PaUfsfced Mdflstribnted m'ier permit I«. 208 aatkirizei by tie Art if Oct. 6,1917 t the Past Office ef Chicaga, III. By arte* if the president, A. S. Burleson, Postmaster General. f-- If «Minnhlt retara toi "GLASILO K. S* K. •JEDNOTp" 1981 W. 22nd Place, CHICAGO, ILL. Rvtuni Pt>te|t GuraatMA The largest Slovenian Weekly .in the United State« of America. Uaued mrmrj WOOmo^J S u be rip t ton pričet For members, yearly.$0 9« Far nenmembers. .. .,$2.00 "oreif n Countries.... $3.00 Telephone: Canal 2487 v___i r NfajveČ5i slovenski ted-. nik v Združenih državah* I shaja vsako sredo. Naročnina: fea člane, na lato----$0.96 Za nečlane-----;.....$2 OO £a inozemstvo......$3.00 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION • 1 i * ' 8 * Entered a« Second-Class Matter January 18, 1918, at the Poe^ Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. NASLOV jrednistva in Uprav-niStva: 1951 W. 22nd Place, Chicago, III. Telefon: Canal 2487 V- _) ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED BDR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22,1818. ___M ' i ■ . No. 25.—Štev. 25. Chicago, 111., 2%. junija (June), 1920. sum Razne vesti. » Važno za rojake, ki potujejo v staro domovino. Jugoslovansko poslaništvo v Wasiiingtomi, D. C. nam uradno poroča, da je osrednja jugoslovanska vlada po finančnem ministrstvu osnovala državne menjalnice za« razmeno dolarjev našim izseljeneem, ki se vračajo iz A-nierike. Te državne menjalnice so: v Kotoru. Dubrovnik«, Metkov iču, Splitu, Mariboru, Špiljaii in v Ljubljani. Ti uradi menjajo ameriške dolarje po najpovolj; nejšeni borzinem kurzu. Kdor izmed Jugoslovanov torej potuje v staro domovino, naj nikjer drugje na poti ne izmenja ameriških dolarjev ali čekov v dolarjih, kakor vvgorioznačenih mestih. Rojaki! Ravnajte sc po tem navodilu, da ne boste med potovanjem morda opeharjeni od raznih agentov in \*erižnikov. Nikomur ne svetujemo, nositi velike svote ameriškega denarja s sabo na potovanju; kupite raje pred odhodom v kaki pošteni banki takozvane "Travelers" čeke, ali pa drafte na svoje ime. Gotovi denar lahko izgubite, ali .vam ga kedo ukrade; ček pa nima za tujo osebo nobene veljave, samo podpisati ga ne smete takoj. Predsednik Wilson odlikovan s prvo kolajno zmage. Washington 20. junija. —Včeraj je bil predsednik Wilson prvi odlikovan z novo kolajno zmage, katero bodo dobili tudi vsi ostali vojaki, mornarji ter častniki, ki so služili v armadi strica Sam-a od 6. aprila 1917 do 11. novembra 1918. V svrho razdelitve je dal vojni »department kovati 4,765,000 kolajn te vrste. Vsakdo, kdor želi dobiti to odlikovanje, mora poslati predpisano prošujo na urad generalnega ad-jutanta v Washington, D. C. Izdatki države. v Washington, D. C. 17. junija.— Državni zakladničar poroča, da so znašali skupni izdatki državne^ u-prave tekom 11 mesecev $20,775,-535.858 (dvajset in tri četrtine milijard) Ti izdatki so bili od 1. julija 1919 do 31. maja 1921. Največje stroške je imela naaš država meseca septembra lanskega leta $4,475,937,7OU najmanje pa v novembru $611,301,764. Stroški za kontrolo žeelznic so znašali v tem času $951,224.703, za mornarico $723,717,269, za dela v . ski department $5,064,246, za Belo hišo $6,702,830 in za kongres $17,681,120. Vlada je v tem času odplačala $14,846,554.373 državnega dolga. S konvencije A. F. of L. . Montreal, Kanada, 17. Junija.— Na tu se vršeči konvenciji delavske zveze A. F. of L. je bila danes z veliko večino sprejeta resolucija da naj vlada prevzame in last nje vse železnice. Za ta predlog je bilo potom referenduma oddanih 29,059 glasov, proti pa 8349. S. Gompers ponovno izvoljen predsednikom A. F. of L. Montreal, Kanada, 18. junija. — Delavka zveza American Federation of Labor je danes ponovno izkazala svojo zaupnico napram večletnemu predsedniku Samuel Gompersu .s tem, da ga je na tu se vršeči konvenciji sko-ro soglasno zopet izvolila v ta urad. Proti zopetni izvolitvi je bil samo James A. Duncan, vodja pVogresivnega krila osrednjega delavskega sveta y Seattle, Wash. (Jompers je bil z današnjim dnem že 39 krat izvoljen predsednikom te velike delavske unije. ' Po končani izvolitvi je Gompers navzočim delegatom rekel: "Sprejmem ponovni klic za to službo, katero bom z ubogljivostjo izvrševal." Mr. Gompers je izjavil, da je njegova organizacija glede preklica ustavne prohibicije še vedno istih načel, kakoršna je priporočala na lanski konvenciji namreč., da naj vlada zopet dovoli prodajo bolj lahkega vina in piva. Poroke meseca junija v Chicagu. L. C. Legner, glavni klerk urada za poročna do^ljenja naznanja, da bo letošnji junij rekordni mesec novoporočepcev v tem letu. Od 1. do 16. junija je bilo namreč izdanih v tem .uradu že 3286 poročnih dovoljenj, od 1. januarja do 30. maja pa 15,485; sleherni dan se izda poprečno okrog 250 teh dovoljenj. Navzlic temu, da Število kandidatov zakonskega stanu tako rase, rase pa tudi število onih, ki so se tega stanu že naveličali, sodnija v Chicagu ima sleherni dan do 60 slučajev na ka-lendru, kjer zahtevajo stranke ločitev zakon^j. Število novoporočencev bi bilo nedvomno še večje, če bi ne bilo tudi v našem mestu tako pomanjkanje stanovanj. Ker dosti izmed istih ne more dobiti "mirnega" kotička po tujih hišah, stanujejo po poroki doma pri svojih stari-ših, tastih i taščah. Slovenec promoviran doktorjem zdravilstva. « Joliet, lil Med onimi srečnimi mladeniči, ki so letošnje leto dokončali svoje študije na Northwestern univerzi v Chicagu, Illinois,bil je ftu-di naš rojak g. Joseph E. Urfič. Dne 16. t. m. prejel je svojo diplomo "Rachel°r ob Science" in istočasno bil imenovan doktorjem zdravilstva. Dr. Uršič je sin bivšega dobro znanega večletnega tajnika »lr. st .Jožefa št. 2. v Jolietu, g. Mihaela in Amalije Ursič. Rojen jc bri v Jolietu pred 25 leti. Pohajal je v slovensko župnijsko šolo sv. Jožefa. Po graduiranju iz šole sv. vemu delavcu, najiskrenejše čestitke! • Bodi pozdravljen prvi slovenski doktor, kojemu je bila pode' ljena prva podlaga v izobrazbo v domači farni šoli sv. Jožefa, v Jolietu, Illinois. Na novem polju želimo ti najboljšega napredka in božjega blagoslova, ter upamo, da se boš vedno s hvaležnostjo spominjal, na one, ki so te podučeva-li in učili v domači farni šoli. Še enkrat čestitamo in želimo, da bi m/ ' ' ostal zvest svojemu narodu kot prava slovenska korenina. Poz-zdravljen! Dolski. Linčanje v Duluthu, Minn. Duluth; Minn. 17. junija. — Minuli torek, dne 15. t m. je obkolila in udrla v mestno ječo 10.000 oseb broječa dmhal ki je s silo odvedla s sabo 3 zamorce in iste Obesila v bližini ječe. Zamorcem se pripisuje zločin, da so napadli neko belo deklico. Okrajni pravdnik Greene je izdal že številno zapornih povelj za one, ki so biil z nemiri in linča-njem v zvezi; vse krivce bo sodila posebna velika porota 11. o» krožja. Oblasti imajo v zaporih 14 zamorcev osumljenih nappda na ono belo deklico. Pomanjkanje stanovanj v New Yorku. New York, N. Y. — Edward P. Doyle, tajnik posebnega mestnega konferenčnega odseka zatrjuje, da manjka v Greater New Yorku do 160,000 apartment hiš, Ako bi se hotelo toliko hiš zgraditi, bi bilo potreba okrpg $560,000.000 kapitala. Župan Hylan se !bo vsled pomanjkanja stanovayj obrnil na razne banke, zavarov. družbe in druge denarne zavode, da naj posodijo potrebni denar za gradbo novih hiš. Leto VI. Volume VI. Nemčija bo morala plačati ogromno vojno odškodnino. Boulognne, 21. maja. —Med zastopniki zaveznikov se je doseglo sporazum glede vojne odškodnine, katero bo morala plačati Nemčija. Ista je. preračunjena na 110 do 120 milijard mark v zlatu. Nemčija bo morala zaveznikom odplačati to ogromno vojno odškodnino tekom 37 let po 3 milijarde na leto. * Da bo mogoče Nemčiji odplačevati to odškodnino, se bo izdalo posebne mednarodne bonde. Belgrajska vlada odklonila avtonomijo Bosne in Hercegovine. Belgrad, 16. junija. — Jugoslovanska vlada je odločno odklonila in zavrnila zahtevo Bosne in Hercegovine, da bi imeli ti dve pokrajini svojo lastno avtonomijo. Vlada Bosne in Hercegovine bo v direktni zvezi z osrednjo vlado v Bel gradu. DR. JOSIP E. URŠIČ, Važna konferenca. Washington, D. C. 21. junija.