi je referendum že konec lanskega leta uspel tako
Tako res ne gre
Le 12 kandidatov
Dejstvo je. da v lej izobraževalni sezoni celotna dolenjska regija ne premore več kot dvanajst kandidatov za trimesečno politično šolo. Po eni strani oklevajo z začetkom tega pedagoško vodenega izobraževalnega programa zaradi velikih stroškov ob malo kandidatih. po drugi strani pa je v tovarni Krka slišati pripombe, češ da so njihovi kandidati za šolo resno zainteresirani.
Bržkone pa je tovarna Krka prava izjema, kajti iz drugih okolij kadrujejo v to šolo tako rekoč po sili razmer in zgolj zaradi partijske discipline. Res pa je. da so vedno bolj zaostrene gospodarske razmere tudi krive, saj je težko dobrega delavca — takim je politična šola predvsem namenjena — tri mesece pogrešali pri stroju, ki mora bili polno izkoriščen.
Velike težave so tudi pri organizaciji 30-urnih seminarjev za kandidate ZK pred sprejemom v članstvo. V novomeški občini se je že zgodilo, da so spisek kandidatov po dolgem nagovarjanju vendarle sestavili, ampak že pri prvem obisku seminarja jih je precej umanjkalo. Mnogi so odnehali postopoma tako da ob koncu seminarja, ko bi morali podeliti diplome, teh skorajda ni bilo komu izročati. Toda: ali je vreden članstva v ZK tisti, ki v delovni organizaciji zahteva potrdilo, da gre na politični seminar in zato dve uri prej domov, a ga na seminarju ni?
RIA BAČ ER
za združitev obeh sozdov kot za združitev novomeških delov obeh velikih delovnih organizacij.
Pri Mercatorju pa so bili na prvem referendumu za združitev na vrhu, se pravi obeh sozd, ne pa za združitev doma. Ker je pravobranilec samoupravljanja pri tem referendumu ugotovil tudi nekaj nepravilnosti v postopku, so 29. januarja glasovanje ponavljali.
Združitev Standarda in zadruge bi v domači občini pomenila novo močnejšo trgovinsko delovno organizacijo, delitev dela v trgovini in organizacijo boljše preskrbe prebivalstva, kar se povsem sklada z občinskim programom o razvoju trgovine. Znano je, da zdajšnja trgovina ne ustreza, da je slabo organizirana, da se kupna moč odliva drugam in da seje domača trgovina zapirala tudi zaradi subjektivnega interesa posameznikov. Zaradi vsega tega so združitev podprle v Novem mestu vse politične organizacije in občinska skupščina.
Posledica drugega neuspelega referenduma, na katerem je 45 odst.
'cev glasovalo za 55 odst. pa proti ... tžitvi, je, da tozd Standard pravno visi v zraku in da tako stanje ne more trajati. Referenduma ni mogoče več ponavljati prej kot čez pol leta, čakanje na tako rešitev po zakonu ne pride v poštev, zato se bodo morali pri Standardu kaj hitro spomniti druge rešitve. Kot so pojasnili na tiskovni konferenci, pride v poštev priključitev h kakšni drugi delovni organizaciji, če že zadruge ne marajo, po možnosti pa
ne zunaj občine, sicer se podrejo opredelitve v občinski resoluciji in načrti o razvoju trgovine sploh.
Ce pa pri Standardu ne bodo sami poiskali ustreznega partnerja, bodo v izvršnem svetu posegli po ukrepih, kakršne zakonodaja predvideva.
R. BAČER
»Romsko vprašanje« spet na rešetu
Kočevje: v javni razpravi je akcijski program
KOČEVJE — V občini Kočevje živi 321 Romov v 8 naseljih in 62 družinskih skupnostih. Zaposlenih je 46 Romov, 11 jih prejema družbeno denarno pomoč, 5 invalidnino, 6 priznavalnino in 1 pomoč ŽTF.
Na sejah zborov občinske skupščine pa tudi političnih organizacij so pogostna delegatska in druga vprašanja o tako imenovanem »romskem problemu«. Te dni sta občinski izvršni svet in občinska skupnost socialnega skrbstva pripravila »Akcijski program nalog in nosilcev nalog reševanja romske problematike- v letu 1985 občine Kočevje«. Ta predvideva, naj bi na področju stanovanjsko komunalne ureditve pripravili program reševanja romske problematike za srednjeročno in dolgoročno obdobje, načrtuje pa tudi nekatere druge ukrepe. O tem osnutku programa bodo v kratkem razpravljali po krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah.
J. PRIMC
Prihraniti pri transportu
O sodobnih tokovih celovito organiziranega trans-porta razmišljajo tudi na Dolenjskem
NOVO MESTO — Sodobnoor-gai' 'ran integralni transport pome. za gospodarstvo znaten pri-
Kdo se boji diplomantov?
Zakaj se posavski študentje ne vračajo?
KRŠKO — Klub posavskih študentov Mribor in Ljubljana, ki združuje študente iz brežiške, krške in sevniške občine, je lani praznoval 15. obletnico. Jubileja niso obešali na velik zvon. ampak so ga delovno obeležili na skupščini v Mariboru.
Eranc Češnovar: »Izobraženci imajo v Posavju kaj delati, toda...«
»Družbenopolitične organizacije so predlagale, naj sestavimo program in ga pošljemo medobčinski gospodarski zbornici, da bi vsak delovni kolektiv nekaj primaknil za commodore. Večkrat smo že vprašali, zakaj se diplomanti ne vrčajo v Posavje, tako kot se večina študentov iz drugih okolij, a pravega odgovora ni. In to kljub temu da je v Posavju manj ljudi z višjo in visoko izobrazbo, kot je slovensko povprečje! Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Posavja je sprejela zahtevno nalogo, da naredi analizo. ki bi posegla 10, 15 let nazaj, kako in zakaj so se odtlej tako neugodno razvijale stvari. Da se diplomanti niso vračali v regijo, je to nekomu že ustrezalo. Nas zanima, kakšni so kadroviki, ki lahko precej vplivajo na kadrovsko politiko. Ko bomo imeli analizo v rokah, bi se radi pogovorili z vodilnimi gospodarstveniki, politiki in kadroviki, kako naprej, da ne bomo o teh stvareh razpravljali le med seboj,« je povedal predsednik Kluba posavskih študentov Maribor Franc Češnovar.
P. PERC
hranek pri stroških, zato posvečajo v Medobčinski gospodarski zbornici temu posebno pozornost.
O problematiki integralnega transporta je 31. januarja razpravljal izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko na osnovi študijskega gradiva, ki ga je pripravil ekonomist Vinko Kocijančič. Smisel je v iskanjp poti, kako bi v najkrajšem času premestili blago iz proizvodnje do porabnika, s tem pa bi bili prevozni stroški manjši. Po oceni predstavlja danes v ceni slovenskega izdelka transport 17do 19 odst. vseh stroškov, v tujini pa porabijo za prevoz polovico manj.
Dogovorjeno je bilo, da mora Dolenjska najprej priti do podatkov o sedanjih blagovnih tokovih, o trenutnem stanju integralnega transporta in internega transporta, šele potem bo možno oblikovati predloge za boljše in cenejše rešitve. Te so predvsem v paletizaciji in kontejneri-zaciji.
Delovnim organizacijam bodo predlagali uvedbo spremljanja transportnih stroškov po metodi, ki jo je izdelala Mariborska univerza v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, pa tudi nabavo lastnih vagonov za potrebe gospodarstva. V zvezi s posodabljanjem transportnih tokov pa so predlagali tudi dodatno izobraževanje ljudi, ki se ukvarjajo s transportom.
R. B.
Obsojen uvocbiik zadnjih Razmerij
Pisanje Razmerij, glasila OO ZSMS Metlika, mora biti usklajeno z vsebinsko zasnovo, kritično, in ne kritizersko ter žaljivo — Podpora pri izhajanju
ME I UKA Pretekli teden se je v Metliki sestal svet za informativno dejavnost pri občinski konferenci SZDL, ki je na seji posvetil največ časa obravnavi vsebine Razmerij, glasila osnovne organizacije ZSMS Meflika.
Kot so poudarili na seji, ki so se je udeležili tudi sekretarji občinskih družbenopolitičnih ofeanizacij in predstavnika uredništva Razmerij, so glasilu pripravljeni [mmagati pri nadaljnjem izhajanju, vendar pa mora njegova vsebina ustrezati vsebinski zasnovi.
r
Tako na akt o ustanovam kot na vsebinsko zasnovo*list(k je bito več pripomb, kijih bodo morali se*«v%il-. ci naknadno vnesti, akta pa uskladiti z zakonom o javnem obveščanju. Članom uredništva so na seji.priznali. da so v glasila vložili veliko truda, da so s prispevki o Krupi prispevali tolikp dobrega, da se jim lahko oprosti marsikateri spodrsljaj. Vendar pa gotovo ni opravičila, k^ii opravifilo uvoAijk v zadnji, 13. številki Razmerij, v katerem se vulgarno izražajo o funkcionarjih, novinarjih in drugih ter na I zaničljiv način prikazujejo gost^u^ nost fklokranjcev. Takšno pj^A je .nu^fir^emljivo. so menili jna j»ji, spraševali* pa so se, kako laffl^rl2 članov uredništva — ali celo en sam pisec, ki seje skril poa imenom »kon-
zilij« — označi vlogo širše družbene sloipnosti pr^azv^iju Bet krajine. So Razmerja rePtista, kamor lahko vsak piše. kar hoče? Če že kritizirajo, naj bo
• Na seji sveta za informativno dejavnost je beseda tekla tudi o sofinanciranju Dolenjskega lista, sklenili pa so, da podpišejo pogodbo o sofinanciranju za letošnje leto. Seznanjeni so bili tudi z ustanavljanjem lokalne radijske postaje v Novem mestu. Ugotovili so, tk je radijska postaja za tamkajšnje področje potrebna, na osnovi elaborata pa bodo proučili, ali so .sposobni zagotoviti odmerjeni del sredstev.
kritiku poštena, ustvarjalna, sicer se izrodi v kritizerstvo, je bilo večkrat jjlišati iz ust prisotnih.
Od 7. številke naprej v pisanju glasila mnogokrat prihajajo na dan nega-tivm^težnje, največkrat v intervjujih, kjer so vprašanja postavljena tako, da sugerirajo odgovor. Očitana jim je bila premajhna skrb za slovenski jezik ter prešibko poglabljanje v problematiko v lastnem okolju, predvsem mladinsko.
•
Člana uredniškega odbora Razmerij sta povedala, da se zavedata, da v uvodniku ni izraženo javno mnenje ter da je užaljenost nekaterih zaslužnih za razvoj Bele krajine razumljiva. Na očitek, da Razmerja oblikuje le skupina ljudi, pa sta odgovorila, da to ni zaprt krog, da ima vsakdo možnost objavljati v glasilu ter da so že večkrat poskušali pritegniti nove pisce. Ne boje pa se, da bi zanimanje za mladinsko glasilo upadi«, saj je še 6. številka izšla v sto izvodih, 13. pa v desetkrat večji nakladi, prodali pa bi lahko še več izvodov, če bi imeli dovolj denarja za pripravo lista.
M.BEZEK
NASA ANKETA
Narkomanov uradno ni
Narkoman je tisti, kdor se vdaja narkomaniji. Narkomanija' je strast po jemanju mamil. Narkotik, (o)mamilo, pa je snov, ki omili bolečine, ki človeka omami ali uspava (kloroform, kokain, morfij itd). Toliko o tem Vrbinčev Slovar tujk. Suhoparna razlaga seveda ne more razkrili vsega zla, ki ga jemanje mamil in odvisnost od njih prinaša s seboj. Narkomanija je spremljajoč pojav razvite družbe, visokega standarda, brezdelja, presitosti, brezciljnosti itd., itd. Vsaj sodeč po tem, lahko rečemo, da pri nas na srečo nismo pretirano visoko v tem pogledu. Narkomanov po Dolenjski in Posavju uradno ni, o uživanju mamil na raznih »žurih« in po klubih pa se vsaj v večjih krajih precej šušlja. Na srečo tega menda le ni veliko.
ANA ANDOLJŠEK, socialna delavka pri SIS za socialno skrbstvo v Ribnici: »V ribniški občini ni narkomanov, vsaj nobenega dokaza o tem nimamo. Če bi za kakšnega zvedeli, bi mu skušali pomagati v sodelovanju s starši, zdravstveno službo, šolo oz. delovno organizacijo in mladinsko organizacijo. Mamila uživa, kdor sam ne zna rešiti svojih težav. Narkomanija je pravzaprav bolezen razvite družbe, visokega standarda, brezdelja. Vsega tega pri nas še ni, saj smo podeželska občina.«
TONE ČRNUGELJ, elektrotehnik iz Križevske vasi, učitelj kitare: »Kolikor mi je znano, med mojimi vrstniki tega ni. Jaz nobene droge še videl nisem, celo kadim ne. Mislim, da se v narkotično omamo zatekajo ljudje, ki nimajo nobenega cilja, veselja, ki pred sabo ne vidijo ničesar drugega. Vendar je, po moje, mamilo le začasna rešitev iz stiske. Za pravo življenje si mora mlad človek najti kaj drugega, delo, ustvarjanje.«
MARIJA KIRM, prodajalka v Dolenjkini blagovnici v Trebnjem:
»Mamila postajajo v razvitem svetu nekaj vsakdanjega. Narkomani so tudi že pri nas. Sicer ne vem za Trebnje, vem pa, da so v Sloveniji in Jugoslaviji. Seveda je hudo, ko zveš, da je tvoj otrok narkoman. Jaz bi svojemu z vsemi močmi skušala pomagati, da bi se mamilom in vsemu zlu, ki ga prinašajo, ognil kar v največjem loku. V tem boju brez znanja ni nič, zato je prav, da o tem izhajajo knjige. Pred kratkim sem eno prebrala.«
FANIKA HUTAR, referentkama varstvo socialno ogroženih v Črnomlju: »V službeni praksi še nisem obravnavala primera narkomanije, niti nobene prijave ali pobude še nismo dobili. Po tem sklepam, da v naši občini ni narkomanov. Sicer pa so ljudje premalo seznanjeni s posledicami jemanja mamil. Marsikateri mlad človek jih poskusi iz radovednosti, potem pa se jih ne more več znebiti. V šolah bi morali več govoriti o nevarnosti jemanja mamil, pa tudi o posledicah drugih vrst zasvojenosti.«
DARJA PODBEVŠEK, direktorica Centra za socialno delo Novo mesto: »Nobenih uradnih podatkov nimamo, da bi v naši občini imeli opravka z narkomanijo. Sliši se, daje nekaj tega med mladimi, da se shajajo, da imajo svoje klube, vendar uradne prijave še nikoli nismo prejeli. Mislim, da je težji in večji problem naše mladine prestopništvo, kjer so mladoletniki na devetem mestu v Sloveniji, takoj za njim pa sta alkoholizem in tabletomanija.«
VIDA PETKOVŠEK, medicinska sestra v zdravstveni postaji Kostanjevica: »Mislim, da bi bilo nujno sklicati problemsko konferenco o narkomaniji, ne le zato, ker si preveč zatiskamo oči pred nevarnim družbenim zlom, ampak da se konkretno dogovorimo, kaj storiti, da ne bo narkomanija v krški občini postala težko rešljiv problem. Zdaj UNZ dela zase, socialna služba rešuje, kar se sploh rešiti da, zdravstvena služba pa se omejuje le na izdajanje receptov!«
TONE KAJFEŽ, socialni delavec kočevske občinske skupščine: »Uradnih prijav primerov narkomanije nismo prejeli. Zelo verjetno pa naša občina ni izjema in prihaja narkomanija tudi k nam. Kaže, da uživajo nekateri mehke droge, in to občasno na raznih zabavah oz. »žurih«, kasneje pa jih opustijo. Sicer pa so mamila zelo draga in zanje zapravlja denar le tisti, kdor je nespameten.«
IVA GORENC, prosvetna delavka iz Brežic: »Vsak nov pojav narkomanije med mladino me pretrese. Menim, da se starši zaradi zaposlenost' ali brezbrižnosti premalo posvečajo svojim otrokom. Sola ne more nadomestiti družinske vzgoje, predvsem pogovorov med starši in otroki. Mladina je v prostem času preveč sama m starši dostikrat ne vedo, kaj počne po šoli. Nujno je, da prosvetlimo tud' starše.«
DOLENJS
LOJZE REDENŠEK, modelar v Kopitarni Sevnica, dosedanji, predsednik OO ZSMS Boštanj: »Ni mi znano, kako je pri nas z| narkomanijo. Menda je nekaj shajanja v te namene. Hujš'i problem je kajenje. Zato smo na zadnji konferenci soglasno | sklenili, da poslej v naši mladinski sobi ne bomo več kadili' saj se še videli nismo v dimu, pa tudi zdravo ni-“J
 	M
kmetijstvo
Pomoč predvsem večjim kmetom
O letošnjem programu republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu govori inž. Niko Požek, član izvršnega odbora in vodja TZO pri KZ Črnomelj
ČRNOMELJ — Pred kratkim je skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji sprejela program pospeševanja proizvodnje hrane v letošnjimi letu. Kot je povedal inž. Niko Požek, član izvršnega odbora republiškega interventnega sklada in vodja TZO Kmetijstvo pri črnomaljski kmetijski zadrugi, so interventni ukrepi namenjeni predvsem povečevanju proizvodnje hrane, in ne stimulaciji porabe hrane, kot se je doslej že večkrat zgodilo pri uresničevanju teh ukrepov.
dan vinogradnikov
BOŠTANJ — V soboto bo od 17. Ure dalje v Bc>štanju -zelo veselo. Na ?Poredu bo poktfšnja vin irf domačih Jedi. Znano bo, kdo je kljub lanskemu težavnemu letu v potu svojega obraza Podelal najbolj rujno kapljico.
INOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO— Ponedeljkova tržnica je bila spet enkrat bolje založena, česar zadnje tedne kupci niso bili vajeni. Naprodaj je bilo Precej zelenjave, tudi prvega regrata, ki so ga gurmani kaj hitro Pokupili. Sicer pa je endivija v#lja« (a 200 din kilogram, mehka solata Je še vedno po 350 dinarjev, banane pa še vedno kupujejo, čeprav Je cena poskočila na 400 din. Dobro je bil založen tudi obrtniški del tržnice, kjer je zadnje čase eelo nekaj novih stalnih prodajalcev. Bitka za kupce se tudi pri obrtnikih seli že iz večjih mest na Podeželje. Za tak kraj štejejo Novo mesto, kar se vidi tudi po nekaterih izdelkih, ki jih tu skušajo spraviti v denar.
Sejmišča
NOVO MESTO — Na novo sejmišče na Grabnu so kmetje zadnji ponedeljek pripeljali na prodaj 358 pujskov, od tega 158, starih od 7 do 10 tednov, in 200, starih od 10 do 12 tednov. Prodali so jih vsega 120. Za " mlajše je bila cena od 5.500 do
6.500 din, za starejše pa od
6.500 do 9.000 din. Rejci so Prignali na semenj tudi'45 glav goveje živine. Z novim lastnikom je šlo domov 25 glav. Kilogram žive teže vola je stal 180 do 200, krave pa 110 do 150 din.
BREŽICE—Sobotno sejemsko ponudbo je sestavljalo 316 : prašičev/starih do 3 mesece, in, 12 prašičev, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalp 244 mlajših in polovica starejših' iivali. Mlajše so stale 300, starejše pa 220 din kilogram
*reteže;
V letošnjem letu je s programom intervencijskih ukrepov predvideno povečanje živinorejske proizvodnje (meso, mleko) in družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, spodbujanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih, sofinanciranje pospeševalne službe, ki bo skrbela za intenzivnejšo pridelavo krušnih žit, sladkorne pese, koruze, vrtnin in krmnih rastlin, sadja ip grozdja, pospeševanje reje in ulova rib. Iz interventnega sklada pa bodo krili tudi tečajne razlike in del obresti pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter nadomestili del obresti od kreditov iz sredstev hranilno-kreditnih služb.
DA BO TRAKTOR MANJ UBIJAL
Ta čas je še zatišje, toda naglo se bliža pomlad, ko bo treba s traktorji na polje in ko se bodo spet začele vrstiti traktorske nesreče, ki so v povprečju hujše od avtomobilskih. Da bi prisilili lastnike, da bi bolj poskrbeli za varnost, že velja zakonsko določilo, po katerem morajo biti vsi traktorji po. letu 1985 opremljeni z varnostno kabino ali varnostnim lokom. Na širšem območju Dolenjske vgrajujejo varnostne kabine za vse tipe traktorjev Tomo Vinkovič v krškem Agrokombinatu, za traktorje Fiat — Store pa dela varnostne loke Komunalno obrtno podjetje Šentjur pri Celju. Cena varnostnih kabin se giblje med 60.000 in 120.000 din, cena lokov pa med 40.000 in 60.000 din. za večino drugih tipov traktorjev izdelujeta varnostne kabine in loke Integral, Avtoradgo-na iz Gornje Radgone in Centro-vod iz Lenarta v Slovenskih goricah. (Iz Kmečkega glasa)
MARLJIVI KOT ČEBELE
KRŠKO, SEVNICA — Posavski čebelarji utrjujejo svojo organizacijo, predvsem pa se na zimo izobražujejo. Konec januarja je bilo v veliki dvorani krškega Doma Edvarda Kardelja živo kot v panju. Scvniški čebelar Franc Zagorc je namreč predaval, kot on zna, »številnimi praktičnimi primerro Vzreji gospodarskih matic in pridobivanju matičnega mlečka. Čebelarji so bili z obiskom nadvse zadovoljiti. Če se jih na enem predavanju zbere nad 150, med njimi pa je bilo mnogo mladih, je tb lep obet; da čebelarstvo končnb napreduje. >
V sobota bo v istem'ddmu ob 8. uri tečaj za če bdg r,šk e. p reg led n i k e. Priče- ' ditelj jc posavski svict čebelarjev,
Kmetijski
Nevarnost se je potuhnila
Živimo v zmoti, daje nevarnost za vedno mimo. Res ježe zdavnaj minil čas velikih katastrof, ko je epidemija krompirjeve plesni Irce jtinožično pognala za kruhom in srečo v Ameriko ali Nemce prisilila * vdaji, toda to še zdaleč ne pomeni, da je človekov boj z rastlinskimi °°leznimi in škodljivci epkrat za vselej dobljen. Nasprotno, lahko bi rekli, da so bolezni in škodljivci celo v ofenzivi. Dr. Franjo Janežič navaja v svoji 34 let stari knjigi »Varstvo rastlin«, da zaradi njih pro-Pade 15 do 30 odst. kmetijskih pridelkov, dr. Jože Španring pa trdi v ?vojem prispevku v zadnji številki Sodobnega kmetijstva, da so zdaj lzgube večje, pri krompirju celo presegajo polovico.
Krompirje glede tega sploh posebno poglavje, zlasti v mokrem in toplem letu, kakršno je bilo lansko. Že jeseni se je pokazalo, da je !rcba s povečano nevarnostjo resno računati in da ne pomaga nc Jtogovarjanje ne rotenje ne grožnja »špekulantom«, krompirja je bilo manj od pričakovanega, posledica pa nenormalno visoka cena. ^ato bo pametneje ukreniti vse, da ne bo že tako majhen pridelek še toanjši in da ga polovica ne bo. zgnila ali strohnela.
® Za lanski pridelek pravzaprav ni mogoče več kaj posebnega storiti,
smo ob spravilu uporabljali vsaj živo apno, če že ne kakih drugih jtoporočenih pripravkov. Je pa zato mogoče vplivati na prihodnjo le-"ho. Na krompir preži zelo veliko nevarnosti, od še vedno najhujše ■toftore do za njo najnevarnejše bele trohnobe, mokre gnilobe, črne n,)Re, gangrene gomoljev, bele noge itd. Sterilizacija krompirišč bi bila neRospodarna in celo škodljiva, zato pa je treba poskrbeti za seme in tostlino v njeni vegetacijski dobi.
Prvi koristen ukrep je že jesensko oranje in uporaba zgolj zrelega hlevskega gnoja. Druga zahteva je saditev celih in ne poškodovanih 8°nioljev. Že najmanjša ranica je lahko usodna za vdor bekterij. Poškodb pa je ob vse širši uporabi strojev vse več. Glede tega se spet '/|'timo v krogu. Nadaljnji nujni ukrep je vestno varstvo v času vege-tocije. Kdor je lani podcenjeval strokovne napotke, je kasneje plačal visoko ceno. Bolezni so mu »pokradle« iz. kleti tudi polovico pridel-*a- Zanj je bila to gotovo dobra, četudi draga izkušnja.
Inž. M. L
!
!
s
S
s
I
%
I
š
*
I
Sredstev za intervencije pa ne bo zagotovil le republiški sklad, ampak {.udi občinski sklad za intervencije, republiška živinorejska poslovna skupnost in poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine.
Letošnji program ukrepov je marsikje grajen na izkušnjah iz preteklih let. kar se kaže v mnogih novostih. Tako bodo odslej interventna sredstva namenjena le večjim tržno usmerjenim združenim kmetom. Pravico do premije za dodaten nakup krav bodo lahko uveljavljali le kmetje, ki imajo že sedaj najmanj 5 krav, medtem ko je bila ta meja še lani 2 kravi. Poleglega so letos na novo vključili v sofinanciranje pospeševalne službe tudi vrtnine, krmne rastline, sadje in grozdje, resno pa razmišljajo o tem, da bi vključili v to sofinanciranje tudi razvoj čebelarstva. Končno se je spremenil odnos do hribovitih območij, kamor spadata začasno lil. in IV. davčni okoliš — torej zemljišča s težjimi možnostmi za pridelovanje hrane. Vendar bodo letos vse občine dolžne razdeliti območja v nižinska, hribovska in višinska, ta razdelitev pa bo osnova za odmerjanje lastnih in drugih sredstev za pospeševanje pr-
Ceio za Albanijo
Poraba mineralnih gnojil v začaranem krogu
Dr. Branko Stanci, predavatelj agrarne ekonomike na univerzi v Zagrebu, je za revijo »Danas« povedal podatek, ki je presenetil celo poznavalce: Jugoslavija je po porabi umetnih gnojil na hektar obdelovalne zemlje na (dobesedno) zadnjem mestu v Evropi, tudi za Albanijo. Lela 1980je porabila samo 110 kg NPK na hektar, od tega na družbenih posestvih 201 kg. na zasebnih pa v povprečju pičlih 62 kg. V istem času je Albanija dosegla številko 135, Nizozemska pa — za primerjavo — kar 805.
Poraba umetnih gnojil je eden najpomembnejših kazalcev tehnološke razvitosti kmetijstva in bi se nad nezavidljivimi razmerami in začaranim krogom, v katerem smo se znašli, morali najresneje zamisliti in ukrepati. Nikakor se ni mogoče sprijazniti z nazadovanjem, ki smo mu priča, saj je znano, da smo v šestdesetih letih z vsestranskim spodbujanjem dosegali rekorde (v Sloveniji leta 1964), poleni pa v rasli močno popustili in. vnekaie-rih letih celo nazadovali. -
Razmerje med cenami mineralnih gnojil in kmetijskih pridelkov je seveda tista nevidna; roka] ki usmerja porabo. Kmet mara znati računati in naivno bi bilo pričakovati, /daje mogoče z agitacijo in prigovarjanjem doseči nekaj, česar noče ; potrditi gospodarski'račun. To poudarjamo zato. ker se zadnja leta razmerje slabša v škodo kmetovih pridelkov. Zadnjih pel let so se cene mineralnih gnoji! zvečale za 6-krat, cene mesa in mleka, ki sta tudi za dolenjskega kmeta najvažnejša tržna presežka, pa le za 3.78-krat. Predvideni regres je preskromen, da bi popravili to kričeče nesorazmerje. ki zelo slabo vplivu na intenzivnost obdelave, s tem pa še pripomore k že tako nizki produktivnosti kmetijstva, povzročeni še iz drugih razlogov.
M. LEGAN
oizvodnje hrane. Hribovska območja pa bodo že letos deležna večjih sredstev iz republiškega interventnega sklada.
■■Za Dolenjsko je značilno, da smo usmerjeni predvsem v primarno proizvodnjo, torej v pridelavo hrane, kamor vložimo izredno velik delež intervencijskih sredstev. Po drugi strani pa smo na gospodarskem področju relativno šibki, zato se glede na
• Požek opozarja, da kmetje marsikje še niso dojeli pravega pomena interventnih ukrepov. »V živinoreji, na primer, so ti ukrepi namenjeni nabavi umetnih gnojil in reprodukcijskega materiala, kmet pa vse prevečkrat vključuje to premijo v ceno živine, mesa, namesto da bi jo razumel kot dodaten stimulativni ukrep, s pomočjo katerega bi kupil dodatna umetna gnojila. Izračuni kažejo, da z dodatnimi stimulativnimi sredstvi regresiramo že okrog polovico vrednosti porabljenih umetnih gnojil.«
potrebe zbere v občinskih interventnih skladih malo denarja,« pove Požek. Bolj kot doslej bi se morali zavzemati za to, da bi porabniki hrane v večjih centrih združevali sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane. Enako velja za predelovalce hrane.
»Res, da pomenijo intervencijska sredstva v kmetijstvu napredek, vendar se kmetovalci zavedamo, da so glede na potrebe po hrani tako doma kot na tujem ta sredstva daleč preskromna. Osnovna uradna cena. združena z regresom, namreč velikokrat ne dosega ekonomske cene kmetijskega proizvoda,« pove iz izkušenj Niko Požek.
M.BEZEK
• V Beli krajini ugotavljamo po pregledu rod. očes vinske trte precejšnjo škodo po zimski pozebi. Zato priporočamo vsakemu vinogradniku da pregleda vsaj 10 rozg po 10 očes pri posamezni sorti preden se odloči za rez in si lahko potem po izračunanem % škode prilagodi rez.
Sam pregled očesa ni težak, oko prerežemo z zelo ostrim nožem in ugotavljamo zdravstveno stanje na osnovi barve. Lepo zeleno oko je zdravo, ostali rjavi odtenki so bolj ali manj sumljivi in je vprašljivo, ali bodo pognali in dali ustrezen pridelek.
Inž. SLAVKO DRAGOVAN tozd Vinska klet, Metlika
r
N
I
\
I
S
I
S
I
s
>
I
N
EN
HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja Tit Doberšek
Bogata bera trebanjske podružnice
TREBNJE — Članom upravnega odbora trebajske podružnice Društva vinogradnikov Dolenjske se izteka mandat. V ta namen bo zbor vinogradnikov, na katerem bodo izvolili nov upravni odbor in delegate za skupščino DVD za naslednja štiri leta. Na zboru bo podano tudi poročilo o dosedanjem delu društva.
Uspehi osemletnega dela članov upravnega odbora so vidni v vsakem pogledu. Društvo je s prireditvami in ocenami cvička in drugih vin doseglo velik napredek. Njegovo delovanje je bilo usmerjeno predvsem v strokovno izobraževanje članstva na področju vinogradništva in kletarstva, organiziranje poizkušenj vin in sodelovanje na vsakoletni prireditvi »Tedna dolenjskega cvička«. Med člani se je širilo sodobno znanje in izkušnje pri obnovi in negi vinogradov tudi s predavanji in poučnimi izleti v druge vinorodne kraje. Predavanja so bila vedno zadovoljivo obiskana, rezultati pa niso izostali, saj naše gorice dajejo vedno več in boljšega pridelka. Po odmevu in odzivu članstva je moč sklepati, da so predavanja in izleti vsestransko dobro uspeli. Nekateri člani društva so obiskovali tudi tečaj in opravili izpit za stekleničenje vin.
Pridobivanje novih članov je bilo zadovoljivo, saj je število zraslo od 23 v letu 1978 na 175 leta 1985. Toda s tem društvo ne more biti zadovoljno, kajti še vedno stoji dosti vinogradnikov ob strani, predvsem iz vrst kmetov, pa tudi nekatere gorice tega območja so slabo zajete, npr. Šmaver, Šahovec in Lisec. Kartoteka članstva je urejena, izdane so tudi nove članske izkaznice, v občinski register pa je vpisanih 32 članov.
Območje podružnice Trebnje je dokaj veliko, saj ima 330 ha vinogradov. Od tega je že polovica vinogradov obnovljenih, zlasti v trebanjskih, mirenskih in deloma
1
Opozorilo vinogradnikom
Priporočila in nasveti Kmetijskega instituta Slovenije  ________za	ravnanje	s	pozeblimi	trtami____
LJUBLJANA — ZimsKa pozeba je povzročila. precejšnjo škodo na vinski trti y podravskem in posavskem vinorodnem rajonu. Po do sedaj zna-pilj podatkih;— pregledano je bilo ok-t>» 20.000 očes — je stopnja pozebe različna in se giblje od 10 pa vse do 100%.
čateških goricah (Gradišče, Debe-nec, Lipnik, Skrovnica, Goljek itd.). Nekoliko manj je obnovljenih vinogradov na dobrniškem koncil, pa tudi tam so že prvi zametki obnove vinogradov v Šmavru in Šahovcu. Res pa je, da je na našem območju precej takih površin, kjer je zaradi strmine in neprimerne lege parcel težka obdelava in se zaradi tega znatno podraži pridelovanje grozdja in vina. Pri tem moramo naše vinogradnike samo pohvaliti, ker tako vztrajno delajo in negujejo trto na slabih, neugodnih, težko dostopnih zemljiščih. Nekateri člani društva imajo sorazmerno skromne površine Vinograda.'Po opravljeni anketi je ugotovljeno, da ima 50 članov do 10 arov vinograda, 58 članov od 10 do 30 arov, 45 članov od 30 do 50 arov, 18 članov od 50 do 100 arov in samo 5 članov nad 100 arov.
OCENJEVANJE PRIDELKA VINA
Tako kot vsako leto bodo tudi letos ocenjevali pridelek vina letnika 1984. Vse člane DVD-podruž-nice Trebnje obveščamo, naj prinesejo vzorce svojih vin v oceno. Vzorce je potrebno oddati 22. februarja med 13. in 19. uro v Trebnjem, v gostilni Antona Megliča. Komisija bo vino ocenjevala 23. februarja, ocenjevali pa bodo cviček, črnino in belo vino. Vsakega vzorca je treba oddati po 3 litre; pri tem je treba plačati 100 din za stroške degustacijske komisije in merjenje alkoholne stopnje.
Po sklepu upravnega odbora podružnice Trebnje bo zbor vinogradnikov 24. februarja ob 8. uri v jedilnici družbene prehrape v Trebnjem. Ob tej priložnosti bodo razglašeni rezultati ocene vin, ki jo bo opravila strokovna komisija. Vabimo vse člane društva in ljubitelje dobre kapljice, da pridejo na zbor vinogradnikov in družabno srečanje s pokušnjo vin. Vabimo tudi zunanje sodelavce, občane in družbenopolitične organizacije, da se udeležijo tega srečanja, ki bo trajalo ves dan.
PAVLE MIKLIČ tajnik podružnice
Največ je poškodovanih glavnih zimskih očes- ali rodnih brstov. Poškodovana pa so tudi stranska očesa in enoletni les: stržen, opna ali prepona in kambij. Poškodbe so največje v nižjih legah in pri sortah šipon, žametovka, saouvignon, frankinja in drugih.
Zato strokovna skupina za vinogradništvo priporoča vinogradnikom: 1. Z re/jo ne hitimo, saj nevarnost nadaljnje pozebe še ni povsem mimo.
trta je • v drugi polovici februarja mnogo manj odporna na nizke temperature.
2. V tiajhujših primerih , pozebe zimskih očes in enoletnega lesa . Bi kazalo z rezjo počakati do brstenja trte.
3. Če ste z rezjo že začeli, priporočamo, da glede na stopnjo poškodo-vanosti očes in lesa narežete več rodnega lesa, vendar ne s podaljšanimi šparoni, temveč pustite več očes na več enoletnih rozgah, ki izhajajo iz starih šparonov.
4. V mladih nasadih je obvezno počakati z rezjo zaradi morebitne poškodovanosti enoletne rozge.
5. Posebna previdnost je potrebna pri rezi cepičev.
Kmetijski inštitut Slovenije
Še dva predela boljše zemlje
Za agromelioracijo v Birčni vasi in na Doižu so sredstva že zagotovljena — Na 700 hektarih s kamni prepredene zemlje bo možna strojna obdelava
NOVO MESTO — Pospeševalna služba novomeške zadruge in kmetijska zemljiška skupnost sta pripravili načrt za agromelioracijo 353 hektarov zemljišč'na Dolžu in 322 hektarov zemlje v Birčni vasi. K investiciji 40 milijonov dinarjev je 80 odst. nevračljivih sredstev zagotovljenih iz republiških virov.
Na obeh območjih so predvidena naslednja dela: odstranjevanje zarasti in kamenja, založno gnojenje in apnenje. Razen tega bodo v dogovoru z lovci skušali urediti še zaščito melio-riranih površin pred divjadjo, ki sicer v teh krajih dela veliko Škode. Investitor del je kmetijska zadruga Krka Novo mesto, oziroma TZO Kmetovalec,po predračunu pa bodo vsa navedena dela veljala okrog40 milijonov dinarjev. Iz republiških sredstev vodi-hih skupnosti in kmetijske zemljiške skupnosti je zagotovljenih 80 odst. sredstev nepovratno, 20 odst. vrednosti del pa bodo prispevati kmetje sami.
V obeh krajevnih skupnostih že imajo svoja melioracijska odbora, v katerem so predstavniki vseh prizadetih vasi. Na nedavnem sestanku teh odborov so sklenili predlagati občinski skupščini sprejem odloka o agromelioraciji. Tako bodo primorali redke posameznike k sodelovanju in akciji, za katero sicer ne kažejo navdušenja. ker jim zemlja ne pomeni vira preživljanja, l ake melioracijske akcije pa nameravajo v novomeški občini še nadaljevati na območju Globo-dola. Velikega Kala in Stare vasi pri Skocjanju ter v suhokranjskem predelu.
Doslej so na teh površinah, ki so predvidene za agromelioracije, pridelali v najboljšem primeru za 18 milijonov dinarjev tržnih presežkov na leto, po novem pa bo možno pridelati 77 odst. več. Na delih zemljišč, kjer zaradi prevelike kamnitosti še vedno ne bo možna strojna obdelava in so za poljedelstvo nezanimivi, pa bodo s pomočjo sodelovanja Žita iz Ljubljane pridelovali lešnike. Pri projektu agromelioracij na Dolžu in v Birčni vasi komasacij ne bo.
Posebej je potrebno poudariti, daje ves ureditveno investicijski program, ki sicer velja 4 odst. predračunske vrednosti, brezplačno izdelala kmetijska pospeševalna služba novomeške zadruge. S kmetije bilo vse dogovorjeno v mesecu dni.
R. BAČER
Razstava vin v Semiču, vigred v Metliki
Sicer pa bo razstava izmenično v obeh kra? jih, vinska vigred pa le v Metliki
BELA KRAJINA —Člani dru-štva vinogradnikov Bele krajine so naslovili na črnomaljski zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor vlogo, s katero predlagajo, da bi vinsko razstavo, potem ko so jo zadnji dve leti pripravili v Metliki pod imenom vinska vigred, letos znova organizirali v Semiču.
Medtem ko sc je zbor krajevnih skupnosti s predlogom strinjal, pa so imeli v družbenopolitičnem zboru več pomislekov: v črnomaljski občini namreč že organizirajo turistično prireditev jurjevanjc. zato so se vprašali, ali so v občini sposobni kvalitetno in temeljito pripraviti in financirati obe turistični prireditvi in ali je to tudi smotrno. Čeprav je bil podpisan sporazum, v katerem je predvideno, da bo vinska razstava izmenično v Metliki in Semiču, pa bodo morali najti z metliško občino rešitev — s tem so se strinjali tudi v zboru krajevnih skupnosti, sprejemljivo za obe občini.
Zato so se januarja v Metliki sestali člani izvršnega odbora društva vinogradnikov Bele kčajine in predstavniki obeh belokranjskih občin. Po burni razpravi so se sporazumeli, da bo vinska v igred sredi maja v Metliki, ocena in razstava belokranjskih vin pa bo letos v Semiču. najverjetneje ob prvomaj-. skem motokrosu na Brezju nad Črmošnjicami, vsekakor pa pred vigredjo. Razstava najboljših vin bo odslej izmenično v Semiču in Metliki, vinska vigred pa le v Metliki.
B. M.
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NčvŠIH OBČIN
ČETRTKOV INTERVJU
Premalo poslušamo delavce
Nizki zaslužki so najbolj boleča točka sindikatov v novomeški občini, meni Janko Goleš
integracijske procese, dohodkovne povezave, delegatski sistem.«
— Se je sindikat dovolj vključeval v reševanje problematike v IM V in kakšno je zdaj vzdušje med delovnimi ljudmi glede tega?
»Sindikat je vsa leta sodeloval pri reševanju težav v IMV, toda bilo je veliko dela vseh družbenopolitičnih organizacij, a malo uspeha. Tudi sindikat v tej delovni organizaciji po mojem igra pozitivno vlogo, vendar delavci postajajo razočarani. Imajo dosti podpore v besedah, ni pa še nič dokončnega glede dolgoročnega razvoja. Veliko je dvomov, razočaranj, občutkov nemoči, to vemo. Gotovo bi lahko najlaže okrepili delavčevo zavest, če bi gospodarska gibanja krenila v pravo smer.«
— Ali je za delo sindikata in želje ter pripombe članstva dovolj posluha?
»Prepričan sem, da še vedno premalo poslušamo delavce. Ne ugotavljamo pravočasno kriznih žarišč in vzrokov nezadovoljstva in tudi običajno ne reagiramo dovolj hitro s pojasnjevanjem realnosti in razmer v domači delovni organizaciji kot v državi nasploh. Izhod iz takih razmer pa so dobro pripravljeni plani, v katerih bi delavci videli perspektivo.«
NOVO MESTO — Pred dnevi je novomeški občinski sindikalni svet ocenjeval enoletno delo sindikatov in menil, da je bil škoro na vseh področjih dela dosežen napredek. Kje je bil sindikat učinkovit, kje ne, in zakaj in s čim se v osnovnih organizacijah ta čas največ ukvarjajo, je v pogovoru povedal Janko Goleš, predsednik občinskega sindikalnega sveta.
»Lani je bila gospodarska situacija težja kot kdaj prej, delovanje sindikata pa je bilo zato ponekod manj učinkovito. Najbolj boleči so za sindikate osebni dohodki. Povsod so sicer šli navzgor, vendar po naši oceni bolj zaradi dviganja cen kot pa boljše organiziranosti, zmanjševanja stroškov in ostalih kazalcev o uspešnosti poslovanja. Moram reči, da si po tovarnah prizadevajo iskati notranje rezerve, da so pri tem uspešni, vendar administrativni ukrepi največkrat ta prizadevanja izničijo. Ob tem pa dčiavci izgubljajo delovni polet.
V novomeški občini je glede osebnih dohodkov še teže kot v Sloveniji nasploh, saj že nekaj let naši osebni dohodki v povprečju za 10 odst. zaostajajo za slovenskimi. Kljub črnogledim napovedim in nerožnati perspektivi menim, da smo bili lani učinkoviti pri svojem delu, nisem pa povsem zadovoljen. Na več področjih bomo morali v prihodnje bolje delati. Predvsem mislim na socialno in materialno varnost delavcev.
Janko Goleš
— Katere so trenutno najbolj pomembne naloge?