-Ker je predsednik Wilson nedavno imenoval posebnon komisijo za ureditev plačilne lestvice premoga rje v, se bo vršila prva konferenca obeh strank dne 24. t. m. v Scranton, Pa. Zadeva bo tekom 10 dnih rešena. Načelnik te komisije je prof. Thomson, predsednik državne univerze v Ohio. Vlada bo stopila premogarskim baronom na prste. Washington, D. C. 17. junija.— Vsled odredbe justičnega depart -menta bo generalni pfavdnik Palmer v kratkem stopil premogar mesto menta plačevati; človek Si pa dobil za to tudi več podpore če je pbfrfeodovan m če zbolt. V -10) SolVentnost. To je najbolj v&ig* stvar, ki ,o ttre-ba razmišljati na vse mogoče načine da se ukrene najboljši način koriste« Jednoti ter članom, da bo vsakdo siguren do tega za kar plačuje že leta in leta. Bodočo konvencijo čaka težko de&>; treba bo torej upreti vse ciji, morajo prositi delegata mo šile, da se ista zaključi v čast in korist Jednote * in celokupnega članstva. Da bo pa prihodnja konvencije tako izpadla, bo tr£-ba bratskega in složnega dela, ne pa strankarstva, nesloge in razdi-ranja. Treba je, da imajo delega-tje vedno pred očmi to, dayvaa-kdo zastopa želje svojega društva in da 4ela v korist Članov, katere zastopa in v obče eel6 Jednote. Samo tako delovanje bo u-spešno za K. R K. J. terr njeno Članstvo. Ivan D. Butkovich. » blagajnik dr ,sv. Jožefa št. 7. K. S. K. J XLV. Butte, Mont. Pazljivo čitam točke v razmo-trivanju pohodom 14. glavnega zborovanja, ki je takorekoe že pred durmi. Vsled tega sem se tudi jaz odločil izreči svoje skromno mnenj^ o nekaterih točkah.— Prosim pa pred vsem, da naj me cenj. članstvo vsled tega preveč ne kritizira, ker jaz to pišem resnega stališča in namena za procvit naše di»čne organizacije V prvem razmotrivanju v 10. št. "Glasila" se nekaj omenja o povišanju asesmenta (naročnine) za "Glasilo." Po mojem mnenju jc ta asestfient ze dosti visok, da je primeroma večji ko pri drugih organizacijah. Če pa »druge orga nizaeije nimajo Glasila na 8 straneh, čemu* bi tudi pri velikosti lista za nekaj ne zmanjšali, n. pr. z osem na šest, ali po previdnosti urednika. Včasih bi popol noma zadostovalo tudi 4 strani, če ni dosti društvenih naznanil in naznanil gl. urada. S teijo bi se zlai2*loŽji^BMBifciMtt — Konvencija naj bi se vršila vsako 4. leto in bi se dosti s tem •tffcranilo. I^ fjtto&ke delegatom naj bi plačala Jednota. (Zakaj imajo druge organizacije isti sistemi) Le na ta način bi lahko tudi manjša ter bolj oddaljena društva bolj zadovoljno delovala £a procvit naše dične organizacije. — genska društva bi morala sama svoje delegatinje pošiljati na konvencije. Ali ni asesment' za konvencije jednako razpisan na vse članstvo (na moška ter ženska Vdruštva). Dandanes, iče hočejo biti zastopane na konven- šalo fetrolkl ižtfaje papir zelo*drag. Na ta bačiri bi sedanja naročnina po mojih mislih popolnoma zadostovaFa. Lastne tiskarne jaz. sploh ne priporočam. Pomislimo le, koliko nam nosi lastni • Jednotin dom ? Lep zgled, koliko obljub je bilo tedaj, da bodo vsa slovenska dru štva v Jolietu v tem domu zboro vala. In koliko jih zboruje danes? Kakor smo imeli nekdaj spor za radi zgradbe lastnega urada, tako pride sedaj lahko zopet do spo ra, ako se sprejme ponudbo A. S. za nakup lastne tiskarne. Nepotrebno je, da bi se "Glasilo" tikalo tudi v angleščini. O ni, mladi naši in tu rojeni člani (iee) so, ali bodo le toliko časa pri naši KSKJ. dokler oče, mati, sorodnik, ali prijatelj plačuje zanje ; ko bi pa morali "doneske sami plačevati, bi že davno pozabili na našo Jednoto. — O centralnem bolniškem oddelku ne bom dosti govoril. Res, lepo bi bilo, ako bi se kaj ukrenilo o tem; pokazali bi pravo medsebojno slogo, da radi priskočimo Žal, da bomo v sedanjem času eden drugemu na pomoč v nesreči. Po mojem mnenju bi Jednoti koristilo, če bi pri poročilih o operacijah uvedli šc sledeči sistem: škoda, če bi se "Glasilo" zmanj- Glavni tajnik bi moral pri poro-šalo. Dobrih časnikov je že itak!čilih o izplačani operacijski pod- premalo in "Glasilo" nam je bilo »doseda j v veliko korist. Naj bi se uredniku odobrila primerna nagrada, ker je slabo, ali nikako plačan za ogromno delo. katero je dosedaj izvrševal in naj se mu za naprej poviša plačo, ker bi sc človeka, kakor je sobrat- Zupan jako težko dobilo. 8) Konvencija naj bi se vršila vsako 4 leto; s tem si bomo prihranili lepo svoto, ki nam bo pri-šla prav za druge svrhe. 9) Za malo bolj nevarne (težke operacije naj bi se plačalo $100. — podpore namesto dosedanjih $50. — Danes računa sleherni zdravnik za operacijo na kili (vtrganju) čez $100. — Tudi poškodnino za izgubo roke, noge, ^iaj se zviša na $400. namesto $250. — Odškodnine so pri nas ^'se pre-raale; ni torej čuda, da jih baS vsled tega vzroka rajše pristopa v druge organizacije, kjer • dobe več podpore. Seveda bi morali vsled tega tudi nekaj več ases- pori vedno °značiti, zakaj se je operacija vršila. Doslej čitamo le: Operiran (a) dne . . . opravičen-(a) do podpore $25.00, $50.00 ali pa vec, kakor določujejo sedai.ija pravila KSKJ. na podlagi zdravniškega spričevala. (Ali verjamete, -da zdravnik rad napolni spričevalo, kakor mu ti poveš, da je boljše zate?) Po tistem dobiš potem tudi podporo. Ako si je o-pravičen(a) ali ne, isto ne bo prišlo na dan, ker se nihče ne oglasi, ker ne ve, po kakem načinu se mu plača, da bi. protestiral (a).v Vera za slučaj, da se je plačalo za operacijo, do katere oseba ni bila po pravilih bolj opravičena kot jaz. Tako se nisem oglasil, ker kako je bila operacija označena, sploh resnično vedel nisem. Tako bi se našlo morda lahko več slučajev in bi se mogoče kedo o-glasil(a), če bi imel malo pojasnila, v kakem slučaju se operacija izplača in bi sc prihranila lepa svota in članstvo bi bolj vpošte-vr.lo pravila. ških društev, dasiravno imajo tudi same v svoji sredini jako zmožne članice za delegatinje. — Referendum, ali splošno glasovanje moralo bi se bolj ali qaj nekoliko vpoštevati, da ne bi jako važnih stvari glavni odbor sam reševal. Naj se da . vsaka važna razsodba med članstvo v rešitev, čeravno stane nekoliko tisk in razpošiljatev glasovnic. Izid glasovanja bo članstvo bolj zadovoljil kot po sedanjem načinu. Nedavno sem čital . predlog sobr. Jakob Prestor-ja iz Sheboy-■gana, Wis., tla bi imelo društvo št. 1 enako pravico kot št. 168. Prepričan sem, da jo imajo. ž$lu-čaj je ta, da društvo št. 1 v istem mestu, ali v bližini konvencije pošlje 2, 3 ali 4 delegate; ravno tako druga društva, ki so blizu gl. zborovanja. Ti bodo vedno izvolili kako mesto v bližini in tako •gre stvar naprej. Večja bližnja društva vladajo manjša, ter oddaljena naj pa strune vlečejo. A-ko bi imolo članstvo priliko do splošnega glasovanja, plačalo bi se stroške delegatom iz Jednotine blagajne in sobrat J. P. bi videl jednake pravice. Še drj^go. Koliko tisoč dolarjev ima naša-Jednota naloženih na raznolične načine (privatna'zemljišča in posestva(,-ki nam ne do-našajo toliko obresti, kot varni bondi. Pri tem imamo celo sitnosti. Ako bi take stvari vse članstvo z glasovanjem odločevalo, bi bilo vse drugače; vladala bi tudi več^a sloga med nami. V slogi je moč.'Ako ne bomo složno delovali osobito kar nas je starih članov, ne- bo napredka. Z mladimi, novimi člani gre bolj trda,-ker ne ril»«joio več iz starega kraja- še vec*starih Članov izgubili, ker sc Irumoma selijo v Jugoslavijo; novih,^tu^rojenih je bolj težko pridobiti, da bi ostal pri KSKJ. po 10, 15 ali 20 let. Ako ga prigovarjaš, ti bo navedel vzroke, da so pri naši Jednoti nekatera pravila preveč stroga.-- K sklepu želim delegatom XIV. konvencije največ uspeha. John Malerich, član dr. št. 14. XLVI. Indianapolis, Ind. Moje naziranje o solventnosti je sledeče: Samo ob sebi se razume, da se mora asesment povišati toliko, da bode primeren; to se reče sprejeti asesment na podlagi "Amer. Experience Table of Mortality". S to točko je po m°jem mnenju vse članstvo zadovoljno. K. S. K. J. ne smemo pod nobenim pogojem prodati kaki drugi Jednoti ali asekuračni družbi (re-nšuranci). Radi tega naj se dovoli vsakemu slehernemu članu K. S. K. J., de izbere sam zase, ali hoče plačevati asesment po sedanji starosti, ali pa po starosti ob vstopu v Jed noto. t :: Ako si izbere in izvoli, da želi plačevati asesment po sedanji starosti, naj ostane njegov certifikat, kakor je in posmrtnina naj se izplača, kakor je v certifikatu označena. Ako bi si član izbral in zvolil da hoče še nadaljer plačevati po starosti vstopu v K. S. K. J., potem se takemu. članu da noyi certifikat v takšni svoti, do kakšne je on po svojem asesmentu opravičen. (Ako je bil stari certifikat za $1000.00, novi se mu da na primer za $890.00.) Po mojem mnenju je gori na vedtni načrt umesten in edini, s katerem sc "bode članstvo zadovoljilo. Na ta narin je dano vsakemu na voljo in sleherni izvoli sam zase, kaj hoče in kaj želi. Za-1oraj jaz mislim, da če bodem moral plačevati pivišani asesment bodem bolj zadovoljen, da si- sam izberem in se sam odločim kako naj se to godi. Moj denar je, s katerim se plača asesment in goJ tovo, da#bodem bolj zadovoljen, ako se sam odločim, kakor da Če mene" odločevati. Ako jaz plačujem,naj potemtakem tudi jaz določim, kako mi bolj ugaja. .fli Mogoče, da so kaki tehnični vzroki proti mojemu predlogu; vendar tega ne morem jaz odločiti, ker tehrfi^nifc malenkosti ne razumem. To bodo že strokovnjaki v tem oziru raztomalčili. Ako ph hi kaj takega proti mojemu načrtu, potem se mi «di ta najbolj lahek način Jednoto spraviti v 1QQ proeentno stflventnost. Svetoval bi, da naj vsak, ki je v Jednoto pristopil in še ni član polnih pet (5) let, začne plačevati osesment po sedanji starosti. Vzrok je ta, da v petih letih starosti ni veliko razločka v asesmentu. . Naj bi se dalo slehernemu članu časa do 1. dec. 1920, da se odloči ali hoče plačevati asesment po sedanji starosti, ali pa po starosti ob vstopu v K. S. K. J. S tem je rečeno, da bi bila Jednota solvent-na 1. jan. 1921, kar vsak zvesti član iz srca želi. K sklepu s* omenjam, da K. S. .K. J. mora ikakor do danes še za naprej ostati na trdni katoliški podlagi. Pri nas ne gre samo za cente:-pri nas velja tudi duša. G. M. Orendač, zastopnik dr. sv. Alojzija št. 52. 8.) Jednota naj plačuje iz svoje blagajne vožnjo in stroške delegatom na konvencije, tako, da lahko vsako društvo pcplalo svojega zastopnika na gl. zborovanj*. - ' . 9.) Ženskim društvom naj se dovolj enakopravnost. 10.) Kar se tiče solventnosti se strinjam z nasvetom nasegt sobr. urednika Iv. Zupana, da bi se uvedlo način zadolžnic; o tem smo čital i v predzadnnjj ^ev. "Gla-oil-" (23) obširno pojasnilo. sila1 K sklepu želiiH vsem delegatom in zborovalcem prih. konvencije najboljši uspeh. lEathias Ogrady, predsednik dr. Stf*17 - v Huntington, Ark. XLVIII. Calumet, Mich. Ker je že skoraj konvencija pred durmi; je potreba, da se še kaj potom "Qla$ila" pogovorimo, o čem da bodo imeli delegat-je na konvenciji ukrepati. Posebno je pa sedaj to na vrsti, da se že pred konvencijo isklene, i na kakšen način pride naša Jednota do solventnosti! ! Naše društvo sv. Petra št. 30 je na mesečni seji imelo pogovor o marsičem, kar hočem tukaj nekoliko opisati. 1) Kako najlažje pride naša Jednota do solventnosti? Edini in najlaglje izpeljivi način so zadolžniee, kakor je to poro Al sobrat urednik "Glasila". Kar se tiče poročila sobr. gl. tajnika, glede novih asesmentov po sedanji sfe-rosti, je naše društvo sklenilo sledeče: Novi asesmenti so za mlajše članstvo še precej povoljni, am pak za starejše, pa jim je skoraj nemogoče plačevati. Vzemimo si starčke nad 60 let stare. Mnog med njimi niso več sposobni pravljati dela da bi si služili vsa kdanji kruh; v mlajših letih jim ni bilo mogoče si mnogo prihrani ti ali pa nič. Kje naj torej vzame jo, da bi zamogli plačevati tako visoke asesmente? Ali pa morajo pustiti Jednoto na stare dni? Taki stari člani bodo gotovo rajši vzeli zadolžniee in plačevali a- xLvn. Huntington, Ark. S sledečim navajam tukaj svoje misli in naziranje o raznih točkaji, ki so bile zadnji čas priobčene v predalih razmotriv&nja povodom XIV. konvencije: 1.) Da ostane K. S. K: J. strogo katoliška. 2.) "Glasilo" naj ostane tako, kot dosedaj; mislim namreč, da ni treba kupovati* lastne tiskarne, ker danes so stroški preveliki pri nakupu strojev, papirja, svinca, črnila, črk i. t. d. Sem pa za to, da se naj "Glasilo" ^preseli V Joliet, da bo blizu glavnega urada. Mislim, da se tudi lahko tiska v tiskarni "Amer. Slovenca". 3.) Konvencija naj se vrši na štiri leta; s tem si prihranimo veliko stroškov. 4. Naj se število glavnih »urad-1 sesmente po starosti pristopa, in nikov skrči za eno četrtino kar bo! tistih p^r centov obresti. Dediči če bodo ravne dobili nekoliko smrtnine manj, bodo lahko to prenesli, kajti dotični denar jim ^ pride na lahak način, kakor, da bi jim ga Bog iz nebes vrgel, ter bodo gotovo zadovoljni kar do bijo. • Tudi za članstvo srednje staro sti so asesmenti po sedanji starosti previsoki, dtfnogi so očetje velikih družin, kateri že sedaj težko plačujejo. Kaj pa še le potem? Ni vredno o tem obširnejše pisati/Naj omenita le še to: Kot tajnik društva sem bil že "večkrat vprašan, kaj vse to pomeni, ker marsikateri se o tem še slabo razume. Ko sem članu (ici) stvar razložil, ter ga potem vprašaf, kaj hoče: rajši plačati višje a-sesmente, ali s| vzeti zadolžnico, mi je' vsakdo odgovoril: Jaz ne bom plačeval (a) višjih asesmentov, naj he rajši »kar sem dolžan Jednota odračuna od jnoje smrtni ne. Prašajte tudi Vi cenjeni sobratje uradniki društev, članstvo pri Vašem društvu kaj oni mislijo o tem in Vam bodo gotovo isto odgovorili. Poročajte potem v "Glasilu" kaj članstvo zahteva, in delegatje bodo vedeli že pred konvencijo, kaj imajo na konvenciji storiti, da bode stvar čim hitreje končana. vseeno zadostovalo in se s tem zopet nekaj prihranilo. 5. Jednota naj plačuje zavarovalnino po novem zakonu že od 60—65 leta, ne pa od 70. leta. To točko naj se izboljša za izplačilo zavarovalnine, ne pa poslabša, da bi se isto (posmrtnirio) kaj skrčilo. 6.) Opozoriti moram tudi glavne uradnike in delegate, da do cela preiščejo, kdo je bil kriv, da bi bila naša Jednota kmalu propadla, ali da bi bila prodana in izvršena judom v roke? Temu ni« ni bil kriv samo prejšnji predsednik; ampak sta bila pri tem po mojih mislih še dva druga ali trije. Torej delegatje to zadevo dobro preiščite, kdo je bil vse v zvezi z bivšim predsednikom in vse take krivce takoj izločite iz Jednote. 