»Vsekakor obravnave zaključnih računov. Te zahtevajo sicer oceno lanskoletnega poslovanja, izzveneti pa bi morale v pripravljenost za bitko pri doseganju plana. Primerjati je potrebno lastne uspehe, predvsem dohodek na delavca s sorodnimi kolektivi, prikazati prihranke na račun inovacijskih dejavnosti, ugotavljati skrb za socialno varnost, obravnavati likvidnostni položaj in najemanje kratkoročnih kreditov — premostitvenih pri izplačilu osebnih dohodkov. Pomembna pa je tudi ocena vodilnih. Če so dobro in odgovorno delali, zaslužijo javno pohvalo, sicer pa kritiko ali v skrajnem primeru tudi nezaupnico. Osnova za vse to pa so pravočasno in razumljivo sestavljena poslovna poročila.«
R. BAČER
Uspešno Kometovo leto
Dobro poslovanje Kometa v lanskem letu — 4-kratno pokrivanje uvoza z izvozom — 70 novih strojev
METLIKA — V primerjavi z letom 1983 je bilo poslovanje metliškega Kometa v lanskem letu veliko boljše, kar pove že podatek, da so ustvarili 280 milijonov dinarjev dohodka, kar je skoraj 80 odst. več kot leto poprej, pa tudi plan so v tej postavki presegli kar za 43 odst., kar pove, da so bili pri izdelavi in sprejemu plana precej bolj črnogledi. Gotovo so k temu pripomogle ne prav lepe izkušnje iz leta poprej, ko je zaradi zmanjšanja pravic do deviz, ustvarjenih z izvozom, prihajalo do težav pri oskrbi z uvoženim reprodukcijskim materialom, zaradi česar je škripalo v proizvodnji.
Seveda tudi s sedanjimi slabimi 46 odst. deviz, kolikor jim jih ostane, niso zadovoljni, vendar so se temu vsiljenemu razmerju morali prilagoditi. Nekakšno ravnovesje med potrebami po uvoženem reprodukcijskem materialu in deležem deviz pa so ustvarili tako, da so povečali izvoz in zmanjšali proizvodnjo za domači trg. Povedati je treba, da Komet doma ne dosega boljših cen kot z izvozom svojih storitev. Ker kar 60 odst. Kometovih kapacitet dela za izvoz. V lanskem letuje Komet z izvozom ustvaril okoli 2,5 milijona nemških mark, njihovo pokritje uvoza z izvozom pa je 4-kratno.
Lansko povečanje dohodka gre v prvi vrsti na račun večje proizvodnje, večjega izvoza pa tudi prodaje na domačem trgu. Povprečni osebni dohodek v Kometu je lani znašal 22.470, kar je sicer 58 odst. več kot leto poprej, vendar še vedno malo, zato so odločeni, da letos realni osebni dohodek ne bo padal. To pa bo v v veliki meri
SPOSOJENO TRNJE
• Kaj nam pomaga velika DO, če imamo majhne OD!
(Iz Novega tednika)
• Vrnil je knjižico, brž ko jo je prebral.
(Iz Politike ekspres)
odvisno od uresničevanja plana, ki so ga zastavili dokaj pogumno. Celotni prihodek naj bi v primerjavi z lanskim povečali za 70 odst., dohodek za 57 (manj zato, ker obresti izpadejo iz dohodka), ostanek čistega dohodka pa za 60 odst. Za normalno poslovanje so prisiljeni še naprej veliko delati za izvoz; tudi letos bo 60 odst. kapacitet delalo za izvoz. Večjo produktivnost naj bi letos dosegli v prvi vrsti s 70 novimi specialnimi nemškimi in japonskimi šivalnimi stroji. Pri prizadevanjih za uvoz teh strojev pa Komet pogreša pomoč banke, katere dober komitent je.
A. B.
n
ji
Žabjek je dočakal'zeleno luč
Sprejet je dokument, ki bo omogočil romskim družinam v naselju Žabjek osnovne življenjske pogoje — Skromna hiša, voda, elektrika in vrtec
NOVO MESTO — 31. januar je za prebivalstvo romskega naselja Žabjek, novomeške sramote, zelo pomemben dan. Po usklajevalnem postopku med zboroma združenega dela in zborom krajevnih skupnosti je bil zazidalni načrt končno sprejet.
Za zdaj še ni mogoče govoriti o gradnji, ker je potrebno zanjo šele
NOVOMEŠČANI MED PRVIMI
NOVO MESTO — V republiki Sloveniji je 65 občin, med temi pa so doslej le v osmih sprejeli smernice za sestavo dolgoročnega družbenega plana. Novomeška občina je v prvi osmerici, ker ima že od začetka akcije sestavljen rokovnik za sprejem planskih dokumentov in se v glavnem rokov tudi drži.
zbrati denar, sprejet pa je dokument, ki to sploh omogoča. Gre za zazidalni načrt, izdelan na osnovi študije strokovnjakov, ki so upoštevali najrazličnejše okoliščine in posebnosti romskega načina življenja. Po zazidalnem načrtu — ta obsega 11,40 hektarov površin, ki pa so skoraj v celoti zasebna last — bo tu v bodočnosti zraslo naselje v obliki treh zaselkov. V prvi fazi predvidevajo gradnjo 41 stanovanjskih objektov in vrtec, ki bo imel
Brez nepotrebnih besed
Letošnji delovni program občinske skupščine sprejet — Angelca Legan izvoljena za predsednico zbora
NOVO MESTO — 30. januarja je bila ena najkrajših sej v zgodovini zbora združenega dela novomeške občinske skupščine in tudi s sklepčnostjo ni bilo težav.
Delegatskih vprašanj in pobud tokrat ni bilo, razprav ob sprejemanju nekaterih odlokov ni nihče omejeval, ni pa bilo tudi nepotrebnega besedičenja, ki marsikdaj zavlačuje seje. Delovni program občinske skupščine za letošnje leto so delegati sprejeli, potem ko je bil v javni razpravi in so ga zavoljo racionalizacije že v predlogu precej oklestili. Menili so. da je možno ne-
Manj potov za prebivalce Suhe krajine
Načrti z nekdanjo stavbo Iskre sredi Žužemberka
ŽUŽEMBERK — Z nekaj zamude bomo marca začeli preurejati nekdanjo proizvodno stavbo Iskre v Žužemberku v večjo blagovnico, v stavbi pa bo tudi lekarna.
Emona—Dolenjka v Novem mestu je že lani odkupila staro proizvodno stavbo Iskre sredi Žužemberka, letos pa jo bodo preuredili in*odprli večjo samopostrežno trgovino. Po izjavi Lojzeta Urbanča, direktorja Dolenjke, se bodo v marcu začela preureditvena dela. V pritličju stavbe bo samopostrežna trgovina z mesnico, v nadstropju pa bodo prodajali galanterijo, gospodinjske potrebščine in razna orodja, ki jih kupci na podeželju potrebujejo.
Dogovorjeno je tudi, da bo v isti stavbi urejena lekarna, kar bo prebivalcem Suhe krajine veliko pomenilo. Zdaj so sicer deležni vse zdravstvene oskrbe v domačem kraju, toda po zdravila morajo z receptom v Novo mesto.
V stavbi, kjer posluje zdaj trgovina Dolenjke, naj bi bila sodobneje urejena pošta. Glede tega so pogovori še v teku. Ker pri preurejanju poslopja vendarle ne gre za večja investicijska dela, nameravajo trgovino odpreti v nekaj mesecih, vsekakor pa do turistične sezone.
R. B.
katere zadeve obravnavati v interesnih skupnostih, v komisijah ali v izvršnem svetu, s tem pa se razbremeni delo šku-- pščine. ki ima tako in tako prenatrpane dnevne rede.
K delovnemu programu so imeli tehtno pripombo edinole v Novolesu, češ da bj morali že po lanskem programu sprejeti urbanistične dokumente, ki Novolesu zagotavljajo razvoj. Straži pa zazidalni načrt, ponjemben tudi zaradi nameravane gradnje šole. Ker pa gre za eno iz področij občinskega prostorskega plana, ki še ni us-kladeno z republiko, bo potrebno počakati na izid usklajevanja. Šele potem bo možno pri zavodu za prostorsko planiranje naročiti tako dokumentacijo.
Tokrat so delegati po kandidacijskem postopku, ki je trajal od novembra lani. ob odhodu Marijana Grabnarja, predsednika zbora združenega dela, ki je medtem postal direktor in lumccija s tem ni združljiva, namesto njega izvolili Angelco Legan. Ta je bila doslej podpredsednica zbora. Za podpredsednika zbora združenega dela je bil prav tako soglasno izvoljen gradbeni inženir Jože Pre-skar, zaposlen v SGP Pionir.
R. B.
ZA UČINKOVITEJŠO ZK
NOVO MESTO — Kot novo obliko dela je predsedstvo občinskega komiteja ZK v Novem mestu 30. januarja spet sklicalo posvet s sekretarji osnovnih organizacij ZK z območja celotne občine. Ob obravnavanju trenutno najbolj aktualnih nalog so posebej poudarili, da je potrebno več pozornosti posvečati sprejemanju novih članov, za katere bo letos organiziran svečan sprejem. Zadržali so se še pri problematiki članarine, idejnopolitičnem usposabljanju in nalogah, ki čakajo komuniste ob bližnjih obravnavah zaključnih računov v združenem delu. Na tem posvetu so sekretarji dobili tudi podrobnejšo informacijo o trenutnem položaju IMV in prizadevanjih, da bi čimprej končali izgubarsko agonijo.
Čakajoč na rešilni program
Zaradi negotovosti in pomanjkanja dela se širi nezadovoljstvo med delavci suhorskega obrata IMV — Predlog: izdelava vseh šasij za prikolice
SUHOR — Stanje v obratu IMV na Suhorju zelo dobro odslikava razpoloženje zaposlenih: brž ko kdo od njih dobi delo drugje, odide. Tako se je v zadnjem času število zaposlenih v tem obratu novomeškega tozda Proizvodnja avtomobilov zmanjšalo z 230 na 196. Odhajajo pa mladi, dobri, ' kvalificirani delavci.
Dela v suhorskem obratu pa ni dovolj niti za teh nekaj manj kot 200 delavcev in se jih mora 74 vsak dan voziti na delo v Novo mesto, kar povzroča med njimi še dodatno nezadovoljstvo.
Na Suhorju še vedno izdelujejo podvozja za prikolice, spet pa naj bi začeli izdelovati tudi dele za karoserijo za dostavna vozila, kar so na Suhorju že delali, vendar morajo proizvodnjo dostavnih vozil v IMV večkrat prekiniti zaradi težav pri uvozu motorjev in menjalnikov za ta vozila. Za letos je res načrtovanih okoli 1.300 teh vozil, vendar imajo na Suhorju precej delov že narejenih, tako da si od tega ne obetajo toliko dela, da bi ga bilo dovolj za vse zaposlene.
»Negotovost s programom, ki naj bi nam zagotovil delo, sc vleče že lep čas, tako rekoč od lanske pomladi, ko smo ukinili lesno proizvodnjo. Tudi zadnji sestanek pred novim letom, ki so se ga poleg predstavnikov delovne organizacije Tovarna avtomobilov udeležili predstavniki metliške občine in družbenopolitičnih organizacij, ni dal odgovora. Dogovorili smo se le. da se bomo te dni ponovno sestali. Delavci pa so vedno bolj zaskrbljeni in nestrpni,« pravijo na Suhorju.
Po okvirnem predlogu, ki so ga pripravili na Suhorju, naj bi tu izdelovali vse šasije za prikolice, medtem ko jih sedaj delajo samo del, ostalo pa še v Novem mestu, na Mirni in v Brežicah, kar zaradi prevozov poveča tudi
stroške. V lahki presernici, kjer je delo bolj enostavno, pa naj bi delali tisti delavci, ki so prej delali v lesnem delu. To so starejši delavci, ki so ves čas delali v groznih delovnih razmerah. Tako bi bil suhorski obrat rešen, dela bi bilo za vse in zagotovljena bi bila socialna varnost zaposlenih, poleg tega bi končno ta obrt dobil tudi vse pogoje, da lahko postane temeljna organizacija.
Sedaj komaj zagotovijo delo za tistih 120 ljudi, kolikor jih dela na Suhorju. Pred leti so na Suhorju naredili na dan po 140 podvozij za prikolice, sedaj jih, ker so tudi tam pač potrebe manjše, le 70. Delno jih rešujejo kooperacijske pogodbe, zlasti z. njihovim največjim partnerjem, tovarno Ivo Lola-Ribar, seveda pa kooperacijsko delo, tudi če bi bilo v veliko večjem obsegu, ne more biti trajna usmeritev in rešitev za suhorski obral.
A BARTELJ
še funkcijo večnamenskega prostora.
V drugi fazi gradnje bo možno zgraditi še 30 stanovanjskih hiš. V naselje bodo vodile tri ceste, imelo bo vodovod v vsaki hiši, elektriko in greznico. Nezazidljiva zemljišča pa so predvideli za vrtičke posameznim družinam.
Osnovno celico romske hiše predstavlja največji 'bivalni prostor, ki ima direktni izhod na prosto. V tem prostoru bodo kuhali pa tudi spali, če je družina manjša in nima posebnega spalnega prostora. V vsaki romski hiši so tudi pomožni prostori in sanitarije, večje pa imajo tudi majhno spalnico. Predvideni so le pritlični objekti brez podkletitve, de! strehe pa je podaljšan v nadstrešek. Na posebnem zemljišču bo imela vsaka družina možnost zgraditi še poseben gospodarski 'objekt za domače živali in spravilo krme.
Na podoben način bodo v novomeški občini v prihodnje urejali še druga romska naselja.
R. BAČER
Turizem oživlja
V novomeški občini lani več gostov, zlasti tujih
NOVO MESTO — Na območju novomeške občine je bilo v minulem letu 83.837 gostov in 233.980 nočitev. Število nočitev je lani poraslo za 10 odst. Med gosti je bilo več kot 26.000 tujcev, ti pa so zasedli tudi skoro polovico prodanih zmogljivosti. «
Največ tujih gostov je bilo kot že leta poprej v hotelu Grad Otočec, preko 21.000; v Metropolu sojih imeli malo manj kot 3.000, v Zdravilišču Dolenjske Toplice 777, v hotelu in zdravilišču Šmarješke Toplice 529, v zasebnih turističnih sobah pa se je lani mudilo 22 tujcev.
Da je novomeškli hotel Metropol poslovnega značaja, kaže podatek, da je bilo v njem skoro 14.000 domačih gostov in da so Jugoslovani plačali tej delovni organizaciji čez 20.000 nočnin. V turističnem prometu minulega leta so imeli dobrih 6 odst. več domačih gostov kot leto prej, tujih gostov pa je bilo za dobrih 19 odst. več.
Gre sicer le za statistične številke, ki jih zbirajo na občinskem komiteju za družbeni razvoj, vendar je iz njih lahko razbrati dober znak za turizem.
R. B.
Najprej se naredi, kar se naredi, potem pa se ljudem pojasni,' da je bila to genialna rešitev.	novosadskega
Dnevnika)
ZDRAVSTVENI CENTER ŠE DOLGUJE
NOVO MESTO — Koordinacijski odbor za novoletne prireditve pri občinski zvezi društev prijateljev mladine ne more poravnati vseh računov v zvezi s prireditvami in obdaritvijo otrok. Med večjimi dolžniki, ki so pozabili na radodarnega dedka, ki se je spomnil tudi njihovih otrok, so zaposleni v Zdravstvenem centru Dolenjske. Dolgujejo okroglih 130.000 dinarjev. Najbrž je ob tako »bornih« prejemkih naših zdravnikov res težko najti ta prispevek.
8. FEBRUAR — MALCE DRUGAČE
V petek, 8. februarja, na dan slovenskega kulturnega praznika, se bo spremenila Metlika v oder. Natančneje povedano: prizorišča dogajanj bodo gostinski lokali. Če nočejo ljudje h kulturi, naj gre kultura k ljudem. V hotelu Bela krajina bo pel od 19. ure dalje mešani pevski zbor Beti. V Mežnaršičcvi gostilni na Mestnem trgu bodo igrali tamburaši društva »Ivan Navratil«. v Rajmarjevi gostilni na Partizanskem trgu pa bo prepeval oktet Vitis. Tamburaši in oktet se bodo po enournem programu zamenjali. In kako je z gledalci? Odločili se bodo po lastni presoji. Nekaj pa je res: kamor koli bodo zaviii, povsod sc bodo počutili prijetno in sproščeno, kajti 8. februar bodo proslavili Metlilčani malce drugače, kot je to sicer v dolgoletni navadi. Torej: ne ostanite doma:
Novomeška kronika
POLETJE? — Pred kratkim smo poročali, da neki Novomeščan že od jeseni kolovrati naokoli v pravih pravcatih kopačkah, minuli ponedeljek pa so bili meščani priča še ene posebnosti v oblačenju. Po kandijskem okolišu je ves popoldan krožil mladenič v kratkih športnih hlačkah in se obnašal, kot daje zunaj plus 30 stopinj. Prizor je bil tako silovit, da je skorajda povzročil verižno trčenje avtomobilov na starem mostu.
PROMET — Predpis pravi, da je treba vožnjo z avtom prilagoditi razmeram na cesti. Če je res tako, morajo dolenjski avtomobilisti po novem jemati s seboj tudi komplet alpinistične opreme, sicer se bodo težko rešili iz cestnih kotanj. Zanimivo bi bilo vedeti, kdaj so tako imenovane objektivne okoliščine na cesti tako slabe, da bi sodišče in zavarovalnica krivdo za nesrečo z voznika prevalila na bedne ceste. Zdi se, da nikoli, duhovitež pa je izjavil, da bi bil avtomobilist kriv tudi v primeru, ko bi na cesti nenadoma zagledal pred seboj pravo in še nekoliko mokro podmornico.
ZIDANICE — Ali veste, kaj je te dni najbolj pogosta snov novomeških in tudi dolenjskih pogovorov? Zidanice oziroma predlog dolenjske davčne oblasti (ljudstvo jo prvič v stoletni zgodovini blagoslavlja), naj bi obdavčili samo stanovanjski del zidanic — vikendov, kletarskega dela z njegovo plemenito vsebino pa naj bi se davki izognili. Kako bo dolenjska pobuda prodrla na ravni republike, je težko napovedovati, veliko težo ima predvsem podatek, da na Gorenjskem ne poznajo zidanic.
Ena gospa je rekla, da si niti pomisliti ne upa, kako neznanske bi bile glavne nagrade igre Podarim-dobim, če bi jih prispevale tiste delovne organizacije, ki niso na čelu seznama največjih slovenskih izgubarjev.
	
	SEi?
V času od 24. do 30. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Ladislava Čuk iz Kostanjevice — Matjaža, Marta Bovhan iz Gorenje Stare vasi — Boštjana, Jožica Kastelic iz Velikih Brusnic — Suzano. Silva Potokar iz Lokev — Dijano, Jožica Gramc iz Dobrave — Anito, Vida Novak iz Malega sela — Brigito, Frančiška Zalokar iz Podlipe — Jožka, Marija Čulog iz Vrhovca — Ano, Jožica Mirtič iz Straže — Manco, Nada Vlahovič iz Tribuč — Tejo, Tatjana Anžičekjz Zagorice — Mitja, Mirjana Turkovič iz Metlike — Marka, Dragica Lešnjak iz Kostanjevice — Tino, Ivanka Gršič iz Bojanje vasi — Marka, Marija Martinčič iz Mačkovca — deklico, Mihaela Kocjančič iz Trebče vasi — deklico, Jožica Kolenc s Senovega — dečka. Vika Štrasberger iz Orešja — dečka. Jožica Kegljevič iz Ostroga — dečka. Martina Deželan iz Velikih Brusnic — dečka. Višnja Trdin iz Vrhovca — deklico, Zvezdana Hudorovac iz Dob-ruške vasi — dečka, Nada Rataj iz Črnomlja — deklico in Štefanija Mr-žljak iz Kanižarice — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Ana Jurišič iz Ulice Slavka Gruma 14 — Igorja. Djurdja Mišič iz Ulice Slavka Gruma 8 — Siniša in Darinka Breglec, Pod Trško goro 5 — Željka. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
O METLIŠKI MESTNI GODBI nismo že dolgo zapisali ničesar, zato tokrat popravljamo greh z. obvestilom, da bo tradicionalni vsakoletni koncert 9. februarja v Kulturnem domu Edvarda Kardelja. Koncert sodi v sklop praznovanja slovenskega kulturnega praznika, godbeniki pa so pripravili lahkoten, zanimiv in svež program.
PA OSTANIMO TOKRATŠE PRI MESTNI godbi metliški, ki se je odločila nastopati z naštudiranim programom do občinskih krajevnih skupnostih. Željni poslušanja bodo o posameznih nastopih pravočasno obveščeni s pomočjo plakatov. Šokantna pa bo tudi naslednja novica: metliški godbeniki se dogovarjajo za nastop v Črnomlju. Prepričani so, da je pripravljeni program dovolj privlačen tudi za poslušalec te sosednje občine.
PRVI STROKOVNI IZPITI
METLIKA — V metliški občini so kot prvi v regiji pripravili strokovne izpite za pripravnike, kvalificirane delavce, ki so končali usmerjeno izobraževanje. Ta strokovni izpit morajo delali po šestih mesecih pripravniškega staža. Izpitna komisija deluje pri metliškem Obrtnem združenju, izpit obsega splošni in praktični del. Prva, ki sta opravila la izpit, sta Slavko Brunskole ml. (za poklic natakarja) in Marko Gornik (za poklic prcdobliko-valcc in spajalec kovin).
4
DOLENJSKI UST
St. 6, (185Z)- — 7. februarja 19U5
IZ NKŠ1H OBČIN
Črnomaljski drobir
CESTARJI NIMAJO ČASA — Republiška cesta, ki vodi od Vinice do Preloke. je že tako slaba, da je nič več ue imenujejo obkolpska magistrala, ampak obkoplska sramota. Nič večje sreče s cesto nimajo prebivalci petih vasi od Čudnega sela do Gribelj, kjer stelja iz steljnikov rine na cesto, za jame na njej pa se že zanimajo belokranjski jamarji. Cestarja, ki bi jim preprečil to veselje in naredil red, pa ni že leto in pol.
ADI JO LJUBLJANSKA TV? —V Starem trgu težav s cesto sicer nimajo, zato pa so toliko večje s sprejemom Programa ljubljanske televizije, saj lahko zaenkrat spremljajo le hrvaški spored. Teče celo sodni spor. ker nekateri tamkajšnji prebivalci nočejo jjubljanski TV plačati naročnine. Sprašujejo se, zakaj bi jo-sploh plačevali. Meritve, ki so jih zahtevali Starotržani, pa so pokazale, da njihovega problema ne bo rešii niti Pretvornik na Gorjancih. Črnomaljski jzvršni svet bo zato zahteval pojasnilo kV Ljubljana, do kod bo segal signal z Gorjancev in ždi^bo problem,Starega trga in okoliških krajev s pretvornikom rešen. Upajmo le, da ljubljanski televizijci Starotržanom nc bodo nagovorili po televiziji...
Ribniški zobotrebci
. VABILO ZA DAN ŽENA — Ribniški upokojenci že vabijo na srečanje ob dnevu žena, ki ga organizirajo za 3. marec ob 12. uri v domu JLA v Ribni-Cl- Vstopnina je 650 din.
. MALO PRENOČIŠČ — V Ribnici Je malo prenočišč za turiste, zato mo-mjo gostje pogosto iskati prenočišče v Kočevju in drugih krajih. V Ribnico Prihaja vedno več poslovnih ljudi, saj gospodarstvo v tej občini hitro napreduje. Veliko jih pride sem iz vseh krajev države na obisk k vojakom, ki služijo tu svoj vojaški rok. Predvsem Poleti pa se ustavljajo tu tudi tujci, ki s° že odkrili, daje cesta skozi Ribnico ■n Kočevje bližnjica za Jadran in da ni Preobremenjena s prometom, Ribničani že razmišljajo, kako bi razširili Prenočitvene zmigljivosti nekdanjega hotela Jelka.
v v (medved odgovarja
— Zakaj si imel gostilno celo za novo leto zaprto?
— Ker mi je več za ovce kot za novce.
obča
vprašuje
Drobne iz Kočevja
TEDEN TRAJA LE ŠTIRI DNI — Organizacije, društva, klubi in drugi ■ter njihova vodstva imajo velike težave, ker so sestanki in seje često nesklepčni. Tudi so mnogi delegati Pozabili, da so pristali na izvolitev, ■sestanke je skoraj nemogoče sklicati v soboto ali nedeljo pa tudi v petek. Če odštejemo še ponedeljek, so v vsem tednu primerni za sestanke le trijedne-'n. takrat pa je sestankov spet toliko, du ne moreš na vse. Tako delajo v društvih v glavnem le še posamezniki in •emu primeren je uspeh.
. Manj razstav — včasih smo
imeli v Kočevju razstave domačih sli-arjev in rezbarjev naivcev, razstave oel slovenskih likovnikov, ki so v lasti ocevskih občanov, razstave starega enarja. filatelistične, kulinarične in Jruge razstave. Vse to bi lahko imeli udi zdaj, a je premalo prostorov, ker smo jih preuredili v delavnice, obrate Podjetij, skladišča, pisarne, v prostore >i tečaje in večerne šole itd. Tako nam staja v glavnem likovni salon, kjer pa 0 predvsem razstave likovnikov.
DRUŠTVO ZA PLAKATE — Ruzen drugih društev imamo še tajno s Matico PPT (Pojdimo plakate trgat), katerega člani so otroci do 10. leta starosti. Pri delu so uspešni, saj napra-V|J° veliko škode pa tudi koristi, če trgajo plakate z mest. kjer je plaknti-tanje prepovedano.
Trebanjske iveri
LETOS BO RES VESELO — Tre-aujcem ne gre odrekati tega. da so '•'seli ljudje. Da pa bodo letos že v Prvcm mesecu tako zagrabili, pa skoti) ni verjeti, čeprav so bili plakati več Prepričljivi. Ena izmed trebanj-h krajevnih skupnosti je namreč za vod v novo leto že organizirala vese-co. Resda je bila v nasprotju s trudi-'J° pod streho, veselica jc pa le bila.
p OPROSTILI SO MU POSLUH — n dnevi je stanovalce enega izmed aselij v Trebnjem prebudil pevec ila-JUnskih kancon. Lepo in ubrano Pc,je je prebivalce najprej dobesedno rgi° iz tira, tako da so hoteli klicati rgane pregona. Toda milozvočno in "ut po notah — kar je za te kraje Pfuucj nenavadno — pravilno petje je Pfebivalce ganilo do le mere, da so Puvca pustili pri miru. Dejali so mu le. oh z uhiumm petjem moti krajevne mčajc. ki so menda precej drugačni.
IZ NKŠIH OBČIN
Odvrača predvsem negotovost
V semiški IMV je letos zaposlenih 15 ljudi manj kot pred letom dni
SEMIČ — V semiškem tozdu IMV, ki je še v ustanavljanju, imajo sicer dovolj dela, najbolj pa jih skrbi to, da se je zelo zmanjšalo število delavcev. Pred letom dni jih je bilo zaposlenih 88, danes pa le še 73. Res, da jih je nekaj odšlo zaradi disciplinskih prekrškov ali so se upokojili, vsi ostali pa so si poiskali zaposlitev drugje, najčešče v sosednji Iskri.
Kot je povedal Ciril Pustavrh, vodja tozda, v katerem izdelujejo notranjo opremo za prikolice za brežiško, novomeško in belgijsko tovarno, imajo sedaj manj dela, ker se je zmanjšala tudi proizvodnja finalistov. Zato jim sedaj delavcev sicer ne primanjkuje, boje pa se, kako se bodo znašli, če se bodo naročila povečala, kajti proste delovne sile v okolici ni več.
Kljub manjšemu delu so stroji v prvi izmeni polno zasedeni, za polovico se !je zmanjšalo le število delavcev v drugi izmeni, kije intervencijska. Proizvodnjo zapolnjujejo tudi z dodatnim delom, izdelovanjem palet za Deinze — in žaganjem lesa.
B. M.
Dom pod streho
Otvoritev doma starejših bo za praznik občine Kočevje
KOČEVJE — Dom starejših občanov ob Roški cesti v Kočevju je že pod streho in zdaj v njem urejajo notranje napeljave. Dela potekajo po načrtu, zato ni hojazni, da ne bi bil odprt za letošnji občinski praznik 3. oktober.
Kot smo že poročali, bo v njem I20 postelj, od tega 100 za potrebe občine Kočevje, 20 pa za potrebe občine Ribnica. ki tudi sodeluje pri tej investiciji z manjšim deležem. Dozidano je tudi tretje nadstropje, za katerega prvotno ni bilo denarja, kasneje pa ga je zagotovila skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja mesta Ljubljane.
Pri občinski skupnosti socialnega skrbstva so povedali, da že zbirajo prijave kandidatov, ki si žele oskrbo v tem domu. Kakšna bo oskrbnina, še niso vedeli, dejali pa so, da po sedanjih cenah znaša 18.000 do 26.000 din. Kdor želi v dom. najsečimprej prijavi.
J. P.
\
DOM ŽE POD STREHO — Leta in leta v Kočevju iz raznih vzrokov, predvsem pa zaradi pomanjkanja denarja niso mogli začeti z gradnjo doma za starejše občane, zato je bilo predvsem med starejšimi na raznih sestankih izrečenih veliko kritik. Zdaj je na splošno zadovoljstvo dom že pod streho. (Foto: Prime)
■
Jakob Žunič
Delavnica pušča
Nevzdržne razmere v delavnici črnomaljske kmetijske zadruge
ČRNOMELJ'— 8 mehanikov, ki delajo v mehanični delavnici črnomaljske kmetijske zadruge, se pohvali, da imajo veliko dela tako pri opravljanju servisov kot popravilih kmetijskih in gozdnih strojev, a tudi avtomobilov, najsi gre za člane zadruge ali druge stranke. Ko pa spregovorijo o delovnih razmerah, je iz njihovih ust slišati le grajo.
»Stavba je bila zgrajena leta 1948, a ni bila načrtovana za mehanično delavnico. Dva prostora imamo, toda ostrešje je dotrajano, tako da ob deževju kaplja s stropa. Okna so slabo zastekljena, tudi vrata ne tesnijo tako, kot bi morala, zato je prostore težko ogreti. V preteklih dneh, ko je bil mraz, nam je to uspelo šele okrog 9. ure. Na srečo imamo vsaj centralno ogrevanje, to pa je tudi edina posodobitev delavcev v zadnjih dvajsetih ali še več letih,« pove v imenu vseh mehanikov njihov vodja Jakob Žunič.
Povedo tudi, da nimajo sanitarij, pa da so se že večkrat pritoževali, a doslej zaman. »Res je sicer, da so na kmetijski zadrugi nameravali v bližini sedanje zidati novo delavnico, potem pa so denar vložili v proizvodno halo in skladišča Belsada. Že nekaj let se pripravljajo, da bi delavnico vsaj prekrili, doslej pa so nabavili le opeko za pol strehe,« tožijo in pritrjujejo drugdrugemu mehaniki. In vnaprej? Ne vedo, če bo kaj z njihovo novo delavnico. »Kaže, da se bo gradnja znova odmaknila, zakaj bi sicer kupili opeko za staro streho?« se sprašujejo ter pristavijo, da bi potrebovali tudi pralnico za avtomobile, kajti mnoge bi pred popravilom morali oprati, a jih nimajo kje.
B. M.
Sindikat ponekod le na pol poti
Črnomaljski občinski svet Zveze sindikatov o delu v preteklem letu
ČRNOMELJ — Čeprav je bilo poročilo o delu črnomaljskega občinskega sveta Zveze sindikatov od lanskega marca do decembra obširno, pa mu je ena od prisotnih razpravljalk na nedavni letni seji očitala preveč načelnosti ter pomanjkanje podatkov o specifičnem delu sindikata. Prav tako pa je Julij Škrinjar, predsednik občinskega sveta, poudaril, da z delom v preteklem letu niso povsem zadovoljni.
Nekatera vodstva osnovnih organizacij namreč še vedno niso našla stikov s članstvom. Čeprav so bili v občini od 10. kongresa Zveze sindikatov le 4 izsiljeni sestanki, v katerih je od 6700 zaposlenih sodelovalo okrog 150 ljudi, pa so bili na seji prepričani, da do takšnih sestankov ne bi prišlo, če bi sindikati pravočasno odkrili nezadovoljstvo med delavci. Tudi pri nagrajevanju po delu niso dosegli rezultatov, kot bi jih bilo moč pričakovati glede na vložen trud. Prav tako so bila pri organiziranju družbene prehrane prizadevanja sindikata doslej zaman zaradi ozkih interesov delov-
DRVARNIC NI
KOČEVJE — Stara navada je že, da so si kočevska gospodinjstva nabavljala drva najmanj za leto dni naprej. Žal to zdaj skoraj ni več možno. Kleti oz. drvarnice so premajhne, prostori okoli blokov in hiš pa so zasedeni z avtomobili. Ponekod pa le uspe založiti okoli blokov velikanske skladovnice drv, kar mestu gotovo ni v okras. Vedno bolj prehaja, kdor le more, na kurejenjc s trdimi gorivi, ker je cenejše. To naj bi upoštevali tudi urbanisti in načrtovali pri novih stanovanjskih blokih za shranjevanje kuriva.
Tudi v hišah s centralnim ogrevanjem je veliko negodovanja zaradi slabega ogrevanja in visokih računov. Stolpnice in bloki so tako rekoč sredi gozdov, stanovalci pa za drag denar prezebajo.
A.	ARKO
nih organizacij, ki imajo svoje kuhinje. Glede skupne delavnice za invalide, ki jih je v občini precej, pa niso našli enotnega jezika.
Sindikalni aktivisti se morajo vprašati. kaj so naredili za zaščito dobrih
VOLITVE PRED VRATI
KOČEVJE — Do volitev je še dobro leto. vendar je s pripravami treba začeti že zdaj da ne bo zamude. To so ugotovili na nedavnem posvetu, ki ga je sklicala občinska konferenca SZDL.
Evidentiranje možnih kandidatov za delegate in za nosilce odgovornih dolžnosti je potrebno zaključiti že do konca junija. Do takrat je treba oceniti delo delegatov in delegacij ter nosilcev odgovornih dolžnosti. Odločiti se je tudi treba o odprtih ali zaprtih listah in o tem, koliko kandidatov naj bo za odgovorne dolžnosti in o nekaterih drugih zadevah.
Za evidentiranje ni potreben pristanek evidentiranega, pač pa šele pozneje, če bo tudi kandidat. Kljub temu pa naj bi vsaj za najodgovornejše dolžnosti dobili že ob evidentiranju pristanek evidentiranega. da se ne bi ponovila nevšečnost z. zadnjih volitev predsednika občinskega IS. ko je bilo 11 evidentiranih, kandidirati pa ni hotel nihče.
J. P.
Največ dela je na tujem
£urotransova vozila vozijo največ po zahodni Evropi — Kupili 15 vozil — Urejajo si delavnice
RIBNICA — Eurotrans Ribnica je lani ustvaril okoli 900 milijonov din celotnega prihodka, od tega 85 odst. na konvertibilnem območju in okoli 30 milijonov dinarjev dohodka. Zaključni račun ob našem obisku še ni bil izdelan, a je računovodkinja Antonija Košir zatrdila, da številke ne bodo bistveno drugačne.
Direktor Franc Prosen pa je povedal. da imajo 110 vozil s skupno no-
Za pobratenje z Rabom
In tudi za podelitev domicila zaščitni enoti
KOČEVJE — Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Kočevje, ki je bila 28. januarja, je bila sprejeta pobuda o pobratenju občin Rab in Kočevje ter pobuda o podelitvi domicila skupnosti borcev zaščitne enote vojnopolitičnega vodstva NOV in POS. Tudi predstavniki ostalih občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij so se s tem strinjali.
V pobudi za pobratenje občin jc bilo med drugim rečeno, da je bilo že podano soglasje za pobratenje KŠ Kompor iz občine Rab in KS Draga iz občine Kočevje. Republiški odbor ZZB NOV Slovenije pa je na predlog občine Rab o pobratenju z eno izmed občin iz Slovenije predlagal, naj bi bila to kočevska občina, ker je bilo z njene-
ga območja največ ljudi interniranih na Rabu. Po tem predlogu naj bi listino o pobratenju podpisali 9. septembra letos, ko občina Rab praznuje svoj praznik.
V obrazložitvi o pobudi podelitve domicila zaščitni enoti pa je med drugim poudarjeno, da je zaščitna enota delovala predvsem na območju Kočevskega Roga in da je opravljala odgovorne naloge v času roške ofenzive. Sprejetje bil predlog, naj bi bil domicil podeljen v času praznovanj 40-letnicc osvoboditve, se pravi od 27. aprila do 29. maja letos.
V razpravi je bilo med drugim poudarjeno. da stiki pobratenih občin ne bi smeli temeljiti le na izmenjavanju uradnih delegacij.
J. P.
Ugodnosti ne izkoriščajo dovolj
Na seji občinskega sindikalnega sveta Trebnje sprejeli naloge za letos
TREBNJE — Na letni programski seji občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje, kije bila pretekli teden, so člani pregledali svoje delovanje v preteklem letu in sprejeli delovni načrt za letos. Nekako splošna ugotovitev je bila, da pred sindikatom ostajajo enake naloge kot doslej, le da se bo potrebno nekaterim posvetiti z več volje in prodornosti.
Vsi problemi, s katerimi se ta čas ubadajo v trebanjski sindikalni organizaciji. bi bili bržkone precej manjši, če bi gospodarstvo bolje poslovalo. Tako pa je več kot očitno, da ne dosega nff! izvoza niti dohodka, kakršnega bi mdralo. V takih razmerah se problemi seveda poglabljajo, kar je očitno predvsem v tem, da delovne organizacije ne spreminjajo svojih samoupravnih aktov v skladu s spremembami zakonov, da nc izkoriščajo dovolj delitve po delu kot enega izmed spodbudnikov za večjo produktivnost. Tu in tam so zašepali tudi delegatski odnosi znotraj delovnih kolektivov, drugo spet se pojavlja, da delegatom
ne dovolijo -na seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ali zborov občinske skupščine. Seveda pa je to očitna zamenjava vzrokov in posledic, saj organizacije združenega dela ne morejo svoje nesposobnosti za prilagajanje novim pogojem gospodarjenja naprtiti delegatom v lem smislu, da jih ne puščajo na sejo. Zato bo v prihodnosti potrebno zaostriti tudi odgovornost direktorjev v teh delovnih organizacijah. Seveda tudi vrste delegatov niso čisto brez krivde.
Ker je v času zaostrenih pogojev gospodarjenja precej padla tudi realna vrednost osebnih dohodkov, je toliko večja skrb sindikata za pomoč najbolj
ogroženim delavcem. Občinski sindikalni svet je te pomoči dodeljeval, vendar je razprava na seji sveta pokazala, da so druge oblike pomoči vse premalo izkoriščene. Tako je. recimo, tudi v stanovanjski skupnosti, kjer imajo na voljo olajšave za tiste, ki morajo plačati soudeležbo za novopridoblje-no stanovanje, a jih zlasti mlade družine ne znajo izkoristiti.
Po svoje nesmiselna je tudi deklarirana delitev po delu. ki naj bi spodbujala k boljšemu delu. Do nesmislov namreč prihaja v poslovno slabše stoječih delovnih kolektivih, kjer morajo v skladu z zakonom plačevali zajamčene osebne dohodke tudi delavcem. ki tega ne zaslužijo. Denarja za stimulativno nagrajevanje ostalih delavcev pa jim zmanjka.
J. SIMČIČ
delavcev, je zahteval delavec iz Belta. V tej delovni organizaciji so naredili anketo, v kateri se je izkazalo, da delavci sindikatu najbolj zamerijo to, da je premalo naredil za zaščito padca standarda in izboljšanje delovnih razmer, pohvalili pa so pomoč invalidom.
V šolstvu je sindikatu sicer uspelo izboljšati osebne dohodke v primerjavi s tistimi v materialni proizvodnji, a le začasno. Zapoznelo poračunavanje OD namreč plače šolnikov znova povsem razvrednoti.
Iz drugih delovnih organizacij pa je bilo slišati zahteve, naj poenotijo merila za plačevanje nadurnega dela.
M.BEZEK
Gasilski stoletnik
Slavilo bo GD Ribnica — 8 GD ureja domove
RIBNICA —Gasilskodruštvo Ribnica bo letos proslavilo 100-letnico obstoja in uspešnega dela. Jubilej bodo proslavili sredi leta in to bo tudi osrednja gasilska proslava v občini. Ob tej priložnosti bo ribniškim gasilcem predano novo gasilsko vozilo, avtocisterna TAM 5000. Za njegov nakup je prispevala polovico denarja SIS za varstvo pred požari, ostalo pa delovne organizacije iz Ribnice.
Slavili bodo tudi gasilci pri Sv. Gregorju, ki bodo dobili letos kombi in cisterno za prevoz vode. Avt-ocisterno pa bo dobilo gasilsko društvo Hrib v Loškem potoku.
Razen tega dograjujejo gasilske domove ali pa jih temeljito obnavljajo še v gasilskih društvih Otavice, Lipovec, Nemška vas, Dolenja vas, Žimarice in Mali Log. Tista, ki bodo zbrala dovolj denarja in jim bo letos uspelo dograditi dom, bodo ob otvoritvi organizirala tudi proslave.
Te dni se bodo začeli v ribniški občini občni zbori v vseh gasilskih društvih; zaključeni bodo do 15. marca. Načelna ocena za vsa je, da so lani uspešno delala.
M. GLAVONJIČ
sitnostjo 2.540 ton. Njihova vozila so lani prevozila 7,5 milijona kilometrov.
Pred kratkim so kupili 15 novih vozil MAN s prikolicami, kar jih je veljalo 150 milijonov dinarjev. Večino so plačali z lastnimi sredstvi (120 milijonov), za ostalo pa so najeli posojilo.
Predlani in lani so v Goriči vasi pri Ribnici prenavljali in urejali delav-niške prostore za popravila vozil. Nova hala meri 500 kv. m. Približno tako veliko priročno servisno delavnico in parkirišče pa bodo začeli urejati še pri Grosupljem.
J. P.
NOVOLETNI SPREJEM PREDSTAVNIKOV VERSKIH SKUPNOSTI
ČRNOMELJ — Pretekli četrtek sta koordinacijski odbor za urejanje odnosov med »samoupravno družbo in verskimi skupnostmi ter komisija za verska vprašanja pripravili novoletni sprejem predstavnikov verskih skupnosti v črnomaljski občini. Na sprejemu, ki je že tradicionalen, so ocenili odnose med družbenopolitičnimi in verskimi skupnostmi, ki se urejajo na strpen, obojestransko koristen način.
JUTRI O PRIPRAVNIŠTVU
KOČEVJE — Kadrovska politika v kočevski občini ni zadovoljiva. Na to opozarjajo tudi gospodarski rezultati. Kako kadrovske zadeve spremeniti na bolje? O tem bo govor na okrogli mizi o pripravništvu in mentorstvu, ki bo jutri. 8. februarja, ob 11. uri v sejni sobi OK ZK. organizira pa jo občinska konferenca ZMS Kočevje.
SKRBIJO ZA STANDARD
RIBNICA — Osnovne organizacije sindikata v Inlesu imajo svoje načrte dela, na ravni delovne organizacije pa rešujejo nekatere skupne zadeve. Med te skupne zadeve sodijo letni dopust, sodelovanje z upokojenci in Zvezo borcev, organiziranje dedka Mraza, praznovanje dneva žena in praznika dela ter še nekatere zadeve. Pri letnih dopustih naj omenimo, da počitniške zmogljivosti niso popolnoma zasedene. zato lahko organizirajo še posebno letovanje za starejše člane kolektiva, ki so bolni ali izrčpani in so zato takega letovanja najbolj potrebni.
Nujno je povečanje proizvodnje
Delegati trebanjske občinske skupščine so sprejeli resolucijo
TREBNJE — Domala molče so delegati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti preteklo sredo sprejeli resolucijo O politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Trebnje v tem letu. Po svoje je ta molk razumljiv.saj je bil o resoluciji govor že na prejšnjih sejah, pa tudi v vseh vodstvih občinskih družbenopolitičnih organizacij so govorili o njej.
Delegati so končno sprejeli nujnost. da bodo morali letos v občini povečati družbeni proizvod za 3 odst., da bo morala biti rast industrijske proizvodnje za pol odstotka večja od te. Zlasti pa naj bi se povečal izvoz, ki je v preteklih letih zaostajal za načrti. Seveda teh ciljev ne bo mogoče doseči, če se ne bo bistveno povečal obseg fizične proizvodnje v tovarnah. »Trimo« načrtuje povečanje proizvodnje sendvič plošč za 63 odst., jeklenih konstrukcij za 45 odst., Dana bo povečala proizvodnjo domala za tretjino, vsi ostali že doslej uspešni, kot so Tesnila, Iskra iz Mokronoga, Kolinska z. Mirne, pa bodo povečali proizvodnjo za desetino. A vse to še ne bo dovolj brez smotrnejšega izkoriščanja materiala, surovin, energije. Vsi ti napori za povečanje proizvodnje in zmanjšanje stroškov pa so nujni, če naj v občini zaustavijo padanje splošne in skupne porabe, ki že zaostaja za republiško ravnijo.