7.) Ako ne uvedemo centralnega bolniškega sklada, ne smemo misliti, da bo naša Jednota napredovala. Ta sklad bi moral biti uveljavljen že od ustanovitve K. S. K. J. Kot 23 član te organiza cije, sem že dostikrat kakega Slovenca vabil za pristop k našemu -društvu in Jednoti. Odgovoril mi je pa: "Vaše ,društvo plačuje samo 50c podpore na dan, pa še za isto nisem siguren. Ker je taka podpora malo manj kot nič, grem rajši k Jednoti, ki mi bo redno plačala $1, $2, $3 bolniške podpore. • • Sobratje delegatje! Le pomislite to ,pa boste uvideli vzrok, čemu naša K. S. K. J. ne napreduje tako vrlo, kot n. pr. druge slov. podp. organizacije. Uverjen sem, če bi imeli mi bolniško centralizacijo že pred 26 leti, bi štela danes K. S. K. J. najmanj 25,000 članov(ic) Ne bilo bi treba vabiti članov, in dajati razno nagrade, kajti vsa-kdo-bi rad sam zraven pristopil. Na zadnji konvenciji ni bilo glede tega umestno sklenjeno ke se je dalo boln. centralizacijo članstvii in društvu na izbero. Ukreniti bi se moralo za vsa društva • jednak°veljavno. Koncem konca so pa še nekatera društva svojo besedo prelomila. To ni sloga. Taka društva so nož na dve strani. Koliko nepotrebnih stroškov so imela nekatera društva zaradi tega! Gl. urad nam je poslafl knjige za vpisovanje bolnikov in podpore; plačali smo za to knjige $5; je še danes prazna in ni za kako drugo rabo. Glede lastne tiskarne se je sprejelo sledeče: Dandanes v ta-kej draginji je skoraj nemogoče misliti na lastno tiskarno, ker. i-sta stane mnogo denarja; ter kje ga vzeti, kakor da bi članstvo moralo plačevati Višje asesmente. Na vse zadnje pa ne vemo, ali bi tiskarna nosila kaj dobička; naj-brže izgubo. Bil je izvoljen od glavnega urada posebni odbor, zato, od katerega pa ni slišati nič kaj on misli o lastni tiskarni? Radi bi kaj* slišali. ,Glede "Glasila" se je članstvo izreklo, da bi izhajalo kot mesečnik v obliki magazina. Kar se ti; če tiskovin iz gl. urada itd. naj b) se iste, dal0 delati kako drugi tiskarni kar bi gotovo bilo ceneje Gl. tajnik naj bi objavil poročilo o dohodkih in stroških vsake tri mesece in ne vsaki mesec kakor, do sedaj. Če bi ravno bila večina za to da ostane "Glasilo" kot do zdaj, naj bi se ne pošiljalo v eno hišo, kjer je več članov (ic) naše Jednoti več ko po en iztis, in to zaradi tega, ker to je ceneje za članstvo: navadno gre vse iz enega žepa zi asesment iz ene hiše, ker oče pla Čuje asesmente za svojo družino, torej zakaj naj on plačuje več iz-tisov ko en sam zadostuje pri hiši; Jednota pa na zadnje nima nič dobička pri tem pač mogoče zgu-bo v tej draginji. 4) V glavni urad naj bi se izvolila dva tajnika, in sicer glavni in pomožni tajnik; dela je dosti za oba, ter v slučaju bolezni^ ali smrti prvega tajnika je drugi takoj na mestu, kateri je zmožen o-prav^jati tajniški posel. 5) Glejte centralizacije bolniške podpore, je naše društvo pri volji sprejeti isto, če se tudi druga večja društva strinjajo s tem. Prišli smo do zaključka, da centralizirana podpora bi imela na s^ privlačno silo, da bi mnogi mladi ljudje, radi pristopili k našim društvom in Jednoti, ko bi vedeli, da bodo v slučaju bolezni go-tovo dobili lepo in sigurno podporo. Kjer je skupna blagajna za bolnike, tam je sigurna podpora vedno, ni pa tako, če društvo samo plačuje podporo. Včasih je več bolezni v eni naselbini, včasih zopet v drugi, na ta način lahko eni drugim pomagajo. Marsikatero društvo' ima danes močno blagajno, mnogo mladega članstva kjer je malo bolnikov, seveda ta-kim'ni zameriti če niso za skupno bolniško .blagajno. Težko pa je„ reči, ali bode tudi v prihodnje tako ostalo; članstvo se vedho stara jn stari člani vedno bolj bolehajo, kar pomeni,da se tudi boln. blagajfla nrazni. O tem imam iz-Ifušnjo. Čc se združimo bomo gotovo lažje izhajali skupaj. Zatorej poskusimo tudi tali enkrat z centralizacijo; v slučaju da ne bi šlo se lahko opusti vsaki čas. 6) Konvencija se naj vrši od zdaj naprej vsaka štiri ali pet let. V slučaju da hočemo rešiti kako posebno stvar, se lahko poslužimo '' referendumaikar je i cenefre nego konvencija. S tem končam ker sem povedal misli našega, društva. Naj se tudi druga društva, pri svojih sejah pomenijo, ter sporoče y listu svoje misli. List sprejme v svoje predale vsak nasvet, naj si bode dober ali slab; in najboljši nasvete bomo upoštevali. Letošnja konvencija bode kot se je že pisalo, najbolj pomembna v obstoju Jednote. torej je sedaj čas za delo; vsak kateri je vešč pisanju, primi pero v roke in napiši, kaj se ti vidi najboljše, potem ne w po konvenciji "kikanja' nad delegati:'* Glejte kaj so spet naredili!' . Prank Vesel, tajnik in delegat dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich. LISTNICA UREDNIŠTVA. 0 I M. U. Belt, Mont., in F. S. Doniphan, Mo. — Vaše razmotr i vanje sledi v prihodnji številki. Dopisnik Indianapolis, Ind. — Vaš poslani dopis smo izročili u-pravnemu (nadzornemu) odseku "Glasila". Ako ga bo le ta odobril, ga priobčimo, drugače pa ne. I. P. Mich. — Tudi če pošljete bankovec v priporočenem pismu v staro domovino nihče ne jamči, da bo denar prejet. Odškodnino dobite od pošte, le, če se celo pi-f smo izgubi ne pa vsebina istega. Pošljite raje denar po kaki zanesljivi banki. Dne 24. maja je veljal en amer. dolar v Ljubljani samo 95 kron ker je bila danes 19. tm. cena jugsl. kron na chicaški borzi samo $1.20 za K 100. — velja torej danes ameriški dolar go--tovo še manj kot pred 1. mesecem, 'ta* lahko sami na podlagi današnjega kurza izračunate. Okrajno glavarstvo računa'za potili list kolikor nam znana >K 45.—; ameriški konzulat v Bel-gradu zahteva za "vizum" $2. — italijanski v Ljubljani pa 15 lir. SVARILO. Iz urada jugoslovanskega po-laništva v Washingtonu, D. C. mo prejeli za objavo sledeči o-'tlic: §t. 413 14. junija 1920. Vsled naredbe finnančnega ministrstva se ponovno obrača oažnjo našim podanikom (držav-janom), ki potujejo v našo drža-.0, da ne kupujejo nikakih kronskih bankovcev ne žigosanih, ne nežigosanih in ne markiranih, ker bankovci nimajo v naši državi likake vrednosti. V zvezi z vsemi prejšnjimi postavami in določbami se s tem ponovno opozarja prizadete državljane, da naj ne kupujejo kron or i odhodu v našo državo. Ker kronski bankovei vzeti iz prometa, bodo imeli dotičniki sami 'kodo. . ' Po naročilu poslanika Branko Lasarevič, tajnik. DRUŠTVENA NAZNANILA IN DOPISI NAZNANILO. Tem potom uljudno naznanjam vsem članom društva sv. Štefana št. 1., Chicago, IR., da se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 27. junija velika slavnost naše slovenske župnije sv. Štefana. In sicer bo ta dan blagoslovljenje preslikane cerkve in' sv. birma. Ker nas ta dan obišče tudi mil. nadškof, mu bodo vsa slovenska katoliška društva priredila slovesen sprejem po dovršeni paradi v bližini naše cerkve. Vsled tega je tudi naše društvo sklenilo, da se udeleži te slavnosti korporativno. Članstvo se zbira točno ob pol 9. uri dop. v cerkveni dvorani. Prinesite s sabo rega-lije in udeležite se te prireditve polnoštevilno. ' • . . ( S sobratskim pozdravom Louis Bobich, ll. tajnik. NAZNANILO. S tem naznanjam članom društva sv. Barbare št. 40 K. 8. K. J. Hibbing, Minn., da smo bili "riiiiorani premeniti zborovalno dvorani. Seje se bodo vršile za naprej v Workers Hall" nasproti Lincoln llrigh School. Ob enem vas prosim da se prihodnje seje dne 4. julija vsak član udeleži. Imamo namreč važne točke na dnevnem redu, kakor tudi volitev delegata za prihodnjo konvencijo kar se radi dvorane meseca junija ni moglo vrč it