Seveda ne bo šlo brez. naložb, ki naj bi bile vsaj take. kakorso bile v lanskem letu. Novost pa je to, da se za naložbe odločajo tudi v tistih delovnih skupnostih, kjer so že leta stali na mestu: gre za Zmago v Mokronogu, lnduplati. Brez. naložb pa ne bodo tudi v Tesnilih, kjer bodo vlagali v opremo. Kolinski, Dani. Mercatorju, Novole-su—tozd TAP, GKP Trebnje, Labodu.
Čeprav so tu naštete samo naloge za industrijo, je seveda povsem na dlani, da bodo precej opravili tudi v kmetijstvu, gozdarstvu, na področju infrastrukture in seveda na področju spreminjanja družbenoekonomskih odnosov.
J. S.
IZ NKŠIH OBČIN
Prenova poživlja mestno srce
V pritličja čimveč lokalov, v nadstropja pa urejena stanovanja namesto zanemarjenih bivališč — Zunanja podoba hiš ostaja nespremenjena
IZ NkŠIH OBČIN
l
BREŽICE — Za pred leti sprejeto odločitev o prenovi starega mestnega jedra so prvi pokazali posluh člani Obrtnega združenja. V razpadajoči hiši pri gradu so si vzorno uredili svoj Dom. Lani jim je sledila Samoupravna stanovanjska skupnost in se v skladu s srednjeročnim programom lotila popolne prenove dveh sosednjih mestnih hiš na Cesti prvih borcev. Del hiše na št. 19 je že preurejen in v njem ima svoje prostore trgovina BoroVo. V obeh poslopjih so pritlični prostori namenjeni lokalom.
»Zunanja podoba hiš bo nespremenjena, ostal bo le obod z nosilnimi
Radi bi nov vodovod, gasilski dom v vežico
Na Raki nov gasilski . dom še letos?
RAKA — Med tistimi, ki dobro poznajo utrip življenja na Raki, je gotovo tudi predsednik tamkajšnje borčevske organizacije Jože Mihelič. Je eden tistih borcev, ki se dobro zavedajo, da se je treba za revolucijo boriti tudi v miru. Borci se pritožujejo, da še njihov glas premalo sliši in upošteva, zato je politično delo toliko zahtevnejše.
»V decembru lani smo asfaltirali še zadnji kos (700 metrov) ceste, letos pa bomo gradili nov gasilski dom. Načrtujemo tudi izgradnjo
'-»M «11111111 . ,, ■' »a m*'' ■
Jože Mihelič
mrliške vežice. Zaenkrat je dom v ospredju, saj je stari premajhen in praktično neuporaben. Račane pa najbolj skrbi dotrajan, slab vodovod, dostikrat pijemo namreč oporečno vodo. V krajevni skupnosti usklajujemo delo v Socialistični zvezi. Imamo tudi glasilo Krajan, ki ga tiskamo v 200 izvodih in razdelimo po vaseh. Škoda, ker je opešalo delo našega Društva prijateljev mladine. Moti me, ker je ob komemoracijah oz. prireitvah za dan mrtvih in dan republike tako slab obisk. Ljudje se, žal, tudi na vasi, zlasti v krajevnih središčih, očitno vse bolj zapirajo vase, v svoje domove...«
P. P.
zidovi,« je pojasnil vodja skupnih strokovnih služb materialne dejavnosti Tone Jesenko in povedal, da bodo lesene strope zamenjali z armirano konstrukcijo ter na novo napeljali vse instalacije.
»V prvem nadstropju bomo renovi-rali šest stanovanjskih enot,« je dodal, »z nadgradnjo pa bomo pridobili še šest mansardnih stanovanj. Izvajalec je SGD Beton iz Zagorja.«
Na vprašanje, koliko bo veljala prenova stanovanjskega dela, je odgovoril, da 50 milijonov dinarjev. Po pogodbi morajo biti dela zaključena do konca oktobra.
»Nič več se ne čudim, da so do zdaj raje gradili nove bloke na zelenih travnikih,« je pripomnil. »Tam gre vse gladko, kmete razlastijo, jim izplačajo odškodnino ali dajo v zameno drugo zemljišče in zidava se lahko začne. Pri prenovi je drugače. Načelno so vsi zanjo, potem pa ljudje nočejo začasno iz družbenih stanovanj, čeprav se čez deset mesecev lahko vrnejo. Nenadoma se v vsaki družini, v vsaki skupnosti pojavita po dva ali celo po trije stanovanjski problemi. Stanovalci, ki so do prenove živeli skupaj, zahtevajo po več stanovanj, mi pa jim ne moremo ustreči. Prenova je nujna, saj ni mogoče, da bi pustili ljudi v mestnem središču še naprej živeti v naravnost nemogočih razmerah.«
»In katera hiša bo naslednja na vrsti?«
»Stanovanjskih prostorov v družbeni lasti nimamo več, imajo jih pa delovne organizacije, ki jih to še tudi čaka. Menim, da bo prej ali slej prišel na vrsto Dom DPO. Družbene organizacije delajo v zelo neurejenih prostorih, razen tega so zdaj raztrese-
V DOBOVI BO V PUSTNIH DNEH ŽIVAHNO
DOBOVA — Turistično društvo pripravlja pustni sprevod, kije že nekaj let edina tovrstna prireditev v občini. Pri Kurentovem pogrebu sodeluje vsako leto veliko krajanov. Letošnja posebnost so oživljene maske s koli. V njih bodo uprizorili spopad Ločanov in Mihalovčanov.
V gradnji kar dvoje domov
šmarčna: gasilski dom že pod streho — Letos Log?
BOŠTANJ — Kaj se pravi graditi gasilski dom v sedanjih časih draginje, vedo najbolj boštanjski gasilci. Temeljito so prenovili in dozidali dom v Bo-štanju, lani pa so dobili posnemovalce tudi na Šmarčni in Logu.
Na Šmarčni je nov dom že pod streho. Čeprav je gasilcem manjkalo denarja, upajo, da bodo še letos uredili notranjščino doma. V njem ne bodo imeli le orodje in opremo, ampak tudi društvene prostore, ki bodo na voljo tudi drugim vaščanom. Podoben objekt snujejo Ložani, ki pa bi radi s trgovci našli skupni jezik, da bi si v bodočem domu uredili novo, večjo prodajalno. Zaenkrat imajo že posekan les za ostrešje, zbirajo pd tudi ostali gradbeni material.
Boštanjski gasilci imajo za sabo uspešno leto, tako so ocenili tudi na nedeljskem občnem zboru matičnega društva, kjer je prizadevni predsednik Jože Zavrl prepustil funkcijo mlajšemu Jožetu Udovču, ekonomistu iz Konfekcije Lisca. Šmarčani so si po stari ceni v sevniškem gasilskem servisu omislili zmogljive gasilske aparate
OBČINSKI PRAZNIK LETOS NA STUDENCU
SEVNICA — Znano je, da občinski praznik po prizorišču osrednjih slovesnosti že nekaj let »vrtijo« s sedeža ene krajevne skupnosti v drugega. Letos naj bi bil na vrsti Studenec. Tako piše tudi v programu prireditev in proslav, ki ga je minuli teden brez razprave potrdilo predsedstvo občinske konference SZDL.
na prah, ki jih zdaj premorejo skoraj v slehernem gospodinjstvu, Ložani pa so celo pričeli s sosedsko pomočjo os-tareliin^vaščanom.
Štoviček — častni krajan Boštanja
Jutri ob 18. uri
BOŠTANJ — Priznani jugoslovanski medaljer Vladimir Štoviček iz Leskovca pri Krškem je bil v svojem dolgoletnem umetniškem ustvarjanju večkrat prikrajšan za javno družbeno priznanje. Da bi počastili umetnika, ki je svojemu rojstnemu kraju Bo-štanju podaril okrog 45 del, bodo jutri zvečer ob 18. uri odprli v boštanjski osnovni šoli razstavo njegovih del, krajevna skupnost pa mu bo podelila naziv častnega krajana. Ob tej priložnosti bo nastopil oktet Boštanjski fantje, za katerega je svoj čas mojster Štoviček izdelal umetniško plaketo. Janez Mesesnel je v njegovo čast napisal prigodno epistolo v brošurico, v kateri je objavljen tudi seznam podarjenih del. V Boštanju že urejajo notranjost sejne sobe krajevne skupnosti v gasilskem domu, kjer bodo poklonjena dela trajno razstavljena.
A. Ž.
ne, po prenovi pa bi lahko vse spravili pod isto streho.«
Prenova vrača mestu življenje in po Jesenkovem prepričanju že /daj spreminja miselnost ljudi. Povsod, kjer je v pritličju še kako stanovanje, bi morali stanovalec preseliti v nadstropje, spodnje prostore pa nameniti lo-
Tone Jesenko: »Led je prebit, prenovi morajo zdaj odpreti pot še delovne organizacije, ki imajo hiše v mestnem središču.«
kalom. Po njih je veliko povpraševanje in jih še vedno primanjkuje.
J. TEPPEY
IMAMO TUDI OBČINSKE MONOPOLE
BREŽICE — Zapiranje meja je kratkovidno ravnanje, vendar je na tem področju težko kaj premakniti. Ob take pojave se je na zadnji seji spotaknilo več članov komiteja ZK, saj na primer ni pripravljenosti za oddajo novega trgovskega lokala tuji firmi in tudi novo proizvodno dejavnost v občini so nedavno tega odklonili. V Dobovi še vedno zahtevajo boljšo prometno povezavo s Hrvaško, vendar je ne morejo kriti sami. Do nje ne bodo prišli, dokler bo vsaka občina in vsaka republika varovala izključno interese svojih prevozniških organizacij.
Spreminjata le vofja in pogum
Do kdaj še tako skromni nezahtevni načrti za prihodnost?
BREŽICE — Z besedami: »Pa se menda ne bomo brez pojasnila sprijaznili z upočasnjenim razvojem občine in pomanjkanjem ambicij za novo srednjeročno obdobje?« so člani občinskega komiteja ZK na zadnji seji okrenili razpravo'k razmišljanju o tem. kam lahko pripelje vdanost v usodo.
Še je čas. da komunisti v OO skupaj z vsemi delavci ocenijo, kaj so v njihovem okolju rodila prizadevanja za razbremenjevanje gospodarstva, za boljšo izkoriščenost delovnega časa. za vpeljavo večizmenskega dela. za brezhibnejšo kakovost izdelkov in storitev. !n ko bodo ponovno pregledovali položaj in sprejemali obveznosti za letos ter snovali razvoj za naslednjih pet let, se najbrž ne bodo povsod mogli zadovoljiti samo s povprečjem predvidene gospodarske rasli v SRS.
Zagotovo so panoge, ki to lahko presežejo, vendar se morajo vnaprej dogovoriti, kako in za koliko. Nikomur ne bo odveč, če tudi strokovne službe povedo, katere stroške v DO lahko zmanjšajo. Na to so jih dolžni opozorili, saj se bo najbrž porodila še kaka zamisel, kije doslej niso upoštevali. Potem ko bodo delavci vedeli, kaj lahko dosežejo z lastnimi rezervami, bodo laže načrtovali razvoj za naprej. To jim bo pomagalo do spoznanja ali ta razvoj lahko uresničijo sami ali v povezavi z drugimi. Morda bodo kje celo sprevideli, da je preusmeritev edina pot iz težav.	./	TEP	PIL	Y
V KS OBRAČAJO MILIJARDE
BREŽICE — Novi samoprispevki ' za gradnjo mrliških vežic, za telefon, ceste in vodovode prinašajo s seboj nove administrativne obveznosti, ki jim krajani niso-kos. Delo je prepuščeno posameznikom. Opravljajo ga v prostem času in brezplačno. Zgodi se, da priprave ne stečejo gladko, da dokumentacija ni popolna in jih zaradi tega pri pomoči SK1S prehitijo drugi, ki sicer denarja še niso zbrali, imajo pa v rokah vse papirje. Tudi pozneje se pri denarju včasih kaj ne ujema, kar poraja nezaupanje občanov do samoprispevkov. Zato so na zadnji seji občinskega komiteja ZK razpravljalci vnovič omenili potrebo, da bi ses takimi zadevami v KS nekdo poklicno ukvarjal. Nekateri še vedno niso opustili misli, da bi jim pri tem najlažje pomagali šefi krajevnih uradov.
NE VEDO,
S ČIGAVIM DOHODKOM RAZPOLAGAJO
BREŽICE — V družbenih dejavnostih se sprašujejo, kolikšen kos kruha si lahko odrežejo do marca, da pozneje ne bi stradali. Pričakovali so, da bodo najkasneje do 31. januarja obveščeni, s kolikšno rastjo dohodka računajo v občini, pa še zdaj ne vedo, čigav denar uporabljajo.
POKUŠNJA VIN V PODBOČJU
PODBOČJE — V soboto ob 14. uri bo v stari osnovni šoli v Podbočju pokušnja vin ožjega vinogradniškega okoliša Podbočje. Ob dobri kapljici obetajo organizatorji te zanimive prireditve, da bodo prišli na račun tudi ljubitelji domačih klobas in krofov.
IŠČEJO GRADIVO O DELOVNIH AKCIJAH
KRŠKO — Svet za mladinsko prostovoljno delo pri krški občinski konferenci Zveze socialistične mladine pripravlja v aprilu razstavo o mladinskih delovnih akcijah nekoč in danes. Radi bi zbrali predvsem čimveč zanimivega edo-kumentarnega gradiva, ki ga hranijo bivši brigadirji z območja Dolenjske in Posavja. V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem naj bi bile tako na ogled od 1. aprila, to je od dneva brigadirjev pa do konca meseca, tudi stare brigadirske uniforme, majice, izkaznice, prepustnice za izhode in podobne drobnarije. Gradivo bodo yrni!i, še bolj pa bodo veseli, če se bodo lastniki nekaterim stvarem lahko celo odpovedali. Informacije o razstavi dobite po telefonu 71-297.
Cena izobraževanja prenizka
Letna seja občinskega sindikalnega sveta Krško — šoie v primežu stroSkov
KRŠKO — »Delavec si mora socialno varnost zagotavljati sam s svojim delom. Če to ni možno, nekaj ni v redu,« je poudaril Franc Dular, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Krško, na letni seji občinske sindikalne organizacije prejšnji teden.
V naši družbi so še velike razlike v vrednotenju istega dela. Pri sprejemanju sporazumov pa so sc tudi v krški občini marsikje prepozno ovedeli vsebine, zato bodo naredili analizo, ki naj pokaže, kje so delavce pri sprejemu teh tako imenovanih »panožnih« sporazumov žejne pripeljali čez vodo. V tovarni »Djuro Salaj« je o teh potekala široka javna razprava.
Odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja opozarja, da celodnevna osnovna šola in druge novosti terjajo veliko sredstev in naporov prosvetnih delavcev. Materialni izdatki že močno zajedajo v osebne dohodke, o tem pa odbor zahteva podrobno analizo. Samo v Leskovcu od skupnih 5,60 milijona dinarjev materialnih stroškov kar 4,80 milijona pobere osnovni šoli prav ogrevanje.
Po besedah člana predsedstva republiškega sindikalnega sveta Borisa Li-pužiča je cena izobraževanja prenizka. Iskati kaže možnosti racionalizacije v mreži, programih, toda ne na račun žepa staršev. Šola v naravi je le primer, ko se spet pokaže socialno razlikovanje, saj je vsi starši ne morejo zagotoviti.
• Le polovica osnovnih organizacij in konferenc sindikatov v krški občini je v dogovorjenem roku opravila letne sestanke in samo polovica je bila takih, ki so dali poudarek nagrajevanju po delu, čeprav bi to moralo biti rdeča nit na sejah.
Osrednja skrb sindikatov je zaustavitev padanja realnih osebnih dohodkov in pokojnin, večjo storilnost pa naj bi dosegli tudi s spremenjenim
razmerjem med obratovalnim in delo-vim časom. Ob tem, ko tudi v sindikatih poudarjajo, da ne pristajajo na socializacijo izgub, pa ne bi smeli samo posplošeno razpravljati, ampak bi sc morali vživeti v položaj delavcev. Kot je dejal Rado Bidjovič iz krškega šolskega centra, delavce prizadenejo evropske cene in jugoslovanske plače, da pa bi prekinili že skoraj nevzdržne razmere, je potreben prodoren sindikat.
P. PERC
TUDI O KULTURI
. SEVNICA — Za včeraj je bila sklicana seja občinskega komiteja ZK. Med drugim naj bi tokrat oddelali nekaj, kar je ostalo že od prejšnjih sej. Predpredhodna seja je bila nesklepčna. na zadnji pa sta zaradi nenavzočnosti uvodničarjev odpadli obravnavi letošnje resolucije republike in občine ter načrt razvoja občine do leta 2.000. Na dnevnem redu so imeli tudi pripravo na sejo CK ZKS o kulturi.
Res prava delavska razprava
Sevniški občinski sindikalni svet izzval vrsto povsem konkretnih pobud
SEVNICA — Poročali smo že o samokritični »13. seji« predsedstva občinskega sindikalnega sveta, 21. januarja pa je podobno ravnal sam sindikalni svet. Odločno in kritično je obravnaval mnoge probleme, razprave takoj komentiral in se dogovarjal za ustvarjalno akcijo.
Delavci v osnovnem šolstvu so potožili zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki zaostajajo tudi po zadnji valorizaciji. Želeli bi videti osebne dohodke podobnih poklicev v ostalih dejavnostih. Samokritično so priznali, da so pretirani apetiti pri gradnjah šol, predvsem v Mirenski dolini, načeli tudi plačilne kuverte šolnikov. Ker pri teh odločitvah niso sodelovali le šolniki, se postavlja vprašanje širše odgovornosti. Izražena je bila bojazen, da tudi predvidena reorganizacija ne bo prinesla želenih ciljev.
Iz Lisce so na kritike o neuspeli tovarniški reorganizaciji odgovorili, da so delavci pričeli resnično samo-
upravljati. Nekatere prenapete izjave vodilnih bi kazalo še obravnavati.
. Časi so težki, temu primerno morajo tudi politično delovati.
• Predsednik zbora združenega dela občinske skupščine Lojze Anzeljc je opozoril, da nesklepčnost ogroža že delo (ega zbora. Komisija za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu naj bi proučila te pojave. Potrebno je izobraževanje delegatov in pomoč strokovnih služb.__________
V novi tovarni Inplet se trudijo ujeti korak z ostalim združenim delom. Žal nekateri dogodki kažejo, da ne poteka
vse samoupravno. Začeli smo že novo leto, v tovarni pa niso imeli sprejetega proizvodnega načrta niti za minulo leto. Nadalje: vprašanje samoupravnega sporazuma med sovlagatelji je od komisije ponovno prešlo v krog direktorjev, pri čemer v novi tovarni tarnajo, da so jim kratene celo pravice iz ustave in iz zakona o združenem delu. Bodo morali res tožiti svoj^očete — ustanovitelje?
Zanimiva razprava seje razvila tudi okrog potrjevanja cen Nekateri to poimenujejo sistemsko napako. Vprašanje je, če tisti, ki delavcem stvari predočajo, vedno ravnajo samoupravno. Vse prevečkrat namreč radi sežejo po argumentu, češ »potrdite nove cene, sicer ne bo plač«, pi i čemer pa razprave o pravih vzrokih običai-no sploh ni.	A. Z.FLEZNIK
Novo v Brežicah
:
vo
STOJI, STOJI TOVARNICA —1 dobovskent Trimu že šest let prodajajo staro proizvodno halo in še dan nimajo kupca. Njihov glas je zagotovi« pretih, zato ni segel dovolj daleč. IVI lavcem seveda ni vseeno, da prostorH še kar samevajo. Eden tistih, ki jim jej žal, da ni v njih kaj koristnega, je pred; dnevi javno omenil, da prodaja nt samo njihova stvar in da bi jim lahko, še kdo v občini priskočil na pomoč. I
KAM SE RAZBLINI TAKSA? -V občini seje veliko zbere in Turisti-j čna zveza jo porazdeli za različne naj mene. vendar so listi, kije največ »usj tvarijo«, prepričani, da sedanji ključ delitve ni najbolj primeren in spod-j buden. Premalo seje vrača nazaj. So namreč kraji, kjer ni nikoli nobene aks cije in nobene prireditve, s katero bi pritegnili turiste, drugod pa gostom zaradi pomanjkanja denarja ne nudijo nujno potrebnih sprehajališč, klopic za počitek in še česa.Larv prospektih1 sicer velikodušno ponujajo.
ČARATI PA RES NE ZNAJO -Zdaj ko v mestu prenavljajo stara' družbena stanovanja, bi jih za iste ljudi potrebovali precej več. Kar naenk-i rat en družinski član ne želi več stanovati skupaj z drugim, oni ne s podnajemnikom in tretji ne več s prijateljem. Ponujen prst je premalo, želja jo za celo roko, vendar stanovanjska skupnost takih možnosti nima. Samu Ribničani ji lahko priskočijo na pomoč, če le znajo dandanes še razmikati zidove.
H
li BR€Z*ŠK€_ ROR0DNI$NIC£^
Od 26. januarja do 2. februarja so v Brežiški porodnišnici rodile: Mihaela Dimc iz Sel — Tadeja, Štefica Bršec d Brdovečkega Križa — Saša, Jelka Tomše iz Čatež — Jureta, Fridl Ma-nuela iz Artič — Mitja,DurdaCindrif iz Male Gorice — Ivico, Martina Ha-binc iz Krškega — Michaela, Dragica Virtič iz Vrha — Adrijano, Marina Novoselič iz Samobora — Sandro. Marta Kozorog iz Boštanja — Damjana, Tatjana Tatalovič iz Krškega deklico, Božana Božič iz Leskovca —■ Ines, Mojca Planinc iz Brežine — Tadejo, Marjana Kolan iz Brežice — Jožeta—Valentina, Silvestra Boško-vič — Petra. Čestitamo!
Krške novice
Sevniški paberki
DIM VRH TRIGLAVA — Akcijo študentov medicinskih fakultet in še nekaterih »Dan brez cigarete« so 3Lj januarja v Krškem bolj malo upoštevali. Marsikje ljudje zanjo niso niti vedeli, drugi so jo prezrli kot pač še precej pomembnejše stvari. Tudi vrh Triglava, to je v sejni sobi zavarovalne skupnosti v mestu, se je na seji funkcionarjev Socialistične zveze in mladine Posavja na veliko kadilo na žalost nekadilske manjšine. Predsednik MS SZDL je sicer uvodoma opozoril na akcijo, hkrati pa dovolil kajenje. Eden važnih argumentov za kadilsko seanso je bil, češ saj smo dovolj stari ....
RAVNATELJI IN PAJČEVINA — »Ravnatelji imajo pajčevino v sojih pisarnah, ker morajo tekati okoli, da priskrbijo denar za ogrevanje, malice, namesto da bi bili dejansko pedagoški vodje; njihovi namestniki pa študirajo ob delu.« je malce pretirano povedal na letni seji občinskega sindikalnega sveta Krško član Jože Peterkoč. Vprašanje pa je, kaj bi bilo, če bi otroke zeblo in bi bili lačni ...
MOLČEČI ZBOR — Zbor združenega dela krške občinske skupščine je še zmeraj bolj »molčeči" zbor, sploh pa ni moč primerjati njegovega dela z zborom krajevnih skupnosti, kjer je podoba obratna. Vsaj s sklepčnostjo se mu navadno kljub popoldanskim sklicem le ni treba ubadati, kot je to pri številnih sisih-Ponavljanje nesklepčnih skupščin sisoV pa utegne odvrniti redoljubne delegate, da bi še prihajali na seje. Verjetno bi raje videli, če bi bile seji! podobne, kakršne so takrat, ko zaseda zbor združenega dela — čim krajše; kot da bi bil molk res zlato ...
KULTURNI TEDEN — V časi slovenskemu kulturnemu prazniku bo konec tedna vrsta prireditev. Kot por-: očarno drugje, bo jutri ob 18. uri v novi boštanjski šoli otvoritev razstave del rojaka Vladimirja Štovička, ki bo odprta tudi v nedeljo dopoldne ini popoldne. Ob 16.30 bo v avli sevniške osnovne Sile Sava Kladnika otvoritev razstave del Jožeta Svetine. V soboto j ob 18. uri sc bodo velikega pesnika, Franceta Prešerna .spomnili z recitalom »Brez upa zmage« člani Odra j mladih. V nedeljo ob 16. uri — tega ne bi smel zamuditi noben ljubitelj pesnil. — bodo med drugim Tone Kozlevčar. Rajko Koritnik. Žlata Ognjanovič in citraš Vital Ahačič peli slovenske narodne in borbene pesmi. Skratka, bogata kulturna žetev!
KARNEVAL BO — Pustni veseljaki že delajo. V ponedeljek so se zbrali 'f svoji bazi. gasilskem domu v Sevnici, že na drugem delovnem sestanku-Kako tudi ne, v izložbi samopostrežne trgovine, kjer so še do nadaljnjega na' prodaj tudi poceni kure (Pri Ccnku). že lep čas visi radeški plakat za pustno veseljačenje (!!) Konkurenca torej bo-; Dobrodošle so vse inovacije na temo »Kar ne velja«.
tura
n
bra-
anje
Tabora ne bo pobralo
Zborovodje v pismu kulturni skupnosti Slovenije izrazili zaskrbljenost, ker šentviškega tabora ni _____________vnesla	v svoj letošnji program _______________
'ŠENTVID PRI STIČNI — Za nastop na tradicionalnem pevskem taboru, ki bo junija v tem kraju, se je prijavilo okoli 250 ženskih, moških in mešanih zborov iz vse Slovenije in zamejstva. Tabor bo posvečen 40-letnici osvoboditve in evropskemu letu glasbe, pokroviteljstvo nad njim pa je prevzel predsednik zvezne konference SZDL dr. Marjan Rožič.
V soboto, 2. februarja, so v Šentvidu priredili seminar za zborovodje prijavljenih zborov. Udeležba je bila več kot zadovoljiva, saj se je na njem zbralo več kot 200 zborovodij. Obravnavali so program letošnjega tabora, na katerem bodo prvič izvedli tudi pesnitev Radovana Gobca »Od puntov do Tita«.
Predvsem pa so zborovodje, ki so zastopali 8.000 in še več pevcev, z udeležbo in dejavnostjo zanikali črnoglede napovedi nekaterih, da bo v letih suhih krav pobralo tudi organizacijsko tako trdno in vsebinsko tako pomembno gibanje, kot je ta tabor. Nasprotno, prav zdaj kaže ugotoviti in poudariti, da se je v šestnajstih letih taborska ideja potrdila, pa ne samo v pevskih vrstah, in da je postala pomembna sestavina fronte za napredek.
Spričo ttjga je toliko manj razumljivo ravnanje republiške kulturne skupnosti, da v osnutek svojega letošnjega programa ni vnesla ludi šentviškega tabora, kar naj bi seveda pomenilo, da ga tudi ne namerava financirati. To je še posebej zbodlo same zborovodje, ki si na sobotnem seminarju v Šentvidu niso mogli kaj, da ne bi javno izrazili svojega začudenja in zaskrbljenosti ob tem. Svoje nestrinjanje so opisali tudi v pismu vodstvu republiške kulturne skupnosti m končali z željo, da bi napako glede tabora čimprej popravili.
I. Z
Javna tribuna o kočevski noši
To bo osrednja manifestacija v počastitev kulturnega praznika v Kočevju
KOČEVJE — Tu bodo z več prireditvami počastili slovenski kulturni praznik. V Likovnem salonu bodo drevi ob 18. uri odprli slikarsko razstavo, na kateri bodo obiskovalci spoznali ustvarjalnost akademskega slikarja Jožeta Šubica, člana mariborskega društva likovnih umetnikov. Šubic sodi med predstavnike mladega slikarskega rodu, ki seje uveljavil na področju tako imenovanega postavantgardizma.
Osrednja prireditev bo jutri ob 18. želijo odkriti pristno kočevsko nošo,
uri v avli srednje šole tehniških usmeritev in družboslovja. To bo javna tribuna oziroma pogovor za okroglo mizo o kočevski narodni noši. Ni namreč znano, kakšna je prava slovenska narodna noša v tem kraju, potrebe po njej pa so čedalje večje. Folklorni plesalci so se do zdaj oblačili v gorenjsko nošo, ki pa prav gotovo ni najbolj primerna glede na tukajšnje posebnosti.
Ob tem povejmo, da že nekaj časa poteka raziskovalna akcija, s katero
KONCERT DOMAČIH PEVSKIH ZBOROV
DOLENJSKE. TOPLICE — Jutri ob 19. uri bodo v topliškem prosvetnem domu pripravili pevski koncert, na katerem bodo nastopili moški, ženski in mešani pevski zbor domačega kulturnega društva »Maks Henigman«. S prireditvijo bodo počastili slovenski kulturni praznik.
1 Težave se začno pri denarju
Črnomaljskima kulturni skupnosti in ZKO za uresničevanje načrtov primanjkuje _	denarja	—	Ni prostorov za razstave, premajhna knjižnica
ČRNOMELJ — Če govorimo o razmerah v črnomaljski kulturi, potem Jahko zagotovo rečemo, da niso rožnate. Resda je v zadnjih časih prišlo do aekaterih kvalitetnih premikov, vendar so še vedno v ospredju težave, začne P* se pri tistih Finančne narave: kar petino sredstev, ki jih občinska kulturna skupnost dobi s svobodno menjavo dela, bo letos namenjenih za odplače-vanje kreditov, s pomočjo katerih so adaptirali kulturne domove.
A sredstev za vzdrževanje teh a°mov ni, celo za ljubiteljsko de-
javnost, ki prav sedaj preživlja krizo. JJh vse bolj primanjkuje. Zato je težko oobiti pevovodje, režiserje, vodje olklornih skupin pa denar za gostovanja, literaturo, noše, glasbila ipd.
pokriva komaj najnujnejše izdatke, medlem ko kulturni skupnosti ne uspe, da bi se pri nekaterih nalogah, [d Jih ponavljajo že vrsto let, premaknila z mrtve točke.
9 vsej t>bčini ni prostora, kjer bi anko pripravili razstave in prireditve 2a manjše število obiskovalcev. Za Nadaljevanje preureditve cerkvice sv. V^uha, ki je namenjena za takšne prire-Q|tve, kulturna skupnost nima sred-tako kot tudi ne za sanacijo nekaterih objektov, ki imajo zgodo-V|nsko vrednost in so spomeniško Zaščiteni. Iz istega razloga se mora ulturna skupnost odreči tudi marsikateremu programu Belokranjskega mttteja. Zavoda za varstvo naravne in ultume dediščine in Zgodovinskega ,Va- Ker ni denarja, se še niso odl-i®1'1 za sofinanciranje kvalitetnejših ilmov, ki so slabše obiskani, tako da vedno prevladujejo manj kvalitetni, a olje obiskani filmi. Ob tem se zastaja tudi vprašanje filmske vzgoje. 2 asti mladih obiskovalcev kina.
V matični knjižnici se vsako leto poučuje število knjig in obiskovalcev. 2ato so prostori že zdavnaj premajhni, ujižnica je bolj podobrfti arhivu kot dhurni ustanovi, kar je še bolj očitno ° kulturnih prireditvah, predstavi-ah knjig, urah pravljic, ki jih prirejajo v knjižnici.
JUTRI OSREDNJA KULTURNA PRIREDITEV
n ^NOMELJ — Osrednja sloves-^ s*,°b slovenskem kulturnem prazni-feh V irnomaljski občini jutri, 8. fl,urUx’ia, °b 19. uri v Kulturnem doga1! V, °mlju. EvgenCestnik iz Dra-Usa bo predstavil svoje pesmi. ‘ v=sler Mihelčič pa zbirko skladb ^e|a krajina — skladbe za harmoni-*• V drugem delu proslave bodo ri|Sl°P‘l' Sonja Hočevar, Rajko Ko-V l *'aclko Korošec in Boris Kralj. -. viru Glasbene mladine bo na ji(ealer'h šolah v občini jutri prire-pj, v “Zvoki in gibi«, na drugih igrica kot° aver’ na nekaterih šolah Pa K*1*' V	krajevnih	središčih
p °do v počastitev kulturnega ‘2mka pripravili proslave.
večer kulture v
KRŠKEM
KRško-
Če je za revijo obkolpskih pevskih zborov v Gribljah moč trditi, da seje uveljavila in utrdila, pa jurjevanje kot največja množična kulturna manifestacija izvirne folklore postaja za obiskovalce vse manj zanimivo. Kot je na nedavni skupni seji zborov občins-
ke skupščine in skupščine kulturne skupnosti dejal tajnik kulturne skupnosti Ivan Žunič, upada tudi originalnost jurjevanja, ki postaja vse bolj veselica in vse manj kulturna prireditev, zato za letos pripravljajo poživitev, kajti le tako bodo lahko privabili več turistov. Ne nazadnje pa bi se morala kulturna društva nasploh bolj povezovati s turističnimi organizacijami, saj je to sodelovanje sedaj bolj naključno kot načrtno.
M.BEZEK
LlTERARlNI VEČER V HOTELU — Metliški hotel je zadnja leta pogosto prizorišče kulturnih prireditev. Zadnja, literarni večer ob izidu antologije »Pesmi dolenjske dežele«, je bila posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
Večer poezije v hotelu
Antologijo »Pesmi dolenjske dežele« predstavili tudi v Metliki — šest pesnikov samo bralo svoje pesmi, druge so predstavili recitatorji
19
V petek, 8. februarja ob uri, bo Literarni klub Bena Zupa-I iz Krškega pripravil v Deškem kulturnem domu Edvarda ^ardelja v Krškem program »0,"Vr-a«. S tem bodo počastili slovenski u|turni praznik ih 20-letnTco Vai-asorjeve knjižnice. Ob tej priložnosti °do odprli tudi razstavo del likovnih Pedagogov krške občine. Odprta bo do 8- marca.
METLIKA — Večer minulega petka je bil v tukajšnjem hotelu Bela krajina spet »rezerviran« za goste, ki so hkrati obiskovalci metliških kulturnih prireditev. Tokrat so bili to ljubitelji poezije, povabljeni, da sledijo predstavitvi antologije »Pesmi dolenjske dežele« in branju oziroma recitiranju pesmi iz nje.
Literarni večer je začel Andrej Bartelj, ki je v uvodni besedi povedal nekaj misli o Prešernu in slovenskem kulturnem prazniku, te povezal s pomenom antologije in razmišljanje o njej končal s citatom daljšega zapisa o »Pesmih dolenjske dežele« ki ga je v celovškem Našem tedniku priobčil Pavle Zidar. Ta znani slovenski pisatelj in pesnik je med drugim zapisal, daje antologija »reprezentativna knjiga, ki bi jo moral imeti vsak Dolenjec kjerkoli na svetu, da bi mu vsaj malo posvetila domovina v samoto, da ne rečem seveda vsak Slovenec in vsaka knjižnica doma in po svetu«.
Na prireditvi, ki je tekla ob spremljavi zvokov kitare in flavte z izvajalcem Tonetom Črnugijem in Ano Pezdirec, so najprej prebrali vsak po dve svoji pesmi nekateri še živeči avtorji, katerih dela je urednik Janez Menart uvrstil v antologijo, in sicer: Severin Šali, Jože Dular, Evgen Cestnik, Marjanca Kočevar, Milan Markelj in Ivan Zoran. V nadaljevanju je bil večer v celoti posvečen belokranjskim pesnikom in tistim, katerih pesmi so povezane z Belo krajino. Iz ust reci-tatork Maje VVeiss, Vesne Dupor in Violete Ncnadič, ki sta se jim pridružila še Andrej Bartelj in Toni Gašperič, so obiskovalci slišali pesmi Lojzeta
Krakarja. Otona Berkopca. Engelber-ta Gangla, Otona Župančiča pa Antona Medveda, Franceta Kosmača, Edvarda Kocbeka in drugih pesnikov.
Na koncu je treba zapisati, da je ta spontani recital v nekaj več kot eni uri postregel z zanimivo liriko, da je nakazal tudi slogovne in druge posebnosti pesniške govorice posameznih avtorjev raznih generacij, skratka ponudil »požirek« tistega, kar prinaša sama knjiga. Dodajmo še, da sta večer pripravila izdajatelj in založnik »Pesmi dolenjske dežele Dolenjski list in Srednja šola tekstilne usmeritve v Metliki.
J. J.
MALA PLASTIKA V PETKOVI GALERIJI
RIBNICA — V počastitev kulturnega praznika so v torek v Petkovi galeriji v ribniškem gradu odprli razstavo male plastike, del. ki so nastala na kiparskih simpozijih »Terra« v Ki-kindi v letih 1982 — 1984. S tovrstnimi stvaritvami se predstavlja enaindvajset kiparjev iz domovine in tujine. To so: Peruško Bogdanič. Nandor Glid, Nikola Jankovi. Miroslava Kojič, Aneta Svetieva Anastasova, Nikola Vukosavljevič, Dragica Čadež, Ljubomir Denkovič, Tomislav Gijevski. Dora Kovačevič. Slobodan Kojič, Mi-lun Vidic, Alcksandar Zarin, John Beemsterboer, Tomislav Kauzlarič. Nadežda Kojadinovič Sonemans, Vladimir Komad, Miodrag Popovič, Branko Ružič, Mojca Smerdu in Me-lank Šandor. Dela bodo na ogled do 24. februarja.
njen izvor in vse, kar je v zvezi s tem. Pobudo zanjo so poleg kulturne skupnosti in ZKO dali folkloristi in tisti občani, ki jim gre za obuditev in nadaljevanje neke tradicije. Kulturna skupnost je zatem prosila za pomoč fakulteto za tekstilno tehnologijo v
V Krki začenja slikar J. Ciuha
Otvoritev razstave Ciu-hovih akvarelov bo jutri — Letos še osem razstav
NOVO MESTO — V avli upravne stavbe Krke v Ločni bodo jutri ob 13. uri odprli razstavo akvarelov akademskega slikarja Jožeta Ciuhe iz Ljubljane. V kulturnem programu bo nastopila Asja Valčič, študentka glasbene akademije v Zagrebu.
Galerijski svet Krkinega kultur-no-umetniškega društva načrtuje za letos šc osem razstav. Na prvi naslednji, ki jo bodo odprli 5. marca, se bo z izdelki uporabne keramike predstavila oblikovalka Irena Blaznik iz Trebnjega. Na otvoritvi bodo nastopili učenci Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta.
Zatem si bodo obiskovalci lahko ogledali: razstavo grafik, ki jo bo posredovala Moderna galerija v Ljubljani, dela akademskega slikarja Slavka Koresa iz Maribora, pastele s pokrajinskimi motivi in kmečkimi poslopji Ernesta Kr-naiča — Enčija iz Ljubljane ter olja Janeza Černača.
V počastitev 40-letnice osvoboditve bodo bržčas razstavili slikarski cikel Borisa Kobeta »Po poteh Gubčeve brigade«.
V sodelovanju z Dolenjskim muzejem želijo pripraviti ali etnološko ali arheološko razstavo, seveda z izborom eksponatov, vezanih na Dolenjsko. Sodelovanje z Galerijo samorastnikov v Trebnjem pa bo v Krkinem razstavišču rodilo razstavo male plastike naivcev.
Oktobra bo še zadnja od načrtovanih razstav, na njej pa bodo na ogled stvaritve udeležencev letošnje, 8. slikarske kolonije Krke.
Fantje pod lipo
Pevski zbor nadaljuje star ljudski običaj
KOČEVJE — Nekdaj so peli fantje na vasi, običajno pod lipo. Ta običaj skuša obifoviti moški pevski zbor »Svoboda« Kočevje. Lani za Prešernov dan so prvič peli po vaseh in v mestu, letos pa bodo s takim prepevanjem nadaljevali.
Urnik nastopanja je tak: danes ob
18. uri bodo peli pred Likovnim salonom v Kočevju; ob 18,45 v Šalki vasi pred gasilskim domom, ob 19.30 na križišču v Željnah in ob 20,15 v Stari cerkvi pod vaško lipo.
Jutri, 8. februarja, bodo ob 18.uri prepevali pod vaško lipo v Livoldu, ob
19. uri pri kapelici (kjer je bila včasih vaška lipa) v Črnem potoku in ob 20. uri pod lipo v Mozlju.
IRENA GORNIK
Ljubljani. Ta se je obrnila na znano etnologijo dr. Marijo Makarovič, kije raziskovalno nalogo o kočevski noši zaupala študentki Barbari Peterci. Slednja se je dela lotila temeljito, saj je šlo tudi za njeno diplomsko nalogo. Med drugim je pripravila predlog o tem, kakšna naj bi bila ta noša v prihodnje. Velja omeniti, daje Peterceva upoštevala vse elemente, značilne v preteklosti (blago, kroj. barve itd.).
Na javni tribuni, ki seje bosta seveda udeležili tudi dr. Marija Makarovič in Barbara Peterca, bodo imeli obiskovalci možnost povedati svoje mnenje in spraševati. Na ogled bo tudi mode! kočevske noše, ki jo je na podlagi lastnih raziskav izdelala Peterceva, zato pričakujejo še živahnejšo razpravo. _______________________VILKO ILC
ZLATKO ŠUGMAN V ČRNOMLJU
V sredo, 30. januarja, je v kulturnem domu v Črnomlju nastopil Zlatko Šugman z monodramo »Frak-Ijeva vrnitev«. Gledalce, med katerimi je bilo največ osnovnošolcev, je zabaval in jih spravljal v smeh eno uro. Želimo, da bi si lahko v našem kraju ogledali še veliko dobrih predstav.
IRENA SPRE1ZER
Zdraviliški dom — likovno žarišče
V Dolenjskih Toplicah letos tudi ekstempore
DOLENJSKE IN ŠMARJEŠKE TOPLICE — Razstave v Krkinih zdraviliških domovih niso novost, kar velja še posebej za Dolenjske Toplice, kjer za to dejavnost skrbi organizator kulturnega življenja Leon Šuštaršič. Zdraviliški dom v Šmarjeških Toplicah pa bo likovno zaživel šele potem, ko bodo prostor za razstavišče ustrezno opremili. Razstave bo pripravljala Vanja Munih v sodelovanju z galerijskim svetom KUD Krka. Katere se bodo zvrstile letos, še niso določili.
Medtem pa je razstavni program v Dolenjskih Toplicah že začel teči. Prvi letošnji razstavljalec v »viteški dvorani« zdraviliškega doma je slikar Janko Orač vj. Novega mesta. Za to razstavo si bodo obiskovalci lahko ogledali izbor del akademskega slikarja Vladi-mira Lamuta.
Na ogled zdraviliškim gostom in drugim obiskovalcem bodo še: oljne slike Veronike Rakuš, cikel oljnih slik »Po partizanskih poteh« prof. Cegnarja, dela akademskih slikarjev Jožeta Cente in Jožeta Kumra pa seveda stvaritve akademskega slikarja Viktorja Povšeta. topliškega rojaka, ki je udomljen v Celju.
Likovno razstavno dejavnost bo popestril slikarski ekstempore, ki ga bodo letos prvič izvedli v Dolenjskih Toplicah. Kajpak bodo dela, nastala na tej manifestaciji, javno na ogled.
Zdravilišče pa želi gostom širše predstaviti tudi zgodovino Dolenjskih Toplic. V sodelovanju z Dolenjskim muzejem bi to storili z razstavo dokumentarnega gradiva. Otvoritev razstave bodo obogatili s predstavitvijo knjige »Dnevnik Slavke Kersnikove«, če bo v tistem času že izšla.
MITING ZA PRAZNIK
DOLENJSKE TOPLICE — Danes ob 17.30 bodo učenci topliške osnovne šole v zdraviliškem domu nastopili s partizanskim mitingom, ki so ga pripravili v počastitev 40-lctnice osvoboditve. Zatem bo v domu pel mešani pevski zbor Krke pod vodstvom Mira Kokola. Program, posvečen kulturnemu prazniku, bosta povezovala Staša Vovk in Silvo Polak.