i. Sob rat ski pozdrav John Povsha, tajnik. ' NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. sv. Alojzija št. 47, Chicago, 111. Cenjeni sobratje! Gotovo Vam je že znano, da se vrši prihodnjo nedeljo, dne 27. junija v naši naselbini veljka cerkvena svečanost povodom sv. birme in blagoslovljenja prenovljene cerkve sv. Štefana. Ker se bodo te svečanosti korporativno udeležila vsa .slov. kat. drintvav je bifo na minuli seji sklenjeno, da se iste udeleži tudi naše društvo. Zbiramo se ob pol 9. uri zjutraj v cerkveni dvorani, nakar se vrši parada vseh društev s slovensko godbo na čelu. Po .paradi bo slovesen sprejem mil. g. nadškofa. Prosim Vas uljudno, da se te parade zanesljivo udeležite. Pridite točno ob določenem času v cerkveno dvorano in prinesite s sabo drnštv. regalijo. Sob rat ski pozdrav John Wuksinich, tajnik, 5031 W. 23. PI., Cicero, 111. da se udeležite Vse skupaj prihodnje seje, kjer bomo razmotrfcale o konvenciji. Dalje cenj. sosestre vam nazna* njam, da je bilo sklenjeno, katera članica našega društva se ne bo vdeležila prihodnje veselice, b« ista plačala $1.00 v društveno blagajno brez vse izjeme- Kakor veste, nismo imele že dalj časa kake zabave v korist društva, ali stroški so pa bili vedno veliki, zatorej je vsake sosestre izmed nas dolžnost, da deluje kar jc v njeni moči za društvo. Daljp cenjene sosestre matere, dolžnost me veže, da se vam moram zahvaliti, ker tako lepo skr-fyito za svoje hčere, za napredek našega društva in v čast naše društv. patrone sv. Ane. Tekom zadnjih par mesecev smo namreč sprejele lepo število mladih, krasnih deklet pod zastavo našega društva, kar znači, da, kjer je sloga, tam je napredek. Mis. Katherine Mauser. NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva sv. j Jerouima št. 153, da se je skleni- j lo na zadnji redni seji, da plača vsak član in članica pa $1.00 iz- j vaurednih prispevkov in sicer v j dveh obrokih: mesec julij in av-j gust. Ti prispevki so namenjeni j za pokritje stroškov delegata na konvencijo. Posebno po prosim, I da to uvažujejo naši zunanji čla- j ni (iee) in mi pravočasno pošlj< -' jo določeno vsoto. Dalje omenjam zaradi resigna-: eije dosedanjega predsednika sobr. Mihael Tomšiča ,da se je namesto njega izvolilo za novega predsednika d°bro poznanega sobrata in večletnega tajnika John Pelhan-a, Box 174 Houston, Pa. Toliko v prijazno vpošteva-nje. ^ ' . So bratski pozdrav Frank Cheplack, tajnik. Box 80 Canonsbitrg, Pa. la po noči zelo malo. Po noči delajo le kurjači, strojniki; v poletnem času pa tudi izdelovalci leda. Delo dobi lahko vsak, kdor le hoče ČeJftM. Tukaj dekleta in mladenči od li> leta delajo, skoro vsi in pomaga jo 'starišem do boljšega napredka; kar pu mogoče v drugih krajih, kjer so bolj težavna dela, mora ubogi oče sam vse oskrbovati, mnogih slučajih 18 letni sin, ali pa hči prekaša z zaslužkom celo svojega očeta, kpj-ti takim mladim povsod dajejo priložnost izučiti se kakega rokodelstva. To jrni je potem v korist za celo življenje, da jim ni treba delati za majhno plačo, kot onim ki niso imeli priložnosti se kaj izučiti. • Tudi žene, kojih lic ovirajo nedorasli otroci delajo vse. Poznam vcfč soprog naših rojakov, ki imajo plačo od ko.sa in zaslužijo v bolj "busy" času od $40. — do $45. tedensko. Hrano in stanovanje pri naših slovenskih družinah se lahko dobi od 30 do 32 dolarjev na mesec. Za stariše, ki imajo ubogljive otroke se nudi. v tem mestu lepa. bodočnost. Želim torej, da bi se še kaj več marljivih in dobrih rojak°v sem naselilo, vsled česaV bo naša cvetoča naselbina še bolj napredovala in se povzdignila med največje v tej izvoljeni nam novi domovini. » Pozdravljam vse cenjene rojake in rojakinje širom Združenih-držav. Mihael- Majerle, član dr. št. 38 KSKJ. DVOJNA SREBRNA POROK^. ZAHVALA. NAZNANILO IN VABILO k predstavi ter veselici, katero priredi »društvo sv. Ane št. 127 KSKJ. v Waukcgan, 111., dne 27. junija ob 6 uri zvečer v Math Slanovi dvorani na 10- cesti v North Chicagu. Igra se imenuje "Sv. Cita" ter je jako zanimiva tridejanka. Ker imamo vse najboljše igralne moči za to prireditev, zatorej vemo, da bi bilo vsakemu žal, ako bi iste ne videl. Po igri se vrši ples. Pri tej priliki bo svirala naša domača (slovenska) godba pod vodstvom g. John Mačka. Tako bo poleg tega preskrbljeno tudi za vse drugo,! da bo lahko vsakdo zadovoljno rekM: "Da, te ženske pač znajo napraviti veselje in kratkočasje.' Zatorej vas cenj, rojake Slovenec, Hrvate in Slovake najulju-d ne je vabimo, da nas v obilnem številu posetite ta dan. Zaeno valji mo tudi vsa bratska društva v mestu ter okolici North Chieaga-Waukegana, da nas posetite pri naši prireditvi. Vstopnina 50c za odrasle, 15c za otroke- Na veselo svidenje torej! t Vsem članicam našega društva naznanjam, da smo sklenile na zadnji mesečni-seji, da se vrši prihodnja seja v četrtek, dne ^..junija, namesto nedeljo 27. junija. Pričetek seje bo točno ob pol uri zvečer (v četrtek). Prosim vas cenjene sosestre, da se vsaka, brez izjeme udeleži te seje ker imamo več važnih točk na dnevnem redu. Jaz mislim, da katera sosestra se kaj zanima za svoje društvo, ista bo gotovo prišla na prihodnjo sejo. Glejte, drage mi članice! Konvencija se nam bliža; zatorej ne bom o tem sedaj govorila, ampak vas prosim Povodom 15 letnice društvenega obstanka je dr. Marije Pomagaj štev. 79 K. S. K. J. v Wauke-ganu, 111. priredilo veselico in predstavo, katera se je prav dobro obnesla. Da je prireditev tako dobro izpadla, se naj prisrčne j-, še zahvaljujemo igralcem in i-gralkanj za njih trud, katerega so imeli pri učenju, da so zamo-gli svoje uloge tako izvrstno izpeljati. Nadalje se prav lepo, zahvaljujemo našim vrlini cerkvenim pevcem pod vodstvom g. Leopolda Kunst, za krasne pesmi, katere so nam zapeli in povečali našo redko slavnost. Prav lepa hvala tudi našemu častitemu g. župniku oziroma duhovnemu vodju K. S. K. J. za krasen govor na omenjeni večer. Ravno tako se lepo zahvaljujemo vsem dobrotnikom in ljubiteljem našega društva; kateri so nam na kakoršenkoli način po-miagali k lepemu uspehu. Prisrčno zahvalo zasluži tudi naš vrli sobrat Frank Adler za tako krasen dar, katerega je dal društvu ua omenjeni večer. Bog te živi Frank še mnoga leta. S sobratskim pozdravom John Zalar, tajnik. Redki so slučaji, da bi se v kaki slovenski naselbini obhajalo na en dan kar dve srebrni poroki, kakor se je to vršilo dne 6.* junija t. 1. v New oVrku. Dva izmed prvih naseljencev great ernewyorske naselbine rojak Anton Burgar in njegov svak rojak Alojz Češark sta ta dan s svojimi soprogami Marijo in Nežo obnovila pred oltarjem po preteku četrtstoletja zakonsko zaobljubo in zvestobo do smrti. Mrs. Burgar in Mrs.. Če-šark sta si namreč sestri; doma sta iz znane Rojančeve hiše v domžalskem okraju; ženina B^u*; gar in Oesark sta pa pristna Rib-ničana. * Poroča se nam, da je bila 'na dan dvojne srebrne poroke slovenska cerkev pri sv. masi nabito polna; po sv. opravilu se je pa vršila v cerkveni dvorani*gostija, koje se je udeležilo 140 oseb. Ni čuda. — Saj sta cenj. družini Burgar in Češark v Greater New Vorku občno znani, ugledni in nad vse priljubljeni. Sobr/ Antqn Burgar je glavni uradnik K. S. K. J. (preds. pravnega ..odbora) in večletni predsednik dr. sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. Tudi sobrat Alojz Česark je znan v newyorških društvenih krogih, ker je bil več let blagajnik označenega društva. Mrs. Agnes Česa rk, njegova soproga je pa večletna zastopnica dr. sv. Ane št. 105 K. S. K. J. Dasiravno že malo pozno,: izraža uredništvo "Glasila" tem povodom obema jubilejnima paroma najiskrenejše čestitke. Dal jima Bog dočakati še skupne zlate poroke ! Piknik pevskega tfbora ''Soča.'' Pevsfti zbor "Soča' se s polno parado pripravlja na svojo prvo prireditev, ali javen nastop, ki se vrši dne 11. julija popoldne na Maksovem vrtu 22. cesta in lil.Crt v Cicero, III., pri zadnji postaji Douglas park nadulične železnice. Ker bo to edini slovenski društveni piknik v naši naselbini, so pevci "Soče" trdno prepričani o-bilne udeležbe. Prijatelji .krasne-slovenske pesmi dobrodošli!. oddelek Rimljanov i. t. d. Njim je sledil VOZ — *v. Andrej Svorada in Sv. Benedikt". Naša slovenska farna šola je imela številko 81. torej je bila nekako v sredi. Ker mi nismo imeli majhnimi stroški v primeri z drugimi "floti" bogatejših župnij. Vendar sta pa celo pot vzbujali veliko zanimanje in ploskanje od strani gledalcev. Cela prireditev je bila triumf katoliških šol in katoličanstva v Ameriki in je naredila velikanski utis na javnost. To je bilo tudi prvič, da srno mi Slovenci stopili v vrsto drugih župnij. „ Po "F." Naj še omenimo pojasnile o na- HHBjW^l IP # f korakali, slovenski skupini pri oara- cipal Pier do Lincoln parka v naj-. uprizorili smo samo .dva "flota"jdj povzeto s strani 83 jubilejne različnejših slikovitih, oblekah in in sicer na prvem smo uprizorili,j-fenjižice. oziroma sporeda: uniformah, vsaka s svojim poseb- naše misijonarje, ki so prišli fcZfj^ gj gv-of Bara°~ v Maiquitte "flotom". Na teh "flotih",Slovenije v Ameriko razširjati j gQja 'y g^efana velikih vozovih, 149 po šte- vero in prosveto. Ta "truck" ' . 1n .... r 1 "Začetkom 19. stoletja jc pri- šel V Ameriko avstrijski?! duhovnik' (čemu ne: slovenski?) Friderik Baraga, ki se je posvetil misijonskemu delovanju m**d Indijanci države Michigan in Wisconsin. Leta 1853 je postal prvi škof v Marquette, Mich. Rev. Friderik Baraga je tako izborilo ume val Chippewa, indijanski jezik, da jc spiral besednjak, uio-litvenik, življenje Jezusa in več pridig v indijanskem jeziku, j Vsled tega so ga imeli Indijanci zelo radi, tako je tudi škof Baraga indijancc nad vse ljubil. "Bil je zrel in vesten učenec. Zelo moder, na dobrem glasu in prepričevalen." Shakespeare." Pred odhodom k veliki jubilejni paradi. Skupina slovenske mladine, predstavljajoča Baraga in naše pijonirje misijonskega delovanja Minnesoti. Škof Baraga stoji poleg/križa; pred Jos. Buli, Rev. Simon Lampe, Opat Ločnikar NEKAJ "ZLATIH ZRN ZA STARŠE. škofa Friderik v Michiganu in njim je Mrsgr. in Rev. Roman. ^predaj na vozu so spreobrnjeni Indijanci in njih otroci. Lokalne vesti. Kansas City, Kans. Spoštovani g. urednik:— *Upam, da boste priobčili sledeče vrstice v naš cenjeni list s katerimi hočem na kratko opisati delavske razmere naše kansašk( naselbine. Dobro mi je znano, da mnogo naših rojakov še vedno prenaša trpljenje najtežjih del po raznih rudnikih, kjer so dan za dm m ',/. postavljeni kot žrtve raznih nesreč in nevarnosti, (listravno je mogoče dobiti dovolj lepega in varnega dela, ter ienu delu tudi precej ugodno plačo. V tukajšnjih klavnicah je sedaj najmanj, ša delavska plača 63 centov na uro. Delamo po 8 ur na dan; za čezurno delo plačujejo tukajšnje klavniške družbe čas in pol, ali da dostavijo na vsako uro pol ure več. Razdelba delavnega časa je sledeča: Eni pričnejo delat ob 7ih zjutraj in končajo svoje 8urnO delo ob 3.30 popoldne; drugi delavci pričnejo ob 8ih zjutraj in končajo ob 4:30 pop.: tretje od 9ih do 5:30 pop. Ta razdelba zelo ugaja tukajšnjim delavcem; pd tuk. klavnicah se de BIRMA IN BLAGOSLOVLJE-NJE CERKVE SV. ŠTEFANA. Prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. bomo imeli v Chicagu veliko cerkveno slavnost spojeno z birmo in blagoslovljenjem prenovljene cerkve. Spoerd: Društva se zbero ob 1X>9 uri dop. v cerkveni dvorani . Ob 9. uri parada po W. 22. Place Wood Str. W. 21. PI. Lea vit t Str. W. 23rd, Robey St. W 21. PI. nazaj k cerkvi. Tu slovesen vhod v prenovljeno cerkev, kjer bode tiha sv. maša. Po sv. maši "ofer" po starokrajski navadi. Vsi gredo mimo oltarja skozi zakristijo ven, kjer se urede društva za slovesei sprejem mil. g. nadškofa. Takoj na to bo slavnostna pridiga in v. birma. Popoldne ob 4ih slovesne ve-čcrnice in nato banket v cerkveni dvorani. Na ta banket se vabijo vsi živeči ustanovni ki župnije in vsi /tupljani. stopnice za banket se dobe v župnišču in v uredništvu "Ave Maria'*, na 1849. W 22 St. Člani društev K. S. K. J. udeležite se te parade v obilnem (številu. vilu, so bili umetniško zorjeni razni dogodki iz do vine katol. cerkve in razne siin- izvrsten bolične uprizoritve. Tu so bile zastopane vse noše sveta od stare židovske, do Indijancev. Vsa parada je bila razdeljena v^oddelke: Kristusova doba, doba mučencev, doba križarjev, srednji vek s svojimi velikimi možmi, začetek krščanstva v Ameriki ,njega razvoj. Slednjič slike. Naj omenjamo nekatere. Šola sv. Pavla, kamor hodijo tudi učenci naših višjih razredov, Oče in mati! Ne smejita se o-troku. če naredi kako napako, ampak ga primerno posvarita. Ne dajaj otroku korajže in po-tuhe če se laže. . pritrjuj otroku da ravna lepo upri-Jnam je dala zastonj lesna družba j plav <.eraVno veš da ravna slabo, r. cele zgo- j Edward Hines, katere lastnik jej itovori otroku vedllw resaic0. izvrsten katoličan, član Holy ^ ^ ^ ^ Name Society in Kolumbov vitez. ^^ ^ ^ od ^ h Velik napis spredaj je kazal, kaj predstavlja slika: "Bishop Bara-j ua(1 njjm 7 vs0 sjj0 ga and Followers". Zadaj na o'^minjaj gm lepo in rrari pri "trucku je bil velik kriz ovit zl^J. ameriško zastavo. Pred njim je ^ njim po 10 star^TTof Baraga v popolnem sko-' fovskem ornatu (predstavljal ga krat na da«. raZ"e Simb0W»C jč ntffi "vrli vojaki Je sedai na I J^Zf^ dopustu Pt. Mihelič). Poleg ' J'ik razbije jc stal odlični ind. misijonar,. pp. nedalžuih ^roških igral. Msgr. Buli s svojo dolgo sivoJjra-, z otrot.j ak0 ti čas dopušča, do (predstavljal ga je učenec j Ako te gin Vpraša za ka- pridiga Stanko Kozjek) na njegovi levici j ko pojaSuii0> nasvet, ali poduk, oni" je je stal svetni duhovnik (predstav-. , • mu m ne re,.j da zato kov, oddelek Rimljank, in zopet| je uprizorila: "Sv. Pavel Rimljanom". Pred "flotom" je je stal svetni ctunovuia iprcusiu>- da-šlo nekako 300 dečkov in deklic j ljal ga je učenec Louis Kiemesec) |mag -asa oblečenih v staro rimsko slikovito j kot zastopnik vselr čč. gg. misijo- pU^aj otrok preveč na ee- nošo ,vsak oddelek za se nekaj narjev svetnih duhovnikov., po- Lto ; med siabo družbo se bocfc 011-posebnega, oddelek mirskih voja-|leg njega je stal še en svetni d"- di pokvari«; naj se igrajo rajš« zopet 1 hovnik (predstavljal ga je uce-1 sam- doma< ali pa na dvorišču. Ako je otrok žalosten in duševno pobit, potolaži ga in vprašaj o vzroku žalosti. Ako z moreš, kupi otrokom primerne nedolžne igrače. Otrok wc more vedno pri miru sedeti kakor pribit. Tudi ti si se rad igral, ko si bil še mlad. Čc gredo tvoji otroci kam v vas, pazi vedno, če je ona družina dobra in poštena. Večkrat povabi o-troke tvojega soseda k tvojim o-trokom da se jjodo skupaj igrali. jiodi vedno prijatelj kateheta in učitelja tvojih otrok; oba sta otrokom tvoja namestnika izven doma. Sta riši morajo telesno o-skrbovati otroka, duhovniki in u-čitelji pa dušno. Poleg vfccga tega vadi že zgodaj svoje otroke lepih molitvic iti puščaj pesiom, da bi le ti otroke molitve učili. Ne ]>ošiljaj samih otrok v cerkev k sv. maši in sv. zakramentom, ampak hodi tudi ti ž njimi. Dajaj jih s tem lep zgled. iVjflpPB! Skupina deklic v mM^ Slovenke v starem kraju naredi e in prMKroeie ■ u j sijonarju Baragi too mašno obleko in druge misijonske P1' ščine. , r Ishaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških. . Združenih drtavab ' Uredništvo in upravniitvo: 1061 West 22nd Pisce, ' • „ , a _ Telefon: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Narožifofti Za nečlane .................................. Za inozemstvo ........................ ....... '..n... 12.00 ...n.,........$3.00 OFFICIAL ORGAN % of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the ' UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. UWlCE:' 1961 Wsst 22nd Place, Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription price: ..............$2.00 ..............$3.00 - "---:- Po republikanski narodni konvenciji. Razburjenje vsled minule republikanske narodne konvencije je pri kraju in cela ta politična kolo^ocija je zaključena. Imamo pač še v živem spominu vtise na nastope republikanskih matadorjev v chi-kaškem Kolizeju od 8. do 12. t. m., ki nam velijo, da bo ostala minula republikanska konvencija za trajno zapisana v politični zgodovini Združenih državT * Pred vsem je treba povdarjati, da so delali republikanci za to konvencijo in za svoje kandidate velikansko reklamo. Vešt^aki zatrjujejo, da je veljala ta konvencija okrog 20 milijonov dolarjev, a ne za vožnjo in stroške delegatov, temveč za agitacijo in podkupovanje delegatov. Navzlic teh ogromnih stroškov so pa republikanci svoj politični voz pripeljali v Chicago brez pravega voznika, ali svojega "bossa". Vodtvo republikanske narodne stranke se je namreč tako cepilo na vse strani, da je prišla koncem konca do "foossanja" samo peščica izbranih senatorjev. In celo med temi je nastal večkrat spor (Johnson, Crane, Lowden) zaradi platforme republikanske stranke. Označena skupina senatorjev ter guvernerjev je kratkomalo smešila in prezirala vse one delegate, ki niso bili senatorji, ali celo guvernerji. . . Minula republikanska narodna konvencija je imela poleg tega še dosti drugih pomanjkljivosti in nedostatkov. Ako listamo platformo te stranke, ne pridemo do nikakih pravih načel, oziroma principov. V tej platformi je polno očitanj napram/sedanji demokratski vladi in predsedniku Wilsonu, ne najdete pa kakih konkretnih predlogov in novih točk, katere namerava republikanska stranka izvršiti v slučaju izvolitve republikanskega predsednika. Konvenčni poglavarji so pač zahtevali kontrola pri zvezni vladi in vojno z Mehiko, to pa za to, da bi naložili zopet par milijard davka na hrbet ameriškega ljudstva. Ljudstvo bo itak še lta in leta prenašalo posledice minule svetovne vojne. Kdo bo pa plačeval neznosne davke samo radi tega, da naredijo vojni dobavatelji svoj običajen masten dobiček? Vojna požira namreč bilijone in bilijone, ne pa samo milijonov? Ako bo hotela republikanska stranka pred glavnimi volitvami stopiti na plan, bo morala pred vsem svojim pristašem razložiti glavna načela, oziroma drugo vsebino platforme, ker doslej republikanci sploh še niso prišli s pravo barvo na dan. Edino prav so delegat je minule republikanske narodne konvencije učinili s tem, da so zlomili moč pristašev velekapitalistov in onih kandidatov, ki so na debeto s tisočaki kupovali glasove. Lowden, kakor so listi poročali, je pri tej kampanji iz lastnega žepa potrošil okrog $400,000; omeniti je treba, da je njegova žena hči multimilijonarja Pullmana. Ni čuda torej, da je Low'denova stranka plačevala delegate iz Louisiane po $2500.00. Zadeva je prrala končno v javnost in L. je moral osramočen kapitulirati. Ni sicer lepo in umestno, da moramo kaj takega pisati o guvernerju naše mogočne države Illinois; stvar je bila taka in taka, kar so pisali tudi vsi večji ameriški dnevniki. V obče lahko sklepamo, da so jo republikanci na minuli narodni konvenciji malo zavozili. To bo morda vplivalo in koristilo drugi ve liki politični stranki, demokratski, ki bo obdržavala svojo konvencijo koncem meseca v San Franciscu. V kolikor čujemo, bo glavni program demokratske stranke zopetna povrnitev osebne svobode, katero se nam sedaj krati. • To načelo demokratov je namreč preklic ustavne prohibicije in zopetna dovolitev prodaje vina in piva. Sredi meseca julija se pa vrši konvencija nove delavske stranke. Mi, ameriški Slovenci, po večini delavci, bomo gotovo obrnili največ pozornosti izudu te narodne konvencije. Ko pa pride dan volitve, bomo pa vsi glasovali za kandidate delavske stranke. Pismo iz stare domovine. Urednik našega lista je prejel te dni pismo od svojega brata, nad-sprevodnika južne železnice v Ljubljani, iz kojega posnemamo nekaj bolj važnih podatkov, kakor sledi: "Splošna situacija je pri nas sledeča: Kar se politike tiče, želi cela javnost le volitev v parlament, ki bodo menda še letos? To začasno narodno predstavništvo ni nikomur po volji ? če so te stranke ministri, jih kritizirajo drugi; če so demokratje, ni zopet prav klerikalni stranki; če so socialisti, zabavljajo zopet druge dve stranke čez, nje. Zavozili so jo ti, ki so bili na krmilu vlade zadnjih dčvet mesecev. Ni bilo potreba, da je živež pri nas, ki živimo v agrarni državi, tako drag Lansko leto ta čas smo še plačevali v Ljubljani pšenično moko po štiri krone en kilogram, a letos pa do 18.kron. Vse to je naredilo izdavanje izvoznic blaga v inozemstvo. Razni krščeni in nekrščeni verižniki so prekupovali in naprej prodajali blago, žito, svinje h t. d., ne da bi sploh to »blago kateri izmed verižnikov sploh videl. Pri tem se je pri vsakem obesilo okroglega po tisočih in tisočih, saj konsument je vse plačal. V Sloveniji bo kmalu več milijonarjev (oderuhov) kot pa morda tam pri Vas v Ameriki. In mi, domači odjemalci smo smo^norali s temi cenami hoditi*vštric, ako smo hoteli živež sploh dobiti. . * Lanska letina je bila splošno slaba; vse je vplivalo na draginjo, to zakonsko hčerko skoro šestletne tetke vojne. Nezadovoljnost se je radi teh nepovoljnih razmer avtomatično oprijemala vseh slojev, ki živijo iz rok v usta. Nasledki v podobi stavk so se vidoma pojavljali v raznih kategorijah: kovinarji, rudarji, tiskarji, bančni uradniki in cestn; železničarji. Nazaduje smo tudi mi, železnčarji stopaili v stavko, ki je pa po zaslugi komunističnih voditeljev dobila politično smer, ter je bila naposled udušena. Letos pa letina hvala Bogu tako lepo kaže, da še nikdar ne tako. Če ne bo suše, ali toče upam, da se bodo cene same ob sebi pričele zniževati. , Omenil sem ti že tudi o naši stavki. Dne 16. aprila o polnoči je obstalo vse, kjer je kedo bil. In 8 dni zatem je prišlo do onih krvavih izgredov, o katerih si že gotovo čital. Žrtve komunističnega, hujskanja so padle na Zaloški cesti med uhodom v Leonišče in med nekdanjo staro salami tovarno na istem ozkem prostoru vštric Bavdekovega travnika. Jaz sem šel isto popoldne ghjdat kraj^kjer je še stala v cestnem jarku z vodo zmešana kri. < - , Naša narodna organizacija Z. J. je btja štiri dni pasivna; ko je pa zaznalo vodstvo, da gre stavka na politična pota (v prilog komunistov), je ukazala iti nanzaj na delo, seveda pod pogojem, da je varnost zajamčena. Polagoma so pričeli prihajati železničarji, ki so bili med tem tudi kot vojaki vpoklicani. Jaz sem Šel v službo 24. aprila, ko sem videl; da so vojaki zasedli proto in postajo. Za istih 8 dni, ko nisem bil v službi so mi 1*. maja za priboljšek utrgali celih K 551.00; drugim mojim tovarišem prjmeroma več-r-kakor je kdo stavkal — nekaterim do K 900.00. Sedaj se vrše pogajanja v Belgradu. . Naj ti še omenim, koliko zasluži sedaj železniški nadsprevodnik v Jugoslaviji: Mesečna prava plača .