Z odličjem poplačan trud
Letos najvišje priznanje ZKO Slovenije tudi B. Brezovarju in V. Videčniku
TREBNJE — Na republiški ZKO so že izbrali najzaslužnejše ljubiteljske kulturne delavce, ki jim bodo letos podelili odličja Svobode. Med dobitniki sta tudi dva iz rebanjske občine: Bojan Brezovar iz Šentruperta in Vilko Videčnik iz Mokronoga.
Trcbanjcem kot predlagateljem ni bilo težko napisati utemeljitve za podelitev najvišjega priznanja ZKO Slovenije omenjenima, saj sta oba s svojim neutrudnim dolgoletnim delovanjem pustila globoke trajne sledi na področju ljubiteljske kulture v trebanjski občini. Odličje Svobode bosta na aprilski seji republiške konference ZKO prejel? kot upokojena ravnatelja.
Z imerfbm Bojana Brezovarja je povezan Muzej kmečkega orodja na Veseli gori, ki že deset let privablja številne obiskovalce od blizu in daleč. Brezovar pa ni samo eden glavnih ustanoviteljev te edinstvene etnološke zbirke na Slovenskem, ampak je večino eksponatov tudi sam zbral. Z zbiranjem, za kar je pridobil tudi mladino, še nadaljuje. Kot učitelj, ki se je ves čas zavedal tudi nalog na področju kulturno-prosvetnega dela, je ustanavljal pevske zbore, gledališke in druge skupine in sploh deloval kot organizator kulturnega življenja na podeželju. V skupščini trebanjske kulturne skupnosti vodi enega od zborov, pri čemer so mu v veliko pomoč prav lastne izkušnje.
Podobno pot je kot učitelj hodil tudi Vilko Videčnik, o katerem gre še danes glas, da je mokronoško osnovno šolo spremenil v pomembno kulturno žarišče. Bil je igralec in režiser, najraje pa se je družil s pevci. V Trebnjem je ustanovil dekliški zbor, v Mokronogu pa moški pevski zbor. ki ga še zdaj vodi. S svojim ugledom in prepričljivo besedo je dosegel, da so v trebanjski občini ustanovili več kulturnih društev, ki še zdaj delujejo. Opravljal je nekatere najvišje dolžnosti v nekdanjem novomeškem okraju. Med drugim je bil predsednik okrajnega sveta Svobod. Dalj časa je vodil tudi občinski svet ZKPO v Trebnjem.
I. Z.
KULTURNI DAN V ŠMARJETI
ŠMARJETA — V soboto, 9. februarja, bo na tukajšnji osnovni šoli prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki jo pripravljajo člani šmarješke mladinske organizacije. Mladinci so pripravili recital priložnostnih pesmi, nastopil pa bo tudi mešani pevski zbor mirenske Svobode pod vodstvom Staneta Pečka.
Vsakega nekaj in za vsakogar
v Novem mestu sicer brez kulturnega maratona, a kljub temuveč zanimivih prireditev za kulturni praznik — Tudi o varstvu okolja
NOVO MESTO— Prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika potekajo v Domu kulture. Študijski knjižnici Mirana Jarca in Dolenjskem muzeju oziroma Dolenjski galeriji. Nekaj jih je že za nami, med drugim tudi osrednja — sinočnji koncert violinista Tomaža Lorenza in pianistke Alenke Šček s slavnostnim govornikom Jožetom Ostermanom, predsednikom ZKO Slovenije.
Spored v Domu Kulture se je začel v ponedeljek, 4. februarja. s predavanjem varaždinskega profesorja Tomislava Jagačiča o kanjonu Tare. Na njegovo predavanje z naslovom »V naravo z razumom« je navezal svoje razmi-. šljanje o temi »Koliko varujemo naravo v novomeški občini« mag. Marjan Ravbar z Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine v Novem mestu. Od 11. do 17. februarja bo v Domu kulture potekal teden slovenskega filma, 18. in 19. februarja pa bo v njem gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z Jesihovo »Pravopisno komisijo«.
Ljubitelji slovenske poezije bodo lahko podrobneje spoznali ustvarjalnost pesnika Toneta Pavčka, dolenjskega rojaka, Prešernovega nagrajenca za leto 1984. Srečanje s Pavčkom pripravlja študijska knjižnica Mirana Jarca za četrtek, 14. februarja, ob 18. uri v svoji veliki čitalnici. V spodnjih prostorih bo odprta razstava Pavčkovih knjižnih del, njegovih objav in prevodov.
V Dolenjski galeriji bodo do 13. februarja na ogled skice in risbe iz zapuščine Vladimira Lamuta, ki so nastale v letih umetnikove internacije in v času povojne obnove. Od 15. februarja do 6. marca bo v galeriji razstava lesenih plastik Ivana Napotnika. Na otvoritveni slovesnosti 15. februarja bodo nastopili člani novomeškega literarnega kluba.
V mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja je od 5. februarja do 5. marca na ogled razstava 0 strokovni obdelavi gradiva v muzeju.
Prireditve ob kulturnem prazniku potekajo tudi na šolah, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih v novomeški občini.
■jhgSJFNRS
pisma. in
odmevi
TELEFON NA VIDIKU
Krajani krajevnih skupnosti Šmihel in Regerča vas so po dolgotrajnem čakanju na telefon končno le prišli do bolj otipljivih rezultatov: konec tedna bodo lahko vsi, ki se v teh primestnih krajevnih skupnostih zanimajo za napeljavo telefona v svoje stanovanje, podpisali pogodbo. S tem se bodo obvezali, da bodo za telefon po obrokih plačali približno 70 tisoč dinarjev in prispevali 50 ur lastnega dela pri delih za napeljavo. Za vse, ki so bili predhodno inventirani ali pa bi hoteli še naknadno pristopiti, je številk dovolj, pripravljalni odbor pa opozarja, da naknadne priključitve na tem območju ne bodo več možne, zato naj dvomljivci nikar preveč ne odlašajo in omahujejo. Po predvidevanjih naj bi telefoni krajanom zazvonili v letu 1986. L
J. T.
CE »CRKNE« TEHNIKA
SEVNICA — Ni se še vse poleglo zaradi graje scvniškc izpostave Ljubljanske banke na novoletnem srečanju z zdomci, že je bila la banka minuli teden predmet nove graje na ljubljanskem valu 202 v oddaji -Kjepa vas čevelj žuli«. Študentka se je namreč pritožila, da prav na tej banki ne more redno dvigovati štipendije, radijski novinar pa je kar po telefonu poklical scv-niškega šefa banke. Razčistilo seje. da je kriv računalniški termina! oziroma uslužbenka, ki bojda ne zna delali z njim. O zadevi smo se pozanimali pri strokovni službi skupnosti za zaposlovanje. ki je doslej vedno v zadovoljstvo vseh posavskih štipendistov nakazovala štipendije. Povedali so. da takih težav ni v Brežicah in Krškem. Skupnost za zaposlovanje bankam namreč pošilja tudi sezname štipendistov in nakazil. Ce torej »crkne« tehnika, je treba samo pogledati seznam in težave ni.
Kolesje
strupenih
jezikov
Kdo bo na vrsti?
Kočevske zdrahe so spet vzplamtele. Tokrat so imele v zobeh Opremo. Pravzaprav za Kočevje nič nenavadnega. Kroženje govoric postaja v Kočevju vedno bolj stalna in običajna oblika medsebojnega komuniciranja. Govoricam marsikdo rad prisluhne, saj so skoraj vedno dovolj senzacionalne, interpretirane pa običajno tako. da dajejo vtis resničnosti. Sveža novica, zašepetana neposredno v uho. se zdi poslušalcu tako imenitna in dobrohotna. da se običajno pozabi vprašati, koliko respice bi utegnilo biti v njej.
Morda bo kdo dejal, da vsa zadeva ni vredna pozornosti, da je to le delo primitivnežev in brezdelnežev. Ne. tovariši, tovrstna dejavnost postaja dejavnost nas vseh, in to zelo, uspešna: osramočeni se ne upajo pokazati v javnosti, prizadeti zajadrajo v malodušje, občutljivejši se preseljujejo v druge kraje.... Zaradi tega pa trpi delo. slabšajo se medsebojni odnosi, zaupanje, bledita volja in morala, usiha tovarištvo. Škoda, ki izvira iz te dejavnosti, je formalno nepomembna in le redkokdaj dokazljiva, dejansko pa je ogromna.
Za zdrahe ni potrebno, da si pri-mitivnež. lahko si tudi intelektualec. Dovolj je. da ne ljubiš svojega dela. da si premalo dejaven, škodoželjen, ljubosumen.... Pri vsem tem pa moraš biti vsaj malo naiven in zloben. Število lakih pa v Kočevju ni majhno.
Če bi klevete pobirale le negativne elemente, bi bil njihov način oziroma obstoj nedvomno upravičen. Ker pa goltajo tudi pridne in poštene občane, so naše prikrito zlo. Tokrat so si v Opremi sicer polomile zobe. toda njihov obstoj s tem ni niti malo ogrožen. Zavedam se. da nisem odkril Amerike in da bo šla karavana zdraharjev nemoteno naprej. Morda ni vsa krivda pri posameznikih — pridobitniška naravnanost in civilizacija puščata v nas močne sledove.
IVE STANIČ
Jezik ni ovira za prave ljudi
Členu 212 ustave SR Slovenije pač ni mogoče reči »posebnost posameznih republik« — Za poslovanje v slovenščini je potrebno komaj 10 besed —
NOVO MESTO — V Dolenjskem listu sem 24. januarja v novomeški kroniki zapisal, »daje v kiosku Dela pri pošti že dlje časa v službi gospodična, ki za razliko od svojih kolegic posluje s kupci izključno v srbohrvaščini. Ko je bila pred dnevi vljudno opozorjena, da bi bil že čas za prve poskuse v tukajšnjem uradnem jeziku, je zviška odgovorila: ,Meni to nije potrebno!'« Novičko sem končal s pripombo, da morda tudi nam ne.	v
Po obelodanitvi zgoraj navedenega dejstva seje oglasil Miro Rajlič iz Straže. V pisanju »Jezik ni ovira za prave ljudi«, ki ga je DL objavil 31. januarja, mi Rajlič očita provokacijo, obarvano z nacionalizmom, potem pa se postavi v bran tovarišici iz kioska, češ da je najmanj kriva, ker jo je mati naučila svojega jezika, daje v Sloveniji šele 9 mesecev, da so jo v šoli učili, da jc uradni jezik v SFRJ srbohrvaščina in da ji niso povedali za posebnosti posameznih republik. Skratka: Rajlič meni, da sem si prodajalko privoščil brezobzirno in s stališča nacionalizma, ona pa je verjela v propagando, da jezik ni ovira za komuniciranje med pravimi ljudmi. Ob tem se pisec spomni, oziroma preskoči na uboge zamejce, ki jih na vsakem koraku srečujejo podobna opozorila. Rajliču se zdi škoda,. da nisem 8. maja 1945 počakal Črnogorske sedme mladinske brigade in jo tudi opozoril na poskuse, kijih predlagam tovarišici. Na koncu Rajlič pribija, da podpira vsak humani boj, vendar ne na račun drugega naroda ali nemočne ženske.
Miru Rajliču bi rad povedal, da je »posebnost posameznih republik«, s katero tovarišice iz kioska po njegovem niso seznanili, nič več in nič manj kot drugi odstavek 212. člena ustave SR Slovenije, ki določa, da »vsi državni organi ter drugi organi, samoupravne organizacije, skupnosti in posamezniki, ki opravljajo družbeno službo na območju Socialistične repu-
Pisati da, a skrajno odgovorno
Ob zapisih o umoru V Gracarjevem turnu v sredstvih javnega obveščanja
Pozornost o umoru v Gracarjevem turnu je imela v tisku zelo velike razsežnosti. O tem primeru so izhajala nadaljevanja pa tudi večje reportaže. Ker je imel tak pristop pri obveščanju javnosti tudi negativne učinke, je bil na Medobčinskem svetu SZDL za Dolenjsko sklican posvet predstavnikov pravosodnih organov, organov pregona in Dolenjskega lista.
Med drugim je bilo ugotovljeno, da so sredstva javnega obveščanja. Delo, 7 dni. Nedeljski dnevnik in Dolenjski list, dala preveliko težo pisanju o umoru v Gracarjevem turnu. Prispevki, ki so bili objavljeni v zvezi s tem, niso samo informirali delovnih ljudi o dogodku, pač pa so tudi burili duhove in domišljijo ter s tem tudi motili normalno delo organov pregona pri zbi-
ranju dokazov. To pisanje je že imelo znake senzacionalizma.
yioga tiska pri preprečevanju in zatiranju negativnih družbenih pojavov prihaja do izraza preko njihovega tre-tiranja tega pojava in zbujanja drugih družbenih sil za preprečevanje takšnih pojavov.
Zelo občutljivo je vprašanje, o čem, kako in kdaj obveščati javnost. Neredko se pisanje o kaznivem dejanju in stdrilcu spremeni v napad na svobodo in dostojanstvo osebnosti. Javno objavljanje ima lahko težje posledice za storilca kaznivega dejanja od same obsodbe in lahko deluje nasprotno od kazenskega postopka, od družbenega prizadevanja za resocializacijo delinkventa. Nedvomno je res, da obveščanje o mnogih nepomembnih primerih, pa še z navedbo imen in
Birokrati gluhi za pobude
Vprašanja ob onesnaževanju okolja
Ta čas prinaša sobotna priloga Ljubljanskega dnevnika polemiko izpod peresa dr. Dimitrija Rupla »Kaj pravi glasilo Z.K Komunist?«
Kritik upravičeno ugotavlja, da to glasilo, ki sicer vsak konec tedna prihaja na naslov slehernega člana ZK. prebere žal le malo članov. Pred leti sem sam videl kupe starega časopisnega papirja v krški Tovarni papirja in celuloze. Kupi Komunista so bili tako zgledno urejeni, kot bi tja prispeli naravnost iž ekspedita.
Vendar v tem listu niso samo slabi članki. V števili z dne 25. januarja najdemo v rubriki Pogledi in mnenja dober prispevek z naslovom »Kdo samoupravlja s prostorom?« Avtor izhaja iz Kardeljevih razlag o temeljnih pravicah občanov kot samoupravnih subjektov načrtovanja. Naš izvirni marksistični mislec je namreč določal strogo ločnico med tako imenovanimi primarnimi in sekundarnimi nosilci načrtovanja. Mars je že v prejšnjem stolet ju poudarjal, da je »treba zemljo gospodarno izkoriščali in jo izboljšano pustiti potomstvu", kar pa pri nas žal ne more odvrniti dobičkarsko razpoloženih investitorjev, ki izkoriščajo družbene potrebe in
socialne zahteve kot plašč za zadovoljevanje nenasilnih produkcijsko-! elinoloških apetitov in želje po prilaščanju rente iz prisvojenega splošnega družbenega prostora.
Tako Komunist. Kogar zanima, bo lahko tam prebrat še marsikaj grenkega o tem. zakaj se tako čudno obravnavajo »prostorske konsekvence«. To. da pri velikih posegih v prostor, niso vprašali za mnenje občanov, je znano, meti grešniki pa je navedena tudi krška nuklearna elektrarna. »
Vendar tudi za naprej ne kaže dosti bolje. Podpisani že nekaj let na zborih občanov in sestankih SZDL vztrajam, da bi prostorske karte in predloge za različne posege i* prostor (gradnja verige savskih elektrarn) razgrnili pred občani, vendar odgovorni ničesar ne ukrenejo. Nazadnje lega vprašanja niso vnesli niti r zapisnik
Sprašujem se. kakšne so potem možnosti političnega delovanja r bazi? Če komu od birokratov še vedno ni jasno, kako je z družbenimi interesi, naj le seže po Komunistu, če je že prespal Kardeljevo rdečo knjigo.
ALI RED ŽELEZNIK Bošlanj
drugih osebnih podatkov, predstavlja neodpustljiv napad na zasebno življenje in ima lahko številne posledice za družinsko življenje, družbeni ugled in pravice občana. Vsako publiciranje pred sodno obravnavo, razen suhe registracije dogodka, ko je to v interesu javnosti, je lahko zelo občutljivo za pravice občanov. Lahko je ogroženo ustavno načelo prcsumpcije nedolžnosti, kajti dokler ni o krivdi odločeno s pravnomočno sodbo, velja obdolženec za nedolžnega, zato pa je naj-objektivnejše informiranje iz sodne dvorane^
V preteklih letih je bilo že nekaj primerov, ko je Dolenjski list na široko pisal o dogodku v fazi preiskave. Pozneje, ko je preiskava dala druge rezultate, se že prej napisanega ni dalo več popraviti. Da bi v bodoče preprečili take napake, so bili na omenjenem posvetu sprejeti tudi nekateri dogovori za objavljanje v podobnih primerih.
Med drugim je bilo sklenjeno, da bo več živega stika med novinarji in organi, ki vodijo preiskavo, več bo poročanja iz sodnih dvoran in manj zbiranja informacij v predhodnih fazah postopka.
Magister Janez Kramarič, vodja enote Temeljnega sodišča v Novem mestu, strokovnjak za kazensko pravo, je med drugim ugotovil:
»Procesni zakonski predpisi vsebujejo pravila, ki se nanašajo na varovanje tistih informacij, kijih procesni predpisi imenujejo .obvestila občanov'; te zbirajo delavci organov za notranje zadeve v okviru zakonskih pooblastil. Take izjave, ki imajo lahko določen pomen za poznejši postopek, pa so dostopne le organom kazenskega pregona v fazi pred glavno obravnavo in obrambi ter nikomur drugemu. Vse to morda ni bilo znano novinarjem, ki so se tako razpisali o omenjenem primeru. Velja pa za uredništvo, da morajo spoštovati z zakonom zavarovane skrivnosti, pa če se s tem strinjajo ali ne.«
Samo če se bo tisk ravnal po vsem navedenem, bo lahko izpolnil svojo pomembno vlogo v preprečevanju kriminalitete in negativ nih pojavov v naši družbi ter krepitvi socialistične morale in spoštovanju zakonitosti. To pa je vsekakor velika in odgovorna vloga sredstev javnega obveščanja in novinarjev.
MIRKO JELENIČ
blike Slovenije, poslujejo v slovenskem jeziku.a Poleg tega ni res, da tovarišica iz kioska s tem ni bila seznanjena; v tozdu Prodaja ČGP Delo namreč trdijo, daje bila več kot enkrat opozorjena na obveznost poslovanja v slovenskem jeziku.
Strinjam se z Rajličem, da je prodajalka najmanj kriva, ker jo je mati naučila svojega jezika (prepričan sem, da je tako tudi
• V vašem listu ste dne 31. januarja objavili članek »Jezik ni ovira za prave ljudi«. Po piscu tega članka je v SFRJ uradni jezik srbohrvaški. O tem, pravi, da se učijo v šoli. Ni mi znano, če stres v katerih krajih ali šolah učijo, da je srbohrvaščina v SFRJ uradni jezik. Po mnenju pisca tega članka bi morali verjetno tudi vsi organi vSFRJ uporabljam uradni jezik. V SR Sloveniji pa vsi organi in ustanove uporabljajo slovenščino kot uradni jezik. Imamo osebne izkaznice, potne liste in vse ostale listine, pisane v slovenskem jeziku-. Na našem denarju pa so napisi v ■vseh jezikih jugoslovanskih narodov. Leta 1941 so Nemci na svojem okupiranem območju slovenščino ukinili in uvedli kot uradni jezik samo nemščino. Po izgonu okupatorja pa je bil izgnan tudi njihov uradni jezik in uporabljamo z vso pravico slovenščino, katero so nas naučili naše matere in očetje.
Vsi borci v SFRJ so se borili za svobodo in enakopravnost svojega naroda in vseh narodov SFRJ, ne glede na to. v katerem kraju in za kateri narod. Moti me, daje pisec na članek od 24. jan. odgovoril, daje to provokacija, obarvana z nacionalizmom, in daje v SFRJ uradni jezik srbohrvaščina.
LEOPOLD MARINČEK Semič l/a
edino prav), ne morem pa mimo navedbe, da sojo v šoli učili, daje uradni jezik v SFRJ srbohrvaščina. Uradni jezik v Jugoslaviji namreč ni srbohrvaščina, saj 246. člen ustave SFRJ določa, »da so jeziki narodov in narodnosti in njihove pisave na območju Jugoslavije enakopravni, v uradni rabi so jeziki narodov, jeziki narodnosti pa v skladu s to ustavo in zveznim zakonom«. Naj mimogrede opozorim, da se jeziki narodov Jugoslavije enakopravno uporabljajo celo pri sestavljanju mednarodnih pogodb. Edina izjema, pri kateri bi lahko govorili o srbohrvaščini oziroma hrvatsko-srbskem jeziku kot uradnem jeziku, je JLA. Drugi odstavek 243. člena ustave SFRJ namreč pravi, »da se pri poveljevanju in vojaškem pouku v JLA v skladu z zveznim zakonom lahko uporablja eden od jezikov narodov Jugoslavije«, sicer pa je tudi v JLA zagotovljena enakopravnost jezikov jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Najbrž ne morem biti nacionalist, če sem opozoril, da nekdo vztrajno in kljub dobronamernim pripombam in napotkom (izjava vodstva podružnice tozda Proda-
ja ČGP Delo) k rši pomemben člen slovenske ustave. Pa pustimo ustave. Sprašujem se, kdo bi bil nacionalist v popolnoma teoretičnem primeru, ko bi v kiosku sredi Zagreba, Beograda, Sarajeva ali Titograda nekdo prodajal časnike v slovenskem, makedonskem albanskem ali madžarskem jeziku. Tovariš Rajlič, koga bi obtožili nacionalističnih provokacij? Prodajalca ali kupce? Ste že kdaj pomislili, kako daleč lahko seže oholost, vase zagledanost in nevljudnost posameznih predstavnikov tako imenovanih večinskih narodov?
Poglejmo namreč, katere slovenske besede potrebuje pri svojem delu prodajalka časopisov. V oklepaju bom zapisal ustrezen srbohrvaški oziroma hrvaško-srbski izraz. Za delo popolnoma zadostujejo: dober dan ali zdravo (dobar dan, zdravo), želite, prosim? (želite, molim?), izvolite (izvolite), oprostite, nimamo (izvi-nite, nemarno), hvala, na svidenje (hvala, do vidjenja). To je vse, z imeni časnikov namreč ni večjih težav, saj so večinoma v srbohrvaščini. Prodajalka v kiosku Dela pri novomeški pošti teh nekaj besedic po devetih mesecih službe noče ali pa ne zna uporabljati.
Pa bodimo po slovensko strpni in postavimo domnevo, da se omenjena prodajalka iz takšnih ali drugačnih razlogov ni mogla naučiti desetih slovenskih besed. Toda kaj je, (nemočna ženska), hotela in želela povedati s stavkom: To (slovenščina, op. pisca) meni nije potrebno!«? Ali namesto tc nadute trditve ne bi bolje zvenelo pojasnilo, da se še uči ali kaj podobnega? In ko potem jaz zapišem, da takšno poslovanje in prodajanje morda tudi nam (prebivalcem SR Slovenije) ni potrebno, me Miro Rajlič obtoži provokacije, obarvane z nacionalizmom. Opombe o prihodu Črnogorske sedme mladinske brigade v Novo mesto ne razumem, oziroma ne vem, kaj mi je hotel Rajlič z njo podtakniti, saj se ve, da je ta slavna partizanska enota 8. maja 1945 ob 14. uri vkorakala v takrat že svobodno Novo mesto in da so jo prebivalci navdušeno pozdravili. Prav tako mi ni jasno, kaj je moj kritik hotel z Robarjevim stavkom, ki se sicer pravilno glasi: »Pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet«, saj se nisem v novički nikjer niti z besedico dotaknil Romov ali njihove problematike.
Popolnoma pa se strinjam z Rajličevo trditvijo o odvečnosti »zmag« na račun drugega naroda. Vprašati pa se moramo, kateri narod v resnici izgublja v najinem spornem primeru. Tisti v kiosku ali oni, ki stoji zunaj? Odgovor določa tudi nosilca nacionalistične provokacije.
MARJAN BAUER Novo mesto Adamičeva 16
Kdo v resnici izziva?
Na rob pisanja Mira Rajliča k novomeški kroniki
Jezik zares ni ovira za komuniciranje med pravimi ljudmi, toda pravi ljudje so pravi ravno zaradi prizadevanja k večjemu razumevanju z drugimi, njihovo mišljenje je torej, da »njima je potrebno« naučiti se nekaj tujejezičnih besed — v tem primeru slovenskih. Tov. Rajlič očitno ne podpira »humanega boja« ČGP Delo. kije »zgolj« srbohrvaško govorečo tovarišico vseeno zaposlilo, kar njemu »ni jasno«. Očitno sc te humanosti ne zaveda niti tovarišica sama, sicer bi verjela tudi »propagandi«, da komuniciranje med ljudmi (ki poteka kljub različnosti jezikov) ni ovira za to. da se vsaj minimalno naučiš jezika okolja, v katerem živiš. ČGP Delo res tvega, ko zaupa taka dela in naloge osebi, ki se v devetih mesecih ne more naučiti, da bi namesto »nemarno« rekla »nimamo«, namesto »još pet dinara« rekla »še pet dinarjev«. Mogoče pa lahko to pričakujemo v naslednjih mesecih. Okoli enega leta starosti namreč tudi otrok spregovori prve besede, ki jih govorijo ljudje v njegovi bližini.
Upamo, da ie tov. Rajlič poslal opombo tudi v tiste šole. kjer so tovarišici rekli, »daje uradni jezik v SFRJ srbohrvaški«. Ce pa se on s tem strinja. potem to zelo spremeni vso zadevo. Med drugim bi (si) moral pojasniti, kje obstaja Jugoslavija, ki ni federacija šestih republik in dveh pokrajin, torej skupnost osmih »posameznosti s svojimi (jezikovnimi) po-posebnostmi«. V času, ko se pojavljajo ideje in celo zahteve po temeljnih spremembah nacionalnih načel naše ustave, je kajpada mogoča tudi takšna miselnost (da o drugih »mimoustavnih« poskusih uveljavljanja novih »uradnih« jezikov in šolskih programov ne govorimo).
*« M
ti/rocUvj&oor
<bahHyJh*Y>/ iuja
ZA KULTURNI PRAZNIK
leden od 4. do 9. februarja j slovenski kulturni teden. V tem času* j povsod vrste številne kulturne prirej ditve. Tudi na naši šoli smo za ta t c tlenj pripravili pester program. V knjižnic1 je razstava ob 400-letnici izida Da Ime tinove Biblije v slovenskem jeziku. ' večnamenskem prostoru bomo pri' pravili prikaz dela pri interesnih dejavnostih. 8. februarja pa se bomo /F rali v jedilnici, kjer bomo poslušal' kratek recital o Prešernu in si ogledal' nastop folklorne skupine z osnovne šole Mokronog.
ANDREJA I INK BRANKA PESKAR, 64 OŠ TREBNJI
POPLAVA PRI TABORNIKIH
Letošnja huda zima tudi trebanj-skim tabornikom ni prizanesla. V »barakah«. kjer smo si uredili svoj prosto! za sestanke, nam je zadnjega januarja počila cev in imeli smo poplavo. Kom' je starešina sporočil to slabo novico, sem zbrala vod, kolikor je bilo t(’ mogoče, in s krampi ter omeli smo * spravili nadelo. Vode je bilo toliko, da smo potrebovali debelo uro. da smo j" spravili ven.
HELENA KROŠL. 64 OŠ Trebnje
NOVI »MLADI KOČEVEC«
KOČEVJE — Te dni je izšla januarska številka »Mladega Kočevca«, ki prinaša več sestavkov o delu mladih, kulturi, izobraževanju in drugem. Iz njega povzemamo razveseljivo ugotovitev avtorice Simone: »... smo dobili tudi zelo prijeten namig partijskega sekretarja tov. Orla. da naši upi za mladinski dom le niso kar tako in da bo mladina zagotovo dobila svoje prostore.«
Angažiran in zanimiv, čeprav nekoliko nenavadno zveni, sestavek o gozdovih in lesu. ki pravi med drugim: »usmerjenost našega delovanja se kaže v strogo usmerjenih posekah v naših smrekovih in mešanih gozdovih.debla pa uporablja paloma branik za nadaljnji razvoj družbenopolitičnih razmer in nadgradnjo delavcev « i Sestavek je daljši, podpisal ga jc Robert, zaključuje pa se s ŠE GA, BOMO SRALL
J. P-
Vinko Rakovič
KOČEVJE — Po dolgi in hudi bol' ezni je 23. januarja umrl v 55. le1* starosti znani družbenopolitični dc lavec v občini Kočevje Vinko Rakovi Med drugim je bil prvi predseduj zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje, delegat v zboru obči" republiške skupščine itd. Nazadnje pred invalidsko upokojitvijo, je V direktor splošnega sektorja v Teksb lani.
V NOB se je vključil po kapitulacij Italije kot 13-leten otrok. Bil je ko
Ko (povsem neumestno) pomiluje naše zamejce, spregleda, da s svojim (nikjer ne izrazi nestrinjanje s to trditvijo) »uradnim jezikom SFRJ« počne isto kot npr. Avstrijci. »Nemočna ženska« oz. »drugi narodi« pri nas še zdaleč nimajo usode koroških ali beneških Slovencev, ampak bi bilo v primeru, ko bi bil »uradni jezik SFRJ srbohrvaški«, ravno obratno: Slovenci in drugi »nesrbohrvaški« narodi bi govorili v svojem jeziku le še doma in • na cesti.
Sicer pa je pisanje tov. Rajliča tako dvoumno in protislovno, da se ga pravzaprav ne da nikjer prijeti, pa saj nikomur ni prav nič do tega, gre le za vprašanje razumevanja osnovnih pojmov, da bi se bolje razumeli med seboj.
Skrajno neokusen je tudi njegov zaključni akord s 7. črnogorsko mladinsko brigado. Upamo, da je namig na našo nekakšno »zadolženost črnogorskim osvoboditeljem« zgolj slučajnost (sicer pa bo o teh dogodkih in vlogah v njih dosti govora letos ob 40-letnici osvoboditve iz ust samih borcev). Pa tudi, če ne gledamo med vrstice, je pripomba neprimerna, zakaj prepričan sem. da bi teh črnogorskih mladincev ne bilo potrebno po devetih mesecih opozarjati na nobene »poskuse«, gotovo so sc že v tistih nekaj mesecih, ko so bili tu, naučili reči kaj po slovensko (kot tudi Slovenci po srbohrvaško — čeprav se to znanje marsikomu zdi Slovencem prirojeno in zanje samoumevno). Pač (ne eni ne drugi) niso bili obremenjeni s »propagando« vnaprejšnje narodnostne ogroženosti.
FRANCI KEK
Šolska 6 Novo mesto
mandir pionirske organizacije, sePj tembra 1944 je bil sprejet v SKOJ.f1 marca 1945 pa je bil kurir v 31. divizd1
Po vojni je najprej končal pod<» cirsko, nato pa še oficirsko šo' Ljudske milice. Do avgusta 1948 jel11 zaposlen pri ministrstvu za notrabr zadeve v Ljubljani, nato pa v Beog« du. V Kočevje jc prišel leta 1951 in o* lal najprej pri notranji upravi, od w 1959 pa v Tekstilani.
Tudi v Tekstilani je opravljal raz1’1 odgovorne dolžnosti, med drugim' bil 20 let urednik Kočevskega tekst' ca. V Tekstilani je vzpostavil celov sistem informiranja delavcev, kar ‘ prispevalo k dobremu samoupravi nju.
Ob njegovi prerani smrti izrekaCJ njegovim najbližjim v imenu DPO' OS iskreno sožalje. Njegovi sodela'1 in prijatelji ga bomo ohranili trajnem spominu.
RUDI MULL^
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
a
H
Kočevsko: časopis všeč bralcem	a
politikom?
Raznovrstni podatki kažejo, da se na Slovenskem naglo slabša gmotni položaj domala vseh časopisnih hiš. Pri dnevnikih že dolga leta račun ne izide brez izgube. Denar za pokritje slednje se resda vselej najde, vprašanje pa je, ali bi bilo tako tudi Pri odpravljanju rdečih številk za pokrajinske časopise. Ti so po pomenu pri obveščanju takoj za dnevniki, t.i. široka družbena pomoč pa zanje še zdaleč ni zagotovljena v pravšnji meri. Zato si izgube preprosto ne smejo »privoščiti«, ukrepi, ki jih zavarujejo prednjo, pa so do-kajkrat v škodo njihovega temeljnega namena, se pravi obveščanja. Zmanjševanje števila strani, odmerjanje več prostora Plačanim objavam, za veliko ljudi že kar nedostopne cene časopisov in podobno, s čimer si med drugimi tudi pri Dolenjskem listu pomagamo, da lahko sledimo neznansko hitro rastočim stroškom, namreč
nikdar ni bilo dobro za boljše, celovitejše obveščanje.
S tovrstnimi težavami so ustanovitelji časopisov dobro seznanjeni, kaj prida pomagati pa ni v njihovi moči. Nekaj pa bo vendarle treba storiti in, da morebitni ukrepi ne bi zvodeneli že vnaprej, jih je treba zastaviti na preverjenih podatkih. Kakšen je dejanski gmotni položaj časopisnih hiši še posebej pa obseg družbene pomoči, ki so je (ali ne) deležne, bo pokazala razčlemba raznovrstnih poslovnih podatkov iz zadnjih štirih let. Podatke bodo obdelali v republiškem komiteju za informiranje, kjer že dolgo vedo ne samo za težave dnevnikov in pokrajinskih časopisov, temveč tudi to, da v dveh tretjinah slovenskih občin izhajajo bolj ali manj obsežni, ponekod redno, drugje občasno, z novinarskega gledišča pa prej slabi ko dobri časopisi, ki eden ob drugem stanejo ogromno. In v nemalo občinah, kjer ne zmanjka volje in truda pri zagotavljanju denarja za časopis dvomljive kakovosti, pogosto ni pravega razumevanja za pomoč dnevnikom ali pokrajinskim časopisom.
Tale zapis bi zdajle že lahko konča! in ga morebiti nadaljeval, ko bodo znani podatki o nezavidljivem položaju časopisnih
hiš, ko bodo nakazane možne rešitve. A je treba že tokrat še nekaj dodati.
• Zdi se mi, da dnevnikom in pokrajinskim časopisom ne bodo pomagale nikakršne razčlembe podatkov niti še tako dobro zamišljeni ukrepi, ako se bo še naprej dogajalo tako kakor v Kočevju, kjer so se še z večjo zagnanostjo, še z večjimi apetiti lotili priprav za Kočevske novice. Po prepričanju občinskih politikov ljudje iz kočevskega konca zdaj prek javnih občil ne dobijo objektivnih (?) in celovitih informacij, take jim bo menda lahko dajal le občinski časopis. Zato zanj ne bodo štedili z močmi niti z denarjem.
Podatek, da bodo za Kočevske novice zbrali celo dvajsetkrat več denarja kot za letošnje sofinanciranje Dolenjskega tista, dokazuje, da so do zdaj raje tarnali nad težkimi časi in slabostmi novinarjev, kot pa skušali popraviti obveznost do pokrajinskega časopisa v obsegu, ki ni daleč od zanemarljivosti. Da jim ne bi bilo treba podobne komedije igrati še naprej, se odločajo za nič manj ko prekinitev (so)ustan-oviteljskega razmerja z Dolenjskim Ustom. Te pravice jim kajpak nihče ne more oporekati, vseeno pa bi pred sklepanjem o tako pomembnem koraku lahko drugo stran vsaj obvestili. Da je niso. pove veliko o njihovem omalovažujočem odnosu, kakršnega do Dolenjskega lista v zadnjih letih niso mogli nikoli povsem prikriti. Žal so hkrati pozabljali na svoje občane, ki ta časopis berejo. In pri Dolenjskem listu se bomo trudili, da ga bodo lahko brali še naprej. Brez kočevskega občinskega denarnega žegna bo za kanček tanjši, morebiti niti to ne, zagotovo pa ne bo nikoli »glasnik zaplotništva, pobudnik zapiranja v občinske meje in samozadovoljstva«, v kar se po prepričanju M. Jakopca (primerov, ki mu dajejo prav, pa ni malo) tako radi sprevržejo občinski časopisi.
DRAGO RUSTJA
Krave po 31.000 dinarjev kos
V tem listu je izšlo že nič koliko pogovorov s kmeti, v katerih so le-ti tarnali nad razkorakom med cenami kmetijskih pridelkov in kmetijskih potrebščin. Za kmete so bili in so verjetno še vedno njihovi pridelki prepoceni. Malo manj pa je bilo na straneh časnika zasledili tožb potrošnikov. ki so morali hočeš nočeš te izdelke ali pridelke kupovati po (zanje) visokih cenah. A ta navidezni začarani krog, kjer je ena in ista hrana enkrat prepoceni in drugič predraga, ni še nič v primerjavi s tem, kar se z našo hrano dogaja na tujih trgih. Natančneje, z govedino ali tako imenovanim babv beefom, ki ga prodajamo v Italijo.
Podatke o tem je najti v sporočilu zveznega statističnega zavoda. Gre za presenetljiv primer neekonomskega obnašanja, ob katerem gredo lasje pokonci in zaliva rdečica sramu tudi laike na področju gospodarstva.
V lanskem obdobju januar — oktober je bilo v Italijo izvoženih 31 tisoč ton žive teže pitanega mladega goveda. Za teh 31 tisoč ton govedi, spitanih do 450 kilogramov, pa smo dobili štiri milijarde 933 milijonov dinarjev ali 159 dinarjev za kilogram. Za vsako govedo smo potemtakem dobili 71.550 dinarjev.
Za vsak kilogram prireje je potrebnih pet kilogramov krme. Ker je pri tej računski operaciji izpuščen nakup 100-kilo-gramskega teleta, množimo samo 350 kilogramov z izvozno (ta je precej nižja od domače) ceno koruze, ki sestavlja pretežni del krme. Krma je veljala več kot 30 tisoč dinarjev samo za eno govedo.
• V tem času pa smo iz Italije uvozili tudi 21 tisoč ton surovih govejih kož. Za to smo plačali pet milijard 95 milijonov dinarjev, kar pomeni, da 30 tisoč ton mesa ni bila dovolj velika protivrednost za 20 tisoč ton kož. Kožo je namreč Italijan prodat nazaj k nam po 242 dinarjev za kilogram. Ko smo kupili kože od Italijana, kateremu smo prodali živo govedo, smo dobili za vsako govedo le 31.580 dinarjev ali 70 dinarjev za kilogram. Skratka, kupca z one strani meje je veljal kilogram najbolj kvalitetnega mesa (na sto kilogramov žive teže pride 56 kilogramov mesa) le 125,30 dinarja. K temu pa je treba prišteti še različne odpadke, ki so prav tako uporabni. Z izvozom pa na ta način dobimo le šesti del cene, ki bi jo sicer dobili doma.
Podobno je tudi s prodajo svinjskega mesa, kjer šunko v konzervah prodajamo po 340 dinarjev za kilogram ob uvoženi krmi, vitaminih in celo pločevini za konzerve.
Seveda vsega tega niso krivi Italijani, še manj nemara naša lakota po devizah in parole o izvozu za vsako ceno. Nekateri sedaj razmišHajo. da bi bilo bolj smotrno prodajati jagnjetino, ki je zunaj dva in polkrat dražja kol govedina, zanjo pa niso . potrebni ne dragi uvoženi dodatki ne krmila iz koruze. Žal pa je potrebno za pašo ovac imeti pastirje, teh pa pri nas ni dobiti. Seveda pa spet ni mogoče reči, da so za tak izvoz, ki vodi k destabilizaciji jugoslovanskega gospodarstva namesto k njegovi ozdravitvi, krivi pastirji. AH pač!?
Pripravil: J. SIMČIČ
Vodovod za vasi ob Krupi grade naključja
Sredi januarja je črnomaljski komite za iružbeni razvoj razpisa! lokacijsko obrav-
navo, ki jo je zahtevala črnomaljska samoupravna komunalna skupnost za lokacijo vodovoda Talčji vrh — Semič, in sicer na podlagi lokacijskih osnov, ki jih je novembra lani izdelal SCT-tozdProjekt iz Ljubljane. Kot je bilo moč prebrati v uvodu gradiva » Vodooskrba Semič — program de! in financiranje«, je s polikloriranimi bifenUi (PCB) zastrupljena Krupa potisnila na prvo mesto oskrbo z zdravo pitno vodo v šestih vaseh, katerih prebivalci so doslej delno ati v celoti upombljali vodo iz reke. Prav z zastrupitvijo reke je postal problem oskrbe z vodo v teh vaseh še bolj pereč kot oskrba samega Semiča. Hitra izgradnja vodooskrbnega sistema pa je toliko bolj nujna, ker je dovoz vode s cisternami v vodnjake ogroženih vasi za daljše obdobje negospodaren. Zapisano je, da pričakujejo temkajšnji ljudje pomoč širše družbene skupnost čimprej.
Po uvodu bi bilo moč sklepati, da se bo eden največjih problemov krajanov vasi Krupa, Praprot, Stranska vas, Moverna vas, Vinji vrh in Brstovec končno začel reševati in letos (Udi rešil. A so bile v uvodu zapisane besede v razpravi kaj hitro postavljene na laž. »Sumljiv« je bil sicer že sam razpis lokacijske obravnave, saj je bil omenjen le vodovod do Semiča, ne pa tudi v vasi ob Krupi, v razpravi pa se je izkazalo, da je tisti, ki je naročal lokacijsko osnovo,
»pozabil« na vodovod v ogrožene vasi. Iz osnove je moč razbrati, da gre le za izdelavo napajalnega voda od Talčjega vrha do Nest opije vasi. kjer bo postavljena črpalni-ca, ki bo preprečevala vodo v obstoječi zbiralnik Krč nad Semičem. S tem bi se v Semiču znebili pomanjkanja vode. Dva kilometra dolg črpalni vod od črpalnice pri Nestoplji vasi v rezervoar na Vinjem vrhu, od koder bo speljan vodovod v ogrožene vasi, pa je bil pozabljen.
• Vprašanje je, kakšna bi bila usoda te povezave semiškega in krupskega vodovoda, če na razpravi ne bi bil po naključju prisoten tudi krajan Stranske vasi, ki je hitro spoznal, da so kljub zastrupljeni Krupi v lokacijski osnovi ostali »zunaj«. Gotovo je, da bi njihov vodovod izpadel iz letošnjega načrta del. A tudi sicer niso prepričani, da bo letos pri njih konec zajemanja vode iz vodnjakov. Dokaz za to je v začetku omenjeno gradivo, ki v nadaljevanju navaja, da bo v letošnjem letu stekel vodovod od Talčjega vrha do zbiralnika nad Semičem in šele prihodnje leto do Vinjega vrha in v vasi okrog Krupe.
In kljub temu da bo že letošnje leto pritekel levji delež denarja sozda Iskra, namenjen za delno odpravo posledic, povzročenih s proizvodnjo semiške Iskre, in solidarnostno združenih sredstev republike za izgradnjo \odne oskrbe v KS Semič zaradi ekološke katastrofe.
Je to torej tista »hitra« pomoč ogrože'-nim prebivalcem, so to lista prizadevanja, ki jih tako radi razglašajo odgovorni?
MIRJAM BEZEK
Dolenjska: Gospodarjenje M 72-odstotnih Proških
Številke iz zaključnih računov za lansko leto bodo znane in uporabne šele konec februarja, zato ni odveč, če skušamo potegniti ocene za nazaj in napotke za prihodnost na osnovi dosegljivih podatkov za lansko tričc-hfctje. Pri tem ne bomo uporabljali veliko številk. Ne, da ne bi bile na Voljo, le mnogi finančni podatki ob udaru lanske inflacije — bila je kar 52-odstotna — so zelo dvomljivi. Zato so veliko boljša osnova količinski podatki iz proizvodnje, te pa imajo v vsakem podjetju pri roki.
Lani smo gospodarili v znamenju sta-mzacije. Pogoji gospodarjenja so bili Zcl° zaostreni z vrsto ukrepov, ki so bili ^Prejeti že 1982 in deloma lani. Uveden je '1 tealni tečaj dinarja, realne obresti, sPrejeli smo realno amortizacijo, doživeli smo delno sprostitev cen, porabo smo sPfavili v realne okvire, sprejeta je bila Vrsta sprememb v deviznem poslovanju, P°vsod pa je močno primanjkovalo občnih sredstev. V poslovanje je torej re-smčno bilo vgrajenih več ekonomskih meril kot poprej, čeprav, žal, tudi lani Pred začetkom poslovnega leta niso bili *nani pogoji, v katerih bomo gospodarili.
Ko začenjamo z oceno, moramo takoj ugotoviti, da lani nismo bili uspešni v osrednjem spopadu — v boju z inflacijo.
Predrla je v začetku leta dogovorjene okvire. V naši pokrajini (podatki veljajo za občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje) je bil celotni prihodek v gospodarstvu za 64 odst. večji kot leto prej (vse primerjave veljajo za enako obdobje v letu 1983), akumulacija seje povečala za 57 odst. (realno je bila večja za l milijardo 500 milijonov dinarjev), vendar je tako povečana akumulacija.
žal, v večji meri posledica racionalnosti pri delitvi kot pa ustvarjalnosti. Pri amortizaciji smo že leta 1983 naredili velik korak naprej, tudi lani ustvarjena amortizacija je precejšen znesek in je za 37 odst. večja. Ob upoštevanju rasti cen pa je na dlani, da stopnja rasti amortizacije zaostaja za tisto pri cenah in da zato amortizacija ne zagotavlja zadostnih sredstev za obnovo.
Celotni prihodek, ustvarjen s 100 din porabljenih sredstev, je manjši kot v letu 1983 za 4 indeksne točke. To pomeni, da je lani produktivnost padla. Tudi zaradi
tega doživljamo padec osebnih dohodkov, saj česa drugega nismo zaslužili. V letu 1981 so predstavljali osebni dohodki v celotnem prihodku 12,6 odst., lani pa le še 9,4 odst. Njihova rast se v težnji, da bi preprečili prevelik padec življenjske ravni, bolj napaja iz inflacije kot pa iz produktivnosti, zato v resnici nazadujejo.
Krediti predstavljajo v pokrajini v skupnih virih precejšnjo postavko (38,7-odst. stopnja zadolženosti) in so v tem odnosu večji, kot so v povprečju Slovenije. Obresti od kreditov so lani postale
vrednost, ki je še kako vredna upoštevanja. Lani so se v skupnem znesku povečale za 88 odst. in so za več kot četrtino večje od akumulacije, v dohodku pa predstavljajo malone njegovo četrtino.
Največjo oviro na poti naprej pa med vsemi podatki pomenijo materialni stroški. V celotnem prihodku tričetrtletja znašajo kar 72,7 odst. Resnica je, da v gospodarstvu zelo radi govorimo o stroškovni inflaciji, pri tem pa kažemo na rast cen energije, surovin in storitev ter jih proglašamo za glavne krivce. Takšna ugotovitev je samo deloma resnična. Ne smemo pozabiti, da so materialni stroški v proizvodnji najboljši kazalec učinkovitosti. Še vedno velja pravilo, da je največja umetnost ustvariti s kar najmanjšimi stroški kar največjo vrednost. Skrivnost te umetnosti je v tehnologiji, prav v tehnologiji pa v gospodarstvu naše pokrajine najbolj zaostajamo.
Popolnoma narobe je kazati na porast cen energije, surovin in storitev, ob tem pa v proizvodnji še naprej delati po starem. V vsakem podjetju bi morali narediti kar se da natančno analizo, v kolikšni meri je rast cen energije, surovin in storitev udeležena v rasti njihovih materialnih stroškov. Takoj nato pa se moramo s tehnološkimi posegi lotiti zmanjševanja udeležbe teh kategorij v stroških. Z zmanjševanjem vseh ostalih postavk v odhodkih lahko dosežemo zelo malo, komaj omembe vredne rezultate, vrhu vsega pa so mnoge od njih izven naše moči in nanje ne moremo vplivati. Skoraj 73-odstotna udeležba stroškov v celotnem prihodku bi zato morala v poslovnem letu 1985 biti trdnjava, v katero bodo usmerjeni naši glavni napadi. Napadi s spreminjanjem tehnologije v proizvodnji.
MILOŠ JAKOPEC
ra
Fotoslišal: Milan Markelj
MM i
NK VEM SICER, KAKO Tl JE USPELO, A PARKIRAL SI PO PRAVILIH.
dolenjski list pred 20 leti
 V  _______________________________________________
Štipendije po zvezah
V podjetjih dele štipendije otrokom vodilnih — Razpuščenost in domačnost okoli vodilnih ljudi
IZGUBILI SMO dobre matematike in fizike,čepravsi jegimnazi-ja prizadevala pri podjetjih, da bi sposobne dijake štipendirala na univerzi, V podjetjih pa so štipendirali otroke vodilnih funkcionarjev jn druge, manj sposobne prosilce po vseh mogočih zvezah in poznanstvih. Zadnji čas je, da se naredi analiza socialnega položaja prosilcev, analiza kadrovskih potreb po podjetjih in ocena sposobnosti prosilcev — samo po teh kriterijih lahko koristno štipendiramo.
NEKATERI VODILNI ljudje še vedno poveličujejo svoj položaj in svojo osebnost ter skušajo s tem ustvariti vtis neodvisnosti. Drugi spet želijo biti priljubljeni in popularni za vsako ceno, zato so bolj popustljivi, kot jim dopuščajo pooblastila. Za ceno razpuščenosti in navidezne demokracije diha okrog njih pretirano domače vzdušje.
LETOŠNJO ZIMO našim smučarjem ne primanjkuje snega. Komaj so zaprli šole ob koncu prvega polletja, žeje pripravila mladina sani in smučke ter šla na sneg. Zimski odmor je predvsem namenjen šolarjem za oddih na snegu. Posebno veliko smučarjev se je letošnjo zimo zbralo v dolenjskem smučarskem centru v Crmošnjicah, koder so res ugodni snežni pogoji.
DISKUTANTI SO v svojih mislih zajeli vsa poprišča družbenega, ekonomskega in političnega življenja v krški ob.čini. Člani ZK so, sodeč po razpravi, dokazali, da ne jemljejo sklepov in vsebine Vlil. kongresa ZKJ formalno, niti da jih želijo golo in suhoparno ponavljati, temveč da so pripravljeni delati na tem, da bo uresničevanje smernic in sklepov Vlil. kongresa v odnosu na komuniste krške občine činivečje. Krški komunisti se zavedajo, da pomeni Vlil. kongres ZKJ javno dogovarjanje najvišjih organov ZK z narodom naše domovine in tudi z narodi vsega sveta.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 4. januarja 1965)
Z
S
S
I*
*
*
*
\
i
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SVETU OKOLI
ZDRAVILO — Zima se počasi poslavlja in na vrata bo vsak čas potrkala pomlad. To je tisti čas, kp se rade oglasijo številne zdravstvene nadloge, od prehlada naprej. Popolnoma brezskrbno se počuti le peščica ljudi, ki se zbira v newyorškem društvu Metamorfoza. Ti namreč jemljejo posebno pilulo, ki jim daje čudežno moč in jih varuje pred prehladom, alergijami, astmo, anemičnostjo in številnimi drugimi boleznimi terceto pred radioaktivnim sevanjem. Kar izdajmo skrivnostno tabletko, saj je malo verjetno, da bodo mnogi sledili zgledu članov tega društva. Uživajo preparirane ščurke. Zanje je namreč ta žuželka naravnost čudodelna, saj kot edina živalska vrsta prebiva na svetu’ že 350 milijonov let. Na zdravje!
NI ZDRAVILA —> Povsem nerešljiva zadeva pa je skrivnostno dogajanje v paiači Monte Cito-rio, v kateri se nahaja italijanski parlament. Iz prostorov izginja vse, kar ni pričvrščeno, občasno pa tudi to. Policija ne najde zdravila za dolgoprste obiskovalce parlamenta, ki odnašajo papir, pisala, mikrofone, šahovske garniture, celo ogledala in avtomate za sušenje rok. Zanimivo je, da ne vratar ne čuvaji nič ne vidijo. Morda bi jim lahko nabavili naočnike ali pa ozdravili z zamenjavo?
ŽUPAN MED SMETARJI —
Da bi bolje spoznal delovne razmere delavcev mestne snage, je župan Atlante, nekdanji predstavnik ZDA v OZN Andrew Young, oddelal poln delovnik s smetarji. Po sedmih urah napornega delaje povedal, da je bila izkušnja zelo koristna in da se delo smetarjev temeljito razlikuje od dela v upravi; smetarji po sedmih urah dela narede veliko koristnega, medtem ko...
HOJ — Vroča bitka se nc bije le na tržišču osebnih računalnikov, marveč tudi na osebni ravni. Slavni tvorec spectruma Clive Sinclair je izmenjal več zaušnic s Christo-pherjem Curryjem, lastnikom firme Acorn Computers. Malce ogreta s pijačo sta se računalniška mogotca v nekem londonskem lokalu z argumenti (klofutami) lotila vprašanja, kdo dela boljše računalnike. Očividci pravijo, da se zmaga ni nagnila ne v prid Sinclairjevih ne Curryjevih »argumentov. Edina dobra posledica računalniškega dvoboja je ta, da je na trgu že računalniška igrica, v kateri se dva možička obmetavata z računalniki. Menda se je avtor navdihnil ob novici o omenjenem spopadu.
Kaj so pred 80 D	olenjske Novice.
Sejm le izgovor za	popivanje
Sejmov je preveč — Iz Rusije prihajajo jako žalostne novice o umorjenih delavcih — Grešni vžitki veselih pustnih dnij — Slovenska šola strta	
(Opazujem o), da število sejmov leto za letom narašča, da politične oblasti vedno nove sejme dovoljujejo in da se često pripeti, da sta v najbližji okolici na eden in isti dan dva sejma. Slednjič je dejstvo, da se nahaja med našimi kmetovalci le preveč takih živinorejcev, ki na enem sejmu živino kupijo, da jo že prihodnji teden ženejo na drugsejm in pa mnogo takih gospodarjev, ki svojo živino na dva, tri ali še več sejmov ženo, samo da imajo priliko in izgovor popivati in denar zapravljati, dočim nima doma kdo delati in gospodarstvo peša.
(J a k o) žalostne novice prihajajo to pot iz Rusije... Ker delavcem v Petrogradu delodajalci niso marali ustreči, hoteli so se delavci obrniti naravndst na carja. Uradništvu namreč nič ne zaupajo. Spisali so svoje pritožbe ter hoteli v nedeljo 22. m. m. sami na carski dvor... Toda car se je bal in ni pustil neoboroženih delavcev pred se. Na tisoče vojaštva je zastražilo vse ulice in ceste, ki vodijo k carjevi palači. Delavci so prišli. Kleče so prosili vojake, naj
N
I
S
*
S
I
s
I
v
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
jih puste K carju, /.asumj. Delavci silijo naprej. Sedaj pa strel za strelom med množico in streljali so potem na slepo in sekali po ljudeh... Piše se, da je bilo nad 2<)<)() ljudij umorjenih, nad 5000 pa ranjenih, od katerih jih je veliko umrlo za ranami... Rusko ljudstvo je dosedaj carja obožavalo, a sedaj ga sovraži.
(G r c š n i) vžitki veselja pustnih d n i j so sicer na videz in pri prvem okusu sladki, a rode pozneje nemir srca in grenkobo razočaranja. Prava sreča je v mirni vesti, ki je najslajše plačilo za premagovanje.
(N i j e) več, edine pet razredne slovenske šole na Koroškem! Zasleplenost nekaterih domačinov; tuji nemški in laški in žal tudi slovanski delavci, ki delajo predor skozi Karavanke, in Slovencem nasprotne šolske oblasti — vse tose je z divjo strastjo zagnalo v zaklad in biser naš. Slovenska šola je strta.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 1. februarja 1905)
Raje nežnost kot »tiste reči«
Nenavadna anketa, ki je razburila Američane — Ali je v ženskah res večja potreba po nežnosti kot po pravi spolnosti? — Neznanstven pristop
Tretje desetletje teče, odkar je kontracepcijska tabletka osvobodila ženske strahu pred nezaželenim spočetjem in po mnenju strokovnjakov in nestrokovnjakov prinesla velikanske spremembe v spolnosti. Govori se o spolni revoluciji, ki je globoko zaorala v družbo in v temeljih spremenila odnose med spoloma. Se posebno občutne spremembe naj bi se izvršile pri ženskah.
Vendar se vsi ne klanjajo dosežkom spolne revolucije niti ne verjamejo, da je res kaj bistveno posegla v ljudi. Anna Landers, 66-Ietna ameriška svetovalka in novinarka, je prepričana, da se kljub vsemu govorjenju o osvobajanju ženska ni nič spremenila. V nbširni analizi, ki jo je objavila pred kratkim, je ugotovi-■ la, da bi se skoraj tri četrtine žensk v Ameriki rade volje odrekle-spolnemu občevanju v zameno za malo nežnosti.
Seveda je poročilo Landersove vzbudilo veliko zanimanja in dvignilo pravi veter v strokovnih in nestrokovnih krogih. Na spolnost se namreč vsi odlično razumejo in o nji vse vedo. Psihologi, seksologi in najrazličnejši terapevti za spolnost se posmihajo in zavračajo ugotovitve Landersove kot neznanstvene in potvorjene. So pa tudi taki, ki menijo, da je pogumna raziskovalka zadela že-bljico na glavico.
Raziskavo je začela pred šestimi meseci. Spobudila jo je polemika, ki jo je sprožilo pismo nekega moškega. V njem je zapisal, kako je umetni vsadek v penisu popolnoma spremenil njegovo življenje. Pismo je razburilo neko bralko, ki je v svojem prispevku zapisala, da je pisec prvega pisma »popoln nevednež«, da ne pozna srca in mišljenja žensk. »Ce bi vprašali 100 žensk, kaj menijo o spolnem občevanju, bi šla stavit,-da bi jih
98 odgovorilo: le objemi me tesno in nežno ter pozabi na občevanje.«
Landersovo je to pismo spodbudilo, da je pripravila vprašalnik, ki je vseboval eno samo vprašanje: Ali bi bili zadovoljni le z nežnostjo, brez spolnega akta? Poleg odgovora da ali ne naj bi vse ženske, ki bi bile pripravljene na vprašanje odgovoriti, še zapisale, ali so-stare manj ali več kot 40 let.
Odziv je bil presenetljiv. Preko 90.000 pisem in odgovorov na vprašalnik se je usulo na uredništvo. Mnoge ženske so namesto preprostega da ali ne napisale po več strani dolga pisma, v katerih so zapisale prenekatero intimno
Landersova s pismi: drugačen pogled na spolnost.
občutje in doživetje ter razložile odkrito svoje poglede na spolnost.
»Kaže, da sem pritisnila na pravi gumb,« je komentirala odziv Landersova.
Analiza je pokazala, da je 64.000 žensk na vprašanje odgovorilo pritrdilno. Ena ob bralk je svoj »da« napisala celo na 3 metre dolg plakat. In kar je najbolj presenetilo: 40 odstotkov pritrdilnih odgovorov so poslale ženske, mlajše od 40 let.
Pretental je računalnik
Kako je najstnik pomagal policiji vdreti v zavarovane računalniške podatke — Pretrd oreh za strokovnjaka
Na računalnike se mladina bolj razume kot starejši. To se je že nekajkrat izkazalo, nazadnje pa še na zanimiv način pred kratkim, ko je 15-letni Peter Leppik s svojim znanjem pomagal policiji vdreti v tajne računalniške podatke nekega spolnega iztirjenca.
Policija je namreč osumila nekega strokovnjaka za računalništvo, da je spolno, zlorabljal mladoletne dečke. Vdrla je v njegovo stanovanje v Minneapoli-su in tam našla več računalniških
Ni neoporečno
Uporaba plimovanja ni tako nedolžna za okolje
Uporaba plimovanja kot obnovljivega in ekološko neoporečnega vira energije je bila videti vse do pred kratkim naravnost idealna stvar. Ce je že bil kakšen problem, potem so ga videli le načrtovalci, ki so se spopadali z vprašanjem tehnologije izkoriščanja. Zdaj pa so svoje povedali tudi ekologi. Pokazali so, da bi izkoriščanje bibavice lahko imelo tudi pomembne ekološke vplive na širša območja.
Vse skupaj se je razkrilo, ko so ekologi iz ZDA na poskusnih modelih raziskovali, kaj se obeta v zalivu Maine, če bodo Kanadčani postavili jez in zgradili načrtovano elektrarno, ki naj bi izkoriščala bibavico.
Blizu Nov Hrunsvvicka namreč pripravljajo izgradnjo velikega jezu, za katerim hi se ob plimi nabirala morska voda, ob oseki pa ne bi takoj odtekla, marveč bi odtekala po,kanalu in gnala generatorje. Na modelu se je pokazalo, da bi takšen poseg v naravno dogajanje daljnosežno vplival vse do Bostona in spremenil razliko med najvišjo in najnižjo gladino morske vode ob plimi oziroma oseki za desetino. To pomeni, da hi plima poplavila del cest in obalnih mostov, osolila podtalnico, iz katere črpajo pitno vodo, in poplavila soline. Ob oseki pa bi mnoge zdaj plovne poti postale neuporabne.
Odkritja so ta trenutek še toliko bolj vroča, kajti po prvotnih načrtih naj bi se gradnja jezu začela ta mesec..
gibkih diskov, za katere so domnevali, da je na njih precej zanimivih podatkov. Vendar do teh podatkov niso mogli priti, ker jih je strokovnjak zavaroval s posebno šifro, slednje pa policiji ni hotel izdati.
Policijski strokovnjak za računalnike nalogi ni bil kos, zato je poklical na pomoč mladega Lep-pika in ta je v slabe tri četrt ure odkril način, kako vdreti v sistem. »Pretental« je računalnik, da je kljub zaščitni šifri izpisal vsebino diskov. Za policijo so bili podatki nadvse koristni, saj je osumljeni na ta sodobni način shranil točne podatke o svojih nezakonitih dejanjih in zlorabah.
Če ne bi naletel na še bistrejšega od sebe, bi podatki ostali tajni.
 -------
»Pričakovala bi, da bi imele dovolj spolnosti ženske v starosti med 50. in 70. letom,« je zapisala Landersova, »a takšni odgovor,; mlajših žensk so v tej dobi prosvetljenosti in ženske osvobo-j jenosti precej vznemirljivi.«
Ženske, ki so odgovorile pritrdilno, so predvsem podčrtale, d* mehanično spolno občevanje ne more zadovoljiti njihovih želja pc pravih človeških stikih. Potrebujejo predvsem več pozornosti i* nežnosti. Neka bralka je zapisala »Prepričana sem, da je spolnost narejena za zadovoljstvo moških.« Neka druga pa: »Da, d®; milijonkrat da!«
Seveda so bili tudi nika.lt1 odgovori, ki vsej stvari dajejo drugačno obeležje. Med njimi je titd pismo 62-letne ženske, ki je jW' vdušena nad spoTnostjb še v svojin poznih letih.	•	.‘^1
Landersova je analizirala takb pritrdilne kot nikalne odgovon&jj prišla do zaključka, da odgovbn žensk zgovorno pričajo o »sebičnih moških, ki hočejo le svoje' Prav tako pa pričajo o tem, ženske v spolnosti še vedno niso dovolj sproščene. »Ženske ^ zaskrbljene,« se ponorčuje Lati' dersova, »ko preberejo v revif Cosmopolitan, da so hladne in fr1' gidne, če nimajo po pet orgazma' v eni sami noči.«
Strokovnjaki za spolnost pra’ vijo, da ugotovitve Landersove četudi temelje na velikem števil11 odgovorov, ne morejo zadeti resničnega stanja v ZDA. Najbo!
spodbija njihovo verodostojno*1 način izvedbe ankete, saj so u* vprašanja odgovarjale le tis® ženske, ki so same hotele. Takšd način anketiranja pa je neznanstven. Psihologinja Lom®1 Barbach pravi, da je anketa spo® budila k odgovoru predvsem tis® ženske, ki imajo težave v svojef spolnem življenju, tistim, ki s' zadovoljne in jim zdrava spolno* utreza, pa se ni zdelo vredno pisf riti pisma. Tako potem pride d1 popačene slike.
Odziv moških seveda ni bil p(f jazen. Poleg strokovnih zanikal o vrednosti takšnih anket je bilo' ameriškem tisku moč prebrati t® di precej duhovitih komentarju' Eden od komentatorjev je zapis* takole: »Vprašajte moške, ali I1 rajši imeli spolne odnose s svoj ženo ali pa bi rajši šli na kegljanju' prijatelji.«
(Vir: Tim'
Solzam se ne postelje kot beži11 mu obisku.
R. C M'
Vsako prizadevanje za svobodf in samostojen jezik neke k ul tu' pomeni boj za dostojanstvo misli' identiteto duha.
P. P AL A V E Sit
Ni težka samo bolezen
 i
Kaj je luskavica? — V Sloveniji okoli 30 do 40 tiso1 psoriatikov —• Bolnikom pomaga tudi društvo^
V ljudeh je usidran čuden odpor do drugačnosti, še posebno, kadar je povezana z vidno boleznijo, pri tem pa sploh ni pomembno, da trpin ne ogroža zdravja drugih. Takšnim bolnikom je zavoljo tega že tako zagrenjeno življenje še gren-kejše, ker ga iz družbe bolj od bolezni izločata nerazumevanje in odpor. To resnico poznajo in izkušajo bolniki, ki bolehajo za luskavico, kot slovensko pravimo psoriazi.
Luskavica je dokaj pogosta, nenalezljiva, dedna kožna bolezen. Po dosedanjih ugotovitvah sc pojavlja pri Evropejcih v 1,5 do 2 odst. V naši ožji domovini Sloveniji je približno 30 do 40 tisoč psorjatikov.
Za bolezen so značilna luskasta rdečkasta kožna žarišča, ki se lahko tudi združujejo. Najpogosteje se bolezen pojavi med puberteto in po njej, včasih tudi v otroštvu in celo starosti. Zanjo zaenkrat ni pravega zdravila, ker znanost ne pozna točnih vzrokov za nastanek bolezni. Dajo pa se z različnimi načini zdravljenja (mazanje kože, jemanje zdravil in injekcij, sončenje, obsevanje z UV svetlobo. klimoterapija in bajleorehabi-litacija) močno olajšati težave. Včasih bolezen sama izgine..
Najpogostejša oblika bolezni so luskaste plošče na kolenih, komolcih ali v križu. Ce se žarišča združijo, postane luskasta cela koža. Včasih otečejo tudi sklepi, pojavijo se gnojni mehurčki. V ta-
kšnih, na srečo redkejših prime1’! bolezni, bolnik dobi tudi vroči11 in je slabo pokreten. Odvisno oblik bolezni, poteka zdravljenj v bolnišnicah, ambulantno, v V raviliščih in doma. V prvi vrstil' bolezen zahteva stalno nego.
Zdravljenje je za psoriati^ znatno finančno breme, ki je le-»dodatek« več k neprijetnost1 bolezni. Ob nerazumevanju 0 olice, ki sicer lahko dobrodej11 vpliva na uspešnejše premar vanje bolezni, je lahko življe« bolnika z luskavico zares težke
• Kdor želi postati član DruŠ1' psoriatikov SR Slovenije, naj po* pristopno izjavo z matičnimi pod* ki ter točnim naslovom tajnici štva Mariji Kolman, Visoče ' 64290 Tržič.	f
V Sloveniji so leta 1979 ustaG vili Društvo psoriatikov SRS, naj bi predvsem evidentiralo v bolnike in v sodelovanju z b ravstvenimi in drugimi ustano** mi pomagalo svojim člandjS Zaenkrat je včlanjenih le okoli \ bolnikov, kar je očitno malo, ‘J število primerjamo s podatkoflV številu teh bolnikov. K boljšetf' delu naj bi pomagali tudi akt1'' društva po slovenskih regijah,' jih ni. Na območju naših treh rd. nismo zasledili nobenega akti' ne društva.
NAGRADA V KOČEVJE
AI.EŠ ŠTIMEC iz Kočevja je naš peti letošnji nagrajenec. Zreb ga je izbral izmed petdesetih reševalcev male križanke in mu dodelil za nagrado knjigo »Škorpijon«, v Kateri francoska pisatelja E. Bolo in A. Jaubert napeto orisujeta delovanje tajne policijske organizacije, ki s terorjem slabi alžirsko državo. Nagrajencu čestitamo, ostale reševalce križank pa vabimo, da rešijo današnjo križanko, rešitev pa pošljejo najkasneje do 16. januarja na naslov:	Uredništvo	Dol.	lista,
Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
prgišče misli
Razum se moti. občutek nikoli.
-	P.-ZIDAR
Človek postane nevaren, kadar 'govori o drugih.
A. ISAKOV1Č
- Verige ljubezni so edine verige, ki. svobodnemu človeku ne delajo sramote.
./. MAKAROVIČ
Socializem je moralno vprašanje. Svoboda. Znanje. Kultura.
B. ŠTIH
MESTECE
P00
FRUSKO
GORO
STRANSKli KLJUČNI PREDEL i POJEM
trebušne! KIT
STENE RELIGIJE
. RAINER RILKE
METEOR
SLEPILO
POVEČANJE OSTRINE (SLIKE)
BLAGAJNA
GLUMAČ
VINSKA i RTA
VDRT JE
HOLAND.
JEDILNI
KROMPIR
'GR. PESNIK
ČRPALKA
SARAJEVO
OBLIKA , I DIAMANTA
ZASPANEC
ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI
DOHODEK SUGUSTIN IZ OBRESTI
LESTVICA
v MAKE DONSKO i KOLO
PENEČE SE VINO
LESENA
GREDA
GR. BOG LJUBEZNI
DEL UST
VELJAVA
PREDNJA i STRAŽA
GL M TURČIJE
SEST SVETILNEGA PLINA
PREHRAM
ARTIKEL
MIT. DUŠA UMRLEGA
GERM. MIT. OREL,
LOG (CEPI
V0 PROTI
OTR. OHRO-
MELOSTI!
Se v znamenju mrtvaške
Morski razbojniki še niso izginili s sveta — Mika jih predvsem gotovina v ladijskih blagajnah, a ne branijo se tudi mornarjeve denarnice in imovine_______________________
Kdor bi mislil, da so morski razbojniki stvar preteklosti, bi se presneto zmotil. Res je sicer, da po svetovnih morjih ne plujejo piratske ladje s črnimi jadri in zastavami, na katerih se beli mrtvaška lobanja s prekrižanimi kostmi, je Pa še kako res, da se v svetovnih zavarovalnicah množijo poročila
napadih sodobnih morskih razbojnikov na ladje. V zadnjih štirih letiTi so zabeležili več kot 200 roparskih napadov na ladje, strokovnjaki v zavarovalnicah pa domnevajo, da je ropov še veliko več. Pri razbojniških podvigih je bilo po dosedanjih ugotovitvah ubitih več kot 10 mornarjev.
Poglejmo si nekaj primerov. Lanskega avgusta je naftni tanker ueke indonezijske družbe plul sk-°zi Phillipov kanal blizu Singapu-ra, ko so se nanj nenadno vkrcali Pirati z noži in pištolami. Vdrli so. v ladijsko blagajno in pobrali iz nje za 15.000 dolarjev gotovine, kapitana jahte Durian so sredi spanja ob obalah Brazilije v bližini mesta Santos prebudili morski razbojniki, ki so seveda pobrali vse, kar je bilo na jahti dragocene-8a, z gotovino vred. Če bi se ropanju uprl bi ga to stalo glavo, kot so mu jasno dali vedeti. In še najbolj svež primer: potniška ladja za križarjenja Koralna princesa je Pred dvema tednoma doživela roparski napad. V obalnih vodah ob Pristanišču Cebu na Filipinih so J° napadli morski razbojniki. Na' srečo je obalna-straža posredovala in razbojnike na motornih kanujih razgnala. Nobeden od 260 Potnikov ni bil ranjen, nedotaknjena pa je ostala tudi njihova lastnina.
Največ roparskih napadov na ladje je v južnem Kitajskem mo-rju, v ožini Malacca, ob zahodnih afriških obalah in ob Braziliji. Nevarno območje postaja tudi Ka-r|bsko morje, kjer so žrtve piratov Predvsem manjše zasebne jahte.
Najnevarnejši pa je Phillipov kanal, kjer tajski in indonezijski ntorski pirati preže na tankerje in uruge trgovske ladje. Izurili so se Za bliskovite napade, ki trajajo običajno le slabe pol ure, v tem basu pa temeljito spraznijo ladijsko blagajno in za nameček še osebne mošnjičke mornarjev. Nc “ranijo sc tudi vrednejših osebnih Predmetov.
Ob afriških obalah so razbojni-kl manj izbirčni. Potem ko nenadno zasedejo'ladjo, ostajajo na rtJ' Po nekaj ur in pokradejo, kar Ftn pride pod roke. Ne lotevajo se °bičajno lc večjih ladijskih tovorov.
Toda tudi za velike tovore so °lgoprsti strokovnjaki. Dogaja,
Jako kot resnica tudi morala ni včtanjena e nobeni stranki.
D. AHAČIČ
se, da izginjajo kompletni tovori in tudi ladje z njimi. Čez nekaj tednov pa se tovorjeno blago pojavi na črnih trgih v Bejrutu in Daki. Običajno te izginjajoče tovore pošiljajo na skrivnostne vožnje prav tako skrivnostne ladijske družbe, ustanovljene le za nekaj takšnih podvigov. Glavno breme seveda pade na zavarovalnice, ki morajo takšne izginule tovore izplačati. Svetovne zavarovalnice so imele predlanskim s takšnim zavarovanjem velikanske izgube. Sloviti londonski Lloyd ima povprečno za 2 milijona škode ob vsaki izginuli ladji.
Seveda je jasno, da gre za posebne vrste morsko piratstvo. Nekaj uspeha so posebni zavarovalniški detektivi imeli: odkrili so nekaj goljufij, a večino jih le »strokovnjaki« speljejo.
Goljufijam gre na roko predvsem mednarodno pravilo, po katerem lastnik ladje lahko registrira in spremeni ime ladje po mili volji. Ko so v zavarovalnici raziskovali izginotje ene od ladij, so ugotovili, da je v letu dni plula pod tremi zastavami in zamenjala pet imen. V tem kaosu je potem res težko izslediti pot posamezne ladje in tovora, ki ga prevaža.
Druga stvar je ranljivost sedanjih velikih ladij. Nekdaj so bile
ladijske posadke "tevilnejše in 'morski roparji so morali računati na močan odpor. Dandanes pa je sodobna tehnika nadomestila pre-nekaterega mornarja in v primeru roparskega napada je branilskih rok malo.
Da sodobno piratstvo in goljufije z ladjami postajajo vse hujši problem, je razvidno tudi iz tega, da je o obeh problemih razpravljala posebna konferenca Združenih narodov. Žal se na nji niso dogovorili, ali gre za mednarodni kriminal in kako ga preganjati. Tako ostaja več ali manj vse odvisno od volje in moči posameznih vlad, na območju katerih prihaja-do piratstva. Največ ga je prav tam, kjer so države revne in nimajo denarja še za marsikaj drugega, ne samo za nadzorovanje varnosti mednarodnih morskih poti. V nadzorstvo tujih sil pa nobena od držav noče pristati, kar je seveda razumljivo.
»Piratstvo bo moralo postati še hujše, preden ga bomo začeli odpravljati,« meni strokovnjak za te stvari David Belsham iz mednarodnega morskega urada. Mornarjem zaenkrat ne preostaja drugega, kot da se zanesejo na svojo srečo in pogum.
MiM
(Vir: Newsweek)
Šiba poje
Starši bodo odločali, kdo bo še tepen v šoli
.V Veliki Britaniji se že nekaj let bije hud boj med nasprotniki telesnih kazni v šolah in tistimi, ki šibanje po dijaških zadnjicah branijo kot nadvse uspešno vzgojno sredstvo. Ta otoška država, ki se sicer rada pohvali kot ena najbolj naprednih in civiliziranih, je edina od zahodnoevropskih in mnogih drugih držav, kjer je še dovoljeno telesno kaznovanje učencev. Zdaj kaže, da bodo zagovorniki šolske šibe bitko izgubili. Le deloma, ne povsem.
Parlament se bo v kratkem odločal, ali bo poslej telesno kaznovanje v šolah prepovedano, oziroma dopustno le z dovoljenjem staršev. Taka odredba bo sicer malo zaustavila švistenje šolske palice (zdaj zapoje vsakih 19 sekund, kot so izračunali za statistiko zagreti Britanci), povsem pa zloglasne kazni ne bo odpravila. Nekateri sociologi in psihologi celo menijo, da bo še slabše, saj bo poslej lahko nek učenec za isti prekršek kaznovan, drugi pa ne, odvisno pač od strogosti staršev.
VASA
ZGODBA
AVT0ST0P
Skoraj mi je ušla glasna kletvica, ko sem videla, da mi je izpred nosa odpeljal zadnji avtobus. »Kaj zdaj?« sem pomislila. Pred menoj je bilo namreč 20 kilometrov poti. Veliko preveč za pešačenje, zato sem se odločila za avtostopanje, čeprav sem doslej potovala na tak način le pri belem dnevu in v družbi.
Odšla sem nekoliko iz mesta in se ustavila. Za menoj razsveljeno mesto, pred menoj noč in cesta. Promet je bil redek, in še to sami tovornjaki, ki sem jih ravnodušno spuščala naprej. Dva osebna avtomobila sta pripeljala mimo, a sta bila polna, iz enega pa se je sumljivo režal moški srednjih let. Kakšni slabi občutki! Daleč od doma, brez znanca ob prazni cesti. Najraje bi se kar vrnila v mesto in vzela taksi, a kaj, ko je v mojem žepu velika luknja in v njem ne obstane dinar niti toliko časa, da bi se malo razgledala.
Ker precej časa ni bilo. nobenega vozila mimo, sem prijela torbo in krenila peš ob cesti naprej. Zdaj se nisem branila tudi tovornjakov, a zaman sem dvignila prst, ko je pribrenčal mimo manjši tovornjak,
Začela sem že Obupavati. ko pripelje avto z dvema rn(adima | človekoma. UstavHasta mi. Bilasčm želo vesela: osebni avto iwše \ fant in dekle v njem. '	V'
Nekaj časa je bilo v avtu slišati le radio, čez čas pa se je voznik obrnil, me pomenljivo pogledal, potem pa potrepljal svojosppd-tnico in jo vprašal: »Bo?«
»Recimo, da bo,« mu je odgovorila s hripavim glasom.
Voznik se je čez nekaj časa ponovno obrnil nazaj k meni in me vprašal: »Kam bi že rada šla?... Sicer pa tako ni važno. Nikamor se ti ne mudi tako hudo, da bi si ne mogla vzeti malo časa, kajne...
S Čino bi se šla rada igrico, za katero so potrebni trije, ker je v dva že preveč dolgočasno. Imela sva namen pobrati kakšnega fanta, a sva se odlgčila zate.«
Govoril je, kot bi bil navit. Sploh mi ni pustil do besede. Nisem povsčm jasno razumela, za kaj gre, a slutila sem, da ni imel v mislih nič poštenega.
Nadaljeval je: »V avtu je premalo prostora, za motelsko sobo pa je škoda denarja, saj je tudi v naravi lepo.«
Zaprlo mi je sapo. Moja slutnja je bila zdaj že povsem jasna in vedela sem. kakšne igrice bi se rada šla. Mrzlično sem začela iskati, kako bi se rešila iz neprijetnega položaja. Hipoma mi je šinila v glavno izvrstna domislica.
»Že, že,« sem hlastno vskočila v njegovo nagovarjanje, »vendar pa se jaz teh igric ne smem igrati. Zdravnik mi je prepovedal, ker imam živalce in še...«
Voznik je utihnil, kot bi presekal. Hip nato je sunkovito zavrl in ustavil avto. »Ven! Kako si drzneš takšna v moj avto?« je zavpil
Spet sem bila sama na cesti, a tokrat že bliže domu. Bila sem srečna in zadovoljna sama s seboj, ker sem se domislila tistih živalic, kijih seveda sploh nisem imela. Dodoma mi je ostalo še toliko poti, da je izginila z mene rdečica sramu in sem lahko domače pozdravila z vsakdanjim glasom.
avrf:lija
I
S
I
s
*
k
I
s
I
k
I
k
il
k
I
k
u
I
k
I
k
I
k
I
k
I
k
I
JOŽE	RA
DOLGA POT GABROVIH
zave-
Ri rok racij a je naša edina sna velesila.
S. MAKAROVIČ
Zlo spada med omame življenja. °gar omreži, ga ne izpusti več.
L. KOCBEK
Torek, 16. 10. 1979
Prišli so vsi štirje. Abstinira. Žena pravi, da ni posebno navdušena za zdravljenje. Meni, da mu je vse skuhala samo ona.
V skupini so vsi opisali prve tedne treznosti. Temeljito smo obdelali tudi izkušnje in teorijo o javnem priznanju. Zaradi Gabrovih. On je boječe pripomnil, da je službi že povedal, da ne pije in da se zdravi za alkoholizem. Težje pa mu je s kolegi na cesti, ki ga vabijo v gostilno. Hčerka Alenka je vprašala, zakaj je oče siten, čeprav je trezen. Vsi zdravljeni alkoholiki in njihove žene so ji povedali svoje izkušnje, kako živčni in sitni so bili prve tedne treznosti.
Oba sta prinesla dnevnike za vseh štirinajst dni nazaj. Prvi dnevi treznosti v družini.
Sreda, 3. oktober:
Tončka: »Od včeraj, ko je mož drugačen kot običajno, nenajdemsvojega mesta. Begaminnevem, kako naj se obnašam, da bo prav.«
Četrtek, 3. oktober:
Miha: »Zvečer, ko sem imel mir, sem napisat dnevnik in bral Dolgopot. Poopravljenemdelusvašemalo pokramljala. Tako je zopet minil en dan «
Tončka: »Ura je pol desetih zvečer in z možem sediva vsak na svojem koncu mize ter vsak zase piševa dpevnik. Samo na smeh Tni gre.
Okrog enih me je v službo poklical koterapevt iz skupine. Bila sem presenečena, tembolj, ko mi je rekel, da vsi pričakujejo, da nama bo uspelo. Nakazal mi je tudi nekaj smernic, kako naj se vedem v teh začetnih dneh abstinence. Rekel je, daje možu sedaj zelo težko. Treba je nepopustljivo vztrajati, toda ne hladno, ampak tako, da čuti v tem vso ljubezen. Če bom samo hladna in odločna, najbrž ne bo zmogel premagati težav prvih dni abstinence, če pa bi mu kazala samo ljubezen in nežnost brez odločnosti, ne bo vzel zares in bo spet šel pit. še malo nisem mislila, da še kdo razen nas štirih misli na naš pekel. Ko sem
prišla domov, se je mož pripravljal, da gre na tečaj, ki ga dela v podjetju za visoko.kvalifikacijo. Vendar je bilo še dovolj časa, da me je stisnil k sebi in povedal, da sem zanj jaz najboljše pomirjevalno sredstvo. Sploh od sinoči. Povedala sem mu tudi, da meje klical koterapevt. Zelo se mu je dobro zdelo, da kdo skrbi za nas.
Iz šole je prišel točno in ne opazim, da bi kaj pil. Je pa zelo živčen.«
Gabrova je torej prvi večer moževega zdravljenja z njim spala. Znak, da je pripravljena napraviti križ čez vso grdo preteklost. Dober znak!
Torek, 13. 11.1979
Hčerki sta nehali hoditi z Gabrovima v skupino, le dvakrat so bili vsi štirje skupaj. Zena ju je spontano pripeljala v skupino, in kose je vključil mož, sta spontano prenehali.
Danes seje mož v skupini predstavil. Suhoparno je našteval podatke o svojem življenju in o pitju — navadno suho pitje. O alkoholizmu in zdravljenju še ni ničesar dojel. Vsi v skupini so povedali, za katere cilje se trudijo sedaj, ko so trezni. Morda ga je kaj od tega spodbudilo.
Doma se imajo — po njunih dnevnikih sodeč —tako, kot sodi v prvi mesec urejanja alkoholične družine, »spremenljivo oblačno«. Oba sta še zmedena ■ in negotova. Trudijo se s prvimi koraki pri teku, branju knjig, (utranji telovadbi, pohodih v naravo, družinskih pogovorih. Tu in tam kar uspejo.
Iz njunih dnevnikov tega meseca:
Tončka: »Doma je vse narobe. Mož se noče pogovarjati. Pravkar sva se sprla, če lahko tako rečem nekaj rezkim besedam. Vprašala sem ga, če ne misli pisati dnevnika. Zadrl se je, da ne, ker ga ne zna.«
»Nagovarjala sem ga, naj malo tečeva ali vsaj hitro hodiva, pa ni hotel. Na vprašanje, kako se on misli zd-
raviti, ko vse odklanja, je odgovoril, da se s tekom in hojo res ne more zdraviti. Ko sem ga vprašala, kako mu je bilo všeč v skupini, je odgovoril, da seje počutil tako kot otrok v prvem razredu. Povedala sem mu, kako je bilo meni nerodno prvič v skupini. Skrbi ga, kaj peki sem povedala o njem, ko sem se predstavila. Da sem ga verjetno opisala kot največjega pijanca. Ves čas sva govorila mirno, pa vendar je bilo zelo tesnobno in težko.«
»Nedelje so pri nas vse bolj prijetne. Zjutraj je kazalo slabo. Vsi štirje smo se pripravili, da bi telovadili, pa je rekel, če imam »šnopc« za potem, ko mu bo vroče. Taka šala me popolnoma vrže s tira. Pustila sem ga in se šla oprhat. Ko so bile dopoldne punce pri maši, sem ga odločno še enkrat prijela v roke, da mora v torek s skupino teči, a je odvrnil, da ne bo šel v skupino, ampak na izpit iz matematike. Spet sem vzkipela. Kakšen izpit, ko pa nima pojma o matematiki. Sla sem listat po Dolgi poti, da bi našla kaj primernega. Prebrala sem stavek, da partner z nestrpnostjo naredi več slabega kot dobrega. Potem sem bila ves dan bolj umirjena. Popoldne smo šli peš na njegovdom. Obema je bilo nerodno stopiti v hišo. Na mizi je bil liter z vinom, kot je vedno ob nedeljah, vendar mu ni nihče ponujal. Nič nismo govorili o tem. Pozneje ga je brat vprašal, če bi malinovec. Prosi! je zanj. Preden smo odšli, mi je njegov brat povedal, da mu je moj mož rekel, da sicer težko zdrži, ampak da gre. Glede skupine pa mu je rekel, da so v njej sami taki, ki so se zjutraj tresli, preden so dobili prvi kozarček, zato se njemu ne zdi potrebno, da bi hodil.«
»Zjutraj ga nisem nič vprašala, pa tudi rekel ni, da bo šel v skupino. Bila sem prepričana, dane bo šel. Samo kanček upanja sem imela. No, pa smo le šli na avto; bus. Močno me je presenetil, ko mi je dal dnevnik na-' pisan, za ves teden, in bil dobre volje. T udi nazaj grede sva se pogovarjala in bila prijatelja, vendar pa me prav jezi, zakaj je vedno v meni toliko dvoma. Ali me bo to sploh kdaj minilo?«
POTA IN STJt?
§
Ljubljanska kazen petkrat nižja
Namesto dveh let le 5 mesecev zapora za Franca Plantana, ki je z avtobusom do smrti povozil 6-letnega otroka — Odločitev Višjega sodišča v Ljubljani
poročajo
NOVO MESTO, LJUBLJANA — Lanskega maja je novomeško sodišče obsodilo 31-letnega Franca Plantana, šoferja iz Velikega Podljubna, zaposlenega pri novomeških »Gorjancih,« na 2 leti zapora. Verjetno je nekaterim še dobro v spominu tragični dogodek, ki seje pripetil 18. januarja 1982 ob 6.40 na novomeški avtobusni postaji. Pod kolesi avtobusa je ugasnilo življenje komaj 6-letnega Roka Žnidarja iz Otočca. Nesrečo je zakrivil Plantan, ki pa seje po sodbi novomeškega senata pritožil na Višje sodišče v Ljubljani.