«... i.............. i . K 116.67 Draginjska doklada (mesečno) ............." 1952.80 Stanovanjska doklada...................." 44.00 Kilometerska doklada ..................124.00 . Skupaj......,........................K 2237.47 Seveda pridejo od te avote še odbitki za pokojnino in bolniško blagajno. Iz nastopnih cen pa izračunaj, kako se zamore s tem denarjem preživljati 7 oseb ibroječo družino. Premog plačamo sedaj pri železnici za 1000 kg 328 kron; pred vojno je Ibila cena samo 15 kron. Moka je poskočila zadnji čas od K 8 do K 18.—; ena škatlja žveplenk K 1.—; traki za čevlje (šnirnice) K 7.— ; naramnice (suspenders) K 40.— do K 60.—; ena kravata K 70.— do K 100.— ; ovratnik 20—30 K; en kos žajfe K 22.— ; špeh K 52.— ; svinjsko meso K 36.—; goveje meso K 24.— ; telečje K 20.— ; vino K 20—24 en liter pivo K 6.— en liter. Cene so padle samo pri krompirju od K 4.80 kg na K1.— ker se bo pokvaril, če ga ne prodajo. Pred dvema mesecema so se na trgu tepli za krompir po K 4—5, zdaj ga pa ponujajoj>o K 1.—. (Op. stavca. V Chicagu stane (lanes en funt (pol kg) krompirja 12c, toče j »bi znašal okrog K 160 en kilogram. Dobro bi bilo naročiti ga iz l^jubljane.) Mleko plačam po 4 krone en liter. Iz predstoječega izpreyidis, da K 2000.— na mesec zadostuje komaj za hrano in najpotrebnejše vsakdanje potrebščine. Hvala za poslano kavo. Isto pa nismo irfogli piti, ker ni bilo sladkorja. Ta mesec (maj) ga zopet delijo na karte in sicer 40 dekagramov na osebo. To ga bo£.80 klg. Ker nas je sedem pri družini, bo to komaj za dojenčka, ker pije po štirikrat na dan ječmenovo kavo. Cena sladkorja je sfedaj K 25 za en kg, drugače ga ne dobiš tudi za K 100 ne. Danes, 24. maja, so plačevali v Ljubljani za en ameriški dolar samo 95 kron. !j Po bratu poslano priporočeno pismo sem prejel, ni pa bilo v istem priloženega denarja $15.—. Vprašal sem na pošti in' policiji—a vse zaman.- In*pismo je bilo celo zapečateno s pečatnim voskom! Denar v pismih torej ni varno pošiljati.'* Ameriški potni listi. # _ Državni oddelek (State Department) doznava, da so mnogi ljudje vsled neznanja glede postopanja za dobivanje potnega lista postali žrtve brezvestnih o^pb, k» se predstavljajo, češ da morejo s svojim vplivom izposlovati potni list, in v to svrho odirajo ljudi. 'S tem se obveščajo vsi natur^r lizirani ameriški državljani, znaša redna pristojbina za potni list (passport) le $2.00, katero pristojbino ima pravico pobirati le Državni oddelek ali njegovi zastopniki v New Yorku in San Francisco ali pa sodni klerk, ki sprejema prošnjo za potni list; nadalje da more vsak prositelj ako ni nikakega ' ugovora proti njemu in ako zadovolji enostavnim pogojem za dobivanje paspor-ta, dobiti potni list brez nikakih nadaljnih stroškov. Department of State je izvedel, da so mn°gi nevedni ljudje plačali $10 do $50 in še več, za take dozdevne ''vplive'* v svrho dobivanja pasporta. Amer Red Cross B. F. L. I. S. Jugoslav Section. Izgube Amerikancev v . minuli vojni. Na podlagi izida končnega štetja in revizije o izgubah Amerikancev v minuli svetovni vojni, je prinesel nedavno list 'Home Sector" sledeče zanimivo uradno poročilo. Skupno število mrtvih znaša 77,118 iskupno število ranjenih pa 221,050. Ako k temu številu prištejemo še druge izgube, dobimo skupno število 302,612. Ubitih je bilo v boju Umrlih vsled bolezni Umrli za ranami Umrji vsled ponesrečb Utonilo jih je Samomor je izvršilo Umrlo vsled uboja in umora Ustreljenih vsled obsodbe vojnega sodišča Umrlo vsled drugih znanih slučajev Umrlo vsled peznanih vzrokov Umrlo iz d°mnevnih vzrokov Skupno število mrtvih Pogrešanih vojnih vjet- nikOv Umrlo v jetništvu Zamenjanih vojnih vjet-nikov Skupno število vojnih vjetnikov Lahko ranjenih Težko ranjenih Neznano kako ranjenih Skupno število ranjenih 221,050 Pogrešanih'v boju samo 3 Skupaj 302,612 34,248 23,430 13,700 2,019 300 272 154 10 489 1839 650 *7,118 15 147 4270 4270 91,189 83,390 46,480 Živlfenje otrok na Kita' skem. Po "The Little Missionary.' Star kitajski pregovor veli, da je en sam deček več vreden kot 10 deklic; vsled tega tudi kitajski stariši dečke b<>lj čislajo in ljubijo, kot deklice. Ako n. pr. umre deklica, ne bo nihče za isto plakal; pač pa vlada velika žalost za umrlim otrokom moške ara spola. Čudno je praznoverje Kitajcev, da sledi vrag bolj za dečki, kot za deklicami; vsled tega nosi marsi-kak deček ime deklice, da bi vrag ne imel toliko oblasti do njega. CTa bi kitajski stariši prevarali v tej zadevi samega vraga, delajo svojim sinovom luknje v ušesih. V obče pa Kitajci ljubijo svoje o-troke. Velika težava v tem je pri velikih družinah siromašnih sta-rišev; ker ne morejo le ti vseh, o-trok vzgajati, jih nekaj prodajo, ali pa zavržejo. Drugače je pa pri bogatinih. Naravno je torej, da je na Kitajskem umrljivost med otroci velika. Isto povaroča nevednost mladih mater pri oskrbovanju o-trok; na Kitajskem se dekleta poročijo že s 15, 16, ali 17 letom. Ko se smrt bliža otroku, ga nesejo na dvorišče, ali pa venkaj na polje. Malih otrok (dojenčkov) sploh Kitajskem ne pokopavajo, ampak jih zavijejo v cunje, ter vržejo čez mesUio ozidje, kjer njih trupelca požro psi in krokarji. Po nekaterih mestih se nahajajo za ozidjem posebni stolpi in jarki, kamor mečejo že umirajoče ali; mrtve otroke. Otroke, umrle žel po preteku 10. leta pač zagrebejo' z nizko plastjo zemlje a ne globoko; tudi taka trupla izvohajo psi in jih požrejo. Omenili smo že, da so deklice na Kitajskem nedobrodošle. Neki Kitajki se je narodilo po vrsti četvero deklic, koje je vse polagoma spravila s sveta. Ker pagan-ski Kitajci verujejo v transmi-gracijo (povratek duše v obliki kake živali) skušajo že na ta ali na oni način hudiča prevarati. Ko je gorinavedeni materi 4 deklic umrla zadnja hčerka, ji je mati iztrgala pljuča iz telesa, da bi se njena duša več ne vrnila na svet. Kmalu po rojstvu dečka Kitajke rade* izvršujejo čudne vraže. Ta ali ona mati odgrizne novorojenčku člen prsta na nogi, da mu s tem ohrani življenje; ali mu vžgejo s smolo kako znamenje na čelu, da bi to znamenje odganjalo hudobnega duha od otroka.. Bogati Kitajci ravnajo s svojimi otroci, kot z igračkami, vse drugače je pa pri ubožnih stari-ših ki ne morejo svojih otrok tako negiovati; pretežmo število mladine na Kitajskem spada med revne sloje; tem so nepoznane mehke posteljce, zibelke* ali vozički. Po zimi nosi otroka mati, ali oče skromno zavitega in stisnjenega na prsa tako, da gleda le glavica na plan; v poletnem časa pa polagajo stariši o-troka kar na gola tla ali zemljo, neoziraje se na pekoče solnčne žarke, ali vlažnost tal. N Vsled pomanjkanja učiteljev in šol je na Kitajskem izobrazba mladine na jako nizki stopinji o-sobito v prvih 10 letih. Š podukom se pričenja še le kasneje, ali ko je Kitajec morda že poročen. Ker je na Kitajskem običaj, da velja za lepotico le ono dekle, ki ima male in nežne noge, pričenjajo matere z negovanjem nog že pri hčerkah od 4— leta. Zvijajo, stiskajo jim prste na nogah na vse mogoče načine, in to mučenje traja po več let. Čim manjšo nogo ima Kitajka, tem lepša je. Naravno je hudo to za deklice, ker hoditi s stisnjenimi nogami v malih čevljih ni lahka stvar; hodijo kakor po trnju in ne morejo vsled tega tekati in skakati kot delajo to na primer naše ameri&ke deklice; pretežni del časa morajo biti kitajske lepotice doma v hiši. Kitajka, ki ima n. pr. kot moški sredinec na roki dolgo nožico se lahko poroči, ker