VLOM VTRGOV1NO —Vnoči na 30. januarje neznan storilec vlomil v poslovalnico 2 Novotehne v novomeški Kandiji. Vlomilec je očitno brskal za denarjem, saj je pregledal predale in registrsko blagajno, na koncu pa seje zadovoljil s tremi tisočaki in radiokasetofonom z elektronsko uro. No-votehna je oškodovana za okoli 40 tisočakov. Nekateri povezujejo omenjeni vlom s serijo vlomov isto noč ^ kioske po Novem mestu, o čemer pišemo na drugem mestu.
UKRADEL REZERVNO KOLO
— Prav tako še neznan storilec je v noči na 29. januar vlomil v prtljažnik osebnega avtomobila Draga Kasuna n Damelj. Lastniku je ukradel rezervno kolo, s čimer ga je oškodbval za kakšnih 5.000 din. Predrzneža še iščejo.
IZTOČIL STO LITROV NAFTE
— Nekdo je v noči na 21. januar iz buldožerja, ki je last črnomaljskega Belta. iztočil kakih 100 litrov plinskega olja. Neznanega storilca, ki je s tatvino na delovnem stroju povzročil najmanj za 7 tisoč dinarjev škode, miličniki še iščejo.
Nesreče pri delu brez analize
Predlani v Jugoslaviji 302.178 poškodb pri delu — Kar 538 smrtnih primerov
V zveznem komiteju za delo, zdravstveno in socialno varstvo so predlani zabeležili v vsej Jugoslaviji 302.187 poškodb pri delu, od tega 538 s smrtnim izidom. V Sloveniji je bilo 47.790 poškodb pri delu, od tega 78 s smrtnim izidom. Zaradi teh poškodb je bilo v delovnih organizacijah izgubljenih kar 836.954 delovnih ljudi. Podatkov za leto 1984 še ni, ker jih zbirajo in obdelujejo po pol leta in več.
Največ nesreč pri delu so povzročile rgzlične transportne naprave in priprave, paletni viličarji, razni nakladalci, transportni trakovi, dotik električnih vodov pod napetostjo, gradbeni odri, padci z višin (prav tu so poškodbe posebno hude, večkrat tudi smrtne), stiski, okvare raznih strojev itd. največkrat pa je nesreči pri delu botrovalo kršenje ali popolno neupoštevanje predpisov o varstvu pri delu, s katerimi so prav delavci, na katere preži na delovnem mestu največja nevarnost, navadno najslabše seznanjeni
Skrb zbujajoče številke še niso spodbudile resnejših analiz in strokovnih razprav. Morda bo kaj premikov zaradi prenosa zdravstvenih in vseh drugih obveznosti v zvezi s poškodbami pri delu na temeljne in delovne organizacije. Bolj pa bi moralo biti jasno že to, da se varstvo pri delu začne pri projektiranju delovnega prostora, načrtovanju tehnološkega procesa in delovnih priprav, nadaljuje pa z izvajanjem varstvenih določil.
Takoj povejmo, da je Višje sodišče sprejelo navedbe Plantanove zagovornice in mu kazen od dveh let zapora znižalo na vsega pet mesecev, poleg tega pa tudi odpravilo varnostni ukrep prepovedi vožnje avtobusa za dobo dveh let, ki ga je izreklo novomeško sodišče. Čemu tako spremenjena sodba, kije že pravnomočna? Navedbe in ugotovitve o poteku dogodkov tistega jutra na novo-
meški avtobusni postaji so namreč povsem enake tistim, kot jih je zapisalo v obrazložitev sodbe novomeško sodišče.
Žnidarjeva je, da osvežimo spomin, z otrokoma Rokom in Luko hodila po desni strani ceste mimo kostanjev, pri zadnjem pa je mimo nje nenadome ostro zavil avtobus. Žnidarjeva je ob vpitju nekaterih na postaji še odskočila korak nazaj in potegnila s seboj tudi otro-
KONČAL V DOBLIČIC1 — V petek je prišlo v Črnomlju do hude prometne nezgode, ki se je za voznika traktorja Petra Pavšiča iz Jelševnika končala z neprijetno kopeljo v mrzli Dobličici. Pavšič je najprej med vožnjo s traktorjem in obračanjem na parkirišču poškodoval štiri osebne avtomobile, nato pa čez 70 centimetrov visok zid zapeljal na njivo in kasneje v Do-bličico. Pavšič seje ob tem hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. (Foto: L Gačnik)
Za konec »šilita« še pivo
Kdo je v noči na 30. januar vlamljal v kioske po Novem mestu? — Nazadnje še v okrepčevalnico
NOVO MESTO— Precej skrbi in sivih lasje novomeškim miličnikom in kriminalistom povzročila do danes še nepojasnjena serija vlomov v kioske. Noč na 30. januar je namreč nekdo izkoristil in v centru Novega mesta pridno stikal za denarjem in koristnimi predmeti.
Vlom so prvi prijavili iz kioska, ki je last novomeške kmetijske zadruge, na Prešernovem trgu. Storilec je po vlomu prebrskal vse predale in brskal za denarjem, na koncu pa se je moral zadovoljiti s tisočakom, medtem ko je z vlomom povzročena škoda neprimerno večja: ocenjujejo jo na 6.000 din.
Isto noč seje odpravil še do kioska Dela na Cesti herojev 4. Tudi tam je pridno razmetaval, na koncu pa iz predala prodajalne mize pobral 1.500 din in elektronski kalkulator Olympia.
Tretji vlom je miličnikom prijavila Ivanka Rezelj, iz Mirne peči, lastnica kioska z okrepčevalnico na Cesti komandanta Staneta 34. Neznanec — skoraj zanesljivo gre v vseh treh vlomih za isto osebo —je pregledal predale in omare, vtaknil v žep tisočaka, na koncu pa si, utrujen od velikih nočnih naporov, privoščil dve steklenici piva. Možje postave še zbirajo podatke o predrznem, po vrednosti ukradenih predmetov sodeč, pa tudi precej skromnem storilcu.
B. B.
Iz tovarne nosili v delavnico
Zaradi tatvin v IM V sta bila Krupič in Plantan obsojena na pogojne zaporne kazni, _______Krevs	pa	zaradi	sodelovanja	na	denarno	—	Pritožba tožilca_
NOVO MESTO — Verjetno se ne bomo zmotili, če zapišemo, da je novomeška IMV tovarna, v kateri je zabeleženih največ tatvin na Dolenjskem. O tem pričajo številne prijave pa poročila in zapisniki novomeških miličnikov, ne nazadnje pa tudi obravnave pred sodiščem. Tako so morali pred nekaj dnevi na otožno klop novomeške enote temeljnega sodišča 22-letni Zlatko Krupič z Dolža, 25-letni Anton Plantan iz Velikega Cerovca in 32-letni obrtnik avtomehanik Franc Krevs iz Črmošnjic.
Dogodki, za katere jim je tokrat sodil senat, segajo daleč v preteklost. Zlatko Krupič je 28. septembra 1981 vlomil v garderobno omarico Jožeta Klemenčiča in mu zmaknil 550 din in
AVTO OPLENIL ZA 25 TISOČAKOV
NOVO MESTO — Med 29. januarjem in 1> februarjem je nekdo vlomil 'v osebni a”to Kazimirja Moravca iz Učakovcev. Vozilo je ostalo brez rezervnega kolesa, snežnih verig, ključev, dvigalke in treh litrov motornega olja. Moravec je s krajo oškodovan,- t okoli 25 tisočakov. Predrzneža miličniki še iščejo.
20 bonov za prehrano, isto leto pa je 7. julija vlomil tudi v omarico Jožeta Udovča in mu ukradel hlače ter čevlje. Še trikrat je Krupič vlomil v garderobne omarice: 26. ali 27. avgusta Francu Turku in mu vzel elektronski računalnik, 27. avgusta Petru Župcncu in mu zmaknil hlače ter 23 prehrambnih bonov ter 27. oktobra Francu Kalinu in mu vzel I.900dinter2l bonov. Kru-piču pa to ni bila edina .dejavnost’. Od januarja 1981 pa vse do 27. oktobra, ko so ga odkrili, je po nagovarjanju Antona Plantana sam ali pa v sodelovanju z. mladoletnim J. P. odnesel iz tovarne še 2 amortizerja, 2smerni luči, 2 vložka žarometa z žarnicami, nekaj orodja, zavoro za katreb in 2 varnos-
ka, vendar je avtobus navzlic temu vse tri oplazil, da so padli po tleh, najbolj nesrečno prav Rok, saj je čezenj zapeljalo zadnjo kolo avtobusa. Kasnejša preiskava je pokazala, da je Plantan glede na takratne razmere na cesti (oblačnost, mrak, neosvetljeno vozišče) vozil prehitro, prav tako ni bil dovolj pozoren na dogajanje na cesti in ob njej. Po mnenju izvedencev bi namreč Plantan pešce moral videti, seveda le, če bi bil nanje tudi pozoren. In prav tukaj je prišlo do nasprotnega mnenja sodnikov. Novomeški senat je namreč presodil, da vse to kaže na Plantanovo zavestno malomarnost, medtem ko je bilo Višje sodišče v Ljubljani mnenja, da gre krivdo za povzročeno hudo prometno nesrečo pripisati voznikovi nezavestni malomarnosti. Ljubljansko sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da je novomeški senat povsem pravilno ugotovil dejansko stanje, da pa seje odločil za napačno pravno opredelitev, kije tudi pogojevala izrečeno sorazmerno visoko zaporno kazen.
B. B.
Do pravice proti plačilu
Poslej naj bi za nekatere postopke pred so-diščem združenega dela uvedli plačilo
Očitno je, da so sodišča združenega dela širom po Sloveniji v svojem desetletnem delovanju prerasla okvire, ki jim jih je ob ustanovitvi začrtala republiška zakonodaja. Pa ne toliko zaradi podatka, da vsako leto rešijo preko 10 tisoč zadev, za ta dela pa je na voljo vsega 40 zaposlenih sodnikov, vzroki so predvsem drugje.
Veliko težav povzroča sodiščem sedanji način zagotavljanja sredstev za delo. Praviloma pokrivajo sodišča združenega dela (v Sloveniji je 10 splošnih tovrstnih sodišč) območja več občin, kar danes pomeni, da se morajo s sleherno posebej dogovarjati o potrebnem deležu sredstev. Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakonodaje o sodiščih 'združenega dela, ki je pred delegati slovenske skupščine, pa predvideva, da se občine poslej med seboj dogovorijo, katera od njih bo prevzeta vlogo usklajevalca, bolje rečeno izterjevalca sredstev.
Druga omembe vredna novost, ki jo predvideva omenjeni predlog. izhaja prav tako iz dosedanjih izkušenj. Iskanje pravice pri sodišču združenega dela je bilo doslej zastonj, kar je nemalokrat privedlo do velikih težav. Nekateri so zahtevali sodno varstvo pravic tudi v primerih, ki zaradi njihove nepomembnosti ne bi sodili pred sodišče združenega dela, spet drugi pa so v svojih zahtevkih močno pretiravali, vedoč, da jih prav nič ne stane, če svoje »procesne« pravice zlorabljajo. Po uradni dolžnosti je sodišče moralo speljati postopek tudi v takih primerih, odveč pa je zapisati, da je zategadelj trpelo delo pri obravnavi drugih, vsebinsko pomembnejših in bolj utemeljenih sporih. Prav zato je v bodoče predvideno, da se vsaj za nekatere postopke uvede plačevanje sorazmernega deta stroškov, ki nastajajo z delom sodišča ob reševanju tovrstnih sporov. Pravica bo poslej imela svojo ceno.
B. BUDJA
Vinjen povozil pešca
Osem mesecev zapora za 51-letnega Karola Krena — Vozil prehitro, z zasenčenimi lučmi in povrh še vinjen — Pešec Anton Brulc podlegel poškodbam
tna pasova, vse skupaj vredno okoli
65.000	din.
Tudi Anton Plantan je poleg nagovarjanja še jam zmaknil nekaj stvari: 2 zračnici, sireno, sklopko, ležaje, vijake, platine; vrednost teh predmetov je ocenjena na I4.000din. In česa je bil obtožen Krevs? V svoji avtomehanični delavnici v Črmošnjicah je, čeprav je vedel, da gre za ukradene stvari, vzel od Plantana kot plačilo za popravilo njegovega avtomobila precej teh predmetov, nekaj jih je tudi kupil, vrednost stvari pa je znašala blizu 43.000 din.
Sodišče je ob upoštevanju precejšnje odmaknjenosti dejanja ter tega, da so obtoženci večino dejanj skesano priznali, odmerilo dokaj nizke kazni: Kru-piču eno leto in Plantanu I0 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let, medtem ko mora Krevs plačati kazen 20 tisočakov.
Sodba še ni pravnomočna, saj seje nanjo pritožil temeljni javni tožilec.
B B.
NOVO MESTO — Zaradi povzročene prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje Anton Brulc iz Smolenje vasi, bo moral 51-letni Karol Kren iz Gorenje Straže za osem mesecev v zapor. Takšna je, sicer še ne pravnomočna sodba senata novomeške enote temeljnega sodišča.
Kren je 14. avgusta 1981 okoli 21.45 vozil osebni avtomobil po regionalni cesti med Novim mestom in Šentjernejem. Kasnejša opravljena analiza krvi je pokazala, da je bil precej vinjen, saj je imel v krvi kar 1,9 promila alkohola, to pa je bilo verjetno tudi vzrok, daje vozil tako neprevidno. V Smolenji vasi mu je prišel nasproti pešec Anton Brulc, vendar ga Kren, ki je vozil preblizu desnega roba ceste in celo z zasenčenimi lučmi, ni pravi čas videl. Brulc se je avtomobilu umikal, vendar gaje Kren pri hiši št. 6 zadel s prednjim delom vozila in zbil po cesti. Pešec je bil ob nezgodi hudo poškodovan in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je po triindvajsetih dneh 6. septembra umrl.
Čeprav seje Kren zagovarjal, da za nesrečo ni kriv, češ da je pešec nenado-
GORELO V GARDEROBI
ČRNOMELJ — 27. januarja okoli
22.45	je prišlo do požara v garderobi novomeškega Cestnega podjetja — tozd za vzdrževanje cest Črnomelj. Preiskava je pokazala, da je ogenj nastal zaradi pregretja dimne tuljave, saj se je močno ogrela stena garderobe, zaradi česar so se vnela oblačila. Zgorela je bunda, trije telovniki, več parov čevljev, več oblačil pa je ožganih, tako da skupno škodo cenijo na
50.000	din. Požarje opazil in tudi pogasil dežurni delavec.
Pretep izkoristila za krajo ure
Predrzna pretepača so miličniki prijeli še isto noč
NOVO MESTO — V nedeljo, nekaj pred polnočjo, je pri hotelu Kandija v Novem mestu prišlo do pretepa in kasneje kraje, ki pa so jo še isto noč docela pojasnili novomeški miličniki.
M. G. in B. K. sta ta večer popivala v hotelu, ko pa sta ga zapuščala, sta se pridružila trem neznancem, ki so pešačili proti križišču pri kandijskem mostu. Prijateljski pogovor se je kmalu sprevrgel v prepir, med katerim je M. G. najprej udaril A. S., nato pa sta s prijateljem pričela pretepati še Z. Č. in M. J. Pretep je M. G. izkoristil tudi za tatvino, saj je tačas urno snel z roke M. J. uro. Z njo sta pretepača nato pobegnila proti Šmihelu.
Po sprejetem obvestilu o p.ete-pu in kraji je takoj stekla akcija novomeških miličnikov. Še isto noč so prijeli predrzneža in jima ukradeno uro zasegli ter vrnili lastniku. Zoper oba nasilneža bo podana ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.
ma stopil na cesto, mu sodišče ni moglo verjeti, nasprotno: Brufc, ki se je vračal domov in bil, kot je pokazala analiza krvi, trezen, se je avtomobilu umikal, vendar zanj usodnega trčenja žal ni mogel preprečiti. Izvedenska mnenja so pokazala, da je Karol Kren vozil skozi naselje precej nad dovoljeno hitrostjo, poleg tega bi lahko ob tej uri, ki za poletne mesece sploh ni pozna, pričakoval na cesti kakšnega pešca in temu tudi prilagodil vožnjo. Očitno je alkohol vnovič opravil svoje.
B.	B.
NEPREVIDNO ODLOŽILA PEPEL
BOŠTANJ — 1. februarja okoli 9. ure je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Justine Koprivc iz Vrha nad Boštanjem pri Sevnici. Dosedanja preiskava je pokazala, da je Koprivčeva najverjetneje malomarno in neprevidno odložila pepel z žerjavko iz štedilnika ob gospodarsko poslopje. Slednje se je vnelo, požar pa je povzročil za 250 tisočakov materialne škode.
S STOPNIC PADEL V KLET
GLOBOKO — 26. januarja okoli 18. ure sta prišla 33-letni Janko Delak in njegov prijatelj Peter Verstovšek, oba iz Gornjega Lenarta pri Brežicah, do nedograjene stanovanjske hiše Slavka Germovška, ki je ta čas na začasnem delu v Zahodni Nemčiji, v Globokem. Ko sta hodila okoli hiše, je Delak padel s stopnic dobra dva in pol metra globoko v kletne prostore ter se pri tem huje poškodoval. Kaj sta Delak in Verstovšek počela ob hiši, miličniki še ugotavljajo.
GORELO V ŠOLSKI ZBORNICI
BREŽICE — V noči na 29. januarje prišlo do požara v priročni kuhinji zbornice šolskega centra v Brežicah. Ogenj se je pojavil že ponoči, opazili pa so ga šele zjutraj. Ogled je pokazal, da je požar najverjetneje zakrivil prižgan električni štedilnik, vsa sreča pa je, da se požar zaradi pomanjkanja kisika v prostoru ni razplamtel. Tlenje je sicer povzročilo veliko vročine, zaradi katere so celo popokale šipe, kaj lahko pa bi zgorel ves šolski center. Povzročeno škodo so ocenili na 500.000 din.
IZOBRAŽEVANJE VOZNIKOV
ČRNOMELJ — Zveza šoferjev in avtomehanikov Metlika — Črnomelj ZŠAM je za svoje člane preteklo nedeljo pripravila tečaj za obnovitev znanja iz cestnoprometnih predpisov, varstva pri delu, poznavanja motornih vozil in prometne etike.
GASILI SOSEDJE IN TURISTI -
ČELOVNIK — 30. januarja okoli
10.	ure je prišlo do požara na nenaseljeni stanovanjski hiši v Čelovni-ku pri Sevnici. Hiša je last Marjana Žiberta iz Obrežja pri Laškem, povzročeno škodo na njej pa ocenjujejo na 300 tisočakov. Vse podrobnosti o tem, kako je prišlo do ognja, zaenkrat še niso znane, sumijo pa, da je požar zakrivil neznani storilec bodisi iz malomarnosti ali naklepa. Požar je najprej zajel ostrešje hiše in bi se zagotovo razširil na vse poslopje, če ne bi hitro posredovali sosedi in mimoidoči turisti, ki so ogenj zadušili.
PO DOLENJSKI DEŽELI
0 Kot vse kaže, je posebnost dolenjskih tatov, da si privoščijo koline brez gospodarjevega dovoljenja. V noči na soboto je nekdo prišel do hleva, (ki je kakih sto metrov oddaljen od hiše — v njej je tačas mirno spal Janez Zagorc iz Dolnje Stare vasi) V katerem so med drugimi živalmi prebivali nič hudega sluteči prašički. Čeprav jih je gospodar hranil za kasnejše čase se zmikavt ni prav nič oziral na to, pač pa je mirno zaklal dve petdesetkilogramski živalci in ju spravil v malho.
• V soboto je neznanec prišel v stanovanje Jožefe Jordan iz Dobrave in ukradel dve vrečki pralnega praška in kozarec medu. Miličniki se silno trudijo, da bi med ukradenimi predmeti in storilcem našli kakšno povezavo.
• Milan Terzin, trebanjski avtomehanik, ima pred svojo delavnico parkiranih več vozil, v noči na nedeljo pa si jih je podrobneje ogledal še nekdo. Najprej je Cvetki Trante ukradel avtoradio in dva polnilca akumulatorjev, nato pa se je odpravil še do avtomobila grškega državljana. Odločil se je za telefonski aparat, ki je bil priključen ob armaturni plošči. Poleg miličnikov sedaj iščejo tatu še poštarji. Prispevna stopnja za vsak nov telefon je namreč vredna nekaj truda.
RAZBIL ŠTIRI AVTOMOBILE. NATO PA ZAPELJAL V DOBLIČ1-CO — Nenavaden podvig, ki bi se zanj kaj lahko končal tragično, sije 1. februarja pri tščil 24-letni Peter Pavšič iz Jelševnika. Takole so potekali dogodki. Pavšič je pcli.tl ' :-.tor po Kolodvorski cesti v Cruoi;;!;u proti Trgu svobode in na parkirišču pri poslopju zavarovalnice Triglav učil v osebni avtomobil domačina Borisa Brusa. Ne da bi počakal, je takoj po trčenju s traktorjem odpeljal do gostilne Kol-bezen. Parkiral je brez večjih zapletov, pač pa so nove težave nastopile, ko se je vrnil iz gostilne in ponovno sedel na traktor. Pri obračanju vozila je namreč zadel še dva osebna avtomobila
in sc po ulici Lojzeta Fabjana od pel ja' naprej.
S tem pa njegovih prigod še zdaleč ni bilo konec. Med vožnjo seje Pavšič zaletel v avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal Janez Hozner iz Petrove vasi. takoj po tem pa s traktorjem zapeljal na desno bankino in preko 70 centimetrov visokega robnika na njivo. Še kakih 25 metrov jc s traktorjem vozil po njivi in se ustavil šele v Dobličici, Pavšič se je hudo telesno poškodoval, zato so ga z rešilcem nemudoma prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Nastalo materialno škodo še ugotavljajo, P(’ prvih ocenah gre za kakih 70 tisočakov.
Vreme prekrižalo načrte
Ribniški smučarji so se dobro in temeljito pripravili na letošnjo zimo, a jim je toplo vreme prekrižalo načrte
RIBNICA — Že kar nepisano pravilo je, da zadnjih nekaj let mila zima prekriža prenekateri načrt članom ribniškega smučarskega kluba. Tudi letošnja ni izjema, urejeno in pripravljeno smučišče na Danah, nedaleč od Ribnice, samuje, ozelenela pobočja spominjajo na vse kaj drugega kot smučarske proge.
Ribniški smučarski klub je bil ustanovljen pred tremi leti, lani pa so njegovi prizadevni člani dokončno uredili 320 metrov dolgo smušišče na Danah, napeljali vlečnico, uredili kočo in okrepčevalnico, Razumljivo je, da jim je bila želja tako urejeno smučišče kar najbolje izkoristiti, med zimskimi počitnicami so hoteli izvesti smučarski tečaj, šolo v naravi, da ne naštevamo vsega. Po besedah Nina Lebana, člana uprave smu-
čarskega društva, so že ob koncu minulega leta nabavili teptalec snega, s pomočjo katerega so nameravali urediti tekaške steze med Hrovačo, Dolenjo vasjo, Jasnico in nazaj, kajti zanimanje za tovrstno smučarijo je tudi med Ribničani vse večje.
Vendar v klubu še niso vrgli puške v koruzo. Delajo in pripravljajo se, kot da nas prava zima šele čaka. Za vsega 80 din so pripravili organiziran prevoz iz Ribnice do smučišča, medtem ko velja celodnevna karta za smučanje 250 din, poldnevna pa 2 stotaka. Ribniški smučarji razmišljajo tudi o strokovnosti svojega dela. Ta čas sta dva vaditelja na usposabljanju v Ljubljani, v osnovni šoli pa imajo celo smučarsko sekcijo, kjer načrtno delajo še z najmlajšimi.
M. G-č.
Zmagoviti pokal odšel v Osilnico
47 ekip na turnirju v malem nogometu — Or-ganizator ŠD 13. maj
NOVO MESTO — Športno društvo 15. majje prejšnji mesec organiziralo v novomeški športni dvorani pod Maro-lom turnir v malem nogometu, ki sega je udeležilo kar 47 ekip iz Zagreba, Ljubljane, Krškega, Kočevja, Litije, Karlovca in Novega mesta. Dvodnevni boji so prinesli razburljiv in kvaliteten nogomet, vrstni red pa je bil naslednji: zmagala je ekipa gostišča Kovač iz Osilnice, slede: Pilana Djuro iz Zagreba, Parketarstvo Novak (Novo mesto). Polet (Novo mesto), bife Kajič (Ljubljana), ekipa vasi Krke, da ne naštevamo naprej.
Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Prosinečki iz zagrebške Pilane Djuro; največ zadetkov (6) je dosegel Rajšelj iz. ekipe gostišča Kovač, najboljši vratar pa je bil Knapič iz Pilane Djuro. Pokrovitelji turnirja so bili: Tovarna zdravil Krka, Labod. Beti iz Mirne peči in Metlike, z. nagradami in Pokali pa so pomagali še novomeški obrtniki brata Tomazina, Doljak, More, Osolnik, Perdec, Šepic. Budna 'n Novak.
VEČER ALPINISTIČNEGA FILMA
NOVO MESTO — Foto-kino klub ■z Novega mesta organizira v sodelovanju z. novomeškim alpinističnim odsekom večer amaterskega alpinističnega filma. Prireditev bo v petek, 8. februarja, ob 17.30 v mali dvorani odelka NOB v Dolenjskem muzeju.
skupscina sevniskih STRELCEV
SEVNICA — V nedeljo ob 9. uri bo v sindikalni dvorani skupščina, občinske strelske zveze. V vabilu piše, daje to redna skupščina, vendar je treba pripomniti, da v tej zvezi kar devet let ni bilo tako, kot je treba. Za novega predsednika zveze je predlagan Franc Derstvenšek iz Kopitarne.
ODBOJKA: PIONIR Z RADNIČKIM IN FAMOSOM
NOVO MESTO — Začenja se spomladanski del prvenstva v
II.	zvezni odbojkarski ligi — zahod. Dolenjski ligaš Pionir bo imel v gosteh kar dva kluba, prvi dan, 8. februarja, se bo pomeril z Radničkim iz Slavonskega broda, 9. februarja pa še s Famosom iz Sarajeva. Obe tekmi bosta ob 19. uri v športni dvorani. Vabljeni!
TKAVC IN FLISARJEVA PRVAKA TREBNJEGA
IVANČNA GORICA — Finalni nastop na 8. odprtem prvenstvu KK Trebnje je daj tudi končnega zmagovalca; to je domači tekmovalec Franc Tkavc, ki je podri 1.704 keglje, le enega več od drugouvrščenega Grosupeljčana Ivana Župančiča. Sledijo: Rožman (Krško) 1.670. Prelec (Brežice)
1.656, Goleš (Trebnje) 1.644 idr. Med ženskami je zmagala Flisarjeva s 739 podrtimi keglji, sledijo pa: Veber (obe Trebnje) 725, Konda (Novo mesto) 710 idr.
DRUŽINE KEGLJALE — Na posnetku so prvouvrščeni zakonski pari iz tekmovanja v Mozlju: v sredini zmagovalca Vlado in Anka Hajdinjak, levo drugouvrščena Stane in Slavica Krajc ter desno tretjeuvrščena Franc in Stanka Šalamon.
Zakonci podirali keglje
Vlado in Anka Hajdinjak zmagovalca 7. tekmovanja zakonskih parov v Mozlju
MOZELJ — Športno in kul-jurno društvo Ciril Dekval iz Moz-'ja je v januarja pripravilo zanimivo, že sedmo tekmovanje zakonskih parov v kegljanju. Bojev na ksgljišču gostišča Mihelčič se je
SMUČARSKI SKOKI V RAKITNICI
RAKITNICA — Mladinska orga-ni/acija je priredila tradicionalne *k»ke na 25-metrski skakalnici v Ra-kuniei. Nastopilo je 30 tekmovalcev iz rtbniške in kočevske občine pred okrog 5()o gledalci. V skupini do 15 let s° bili najboljši Lovšin, Arko, Vider-^°1, med tekmovalci z navadnimi smu-crr>i Tomc, Hočevar, Henigman in jued tekmovalci s »pravimi« smučmi Hočevar, Debeljak, Šile. Najdlje, 30 Utetrov, je skočil Hočevar.
M. G-č
'i
v .
iMlMlil
VEČINA NASLOVOV V NOVO MESTO — Nedeljskega republiškega prvenstva v ciklokrosu, ki je bilo v
Novem mestu, seje udeležilo preko 80 najboljših slovenskih kolesarjev. Z izjemo pionirjev A so vsi naslovi republiških prvakov ostali v Novem mestu, eno najprepričljivejših zmag pa si je prikolesaril v članski konkurenci Sandi Papež (desno), ki tačas služi vojaški rok. (Foto: B. Budja)
Gostom oddali le eno zmago
Izreden uspeh novomeških kolesarjev na republiškem prvenstvu v ciklokrosu, ki je bilo v nedeljo na Drski — Med člani zmagal Sandi Papež_______________
NOVO MESTO — Novomeščani so bili v nedeljo gostitelji republiškega prvenstva v ciklokrosu, na katerem je nastopilo preko 80 najboljših slovenskih kolesarjev. Šeststo metrov dolga krožna proga na Drski je daleč največ uspeha prinesla domačim kolesarjem, ki so tako potrdili napovedi o uspešnih in temeljitih pripravah na letošnjo tekmovalno sezono, v kateri čaka najboljše dolenjske mladince in člane nastop v državni reprezentanci na balkanskem kolesarskem prvenstvu, ki bo od 4. do 7. julija v Novem mestu, Metliki in Črnomlju.
Popolno zmagoslavje Novomešča-nov je tokrat zagrenil le Ljubljančan Dejan Bokavšek, ki je edini »odnesel« zmago iz. Novega mesta. Organizacija letošnjega prvenstva je bila odlična, še posebno, ker je proga vodila po povsem neprometnih ulicah, ki so bile za nameček še zaprte za promet, tako da je bilo za varnost tekmovalcev poskrbljeno na najboljši možni način. Kot že rečeno, je daleč največ medalj pripadlo domačim kolesarjem, saj so v domala vseh kategorijah dosegli dvojno ali celo trojno zmago. Razumljivo, da je največ zanimanja številnih gledalcev ob progi veljalo nastopu članov, med katerimi sta vozila tudi Sandi Papež in Jože Smole, ki ta čas služita vojaški rok v Kranju. Oba sta
TEČAJ SMUČANJA NA BOHORJU
KRŠKO — Smučarski klub Krško je v sodelovanju s planinskim društvom Bohor pripravil 5-dnevni smučarski tečaj za učence nižjih razredov osnovnih šol iz Brestanice, Krškega, z. Rake ip s Senovega. 36 učencev je bilo z bivanjem in organizacijo tečaja, ki so ga vodili Brane Kuščar, Gregor Molan in Boštjan Reškar, nadvse zadovoljnih. Nič čudnega, če so se odločili tečaj ponoviti tudi prihodnje leto, seveda pod pogojem, da se do takrat obnovi dom na Bohorju.
M.RAUŠL
V ČRNOMLJU MALI NOGOMET
ČRNOMELJ — V počastitev občinskega praznika bo v Črnomlju 16. in 17. februarja turnir v malem nogometu. Prijavnino v znesku 2.000 din je potrebno nakazati na žiro račun NK Bela krajina 52110-678-83279 do 14. februarja ali na dan žrebanja, ki bo prav tako 14. februarja ob 17. uri na stadionu. Morebitne informacije in prijave sprejema Vaso Dormiž na telefon 068 51-480med 8. in 18. uroali Peter Terzič, telefon 51-013. popoldne.
PRVA ZMAGA NOVOMEŠČANOV
NOVO MESTO — V četrtem kolu republiške kegljaške lige so kegljači Novega mesta na gostovanju v Slovenj Gradcu dosegli prvo zmago, premagali so domačo vrsto s 5.047:5.024. Metličani so nastopili na kegljišču Loka in doživeli že četrti poraz, premagal jih je Fužinar s 5.078:5.039. Praznih rok so ostala tudi novomeška dekleta, ki so v Mariboru izgubile z Branikom z. 2.245:2.26 8.
N. G.
udeležilo 17 parov iz KS Ivana Omerze, tekmovanje pa je trajalo vse do konca januarja. Ob zaključku je predsednik društva Gojko Bunjevac najbolje uvrščenim dvojicam podelil diplome, medalje in pokale.
Poglejmo rezultate. Zakonski pari:
1. Vlado in Anka Hajdinjak 1.042 podrtih kegljev, 2. Stane in Slavica Krajc 1.028. 3. Franc in Stanka Šalamon 1.033; posamično moški (na polno): I. Salamon 419,2. Kotnik 415. 3. Krajc 399; čiščenje: I. Bunjevac 176.
2. Šalamon 170, 3. Hajdinjak 16 7, ženske (na polno): I. Krajc 380,2. Kaligarič 367. 3. Ilaidiniak 347; na čiščenje: 1. Hajdinjak 139, 2. Šalamon 121. 3. Krajc 121. Največ metov v prazno sta imela Marjan in Slavica Kalič (99). sledita pa para Bojan in Dana Henigman (74) ter Franc in Tončka Gabrovec (71).
M. Gl.AVONJIČ
TEČAJ LETENJA Z ZMAJEM
KRŠKO - Domači klub Krila pripravlja za.amivo novost za vse ljubitelje letenja z zmaji. Že v kratkem bo organizirana šola prostega letenja za začetnike in pripravnike, teoretični del tečaja naj bi sc pričel že ta mesec, praktični pa nadaljeval v marcu. Vsi, ki vas zanima letenje z zmaji, lahko dobite podrobnejša navodila na naslov: Krila klub. Krško. Cesta krških žrtev 141. 68 270 ali popoldne na telefon 79-322.
ŠAHOVSKI TURNIR V KRIŽAH
KRIŽE — V počastitev slovenskega kulturnega praznika organizira športno društvo Križe v nedeljo, 10. februarja, tekmovanje v šahu. Turnir za pionirje se bo pričel ob 10. uri. mladinci bodo tekmovali uro kasneje, starejši mladinci pa ob 12. uri. Prijavite se lahko do 9. februarja na telefon 22-132.
dokazala, da ju življenje v vojaški suknji ni prav nič prikrajšalo za morebitno slabšo formo, za kar gre zahvala predvsem njunim starešinam, ki jima omogočajo normalne priprave in trening.
Rezultati: pionirji A: I. Bokavšek (Rog), 2. Ržen (Jslovo mesto). 3. Čerin (Rogi, 4. Volkar (Novo mesto) itd.; pionirji B: 1. Mervar. 2. Badovinac. 3. Kavšek (vsi Novo mesto), 4. Leskovšek (Hrastnik), 5. Turk. 6. Gregorčič, 7. Brulc, 8. Murn (vsi Novo mesto) itd.; mlajši mladinci: 1. Ravbar, 2. Šmajdek (oba Novo mesto), 3. Galof (Sava). 4. P. Judež (Novo mesto) itd.: starejši mladinci: L Božič, 2. Udovč. 3. Gli-
var, 4. Štangelj (vsi Novo mesto), 5. Bonča (Sloga), 6. Kruljac (Novo mesto) itd.; člani: I. Sandi Papež
• Nedeljsko republiško prvenstvo v cikokrosu je bilo uspešno tudi za mlade jn obetavne metliške kolesarje. Čeprav so bile zimske priprave zelo otežkočene, saj v Metliki ta čas ni na voljo primerne telovadnice, je bil prvi nastop Metličanov na ciklokrosu povsem zadovoljiv. Med pionirji A je bil Čadonič 10., Vajda 12. in Omerzel 13;______________________________________
(Novo mesto), 2. Lampič (Sava), 3. Smole. 4. Robič (oba Novo mesto), 5. Marn (Sava), 6. Novak, 7. Bojane (oba Novo mesto), 8. Kavaš, 9. Polanc (oba Sava). 10. Darko Papež (Novo mesto) itd.
Vsi ti rezultati so seveda zelo spodbudni pred državnim prvenstvom v ciklokrosu, ki bo že konec tega meseca v Poreču.	B.	B.
mm
DVOJNA ZMAGA — Bogdan Ravbar (levo) in Tomaž Smajdek sta med mlajšimi mladinci priborila Novemu mestu prvo dvojno zmago in s tem najavila popolno zmagoslavje novomeških kolesarjev na nedeljskem republiškem prvenstvu v ciklokrosu. (Foto: B. B.)
Na startu drugega dela praznih rok
Novoles izgubil s Come-tom, dekleta pa z Mengšem
Po kratkotrajnem premoru se je v soboto nadaljevalo prvenstvo v moški in ženski republiški košarkarski ligi. Oba novomeška predstavnika sta tokrat ostala praznih rok, kar je za dekleta, ki so igrala z vodilnim Mengšem, bilo pričakovati, razočarali pa so novolesovci, ki so zasluženo in gladko klonili v Slovenskih Konjicah proti Cometu.
COMET — NOVOLES 98 : 89 (48:
44) — Čeprav so Konjičani tekmo zaradi nedavnih izgredov med srečanjem s Heliosom igrali brez gledalcev, jim Novomeščani začuda niso bili dorasel nasprotnik. V igri s Cometom, ki sodi v spodnji del prvenstvene razpredelnice, igralci Novolesa še zdaleč niso pokazali tistega, kar znajo, čeprav je začetek srečanje zanje veliko obetal. Dvakrat so si namreč priborili prednost sedmih točk, vendar so jih gostitelji vselej ujeli, odločilno prednost pa so si priigrali ob začetku drugega polčasa.
Novoles: Peljhan 14, Cerkovnik 14, Lalič 12, Bajc 6. Seničar 19, Kek 7, ŽuDevec 8, Plantan 9.
Na lestvici vodi Tima MTT z 22 točkami, kolikor jih ima tudi Ilirija, Slovan jih ima 20, Helios in Novoles po 14 itd. V soboto Novomeščani ponovno gostujejo, čaka jih ekipa Pomurja.
MENGEŠ — NOVO MESTO 85 : 71 (34 : 37) — Po prvem pojčasujc že kazalo na prvovrstno presenečenje, saj so Novomeščanke proti favorizirani vrsti Mengša celo vodile, ob tem pa prikazale zares izvrstno igro. Gostiteljice so šele v drugem polčasu, predvsem po zaslugi odlične Ciglerje-ve. dohitele in prehitele Novomeščanke ter vnjižile načrtovani točki v boju za naslov republiškega prvaka.
Novo mesto: Avguštin 6, Gal 2, Drag-man 4, Srebrnjak 11, Bunc 35, Adamič 10.
Vodijo Mengeš. Ilirija in Jesenice z 18 točkami, medtem ko jih imajo Novomeščanke 12 in so četrte. V soboto igrajo doma z Ilirijo.
SMUČARSKI TEČAJ V ŠMARJETI
ŠMARJETA — Na novozgrajenem smučišču je bil za učence osnovne šole-»29. oktober« organiziran smučarski tečaj, ki so ga pripravili prizadevni elani smučarske sekcije iz Smarjete. Kljub pomanjkanju snega je bilo smučišče odlično pripralvjeno, tako da so zadnji dan izpeljali tudi tekmo v veleslalomu. Najboljši čas je dosegel Denis Rangus, 2. Gomizel, 3. Straz-berger.
Najcenej	jši rekordi in naslovi
S pičlimi sredstvi in pomočjo dosega novomeška strelska zveza imenitne rezultate — Mladinci v republiki brez konkurence	
NOVO MESTO— Roko na srce, prav so imeli novomeški strelci, ko so v svoje poročilo o delu občinske strelske zveze in njenih organov med leti 1982 in 1985 zapisali; kako ne morejo razumeti, da se v sredstvih javnega obveščanja tako malo piše o strelstvu, ko pa vendar vemo. da streljanje ni le šport, pač pa velikega pomena tudi za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Prav zanimivo bi bilo v Novem mestu opraviti anketo, celo med športniki, kdo pozna Slavka Malnarja, Milana Povšeta, Mirka Beleta.da ne naštevamo drugih. Pa vendar so ti trije kol člani SD Lojze Dragan iz 1MV trikratni mladinski republiški prvaki v streljanju z zračno pištolo, republiški prvaki v streljanju z MK pištolo, medtem ko v državi zasedajo celo 3. mesto. Le koliko nas ve. da je Slavko Malnar trikratni republiški mladinski prvak v streljanju z z.račno pištolo, da je drugi v Jugoslaviji, da je Mirko Bele republiški mladinski prvak v streljanju z MK pištolo? Lani so strelci SD Lojze Dragan dosegli celo trojno posamično zmago na republiškem prvenstvu z zračno pištolo, zabeležili pa dva ekipna in en posamični republiški rekord.
Pa bodi zaenkrat dosti naštevanja! Pred nekaj dnevi je imela novomeška občinska strelska zveza skupščino, na kateri so izvolili novo Vodstvo organizacije, ki združuje 585 članov v dvanajstih društvih. Novi predsednik zveze je postal Edvard Doljak.
»Čeprav število članstva ni nikakršno merilo delavnosti in kva-
litete, naj vendarle- omenim nekaj. Danes velja kriterij, da kolikor imaš članstva, toliko dobiš denarja. In verjemite, da bi tudi pri nas (po številu članov je novomeška zveza na 13. mestu med 60 zvezami v SRS — op.p) kaj lahko dosegli celo število
1.500, če bi za člane šteli vse tiste krajane iz šol, podjetij, ZRVS, teritorialne obrambe itd., ki se prav tako ukvarjajo s streljanjem in celo sodelujejo na tekmovanjih. A gorje, če bi imeli toliko članov ob številu orožja, s kakršnim razpolagamo sedaj!« razpreda novoizvoljeni predsednik zveze. »Po podatkih strelske zveze Slovenije so v republiki med 60 zvezami le tri take, ki imajo manj orožja kot mi. Tudi to je med drugim vzrok, da se naši strelci, ki posegajo celo v državni vrh. doslej niso mogli udeležiti niti enega mednarodnega tekmovanja.«
Navzlic takšnim, ne ohrabrujočim ugotovitvam pa je vendarle moč govoriti o vse večji aktivnosti strelcev.. Še posebej velja to za strelske družine Lojze Dragan, Pionir, Tone Mišič, Krka in 13. maj. žal pa so tudi takšne, ki se za razvoj in napredek tega športa ne zmenijo (»Vinko Paderšič«.TV 15 i/Dolenjskih Toplic, Labod).
»Nasploh bi lahko strelski šport veliko bolj zaživel, ko bi nas v TKS obravnavali enakovredno ostalim športom. Tako pa je moč slišati celo izjave republiških športnih funkcionarjev, da streljanje sploh ni šport. , Le kdo je v prvih povojnih letih osvajal prva odličja na svetovnih prvenstvih za Jugoslavijo? Ne nazadnje pa je streljanje v Jugoslaviji celo na prvem mestu po številu
osvojenih medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih.«
Nepisano pravilo v športu je. da se moraš z rezultati najprej sam postaviti,-šele potem lahko računaš na družbeno pomoč. Strelci so doslej s pičlimi sredstvi zanesljivo naredili vse, kar se je dalo, na regijskih in medobčinskih tekmovanjih v streljanju z zračno in vojaškopuško domala ne poznajo poraza, da o Malnarjevih in Boletovih dosežkiji v streljanju s pištolo ne govorimo. Ob dejstvu, da je moč najti tudi športe, ki ob precej slabših rezultatih razpolagajo z neprimerno večjim kupčkom denarja, novomeški strelci upravičeno pričakujejo, da bo poslej kakšna drobtinica več zašla tudi na njihovo mizo.
B. BUDJA
Edvard Doljak: »Očitno tudi vrhunski rezultati niso dovolj za večjo družbeno pomoč.«
DOLENJSKI UST
17
TELEVIZIJSKI SPORED
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 Ž. SENEČIČ:
INŠPEKTOR
VINKO, nadaljevanka TV Zagreb 21.00 ŠPORTNI PREGLED 21.30 BESEDA DA BESEDO, TV
intervju
Pogovor s Prešernovim nagrajencem Poidetom Bibičem
PETEK, 8. II.
ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED:
9.00	ZVERINICE IZ REZIJE: Psi, mačke in miši
9.20 ŠOLARJI — KAM DANES, KAM JUTRI
9.25	JAPONSKE PRAVLJICE: Riževi kolački
9.40 DELO, dokumentarni film
10.15 R. Gobec: KRESNIČEK Lin 2. del
10.45	TOBAK — NASLADA IN POKORA, izobraževalna oddaja
11.15 PETROV OTROK, 4. del švedske nadaljevanke
17.20 — 22.55 TELETEKST 17.>5 POROČILA
17.40 ŠOLA ZA JUNAKE: Jožek (Tito), nanizanka TV Beograd
17.55	GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKE-GA OBMOČJA
18.40	OTROŠKE NALEZLJIVE BOLEZNI: Virusne nalezljive bolezni
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	POSLEDNJA OAZA: Nadaljevanje vrste, dokumentarna serija
20.30 NE PREZRITE
20.45	H. Ibsen: GOSPA Z MORJA, norveška drama
To je igra o ženski, ki jo iz mirnega zakonskega življenja vabi širni svet v vrtinec strasti. Nekoč, ko je bila še dekle, je ta strast vzplamtela, a jo je utišala. Mož prepusti izbiro njej, ponudi ji svobodo in Elida začuti, kako njeno hrepenenje po drugačnem življenju plahni, zato ostane pri njem. To ne pomeni slepega priznanja pravice svetega zakona, pomeni le. da ženska
ta zakon sprejme, če lahko svobodno izbira. V glavni vlogi nastopa zname-niia norveška igralka Liv Ullman.
22.45 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Majske igre —
18.15	Živeti v družini — 18.45 Narodna glasb, — 19.30 Dnevnik — 20.00 lz koncertnih dvoran — 21.45 Goete-borg: EP v umetnostnem drsanju
TV ZAGREB
3.45 TV v šoli — 10.35 Zimski počitniški spored — 17.20 Video strani —
17.30 Poročila — 17.35 TV koledar —
17.45 Majske igre — 18.15 Živeti v družini — 18.45 Narodna glasba —
19.30 Dnevnik — 20.00 Gangsterska kronika (TV nadaljevanka) — 20.50 Video stereo — 21.35 Dnevnik —
21.50	Gost urednik
PONEDELJEK, 11. II.
8.45	TV V ŠOLI: TV koledar. Učenje, Jeziki manjšin, Za učitelje. Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu, Poročila
10.35 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
17.20	— 22.25 TELETEKST
17.35 POROČILA
17.40	OTROŠKA TELEVIZIJA: Rožnata oddaja, vzgojno zabavna nanizanka
18.05	KMEČKE OTROŠKE IGRE: Oče kot gora, mati kot hudoba, otroci pa vsi dobri
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	PODIUM
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 L. La Plante: VDOVE, 3. del angleške nadaljevanke
21.00 AKTUALNO
21.40	LELA GLUHAK—BUNETA. baletni portret
22.10 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.30 Beograjski TV program— 18.55 Premor — 19.00 Športni grafikon —
19.30 Dnevnik — 20.00 Pota napredka — 20.50 Včeraj, danes, jutri —
21.10 Dinastija — 22.00 Glasba iz ateljeja
TOREK, 12. II.
8.55	TV V ŠOLI: TV koledar. Gore Jugoslavije, Dalmacija v NOB 1942, Izbrali smo za vas, Soča, Poročila
10.35 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
17.20	— 22.30 TELETEKST
17.35 POROČILA
17.40	NAŠA PESEM — MARIBOR 84: APZ B. KIDRIČ—CELJE
18.10	MITI IN LČGENDE — Egipčanski miti: Zgodba o Sinuheju
7.45 — 23
8.00 POR' OTROŠK vitve odda 8.05 KMI Slovenija li 8.20 A. In DA, lutko
8.45 OTR' oddaja, na
9.00 MIT! mit o'svet
BOTA, 9. II.
5 TELETEKST
Nla
MATINEJA —
pono-
( Kt OTROŠKE IGRE loče hčerko imeti golič: UDARNA BRIGA-tna nadaljevanka )ŠKA TELEVIZIJA: Bela nizanka TV Beograd IN LEGENDE: Egipčanski i mrtvih
9.15	PERISKOP
9.55	Bormio: SP V SMUČANJU — SLALOM (Ž), prenos I teka
11.45 EP V UMETNOSTNEM DRSANJU — MOŠKI PROSTO
12.45 ČUDEŽI N ARAVE: Svobodni konji, kanadska poljudnoznanstvena serija
13.25	Bormio: SP V SMUČANJU —
SL ALOM (Ž), prenos 2. teka
15.00 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE: Narodna galerija Ljubljana
15.45	POROČILA
15.50	SABINE KLEIST, vzhodnonemški mladinski film
17.00 PJ V KOŠARKI — CZ : CIBO-NA. prenos
18.30 BOJ ZA OBSTANEK, angleška dokumentarna serija
19.00 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 MOŽ IZ RIA. francoski film
21.40	ZRCALO TEDNA
22.00 TOMMY’S POP SHOW
23.10	POROČILA
DRUGI PROGRAM
15.00 Test — 15.15 EP v umetnostnem drsanju: plesni pari — 17.00 An-
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.40	MASKA, dokumentarni film
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	R. B. Stevvart: MED PLATNICAMI, škotska drama
Škotski pisatelj Baxter, ki živi v Švici, pride v London na predstavitev svoje nove knjige in tam izve, da so mu v rodnem krniti v javni knjižnici vzeli
iz obtoka njegovo najpomembnejše delo, ker da je komisija na čelu s predsednico ugotovila, da knjiga ni primerna za širši krog bralcev. Baxter se ujezi in takoj odpotuje na Škotsko, kjer najde žensko, ki jo išče, in ugotovi, da sploh ni kakšna zadrta stara devica, ampak mladostna, dobro ohranjena ločenka...
21.00	INTEGRALI, oddaja o kulturi
22.15	DNEVNIK
sambel Mihe Dovžana — 17.30 Tekmovalni vlečni psi (ameriški kratki film) — 17.45 Zgodbe iz delavnice
— 18.45 SP v hitrostnem drsanju (ž) —
19.30	Dnevnik — 20.0() Mešam 84: Rock maraton — 20.30 Človek in čas
— 21.00 Poročila — 21.05 Športna sobota — 21.30 Slavni zdravniki bolnišnice Charite — 23.00 Kronika Festa
TV ZAGREB
8.50	TV v šoli —11.15 Sedem TV dni
— 11.45 EP v umetnostnem drsanju (m)— 12.45 SP v smučanju:slalom (ž)
— 13.25 SP v smučanju: slalom (ž) —
15.00	Poročila — 15.05 TV koledar —
15.15	EP v umetnostnem drsanju: plesni pari — 17.00 PJ v košarki CZ : Cibona — 18.30 Dosje — 19.30 Dnevnik — 20.00 Prava stava (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Za konec tedna: Večer z. Milanom Guto-vičem
SREDA, 13. II.
9.00	TEST
9.15	TV V ŠOLI: Povej mi. povej. Stare kulture Mezopotamije, Posvetovalnica za starše. Poročila
10.35 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
17.20	— 23.00 TELETEKST
17.35 POROČILA
17.40	A. Ingolič: UDARNA BRIGADA, ponovitev nadaljevanke
17.55	Gruen-Minolli: VILINČEK Z LUNE, L del predstave Slovenskega
mladinskega gledališča
18.25 KOROŠKI OBZORNIK
18.40	RAČUNALNIŠTVO, angleška izobraževalna serija
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	MEDNARODNA OBZORJA: Realnost za Berlinskim zidom
20.50	Film Tedna: TELEVIZIJSKA MREŽA, ameriški film
»Televizijska mreža« je film o borbi za moč na televiziji, ki hoče biti in os-. tati vodilna in priljubljena med gledal-. ci. Kruta zgodba o prestižu se kaže preko usod štirih osrednjih osebnosti: novinarja Beala, ki se mu posreči »come back«, novinarke Diane, ki si za vsako ceno utira pot proti vrhu, urednika novic, ki je v sporu z vodstovm, in neskrupuloznega direktorja kompanije.
22.45	DNEVNIK
NEDELJA, 10. II.
8.05	— 22.05 TELETEKST
8.20	POROČILA
8.25	ŽIV ŽAV
9.15	GRIZLI ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke
9.55	Bormio: SP VSMUČANJU — SLALOM (M), prenos L teka
11.20	CIGANI IVANOVIČI, glasbena oddaja TV Novi Sad, 2. del
11.50	ŽIVLJENJE VERDIJA, ponovitev 3. dela italijanske nadaljevanke
12.55 625, oddaja za stik z gledalci
13.25	Bormio: SP V SMUČANJU — SLALOM (M_). prenos 2. teka
14.55 POROČILA
15.00	N. NOVAK: GLEDALIŠČE V
HIŠI, 3. del humoristične nadalje-vankel5.55 VISOKI PRITISK, zabavnoglasbena oddaja TV Koper
16.50	ZLATA,LETA KOMEDIJE, ameriški film (ČB)
18.05	TV KAVARNA
19.10	RISANKA
19.26	PODARIM — DOBIM, 2. žrebanje
ČETRTEK, 14. II.
8.45	TEST
9.00 TV V ŠOLI: Zgodba, Priče zemljine preteklosti. Fizika v športu. Za vaš odmor, Antarktika, Poročila
10.35 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
17.20	— 23.10 TELETEKST
17.35 POROČILA
17.40 H. C. Andersen: MALA MORSKA DEKLICA
18.00 PORTRET (KIPAR J A ZDENKA KALINA
18.25	POMURSKI OBZORNIK
18.40 ČAS, KI ŽIVI — Gosenica Kratki film »Gosenica« je narejen
po istoimenski noveli Cirila Kosmača, ki sodi med velika imena slovenske
literature. Kosmač v tej noveli izraža vse videnje, hotenje in upanje človeka za rešetkami fašistične Italije. Film je prvenec režiserja Andreja Mlakarja, takrat še študenta AGRTF, filmu pa sledi pogovorzavtorjem. režiserjem in montažerjem filma.
19.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	TEDNIK
21.10 P. Haavikko: ŽELEZNA DOBA, 1. del finske nadaljevanke
Nadaljevanka je televizijska upodobitev finskega narodnega epa »Kale-vala«, ki pripoveduje o junaštvih Fincev v boju proti Severni deželi.
Televizijska verzija, največji tovrstni podvig finske televizije, je skušala starodavno izročilo približati današ-, njemu gledalcu. Nadaljevanka ima štiri dele.
22.00	DNEVNIK
22.15	RETROSPEKTIVA DOMAČE TV DRAME — B. Zupančič: ZADNJA ŠOLSKA NALOGA
DRUGI PROGRAM
16.35	Dnevnik — 16.55 Jelenček —
17.25	Znanost — 17.55 Košarka Madžarska : Jugoslavija — 19.30 Dnevnik — 20.00 Sest čevljev zemlje (nemška nadaljevanka) — 20.55 Umetniški j večer — 22.30 Včeraj, danes, jutri
n
Novoles — lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o. Delavski svet
TOZD Sigmat, Brestanica,
razpisuje
prosta dela in naloge
delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: vodja proizvodnje — kovinski obrat
Pod naslednjimi pogoji:
— višja šola strojne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju teh ali podobnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
Delavski svet tozda Tovarna gugalnikov Dvor
razpisuie prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
vodja proizvodnje
poa nasieanjirm pogoji:
— višja šola lesne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju teh ali podobnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in
nalog.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti:
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Krško oz. Novo mesto.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko kandidati oddajo v 15 dneh po objavi na naslov: Novoles,lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem razpisu.	80/6-85
Carinarnica Ljubljana
razpisuje
za izpostavo v Krškem naslednja prosta dela in naloge:
carinski inšpektor za pregled blaga
Pogoji:
— diplomirani ekonomist ali diplomirani inženir kemijske smeri ali diplomirani inženir strojništva
— 2 leti delovnih izkušenj
— znanje enega svetovnega jezika
— znanje slovenskega jezika
— odslužen vojaški rok
Pri zaposlitvi bodo imeli prednost moški kandidati v starosti največ do 35 let.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Če ne bo kandidatov z delovnimi izkušnjami, bo carinarnica upoštevala tudi prošnje kandidatov—pripravnikov. Pred odločitvijo o izbiri kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, bo carinarnica opravila preizkus nagnjenosti in primernosti za delo v carinski službi.
Za sprejetega kandidata jena razpolago 3-sobno stanovanje v Krškem.
Pismene prijave sprejema Carinarnica, Ljubljana, Šmar-tinska cesta 152 a, 8 dni po objavi razpisa.
71/6-85
ODLIČEN IZOLATOR ZA TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO PODSTREŠIJ, LESENIH STROPOV, MEDETAŽ-NIH KONSTRUKCIJ, STEN IN OBZIDANIH FASAD, PLAVAJOČIH PODOV TER CEVAKI ZA TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO CEVOVODOV V GRADBENIŠTVU IN INDUSTRIJI. TAKOJŠNJA DOBAVA VSEH VRST NOVOTERMA: ŠIVANE BLAZINE, FILCI, LAHKE, POLTRDE IN TRDE PLOŠČE, CEVAKI.
PRODAJA IN SVETUJE
izoLaoje
KRKA, TOZD Izolacije
68000 Novo mesto, Bršljin 62
tel.: (068) 21-620, 21-621; telex 35813 KRKAIZ YU
RAZPIS
Vabimo fotografe amaterje in poklicne fotografe, ki imajo barvne diapozitive o Novem mestu in o krajih v novomeški občini, da nam jih pošljejo ali pa prinesejo
osebno.
Vsebina diapozitivov naj zajema krajevne in krajinske veduto, znamenitosti posameznih krajev in pokrajinš, etnološke značilnosti (ljudske navade in običaje, narodne noše, domačo obrt), vaško in mestno arhitekturo, motive iz življenja in dela
Novomeščanov in drugih krajanov v sedanjosti in preteklosti, razne eksperimentalne posnetke, itd.
Diapozitivi naj bodo v zaprti ovojnici, na kateri naj bo navedena šifra avtorja. Sami diapozitivi naj bodo označeni, kje in kdaj so bili posneti, ter s šifro. V posebni zaprti ovojnici pa naj bodo ime in priimek ter naslov avtorja, ki se nanaša na določeno šifro.
A vtorji lahko kandidirajo z barvnimi diapozitivi v velikosti 24 x 36 mm, 6x4,5, 6x6, 6 x 7 in 6 x 9 cm.
Rok za dostavo diapozitivov je 28. februar 1985. Pregledal jih bo uredniški odbor monografije Novo mesto, za kar jih tudi potrebujemo. Avtorji bodo obveščeni, kateri diapozitivi bodo odkupljeni. Honorirani bodo po pravilniku uredništva Dolenjskega
lista.
Diapozitive lahko prinesete vsak dan (razen sobote) od 7. do 8. ure zjutraj na sedež D c njskega lista. Germova 3, v Novem mestu ali pa pošljete po pošti s priporočeno po ijko.
NOVOLES, lesni kombinat, n.sol.o., Novo mesto — Straža,
Komisija za poslovno — propagandno dejavnost pri odboru za organizacijo praznovanja 40. obletnice Novolesa
razpisuje javni natečaj
priložnostnega spominka 40. obletnice Novolesa
Pogoji natečaja:
1. Izdelek mora biti iz obeh osnovnih surovin, ki se uporabljajo v Novolesu (les in akril)
2. Izdelek mora imeti uporabno in dekorativno vrednost
3. Vrednost vloženega dela v izdelavo izdelka ne sme presegati 500,— din
4. Izdelek mora vsebovati znak 40. obletnice Novolesa. Predlogi se lahko pošljejo v obliki izdelka ali dokumentacije s tehničnim opisom. Dokumentacijo vrnemo. Predlog mora biti označen s šifro v priloženi zapečateni kuverti z naslovom avtorja. Izbrani bodo trije izdelki, ki bodo nagrajeni:
1.	nagrada 35.000,- din 2. nagrada 20.000,- din 3. nagrada 10.000,- din Predloge pošljite do 20. 2. 1985 na naslov:
Novoles, tozd BLP, Ekonomska propaganda <
Cesta komandanta Staneta 38 68000 Novo mesto
Vabljenuk sodelovanju!	86/6—85
18
0LENJSK! LIST
ALI POZNATE »IZOTER«?
»IZ OTER«
GRADIMOZDRAVO — GRADIMO CENEJE!
IZOTER uporabljamo pri novogradnjah, adaptacijah in vzdrževalnih delih stanovanjskih, gospodarskih, kmetijskih, živinorejskih in industrijskih zgradb.
— kot kvaliteten izolacijski gradbeni material,
— kot zdravju neškodljiv material,
— kot akumulator toplote,
— kot gradbeno trden material,
— kot obstojen material.
IZOTER lahko uporabljamo
kot dodatek betonu pri izravnalnih plasteh, kot posebno izolacijsko plast pod talnimi oblogami, kot izolacijski dodatek malti za zidanje ali omet itd.
IZOTER je samo opečni zdrob v različnih granulacijah glede na namen uoorabnosti.
IZOTER dostavljamo na gradbišča v PVC vrečah ali v razsutem stanju.
Stoletja cenjenemu gradbenemu materialu opeki se je v zadnjem času pridružil tudi IZOTER kot njen stranski proizvod z že naštetimi koristnimi lastnostmi.
==? OPEKARNA ZALOG
BBS NOVO MESTO,
tel.: 21-403,22-291
Podjetje za PTT promet Novo mesto I. Komisija za delovna razmerja TOZD za PTT promet Novo mesto
oglaša
prosta dela in naloge
za določen čas (za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu):
1. kuharice
Pogoji: KV kuharica z enim letom delovnih izkušenj ali priučena kuharica z dvema letoma delovnih izkušenj in tečaj za higienski minimum
2. čistilke
Pogoji: nepopolna osnovna šola z enim mesecem delovnih izkušenj
II. Komisija za delovna razmerja TOZD za PTT promet Krško
oglaša
prosta dela in naloge za nedoločen čas:
1.	dostavljačev PTT pošiljk pri pošti Sevnica 2 izvajalca
Pogoji: poklicna šola za ptt manipulanta s tremi meseci delovnih izkušenj ali popolna ali nepopolna osnovna šola s šest meseci delovnih izkušenj in znanje vožnje s kolesom ter vozniški izpit A in B kategorije
III.	Komisija za delovna razmerja TOZD PTT
Center Novo mesto
oglaša
prosta dela in naloge za nedoločen čas:
1- Vodenje in organiziranje dela v centru za vzdrževanje tt linij Brežice 2. Spremljanje in kontrola dela pri vzdrževanju in Preizkušanju komutacijskih naprav v GATC Novo mesto
3. Vzdrževanje in montaža tt naprav v GATC Novo mesto
4. Vzdrževanje in montaža kabelskih tt linij (2 izvajalca) 3- Vzdrževanje in popravilo motornih vozil
Pogoji:
pod 1: — ing. telekom., elektrotehnik š. t. ali monter TK omrežja
— 3 leta delovnih izkušenj in vozniški izpit B kategorije Pod 2: — ing. telekomunikacij
— 2 leti delovnih izkušenj Pod 3: — mehanik TK naprav
— 1 leto delovnih izkušenj Pod 4: — monter TK omrežja
— 1 leto delovnih izkušenj Pod 5: — avtomehanik
— 1 leto delovnih izkušenjin vozniški izpit B kategorije
2a naloge pod I./2. traja poskusno delo 1 mesec, za naloge pod l./1„ 11/1.. in III./3., 4., 5. traja poskusno delo2 meseca in za naloge pod III./1., 2. 3 mesece.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa rta naslov:
— za naloge pod I. na TOZD ?a PTT promet Novo mesto, Novi trg 7, Novo mesto
— za naloge pod II. na TOZD za PTT promet Krško, Gubčev trg 1, Krško
— za naloge pod III. na TOZD PTT Center Novo mesto, Cikava, Novo mesto
Kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30 dneh po Poteku roka za prijavo.
74/6-85
Osnovna šola Novo mesto — TOZD OŠ Katja Rupena
objavlja
prosta dela in naloge
kuharice
za nedoločen čas, s 3-mesečnim poizkusnim delom
Pogoji: kvalificirana kuharica.
Prijave pošljite v roku 8 dni po objavi.
69/6-85
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto Novo mesto, Novi trg 6/11
POZIV ZA EVIDENTIRANJE SOINVESTITORJEV ZA PRIDOBITEV STANOVANJ V BLOKIH »C« in »F« V STANOVANJSKI SOSESKI IRČA VAS — BROD,
NOVO MESTO
Družbeni investitor: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto
Objekti:— stanovanjski^ blok »C« s 54 stanovanjskimi enotami v 3 vhodih P + 4
— stanovanjski blok »F« s 63 stanovanjskimi enotami v 4 vhodih P + 3, P + 4
.Lokacija: Stanovanjska soseska Irča vas — Brod,Novo mesto
Neto stanovanjska površina: stan. blok »C« 2.960,15 m2
stan. blok »F« 3.438,40 m2
Struktura stanovanj: stan. blok G«
2 garsonjeri s površino 34,15 m2
1 1-sobno stanovanje s površino 43,45 m2 8 2-sobnih stanovanj s površino 47,25 m2 33 2-sobnih stanovanj s površino 53,20 m2 10 2 1/2-sobnih stanovanj s površino 64,35 m2
stanovanjski blok »F«
2 garsonjeri s površino 34,15 m2
2 1-sobni stanovanji s površino 40,95 m2 8 1 1/2-sobnih stanovanj s površino 47,25 m2 32 2-sobnih stanovanj s površino 51,70 — 56,10 m2 19 2 1/2-sobnih stanovanj s površino 62,20 — 64,35 m2
Roki gradnje:
stan. blok »C«: začetek 1. 8. 1985 zaključek 31. 10. 1986 stan. blok »F« začetek 1. 10. 1985 zaključek 30. 4. 1987
Programirana končna cena m2: 90.000 — 100.000 din/m2.
Plačilni pogoji: plačilo v 5 obrokih v času gradnje objekta, ob podpisu soinvestitorske pogodbe 30% pogodbenega zneska
Način evidentiranja: na obrazcih, ki se dobijo pri samoupravni stanovanjski skupnosti Novo mesto, Novi trg 6/II, soba št. 60 Rok za evidentiranje: 28. 2. 1985
Informacije: na telefon 21-040 int. 257 (strokovni tajnik) ali int. 260 (ref. za kreditiranje)
70/6-85
MRLIŠKI VOZ IN OPREMO UGODNO PRODAMO
Krajevna skupnost Senica, Sp. Senica 23, Medvode Telefon: 061/612-728
81/6-85
»Labod«, tovarna oblačil Novo mesto
Komisija za delovna razmerja TOZD Commerce
objavlja
prosta dela in naloge
I.	konfekcijski modelar
Pogoji:
— konfekcijski modelar, V. stopnja
— 2 do 3 leta delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje za objavljena prosta dela in naloge se sklene za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov:
Delovna organizacija »Labod« — TOZD Commerce, Cesta herojev 29, Novo mesto (tel. 22-173).
75/6-85
Dom za učence Milke Kerin Krško Razpisna komisija
i
objavlja dela in naloge
ravnatelja doma
Kandidati morajo izpolnjevati:
— pogoje po zakonu o usmerjenem izobraževanju
— po 511. členu ZZD ter
— pogoje in merila iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Krško.
Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov: Dom za učence Milke Kerin, Krško, CKŽ 105, z oznako »Za razpisno komisijo«, v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
77/6-85
Na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih, pooblastila SO Krško in pravilnika o merilih in kriterijih za določitev prednostne pravice pridobitve stavbnega zemljišča
RAZPISUJE Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško
JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč na naslednjih območjih:
I. Stanovanjsko naselje v Kostanjevici	3	lokacije
II. Poslovno-stanovanjsko naselje $enovo	1 lokacijo
III. Stanovanjsko naselje Podbočje	'	10	lokacij
Rok za dostavo ponudb je 15 dni po objavi, pod pogoji, ki so določeni v razširjenem besedilu razpisa, razobešenem na oglasni deski pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Krško.
76/6-85
Iskra, industrija za avtomatiko TOZD Tovarna napajalnih naprav Novo mesto Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
kontrolor lil v končni kontroli
Pogoji:
— ing. elektrotehnike
— tri leta delovnih izkušenj s področja kontrole, tehnologije, konstrukcije ali proizvodnje
— poseben pogoj: poskusno delo 90 dni Rok za zbiranje prijav je 8 dni.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
79/6-85
Svet Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto
razpisuje
prošta dela in naloge
— 1 učitelja slovenskega jezika, prof. slov. j.
za nedoločen čas, s polhim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav
78/6-85
mr «»*•«» ....................... ,
DOLENJSKI LI
M'19
Dolenjski projektivni biro p. o. Novo mesto
Po sklepu odbora za delovna razmerja
objavljamo
prosta dela in naloge
ter vabimo k sodelovanju:
1. dipl. ing. arhitekta — samostojnega projektanta za projektiranje s področja visokih zgradb
2. dipl. ing. strojništva — samostojnega projektanta za projektiranje strojnih irlStalacij
3. dipl. ing. elektrotehnike — samostojnega projektanta za projektiranje elektroinstalacij
4. dipl. ing. gradbeništva — samostojnega projektanta za projektiranje gradbenih konstrukcij in nadzor
5. dipl. ekonomista — za izdelavo investicijskih programov in drugih ekonomskih elaboratov
6. strojepisko — za tipkanje tehnične dokumentacije
Ad. 1 — 5 Pričakujemo dinamične, ustvarjalne strokovnjake, ki želijo svoje znanje poglobiti in preizkusiti na mnogih področjih in dejavnostih DPB. Nudimo stimulativne osebne dohodke.
Ad 6 Pričakujemo kvalitetno administrativno moč in nudimo stimulativne osebne dohodke.
Pogoji:
ad. 1 — 4 Končana fakulteta ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri projektiranju, strokovni izpit, ad. 5 Končana ekonomska fakulteta, 3 leta delovnih izkušenj.
ad. 6 Končana srednja administrativna ali dveletna administrativna šola, 2 leti delovnih izkušenj.
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je določeno 3 mesece. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih del in nalog pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Dolenjski projektivni biro Novo mesto, Sokolska 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
82/6-85
DO »GOK« Črnomelj TOZD Begrad Odbor za medsebojna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1. obračunski referent — administrator
2. 5 KV zidarjev
3. 5 priučenih zidarjev 4.15 gradbenih delavcev — za določen čas
Pogojir pod 1.	'
— IV. stopnja strokovne izobrazbe družboslovna usmeritev — smer administrator
; — 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 60 dni pod 2.
— IV. stopnja strokovne izobrazbe KV zidar
— najmanj 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 60 dni pod 3.
— II. stopnja strokovne izobrazbe — zidar za zidanje in ometavanje ali priučeni zidar
pod 4.
— primerna psihofizična sposobnost
— poskusno delo 30 dni
Pisne prijave z dokazili sprejema odbor za medsebojna razmerja v 8 dneh po objavi razpisa.
84/6-85
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustila naša draga sestra in teta
MARIJA SEVER
Premutova Micka
iz Semiča
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo Domu počitka v Metliki, sosedom Simoničevim, Tomaževičevim in Majerletovim, gasilcem, PGD Semič, tov. Anici Lah za poslovilne besede, cerkvenim pevcem in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sestra Milka. brat Tone, sestri Eni in Iva z družinama, brata Žan in Ludvik iz Amerike
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenga moža, očeta, brata in strica 77-letnega
IVANA HODNIKA
upokojenca
se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, še posebno vaščanom iz Orehovca pri Kostanjevici in vaščanom Vel. Podloga, ki so ga na njegovi tihi zadnji poti spremili v tako velikem številu, sočustvovali z nama in izrekli sožalje. Se posebno se zahvaljujeva župniku za lepo opravljeni obred.
Naš skrbni atek in dedek bo živel v naših srcih.
V globoki žalosti: žena Anica in sin Miran z družino Ljubljana, Vel. Podlog, Orehovec, Medvode
V SPOMIN
Te dni mineva žalostno leto dni, odkar se je od nas za vedno poslovila naša ljuba žena in mamica
JOŽICA GAZVODA
iz Trdinove 5 c, Novo mesto
Hvala vsem, ki vam spomin nanjo ni ugasnil.
Neutolažljivi: mož Jože, sinova Robi in Denis ter ostalo sorodstvo
Kakor liho si živel,
tako Uho si odšel.
tvoj dom ovita je črnina,
v srcih dragih nastala je praznina.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata in praded
ANTON PETAN
s Senovega
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom.sosedom, znancem in prijateljem za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi dr. Ladiki za obisk na domu, osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, godbi, pevcem, govorniku za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 83. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA ZUPANČIČ
iz Črešnic 8 pri Otočcu
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in najbližnjim sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni župniku, DO Novoles, Krka, G. o. Metropol, Mercator, IMV, ZZB Otočec, pljučnemu oddelku bolnišnice Novo mesto in pevskemu zboru Otočec. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
fr
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dobri oče, stari oče, praded, brat in stric
JANEZ BRULC
mlinar iz Hrušice 10
Ob boleči izgubi sc najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ko so pokojnemu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Udovčevim in Kostrevčevim. Lepa hvala tudi internemu oddelku bolnišnice Novo mesto za dolgoletno zdravljenje, tovarni zdravil Krka in dekanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Veronika, otroci Ivan, Peter, Rozi, Jože, Vera z družinami, hči Marija ter sestri Marija in Frančiška z družinami ter ostalo sorodstvo
Občinski komite ZKS Trebnje Predsedstvo
objavlja
prosta dela in naloge
vodje pisarne — za samostojno opravljanje finančno-administrativnih del na občinskem komiteju zveze komunistov Slovenije.
Pogoji:
— srednja ekonomska izobrazba
— 2 leti delovnih izkušenj
— družbenopolitična aktivnost
— poskusno delo 2 meseca
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Občinski komite zveze komunistov Slovenije Trebnje 68210 C. Gubčeve brigade 16
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
85/6-85
FRANC GORNIK
iz Zapuž 5
Trud in trpljenje bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
V 72. letu starosti je dotrpel naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, predvsem pa dobrim sosedom za vso pomoč, darovane vence in cvetje, ustno in pisno sožalje ter za spremstvo pokojnega na. njegovi zadnji poti. Hvala tudi kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
V tihi žalosti: vsi njegovi
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
ROMAN OSOLNIK
iz Gotne vasi 57, Novo mesto
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vaščanom, kolektivu Novolesa — TOZD DSSS ter kolektivu Temeljnega sodišča Novo mesto in ZZB Gotna vas za podarjene vence in cvetje, pevcem iz Šmihela za zapete pesmi, tov. Žamanu za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred, lsktena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica, prababica in tašča'
MARIJA MUREN
roj. JENIČ
Crmošnjice 39
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje in pokojni darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se DO Vrtnarija Novo mesto za podarjena venca in stopiškemu dekanu za spremne besede in lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, babica in teta
MARIJA MOKRONOVIČ
iz Birčne vasi 7
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, pokojni darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala sosedom, pevcem z Ruperč vrha in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame in stare meme
ANGELE MAHNIČ
rojene STARIČ
z Rihpovca 4
se zahvaljujemo vsem, ki so v trenutkih slovesa sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojni mami poklonili vence in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vaščanom za pomoč, kolektivu OŠ Mirna peč, vaščanom postaje Mirna peč, pevcem in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
'5
FRANCA STOPARJA
Iz Mladja pri Podbočju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih. Hvala sosedom za nesebično pomoč in kolektivoma ŽTO—TOZD za promet Novo mesto, OOOS Novoles—TOZD Lipa Kostanjevica tn ZB Podbočje za podarjene vence. Iskrena zahvala tudi zdravstvenemu osebju ZD Kostanjevica ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je napričakovano zapustila naša draga teta
LOJZKA BRANDST AETTER
rojena PETJE iz Dolenje vasi pri Čatežu
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in zdravniškemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, vsem,ki so nam v težkih trenutkih nesebično pomagali, izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 76. letu nas je za vedno zapusti! naš dragi mož, oče in stari oče
JOŽE ŠTERBENC
iz Srednjih Radencev
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in spremili pogojnega na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo sosedom in vaščanom za nesebično pomoč in sočustvovanje. Hvala tudi gasilskemu društvu, duhovniku pa za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ljudmila, hčere in sinovi z družinami in ostalo sorodstvo
Srednji Radenci, dne 15. januarja 1985
ZAHVALA
Ob smrti naše
KAROLINE VIRANT
rojene MARKOVIČ
izrekamo zahvalo vsem, ki so nam v težkem času pomagali, ZB Straža, godbi, pevcem, govornikoma, patronažnim sestram in kolektivom Novolesa, tovarne zdravil Krka, ŽTO—TOZD za promet za darovane vence. Posebna zahvala sosedom za pomoč in vsem, ki so pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Vsi njeni Straža, dne 2. februarja 1985
% ; _
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 78. letu zapustila
MARIJA ROZMAN
rojena TURK
po domače Moharjeva iz Brusnic iz Kašeljske 92, Ljubljana-Polje
Iskrena hvala osebju kardiološkega oddelka KC v Ljubljani, osebju doma starejših občanov Kolezija, posebno dr. Logarju, vsem ki so nam izrazili sožalje in jo spremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem PGD Zgornji Kašelj za spremstvo in župniku za obred.
Sin Rudi v imenu sorodstva
V SPOMIN
13. februarja mineva leto praznine, odkar nas je zapustil naš dragi
MILAN VRANIČAR
Slamna vas 14 pri Metliki
I
Počivaj v miru, ki večnost neskončno ga daje, za veliki zemeljski trud!
Žalujoči: vsi tvoji
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
ANEČEŠNJEVAR
roj. Žnidaršič
Lomno 10 pri Krškem
se najprisrčneje zahvaljujemo sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo duhovščini za opravljeni obred in pevcem za občuteno zapete pesmi. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: otroci
p ’
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom. a v strašnem trpljenju odšel si v večni dom.
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je v 71. letu za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
ALOJZ SKOL
iz Blata 3 pri Trebnjem
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, cvetje, vence, |zraze sožalja ter spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Rezki Povh družini Novak ter zdravstvenemu osebju Trebnje za nesebično lajšanje bolečin na domu, enako bolnišnici v Novem mestu, delovnim organizacijam OOS občini Trebnje, GG Trebnje, Emona Ljubljana in Jožetovim ožjim sodelavcem za izraze sožalja in cvetje, gasilskemu društvu Račje selo za številno spremstvo na zadnji poti, govorniku Bojanu Okornu za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi cerkvenemu pevskemu zboru ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat 'skrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je po dolgotrajni in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in praded
MATIJA MATKOVIČ
iz Kvasice 6
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje ter ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, delovnim organizacijam in sodelavcem Belta, Novolesa iz Metlike, osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju, ZB Dragatuš, gasilskega društva Tanča gora, tovarišu Evgenu Cestniku za poslovilne besede, pevcem iz Dragatuša in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Marija, otroci Anica, Matija, Tone, Mimica, Fanica, Vlado in Vinko z družinami ter
ostalo sorodstvo
Če bi ljubezen govorila,
solza mrtve bi budila,
ne krila, dragi tata. tebe bi gomila.
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prerano zapustil naš dragi
DANIJEL CAR —
DAKO
iz Metlike
Najlepše se zahvaljujemo dobrim prijateljem, sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, ki ste nam jo nudili v najtežjih trenutkih, in za izrečeno sožalje. Iskrena hvala osebju hemodializnega oddelka bolnice v Novem mestu in dr. Mlačku, članom Obrtnega združenja Metlika in delavcem Obrtne zadruge ter tov. Pečariču za poslovilne besede ob odprtem grobu, prijateljem in znancem, ki ste pokojnemu darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala godbi I- župnikom za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Vida, sin Danijel, hčerka Tatjana z možem Milanom in malim Aleksandrom, brat, sestre
in ostalo sorodstvo
tedensKoledar
Četrtek, 7. februarja — Rihard Petek, 8. februarja — Janez Sobota, 9. februarja — Polona Nedelja, 10. februarja — Silvan Ponedeljek, 11. februarja — Zvezdana Torek, 12. februarja — Damjan Sreda, 13. februarja — Katarina Četrtek, 14. februarja — Valentin
LUNINE MENE
12. februarja ob 8.57 — zadnji krajec
KlU
BREŽICE: 8. in 9. 2. ameriški film Beg iz El Diabla. 10. in 11.2. italijanski f"11 Meč barbarov.' 12. in 13. 2. francc .V film Čas po prvi ljubezni. Od 14.	2.	ameriški	film Moje pe-
smi, moji ije.
ČRNOMELJ: 7. in 10. 2. francoski film Smrtonosna pot. 8. in 10. 2. ame-
riški film Superman 11. 12. 2. ameriški film V čas zrelih žensk.
KOSTANJEVICA: 9. 2. film Samo dvakrat se živi. 10. 2. film Leteča giljotina.
KRŠKO: 9. in 10. 2. ameriški film Planet prekletih. 12. 2. francoski film Živ ogenj. 13. 2. francoska komedija Učitelj.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 7. 2. ameriški film Boksar za dolarje (ob 16. uri). 7. 2. češki film Pomočnik. 8. 2. ameriški film Sirota iz Lowooda. 9. 2. (ob 15. uri) in 10. 2. (ob
10. in 15. uri) ameriški film Buck Roger. 9. in 10. 2. film Čejeni v borbi za življenje. Teden domačega filma:
11. 2. slovenski film Ljubezen. 12. 2. Dediščina. 13. 2. Animirani filmi. 14., 16. in 17. 2. Nobeno sonce. 15. 16. 17. 2. Leta odločitve.
SEVNICA: 8. in 9. 2. ameriško-španski film Telefon. 10. 2. ameriški film Južnjaška tolažba. 13. in 14. 2. vzhodnonemški film Zgodnja zrelost.
KB
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM dve dekleti za delo v gostinstvu,. Tel. (068) 50-125.
V SLUŽBO sprejmem delavca, po možnosti z osnovnim znanjem mizarstva. Delo je samo na terenu. Telefon (068) 20-408.
OBRTNIK zaposli KV zidarje z dveletnimi izkušnjami. Naslov v upravi lista (437/85).
STANOVANJA
SOBO v Novem mestu išče upokojen zdravnik za letošnje leto. Ponudbe pošljite pod šifro: »ZAČASNO«.
DRUŽINA z dvema otrokoma išče stanovanje v Novem mestu. Lahko je tudi opremljeno. Naslov v upravi lista (440/85).
SOBE oddam samskim fantom ali dekletom. Katič, Kajuhova, Krško (nad šolo).
OSEBA z dobrim znanjem šivanja dobi sobo. Šifra: »MESTO«.
-Motorna vozila
OPEL REKORD 1900, letnik 1976, obnovljen, prevoženih 90000 km, ugodno pupdarn. Kastelic, Prečna 83, Novo rhes'to.
UGODNO prodam diano, letnik noveotber 1977. Brane Afnuš, Dol. TopItdeTSl.
PRODAM Z 750, letnik 1973. Zd-ntvko .pfegdrčič, Družinska vas 28, Šniarjčške Toplice.
'Z , 750 S,' letnik 1977, prodam« Barburič; K Roku 86, Novo mesto.
7. 75fr L, letnik: 1977, po ugodni ceni prodam. Velko Stipanovič, Rodine 22, Grflgmflj.jV
PRODAM R 4, gtl, star eno leto. Telefon (068) 51-404.
PRODAM Z 101, letnik 1978,dobro obrarijend. Telefon 58-511, po 14: uri.'
PRODAM TAM 2001. Pavel Iskra. Precng J5, Novo mesto.
UGODNO prodam MOSKVlČA; letnik 1976, tel. 23-914.
PRODAM AUDI 60 L, kompleten ali po delih. Berk, Prelesje 13, telefon (068)40-197.
R 4 GTL, letnik 1983. prodam. Informacije po telefonu 22-855.
PkODAM WV 1303/S, dodatno opremljen, letnik 1974, dobro ohranjen. in motorno kolo APN 4 T, letnik 1978. Telefon (068) 67-432.
Z 101 skupaj ali po delih prodam. Šime, Vel. Orehek, Štopiče.
DIANOv december 1977, ugodno prodam. Štembergar. Šegova 3/13, Novo mesto.
PREDNJE in zadnje steklo ter kompleten motor za wartburg in prednje steklo S1MCE 1301 prodam. Mikec, Ratcž, Brusnice.
UGODNO PRODAM, 125 Pdobro ohranjen, letnik 1976. Motor je italijanske izdelave. Tel. 25-747 (od 19-20 ure)
PRODAM APN-6, Jetnik 1984 (december). Ljubi Edo, Ždinja vas 7.
PRODAM škodo coupe, letnik 1980. Zaman, Hrvaški brod 10, Šentjernej.
R 9 prodam. Telefon (068) 43-771.
ŠKODO, letnik 1976, v voznem stanju, prodam. Ignac Rogelj. Podturen 62, Dolenjske Toplice.
PRODAM ali zamenjam za Z 750, novo Z 101 GTL 55/5 V. Brane Jerman, Dol. Straža 90.
ŠKODO 100, dobro ohranjeno, in 4 zimske gume prodam. Telefon (068) 21-972 v četrtek in petek od 18. do 20. ure.
PRODAM osebni avto R 18, star 4 leta, Novo mesto, Mirana Jarca 34, telefon 22-420, po 15. uri.
POCENI prodam obnovljeno R4in Z 750. Tele ton 84-661, zvečer.
GOLFA, letnik 1979, 4 vrata, rumene barve, prodam. Lado Ule, Jurčičeva 17, Trebnje, telefon (068) 44-231.
R 12 ugodno prodam. Vavta vas'76, tel: 84T573,-'(	'
Z 101 S. letnik 1979, prodani. Špraj-car, Kristanova 34, Novo mesto.
.; Z 101 C,- letnik 1980, prodam. Ljubljanska 25, Novo mesto. ,
% 750, letnik 198), prodam. LukšiČ,, Doi. Štraia-81 < Straža. , ■
R 4 TLŠ, Jetnik 1976; registriran za , vse leto. ugodno prodam. Jože Jordan, Cerovi tog 44, Šentjernej.
ZASTAVO 126 P, letnik 1980, prodam. Erdnc Plut, Zalog 1 f, Novo mesto.
UGODNO poceni prodam Z 101,-letnik 1977. Informacije na telefon (068) 23-891.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič—Dra-gaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA Vsak četrtek — Posamezna številka 40 din. Letna naročnina 1.500 din Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrazna druga valuta v tej vrednosti). Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (l jubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 460 din, za razpise, licitacije ipd. 650 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 700 din, l cm na prvi strani 900 din. Vsak mali oglas do 10 besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIG, Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
tozd
POCENI PRODAM ZASTAVO I300, letnik 1977 — nova prednja blatnika in pragi. Telefon 21-511.
R 4 TLS, dobro ohranjen, star 20 mesecev, prodam. Jože Padaršič, Vel. Brusnice.
Z 750, letnik 1974, prodam. Telefon 20-363.
PRODAM LADO. letnik 1973, in IR motor za Z 750, 5000 km. Telefon 62-547.
FIČKA 750, 18000 km, letnik 1982, prodam. Tone Jordan, Mihovica 25, 'Šentjernej.
ZIMSKE GUME Za stoenko prodam ali zamenjam za gume za fička. Telefon (068) 24-022.
UGODNO prodam ŠKODO 120 L, letnik 1981. Peter Muhar, Zbure 23, Šmarješke Toplice.
ZASTAVO 750, letnik 1976. prodam. Košmerlj, Potov vrh 10, Novo mesto.
PRODAM TAM tip GO. T. 5-B, K. letnik 1977, nosilnost 2200 kg, vozen. Ogled v soboto zvečer. Janez Kastelic, Žabja vas 36, Novo mesto, telefon 22-993.
PRODAM Z 101, letnik 1973/82. Telefon 61-083, Fanika. Brežice.
PRODAM WV 1200/75. Telefon 56-778.
;j Kmetijski stroji ji
PRODAM samonakladalko SIP 17. Anton Kodrič, Šutna 2, Podbočje.
ZELO ugodno prodam kosilnico ter Z 750, letnik 1975 (neregistrirana, karoserija generalno obnovljena). Radovan Obradovič, Kočarija 15, 68311 Kostanjevica na Krki.
PRODAM novo traktorsko prikolico — kiper Ljutomer. Zupet, Škocjan 13.
PRODAM traktor Ursus s kabino in koso. Jože Podpadec, Kamni potok 11. Trebnje.
SKORAJ novo vrtno kosilnico Elite ugodno prodam. Telefon 51-875.
PRODAM ferguson 542 in prikolico — kiper Tehnostroj (4 t), skoraj novo. Stari trg 16, Trebnje, tel. 44-726, popoldne.
PRODAM traktor Masel 25. Franc Vrhovec, lglenik 3, Velika Loka.
TRAKTOR Ursus C 335 KM s kabino (600 delovnih ur) prodam. Sajovec Ivan, Žigrski vrh 34, 68290 Sevnica.
PROAM Zetor 4718. Rozman, Dol. Karteljevo 7, telefon (068) 25-846.
PRODAM traktor ROHR, 18 KS, s koso in jermenico. Informacije: tel. 068 24-757 od 16.do 17. ure.
SIP 17 prodam. Telefon 25-907, od 18. do 20. ure.
PRODAM traktor DEUTZ (30 KM) v odličnem stanju. Tine Kavšek, Račje selo 25, Trebnje.
PRODAM traktor Ferguson (25 KM) z enoosno prikolico, dvobrazd-nim plugom in strojem za izkop krompirja. Ogled v popoldnaskih urah. Jože Tomše, Krška vas 31.
TRAKTOR Zetor 4712, dobro ohranjen, prodam. Franc Goršin, Črmo-šnjice 21, Stopiče.
TRAKTOR (22 KM)s koso prodam. Žpida.ršjč, Roje 14, 68310 Šentjernej.
PRODAM traktorsko kabino Štore ali Fiat. Tomšič, Gruča 6, Šentjernej,
PRODAM traktor Univerza! 42 ali za m eh ja m za lažjega ter BCS in hrastove plohe. Albin Jordan , Dobrava 27, Škocjan.
/ PRODAM traktor Torno VinkoviČ f 18 KM) v dobrem stanju, plug, kosoi. Anton Križan, Otok 18,68332 Gradac.
PRODAM Jobro ohranjen traktqr Zetor 4718 (42 KS) z originalno kabino in puhalnik za seno. Krnc. Žabja vas 6. Novo mesto.
PRODAM frezo Goldoni in gume 900 x 20. Tel. 21-575, popoldne.
PRODAM ohranjen traktor Steier, letnik 1967, z bočno koso. Tel (061) 783-106.
PRODAM traktor Ursus 35. Marjan Furman, Dot. Karteljevo 8, Mirna peč.
PRODAM dobro ohranjen traktor TV 730, 730 ur. Čarman, Gor. Stara vas 4, 68295 Tržišče.
UGODNO prodam traktor ferguson z nakladalcem carlo pešci in kosilnico BCS. Alojz Salmič, Družinska vas 36, 68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM
PRODAM konjsko sedlo in nov komat. Naslov v upravi lista 442/85).
PRODAM bas kitaro Eko. Jože Bregar, Šentjernej 166, telefon (068) 32-042.
PRODAM junca, starega tri leta. Starič, Volčje njive 8, Mirna.
SF.NO in otavo (5 t) prodam. Lavrič. Loke 4 (pri opekarni Zalog).
PRODAM zidan štedilnik (rostfrei) za 35.000 din Informacije na telefon (061) 346-578.
PRODAM nov trifazni E motor (5,5 KW) m večjo količino namiznih jabolk. Cena ugodna. I one Golenko, Goriška gora 4. Škocjan.
PRODAM rabljen pralni stroj. Telefon 51-014, po 17. uri.
PRODAM globok otroški voziček in košaro n:i kolesih. Informacije na telefon (068) 7la-534.
HARMONIKO Hohncr (ZRN). 120-basno, 6 registrov, malo igrano, prodam. Telefon (068) 71-340.
PRODAM d va meseca starev rjave jarkice. Stanonik, Log 9, 64220Školja I oka.
POCENI prodam 96-basno Hohner. Ogled četrtek, petek, soboto in nedeljo. Jože Gole, Črmošnjice 13, 68333 Šemič.
PRODAM TV Gorenje 900, nov ekran. Ogled od 15. ure dalje. Fanika Gorše, Gradišče 15, Dolenjske Toplice. Cena 6.000 din.
PRODAM traktorske gume 11-2-10-28. Telefon 85-204, Matija Šinkovec, Jelendol 9, Škocjan.
PRODAM 80-basno harmoniko Melodija. Telefon (068) 22-683.
PRODAM nov motokultivator (8 KM) in čoln Šport. Gubčeva 33, Novo mesto.
PRODAM 3200 kom modelarca znamke 20 (visok 14), kosilnico Kondor in obračalnik zaJiCS kosilnico. Jože Vidmar, Sela-Šumberk 5, 68360 Žužemberk.
PRODAM 1500 kg sena. Alojz Počervina, Jurka vas 24, Straža.
PRODAM štedilnik Gorenje na drva s kotličkom (levi), nov. Može, Potok 15, Straža.
SKRINJO Gorenje (210 litrov), odlično ohranjeno in otroški plašč, žametni komplet in jakno za 8 do 10 let, ugodno prodam. Telefon (068) 85-107.
PRODAM dve breji kravi. Gorenje Dole 9, Škocjan.
PRODAM novo žago tomos 650. Telefon (068) 23-355.
PRODAM kuhinjo marles orhideja, zelena, rabljeno eno leto. Informacije na telefon (068) 81-286.
PRIDAM ITAS prikolico (10 ton) brez stranic. Franc Jordan, Dobrava 3, Kostanjevica.
PRODAM elektromotor (22 KW). Telefon 58-785, popoldne.
DNEVNO sobo dragica, šivalni stroj danica, plinsko peč, francoski kavč, pralni stroj, štedilnik, mizo s stoli, pult in hladilnik prodam. Juran, Cesta herojev 4. Ngvo mesto.
TV GORENJE, barvni, prodam za 4 M. Telefon 21-942.
POHIŠTVO, dobro ohranjeno, prodam (Kuhinja komplet s štedilnikom. jedilni kot z mizo in stoli, oblazinjena sedežna garnitura, kavč, dve postelji in drugo pohištvo). Telefon 21-594, v petek, od 14. do 19. ure ter soboto dopoldne.
" PRODAM 10 ton sena. Telefon 24-213 ali naslov v upravi lista (445/85).
PRODAM računalnik SPECTRUM 48 z učno kaseto, kabli in navodili v nemščini in slovenskim prevodom. Pod šifro: »4,6«.
PRODAM SUHO SENO. Tomič, Loke, Straža.
UGODNO PRODAM krožno žago za obrez lesa in harmoniko znamke VVeltmeister s petimi registri. Matoh, Grm 6, Trebnje. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure.
PRODAM 1000 kg koruze. Vinko Jordan, Ruhna vas, Šmarješke Toplice.
PRODAM kavč in dva fotelja. Informacije tel. 23-933.
BRAKO prikolico, garažirano, uporabljeno 3-krat, z gumiranim platnom1 nad spalnim delom prodam. Telefon 24-590.
PRODAM ženske plašče in obleke, primerne za srednje močno nižjo pos-tavg. Naslov v upravi lista (44/85).
PRODAM dve breji kobili stari 6 in 8 let, Anton Tomič, Trebelno 31.
UtiODNO prodam dnevno sobo, kompletno ali posamezno. Štrukelj, -Bršljjn 44, Novo mesto.
PRODAM 5500 kg sena. 1500 kg' detelj?. Informacije po telefonu 22-408. jjo'15. uri.
CArjtDV HLADILNIK (250 I) z zamrzovalnikom (150 I) prodam. Milana Majcna 9, telefon 21-113.
PRODAM žrebico, staro 10 mesecev Miha Lenart, Smolenja vas 21, Novo mesto.
UGODNO prodam 5 to'n sena, 2 toni koruze, kosilnico Alpina. Vinko Škedelj, Javorovica 3, Šentjernej.
PRODAM kombinirano skrinjo (hladilnik , skrinja) še pod garancijo. Franc Jordan, Čisti breg 7, Šentjernej.
PRODAM moderno lepo ohranjeno spalnico. Informacije na telefon 21-709.
PRODAM barvni televizor Gorenje za 4 M. Telefon (068) 22-597.
PRODAM plemensko kobilo. Albin Florjančič, Roje 10, Trebelno.
K U P I IVI
KUPIM Kosilnico ALPINA. Jože Omerzel, Aškerčeva 2. Krško.
KUPIM stolček chicco za dojenčka. Telefon 24-364.
KUPIM chicco stolček za dojenčka. Telefon 23-935.
TOMOS APN 4, novejši, dobro ohranjen, kupim. Marjan Perc, Kamp-olin 3], 66320 Portorož, telefon (066) 76-117.
KUPIM dobro ohranjeno mlatilnico s popolnim čiščenjem. Milan Gracar. Gradišče I, Dole pri Litiji, tel. (061) 872-024.
Ku|>im traktor Tomo Vinkovič 32 KM Lado Zorko, Veliki Dol 17, 68282 Koprivnica.
POSEST
PRODAM vinograd z zidanico na Vinomeru pri Metliki. Dostop z vsakim vozilom. Informacije na telefon (068) 56-684.
PRODAM 10 do 12 a vinograda in frezo za Gorenje Muta kultivator. Jože Šircelj, Rihpovec 8, Trebnje.
UGODNO prodam vikend z manjšo parcelo v bližini Črnomlja in dobro ohranjeno harmoniko znamke Welt-meister s 196. basi. Informacije na telefon (068) 23-686 interna 29, dopoldne.
PRODAM parcelo (16 arov) na Štrekljevcu. Anton Dajčman, Kal 21, Semič.
DAM v najem ali prodam 50 arov vinograda. Gradnja dovoljena. Vodovod in elektrika. Nahaja se v bližini Metlike. Naslov v upravi lista (441/85).
PRODAM gradbeno parcelo z začeto gradnjo v Metliki. Trdinova 14. Ivan Belanič, Hočevarjeva 2, Metlika, Ali Ertič 3, 47272 Ribnik.
PRODAM vinograd (16 arov) v Šmavru v bližini cerkve. Naslov v upravi lista (443/85).
UGODNO prodam vinograd (Straža 5, Pugled, Mokronog). Ogled vinograda v soboto in nedeljo, 9. in 10. februarja, od 12. do 14. ure. Pepca Bol-dižar, Gorenja vas 5, Mokronog.
PRODAM vinograd v Uršnih selih. Informacije na telefon (061) 341-008, po 16. uri.
RAZNO
GOSTILNO vzame v najem zakonski par. Ponudbe pod šifro: »OBA GOSTINCA«.
V VARSTVO vzamem še enega otroka. Telefon 25-492.
IŠČEM žensko za pomoč v gospodinjstvu. Informacije po telefonu po 17. uri. Telefon 25-662.
STE MORD A na jesen življenja ostali sami? Imate zemljo ali ste celo bolni in potrebujete pomoč? Mlada družina vam nudi vso oskrbo in ljubezen proti darilni pogodbi (Senovo — Brestanica — Krško). Naslov v upravi lista (439/85).
IŠČEMO osebo za nego bolnega očeta. Stanovanje in hrana v hiši, plačilo po dogovoru. Informacije na telefon (068) 71-742 od 11. februarja do 24. februarja 1985 od 13. do 18. ure ali na naslov: Ladislava Šalamon, Cankarjeva 1 a. 68270 Krško.
ANTONIJA TOMAŽIČ iz Šmarjeških Toplic opozarja naročevalca koledarjev, naj ne naroča več na moj naslov, sicer ga bom sodno preganjala.
VINKO STARIČ iz Mokronoga 170 obžalujem besede, ki sem jih dne 13. julija 1984 izrekel Mariji ZAGORC s Trebelnega v trgovini v Mokronogu, in se ji opravičujem ter zahvaljujem, da je umaknila tožbo.
JAKOB ŠPEHAR, Drežnik 4, Vinica, preklicujem besede, izrečene proti Mariji KEBETIČ iz Drežnika 5, ker so neresnične.
MARIJA BREZOVAR, Dol. Ka-mence 55, opozarjam FRANCA DERGANCA iz Dol. Kamene 37, da nisem nikoli lažno govorila proti njegovi mami. Opozarjam ga, da prekliče preklic, objavljen v Dolenjskem listu 31. januarja 1985, sicer ga bom sodno preganjala.
n<>
r*-
i:
ISKRENE čestitke ob 30detnici skupnega življenja pošiljajo JOŽETU in MARIJI BOBNAR iz Koroške vasi 32 hčerke z družinami.
TE DNI praznujeta 10 let skupnega življenja JOŽE in FANI KASTELIC iz Brezove rebri pri Ajdovcu, pošta Dvor. Še mnogo let zdravja in skupnega razumevanja v krogu svoje družine jima želijo ate, mama in sestra Hermina. Otroke in očeta pa lepo pozdravljaj0-	„
TONIJU MESTNKU želimo vse najboljše in obilo sreče ob njegovem 19. rojstnem dnevu, ki ga bo praznoval med vojaki. Oči, mami in Člaudm-
^OBVESTI LA I
OBVEŠČAM stranke, da se 14. februarja 1985 dobijo piščanci, beli in rjavi, stari od 14 do 30 dni. Javite se v popoldanskem času. Franc Kukmak Jablan 23, Mirna peč.
PIŠČANCE, bele, rjave in grahaste, do 5 tednov starosti bomo prodajali od februarja dalje. Prednaročila speje-mamo na naslov: Franc Humek. Irča vas 18, Novo mesto, telefon 24-496.
SALON za striženje in veterinarska ambulanta za vse vrste psov — strokovno šolana ekipa, izpopolnjena v inozemstvu, skrbi za lepoto in zdravje vašega ljubimca. Informacije m naročila vsako sredo od 8. do 12. ure po telefonu (068) 61-156. NadaŠtaher, Veterinarska postaja Brežice.
SADIKE vinske trte vseh vrst po 50 din in sadne sadike vseh vrst po 180 do 250 din prodajam z garancijo. Nakup je možen ob sobotah in nedeljah pri KATI VRBA-NEK, Vivodina 13, Informacije ob sobotah in nedeljah po telefonu (047) 76-800.
CENJENE stranke obveščam, d® sem 5 km od Novega mesta (na relacij1 Dolenjske Toplice) odprl avtoelektro-delavnico za popravilo osebnih m tovornih vozil. TGM in kmetijskih strojev. Delovni čas od 16, do 20. P° naročilu pridem tudi na dom. Kan® OBLAK, Potok — Volavče 5 a.
OPRAVLJAM zidarska in fasader ska dela. Naslov v upravi lista (438/85).
POPRAVEK
Pri zahvali za FRANČIŠKO ŽABKAR, Zameško 12, kije bila objavljena v 4 številki, je prišlo do napake pn žalujočih. Objavljeno je bilo dvakrat IVAN, pravilno pa je IVAN in IVANKA.
Trgovina in proizvodnja »Veletekstil«, n. sol. o.
tozd Trgovina na drobno, n. sub. o. Ljubljana, Masarykova 17 Poslovalnica Črnomelj
Komisija za delovpa razmerja oglaša
prosta dela in naloge
za nedoločen čas s potnim delovnim časom prodajalka tekstila
Pogoj: končana šola za prodajalce .
1 mesec poskusnega dela
Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi Veletekštila Ljubljana, Masarykova 17, Ljubljana 61000. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
72/6-85
S
KI
jlTRGOAVTO Koper
al POSLOVALNICA -ČRNOMELJ-
Trgoavto Črnomelj
Posezonska razprodaja do 30% zimske športne konfekcije in vezi od 11.2.xio 23.2. 1985.
83/6-85
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in strica
LEOPOLDA
NEMANIČA
iz Suhorja pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sočustvovali z. nami ter nam izrazili sožalje.
VSI NJKGO\
NEPRA VICA IN TRPLJENJE —
BILO JE TVOJE ŽIVLJENJE.
ZAHVALA
Črni oblaki so se strnili nad dolenjsko pokrajino in s seboj ponesli našo
ljubo mamo
MARIJO ZAJC
iz Klečeta pri Žužemberku
in jo rešili iz doline solz.
Zahvaljujemo se vsem, ki so v teh težkih trenutkih stali ob nas in delili z nami bolečine, vaščanom, sorodnikom, posebno prof. VIDOSAVU GNJATOV z Reke in maminima prijateljema, gospodu in gospe STEVVART iz Kalifornije. NajleDŠa hvala zdravnikom in negovalnemu osebju Doma starejših občanov, ki so si prizadevali podaljšati življenje naše mame.
Žalujoči: vsi, ki smo jo ljubili
ZAHVALA
Nepričakovano, tragično in nadvse boleče nas je mnogo prezgodaj v 22. letu starosti zapustil naš ljubljeni sin, brat, vnuk, nečak in bratranec
MARKO LEVSTEK
Dolga vas 68 pri Kočevju
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo garnizonu Petrinja—V. P. 2901, posebno podpolkovniku Dragutinu Kožiču, spremstvu, častni straži ter za podarjene vence, garnizonu Ribnica na Dol. za častno slovo ter vence in cvetje, govornikoma in kočevski godbi. Se posebna zahvala Avtu Kočevje za vsestransko pomoč, za podarjeni venec, cvetje in sožalje v imenu celega kolektiva, prav tako vsem ostalim, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala družini Adolfa Kotnika, Angelci, Dušanu in Zdenki, ki so nam priskočili na pomoč.
Žalujoči: oče z ženo Vido, brata Rudi in Matjaž, stara mama, stric France z družino, bratranci in
sestrične
Kočevje, Novo mesto, Metlika, Ljubljana, Švica in Nemčija
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, tast in brat
JANEZ DAROVEC
borec za severno mejo iz Vavte vasi 3
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam karkoli pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala velja Kulovčevim, ZZB Straža, DU Straža, TOZD TSP Novoles, TOZD TVP Novoles, Gorjanci.TOŽD TP, nabavnemu sektorju Novoteks, godbi, govorniku tov. Borsanu za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, atija, sina, brata in strica
JANEZA GABRIJELA
Rimska c. 24, Trebnje
se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem zahvaljujemo za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo do preranega groba. Posebna zahvala velja dr. Meti Novak in bolniškemu osebju intenzivnega oddelka bolnišnice v Novem mestu, dr. Levstiku in reševalcu Jožetu Zupančiču iz ZD Trebnje, sindikalnim organizacijam Eurotrans Ribnica, Novoles Trebnje, Avto Kočevje, PTT Novo mesto, IMV Novo mesto, gasilskim društvom in Zvezi združenj šoferjev in avtomehanikov ter njihovima govornikoma za ganljive besede, pevcem in nonetu Carmen ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Cilka, hči Marti, mami Marija, sestri in bratje z družinami
Vsa sreča je pri nas minila, ko vaju, draga oče in mama, zemlja je pokrila.
Vse bolj osamljene naše so poti, odkar v temnem grobu počivata za večne dni.
ZAHVALA
V 78. in 86. letu starosti sta nas zapustila draga mama in oče
JOŽEFA in JERNEJ MEDLE
z Vrha pri Šentjerneju
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani, nam kakorkoli pomagali ter izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo gasilcem, kolektivu Iskra—tozd Upori Šentjernej, obrtnikom iz Šentjerneja in župniku za opravljeni obred.
V tihi žalosti: vsi njuni
ZAHVALA
V 85. letu starosti je za vedno prenehalo biti utrujeno srce naše zlate mame, stare mame in tete
TONČKE KUNSTELJ
iz Mokronoga
Najprisrčneje se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in sovaščanom, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam izrazili sožalje, darovalcem cvetja in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, Marjanu Kolencu za njegovo nesebično pomoč, zdravstvenemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto pa za požrtvovalno skrb in nego. Iskrena hvala tudi kolektivoma kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto ter Iskre Mokronog za podarjene vence in izražena sožalja. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Beli grič za častno spremstvo in lepe poslovilne besede ter društvu upokojencev Mokronog. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
V neizmerni žalosti: hčerke z družinami Mokronog, Novo mesto, Črnomelj, Ljubljana
\
Preljuba naša mami, prezgodaj si odšla od nas, v domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. Spomin na tebe pa živi, čeprav teKeč med nami ni.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage žene, mamice, stare m^me, hčerke in sestre
REZIKE PRAZNIK
•	iz	Vel.	Gabra	66	%	■	•
I .	!
se iskreno zahvaljujejo dr. Merviču iz ZD Grosuplje, dr.vŽupevčevi in ostHemu osebju Nevnlfbske klinike v Ljubljani za razumevanje, skrbno zdravstveno oskrbo in nego v težkih zadnjih dneh žuljenja. Nadalje se zahvaljujemo sestrični Mariji Hribar iz Ljubljane za vsestransko pomoč med OTiJfez-nijo, sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih Trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in vence ter jo v tadto velikem številu spremili rta njeni zadnji poti. Prisrčna zahvala sosedom Završnikovim, Jožefi Gliha, trebanjski godbi ter pevskemu zboru iz Vel. Gabra, kolektivom OŠ dr. Petra Držaja, VVO Treonje^Folikem — obrat Vel. Gaber, Krka, tovarna zdravil, Novo mesto, Krotend Trebnje, Dom*5tarejših občanov Ljubljana-Moste-Polje, Transavto-posl. Ljubljana, tovarišem Petru Podobniku, Slavku Krž^pu, Rajku Rahnetu in učenki Ireni Smole za ganijive b^de ob odprtem grobu. Zahvala tudi vsem družbenopolitičnim organizacijam občine Trebnje, občinskemu odbc?ru ZB NOV Trebnje, ZZB in JKS Veliki Gaber.
Žalujoči: mož Tone, hčerka Lidija in ostali otroci z družinami tef drugo sorodstvo
Trud in trpljenje — to bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil dragi mož in oče, ded in praded
JOŽE MEŽIČ
Gržeča vas 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence; posebno sodelavcem TCP Djuro Salaj Krško, tovarniškemu prostovoljnemu gasilskemu društvu, sodelavcem IGM Sava, kolektivu osnovne šole Hodinje Celje, tovarniškemu pihalnemu orkestru, Francu Žičkarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in vsem, ki so pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Alojzija, sinovi Jože, Lojze, Darko, hčere Ana, Slavka, Kristina z družinami, bratje Alojz, Vili, sestre Milka in Mici z družinami in ostalo sorodstvo Gržeča vas, Veliki Podlog, Velika vas, Medvode, Celje, Krško, Neuss
V hladnem zimskem jutru 0 je planil mraz v naš vedno topli dom.
Prižgali svečki smo na mestu, oče, kjer si umrl in kjer si pokopan.
Hvala ti za življenja Jjtiri. za vsak nasmeh, za vsak pozdrav.
Sedaj gre! naš dom bo svečke droban plamen, plesket njen nam bo tvoj nasvet, svetloba luč, življenja kažipot.
(Sin Vinko)
V H. letu starosti nas je nepriča" dragi mož, ati, stal
4tun°|p'l>
ter: svat? i
t
^zapusti] naš
SLAVKO AVGUŠTIN
Planinska 56, S?^i ica
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, nam pismeno in ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu DO Belinka—tozd Jugotanin, DO Stilles, Tovarni konstrukcij in Temeljnemu sodišču—enota Sevnica, govornikoma, godbi in duhovnikoma za opravljeni obred. Hvala družini Kunej, ki nam je v "najtežjih trenutkih nesebično pomagala.
*
*	*	a	V	tihi	žalosti:	vsi	njegovi
ZAHVALI .
1 $
Ob izgubi našega brata in strica
* ANTONA LAVRIČA •
iz Vrbovca pri Dobrniču
»
se iskreno zahvaljujemo vsem za vsestransko pomoč in podarjeno cvetje. Hvala kolektivu Novoles iz Straže in vaščanom za podarjene vence, pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. Posebno se zahvaljujemo Julki Pekolj, Cenki Kaplan in Kristini Kic za nesebično pomoč.
>či
njegovi
DOLENJSKI LIST
23
NOVO MESTO— Pred kratkim je novomeški vzgojnovarstveni zavod odprl oddelek vrtca v prostorih pediatričnega oddelka bolnišnice. Za naše razmere je to pomembna in prijetna novost, v drugih večjih krajih pa
USTANOVILI
KINOLOŠKO
DRUŠTVO
KOČEVJE — Kinološko društvo so ustanovili 1. februarja v Kočevju. Za predsednika so izvolili Silva Guština, za tajnika pa Milana Kajtno. Društvo ima 30 članov. Društvo se bo ukvarjalo z vzrejo službenih in športnih psov. V program dela so zapisali, da se bo že v marcu začel na društvenem poligonu (se pravi na strelišču v Dolgi vasi) tečaj za šolanje psov. Organizirali bodo več predavanj o prehrani, vzgoji, vzreji in zdravstvenem varstvu psov. V začetku jim bo potrebna pomoč izkušenih kinologov od drugod, poskrbeli pa bodo tudi za vzgojo kinologov iz svojih vrst.
TEDEN
SLOVENSKEGA
FILMA
NOVO MESTO — Prihodnji teden bo posvečen slovenskemu filmu. To je lepa priložnost, da si v Domu kulture ogledate novejše domače filme in z obiskom podprete prizadevanja domače kinematografije in filmske proizvodnje. Na sporedu bodo sledeči filmi:
• v ponedeljek, 11. februarja. Ljubezen režiserja R. Ranfla,
• v torek Dediščina režiserja M. Klopčiča,
• v sredo animirani filmi K. St-einbaherja in J. Marinška,
• v četrtek Nobeno sonce režiserja J. Kavčiča,
• v petek, soboto in nedeljo Leta odločitve režiserja B. Vrhovca.
Predstave so ob 17. in 19. uri.
Prvi med slovenskimi jamarji
Na pediatričnem oddelku nofbmeške bolnišnice so odprli oddelek vrtca
ROMAN	ČE
Prijetno tudi v bolnišnici
VESELI IN ZADOVOLJNI — Skupina otrok v bolnišničnem vrtcu se ob organizirani igri tako zamoti, da medtem pozabijo še spraševati, kdaj bo prišla mama? (Foto: R. Bačer).
Z občnega zbora novomeških jamarjev: najbolj uspešno leto doslej
• • •
kozerija
• •
	1 IT"* Mjf	Airr\a i
	W Im	C M 1 » 11 lt mm 1
Tovariša Jamnika iz Belega mesta so pričakali Repičani z godbo na pihala.
— Tako visokega gosta ne dobimo vsak dan v Repičevo drago, vse je smehljal tovariš Zupan.
— Mesto je kot iz škatlice, je bil ponosen tovariš Izvršnik.
— Raje tudi ne manjka, si je mel roke tovariš Sezedelejevič, ki je imel na skrbi reklamo in propagando.
— Kakšnih trapastih medklicev menda ne boi seje delal zaskrbljenega tovariš Rdečnik.
— Ljudje so že osveščeni do te mere, da ne pljujejo po sv-
•••••••••••
o jih funkcionarjih, je bil hladen tovariš Sindikalič.
Fanfdre so naznanile, da prihaja na trg tovariš Jamnik. Pripeljal se je v,črnem mercedesu, šofer je imel bele rokavice in zaničljiv nasmeh. Prezirljivo je gledal ljudi. Prvi je padel okoli vratu tovarišu Jamniku tovariš Zupan. »Dobrodošli,« je dahnil. Tovariš Izvršnik je izvil iz svojih prsi: »Počutite se kot doma.« Tovariš Rdečnik mu je možato stresal roko in ni mogel najti pravih besedi, tako je bil pretresen. Tovariš Sindikalič pa je kašljal, kar mu je bilo v krvi, kadar koli je bil le malce razburjen.
Svetlolasa napovedovalka se je postavila pred mikrofon. Z
••••••••••
vzvišenim glasom je rekla: »Tovarišice in tovariši! V posebno čast nam je, da pozdravimo v naši sredi tovariša Jamnika iz. Belega mesta. Tovariš Jamnik bo slavnostni govornik ob sto-šesdesetletnici naše Repičeve drage. Prosim ga, da prevzame besedo.«
Tovariš Jamnik se je na široko razgovoril o slavni preteklosti Repičevine, podčrtal je turške vpade in junaško borbo prebivalstva zoper požigalce, klavce in posiljevalce. »To ljudstvo se ni nikoli vdalo,« je skoraj že kričal, »ampak je hodilo vzravnano, z očmi uprtimi v prihodnost.« Skoraj po vsakem stavku so ljudje ploskali, da seje
odbijalo od sten gradu, ki se košati na trgu Repičeve drage.
»Rekli so mi, da potujem v nerazvite kraje,« je nadaijeval tovariš Jamnik, »toda ko sem gledal vse te vikende, nove, lepe hiše, sem si mislil: to ni nerazvito področje, to je razvoj, to je balkanska Nemčija!«
Ljudje so že tulili. Neposred-nik Jožič Repič pa je zamomljal v brado: »Prav ima ta Jamnik. Balkanska Nemčija. Saj so skoraj vsi vikendi in bajte zgrajene z nemškimi markami naših delavcev na začasnem delu v tujini.«
TONI GAŠPERIČ • • • • • <”9 • • • • •
#
#
#
#
#
Kaj vre ni bil, v čem vse se ni preizkusil! Ko sva se ondan začela pogovarjati o njegovi poti v kulturo in po kulturi, sem imel v beležnici pod imenom Roman Celesnik že napisano: igralec, scenograf, režiser, pe-■ vec, kinooperater. Malo bolj spodaj pa: predsednik ZKPO, direktor Zavoda za kulturno dejavnost, tajnik kulturne skupnosti, predsednik skupščine kulturne skupnosti (zdaj). In čisto na koncu je stalo: učitelj, ravnatelj osnovne šole, najdlje v Škocjanu, kjer tudi živi.
Vsemu je pritrdil, češ tako je bi/a, še več vsega, česar pa ne bi omenjal, zlasti ne tistega, kar ni ozko povezano s kulturo. Vselej se je najbolje počutil, kadar je mogel biti kar najdlje in samo v kulturniški koži. A taki časi so bili redki in kratki, dostikrat zoženi na posamezne ure. Kajti, kot je dodal, je bil v prvi vrsti le učitelj, in še to na podeželju, za podeželskega učitelja pa se ve, da mora biti tavžentroža.
Prvih korakov na vas so nekdaj naučili že izkušeni učitelji na učiteljišču. Čelesnik takih naukov ni bil deležen, ker se je odloči), da se bo šolal na gimnaziji. Zato je bil njegov začetek nekoliko drugačen, kot so ga imeli vrstniki. Spominja se, da je Bogdan Borčič nekoč pobral iz raznih razredov dijake, ki so kazali malo igralskega daru, in z njimi naštudiral igro. Takrat je Roman Čelesnik prvič oblekel igralski kostum. Čelesnik je potem večkrat igra! pri bršljinski Svobodi, vključil pa se je tudi v pevski zbor tega društva.
»Ko sem zajadral v učiteljske vrste, sem s tem seveda nadaljeval.« je pripovedoval. »Takoj sem se vključil v učiteljski pevski zbor, v Karteljevem, kjer je bito moje prvo delovno mesto, pa sem se prvič preizkusil v režiji. Igrali smo Vaško Venero. Potem so se izmenjavale te moje delovne postaje: Škocjan, Gabrje, Škocjan. Šmihel pri Novem mestu pa spet Škocjan, če omenim samo učiteljska oziroma ravnateljska mesta. Kjerkoli sem bil, nisem mogel brez kulturnega udejstvovanja. Seveda sem največ lahko storil v Škocjanu, kjer sem si uredil dom in družino.«
H kulturi ga je gnalo in ga žene srce, neka notranja nuja. nekaj, brez česar bi mu dnevi tekli neizživeti. Kultura osmišlja njegovo življenje, za tako stvar pa je vredno tudi kaj žrtvovati. Edino plačilo je prijeten občutek, da si kaj dobrega naredil, da se ti je kaj posrečilo. In tako bi morali čutiti vsi, ki se v kulturi preizkušajo ljubiteljsko. Čelesnik a najbolj zbode, če zve. da amaterji zahtevajo plačilo. »Ne. tega pa nikar, če hočemo, da bo ljubiteljska kultura ostala pristna.« se razhudi.
Res je. je pripovedoval, da volja do dela često uplahne, če ni ustreznih prostorov. Zato so v krajevnih skupnostih nihanja zelo pogostna. Ne gre zlasti tam, kjer• kulturo odrivajo na rob. V Škocjanu je drugače, kulturo obravnavajo kot dejavnost krajevne skupnosti, zato lahko tudi kaj naredijo.
»Kljub nič kaj rožnatim časom in razmeram, sedanjim in bodočim, nisem pesimist, kar zadeva splošni kulturni razvoj.« rad pove Čelesnik. »Če bi bil, bi me težko prepričali, da bi ostal predsednik skupščine kulturne skupnosti. Res je denarja manj, kot bi ga potrebovali, a če bo pri tem ostalo, bo kar šlo. Če ne bo, če se bo tako imenovana poraba še krčila, pa stanja najbrž še tako dobra skupščina s še tako dobrim predsednikom ne bo mogla popraviti. Tedaj bo mora! odgovornost za kulturo prevzeti kdo drug.«
I. ZORAN
KOČEVJE — Lani so Mozeljčani pripravili doma in v Kočevju prijetne in zabavne pustne prireditve, ki so trajale več dni. Zanje so poželi veliko priznanja občariov pa tudi veliko kritike »posvetne in cerkvene gosposke«, ki je organizatorjem očitala norčevanje iz posvetnih in cerkvenih zadev . oz. svetinj. Kritika je zalegla in Mozeljčanov s svojim pustnim sprevodom letos ne bo v Kočevje, ampak se bodo zabavali le na svojem območju.
Zato pa je poprijel »Klub mladih« iz Livolda, katerega člani se zelo zanimajo ra stare šege in navade. Hočejo jih obujati. Zato so pripravili pester program za pustne dni od 12. do 16. februarja. V teh dneh bo vsak dan od 15. do 18. ure v Livoldu pred trgovino »Pustni kiosk«, v katerem bodo prodajali lutke, maske, slaščjce, igrače in drugo. Posebna zanimivost in privlačnost teh nakupov pa bo, da bo vsak tretji izžreban z raznimi domiselnimi dobitki.
PUSTNI OBRTNIŠKI PLES
METLIKA — Za pustno soboto, 16. februarja, priredi metliško Obrtno združenje 7. tradicionalni obrtniški ples, ki bo tokrat v Brunskoletovi gostilni na Hrastu. Za ples bo igral ansambel Slavček, pripravili bodo srečelov, seveda so tudi maske zaželene, najboljše bodo nagradili. Vstopnice so na voljo pri tajnici Obrtnega združenja.
imajo s tem že dolgoletne izkušnje.
Vzgojiteljica Marta Petrič si s svojim izrednim čutom za otroke takoj pridobi naklonjenost mladih bolnikov. Vsak dan po jutranji viziti pridejo v vrtec in tam prebijejo do 14. ure nekaj prijetnih uric.
»Zamisel o vrtcu na otroškem oddelku je stara 20 let, dobrih 15 let pa imamo odprto mesto vzgojiteljice. Iz vsega tega ni bilo nič, ker spočetka ni bilo kadra, kasneje pa ne denarja. Zdaj vendarle vrtec imamo in smo zelo zadovoljni. Prej so naši pacienti tavali po hodnikih in cmeravo preganjali dolgčas. V vrtcu so zelo radi, ker imajo zanje prilagojen program, vse to pa je otroku le v pomoč, da laže prenese ločitev od doma, preiskave in bivanje v bolnišnici sploh. Ker pa je med otroci tudi vse več takih s psihosomatskimi motnjami, je ta oblika dela v pomoč tudi čimprejšnji ozdravitvi,« je dejal primarij dr. Alojz Boh, predstojnik oddelka.
Veliko veselja pa imajo mali bolniki tudi ob barvnem televizorju, ki so ga nabavile otroškovarstvene skupnosti celotne regije. Škoda je le, da zdaj še ni mogoče zagotoviti izmenskega dela vzgojiteljic, da bi bil vrtec tudi
popoldne. To bodo skušali še doseči.
R. BAČER
Slavo Plut na 32 tisoč kilometrov dolgi poti skoraj ni odložil harmonike.
Frenka Kukoviče. Od 22. novembra do 4. januarja so pripravili kar 12 velikih koncertov in več manjših nastopov, kjer jih je poslušalo več kot
10.000 naših rojakov. V času gostovanj so prepotovali Kanado od vzhoda do zahoda in prevozili več kot
32.000 kilometrov.
Člani ansambla Ivan Šiška, Slavko Plut, Franci Urbančič, Jože Oven, humorist Alojz Ambrož in pevka Jožica Mavsar ne morejo pozabiti sprejema, ki so ga pripravili naši rojaki na oni strani oceana. »Vrhunec turneje je
Novomeški jamarji, združeni v klubu Vinko Paderšič—Batreja, so na občnem zboru 1. februarja pregledali delo preteklega leta in ga z zadovoljstvom ocenili kot najbolj uspešnega doslej. V vsej 23-letni preteklosti kluba se namreč ni zgodilo, da ne bi bila v povprečju vsak teden opravljena po ena jamarska akcija. V 56 odpravah je bilo obiskanih 85 jam, točkovanje zapisnikov in načrtov v katastru Jamarske zveze Slovenije pa je Novo-meščanom prineslo v preteklem letu prvo mesto med slovenskimi jamarji.
Dosedanji predsednik kluba Andrej Hudoklin je v svojem poročilu ob diapozitivih spregovoril o klubski dejavnosti. Glavna delovna področja so bila: raziskovanje Kočevskega Roga, kjer je prečesanega okoli 20% celotnega območja, raziskava zaledja izvirov Težke vode, kjer so bili registrirani vzroki in onesnaževalci zajetij novomeškega vodovoda, in raziskave Gr-
meča v zahodni Bosni. .Tu jim je v doslej tretji odpravi uspelo priti do dna 460 m globokega brezna Jojkino-vac. Bili so organizatorji tradicionalnega Dolenjskega, jamarskega tabora, pripravili so turistični ogled Cerovačkih pečin in Plitvičkih jezer, z udeležbo na domačih in mednarodnih jamarskih srečanjih pa so se strokovno povezovali.
• Ena najbolj pomembnih aktivnosti kluba, ki ji mladi člani posvečajo obilo pozornosti, je vse-kakorjzgoja pionirjev —jamarjev. Na OS Baza 20 v Dolenjskih Toplicah, kjer so doma sedaj najbolj delavni in terensko aktivni člani kluba, že tretje leto zapored vodijo jamarski krožek.
V letošnjem in verjetno tudi v naslednjih letih bo dejavnost kluba še
vedno usmerjena predvsem v raziskave Kočevskega Roga.
Članske vrste so seveda odprte vsem, kijih speleologija zanima, klubski prostor v stavbi KS Žabja vas (stara vojašnica) pa je odprt vsak prvi petek v mesecu ob 18 h.
'D. BREŠČAK
Ribolov bo za tretjino dražji
Tudi na Rinži postrvji revir — Vložili bodo krape, toistobike in smuče — 30 let ribiške družine
KOČEVJE — Večjih onesnaženj Rinže lani ni bilo, so ugotovili ribiči na nedavnem občnem zboru.
Sekcija je imela lani skupno 120 članov in mladincev, med počitnicami pa je lovilo še 31 pionirjev. Organizirali so tudi več delovnih akcij za čiščenje Rinže. urejanje ribiškega doma in izlov rib.
V načrt za letos so vnesli ureditev postrvjega revirja v zgornjem toku Rinže, kjer bo vsak član lahko lovil samo z muharico, in sicer le 5 dni v letu. Spet bodo organizirali dve ribiški tekmovanji, v Rinžo in jezero bodo vložili za 160.000 din krapov, v Rinžo za
40.000 din tolstobikov in v jezero za
60.000 din smučev. Letos, ko praznujejo 30-letnico ribiške družine Kočevje, bodo dokončali ribiški dom, izdali posebno knjigo in organizirali osrednjo proslavo, ki bo septembra. Razen tega so sprejeli nove denarne obveznosti (članarina, dovolilnica), ki so v povprečju za tretjino višje, kot so bile leto prej, medtem ko znaša obveznost v delu 10 ur na leto.
J. P.
Pustna ohcet v Livoldu
Mladi Livoldčani ohranjajo stare običaje
Najzanimiveje bo v soboto, 16. februarja, ko bo pustna poroka. Sprevod svatov pustne ohceti bo krenil iz Livolda v Kočevje (do Petrola) in nato nazaj v Livold. Istega dne zvečer ob 20. uri bo v gostilni Jančevski pustni ples, na katerem bo igral priljubljeni ansambel SMB iz Ribnice, trajal pa bo kar do četrte ure zjutraj. Najlepša oz. najbolj domiselna maska bo nagrajena z dobitkom, vrednim pol starega milijona din.
Livoldčani vabijo Kočevce, ki imajo trdnejše živce kot kritiki lanskih mozeljskih pustnih šem, naj jih obiščejo v dneh pustnih norčij od 12. do 16. februarja.
J. P. in I. G.
Vrnitev z gostovanja pri naših izseljencih — Na 12  koncertih je bilo 12.000 obiskovalcev
MED NAŠIMI ROJAKI — Poleg nastopov na koncertihso bila še posebej zanimiva srečanja in pogovori z našimi izseljenci, ki jih je zanimalo vse o domovini. Na sliki: po nastopu v Torontu; v ozadju organizator turnej® Frenk Kukoviča.
NOVO MESTO — Novomeški narodnozabavni ansambel »Slavček« je bil po Slaku, Henčku in Dobrih prijateljih iz Brežic že četrti dolenjski ansambel, kije igral našim izseljencem v Kanadi. S šesttedenskega gostovanja so se člani ansambla pred tedni vrnili polni najlepših vtisov. Na gostovanje jih je povabila Slovenska izseljenska matica pod vodstvom našega rojaka
bil nastop na Silvestrovo v veliki športni dvorani v Torontu. To, kar smo doživeli, je z besedami težko opisati, to je treba doživeti. Naše rojake daje domotožje, zato so veseli vsakega srečanja z domovino, besedo in pesmijo,« je po turneji povedal vodja ansambla Ivan Šiška. Gostoljubnost je bila opazna na vsakem koraku, še posebej takrat, ko so bili člani ansambla gostje na njihovih domovih. »Povsod smo slišali samo lepe besede na račun rodne domovine, še največ pa so rojaki govorili o zgledni organizaciji zimskih olimpijskih iger. Igre so tudi povečale zanimanje za obiske naših rojakov v rodni domovini. Po razgovorih je čutiti, da jih bo letos precej več kot prejšnja leta,« je s ponosom pripovedoval vodja ansambla Ivan Šiška.
J. P.
Ferdinand Nosan: »Planinci nimamo denarja, da bi v občini zgradili svoj dom oz. postojanko, zato bomo zaprosili gozdarje, naj nam odstopijo v upravljanje kakšno kočo, ki je ne potrebujejo več.
Trim pri Sv. Ani
Jeseni odprli trim stezo, letos bodo dokončali transverzalo »Po poteh štirih brigad«
RIBNICA — Ribniška planinska transverzala »Po poteh štirih brigad«, ki povezuje vse pomemb- ■ nejše spomenike NOB v ribniški občini, je v glavnem dokončana. Predsednik Planinskega društva Inles Ribnica, ki deluje ža območje vse občine, Ferdinand Nosan je povedal, da je treba dokončati le še manjši, zadnji del od Glažute preko Grčaric do Otavic. Letos bodo na njej uredili še posebne omarice s knjigami in žigi, nakar bo transverzala tudi odprta.
Planinci so lani s prostovoljnim delom in z Inlesovo pomočjo uredili tudi trim stezo pri Sv. Ani. Tu je omarica s knjigo, v katero se obiskovalci vpisujejo, in iz nje je razvidno, da je od otvoritve oktobra lani bilo na trim stezi že okoli 900 občanov. Steza je markirana iz ribniške smeri mimo Rika, dostopna pa je že iz smeri Brega. Vodi mimo Francetove jame in do te jame je urejena tudi sprehajalna pot za starejše občane.
Predsednik Ferdinand Nosan je poudaril, da je še premalo znano, da Planinsko društvo Inles ne združuje le planince »Inlesa«,ampak vse občine, in naj bi se vsi ljubitelji planin in narave vključevali vanj. Menil je, naj bi morda po drugih OZD (Riko, Donit itd.) oz. krajih (Sodražica, Loški potok itd.) ustanavljali zato le sekcije PD Inles, in ne novih planinskih društev.
J. P.
36 NOVIH VOJAKOV
METLIKA — Zadnjo soboto je iz metliške občine odšlo služit vojaški rok 36 vojaških obveznikov. Za fante, ki jih 15 mesecev ne bo doma, so dan pred odhodom pripravili poslovilno srečanje, ki so se ga udeležili predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij.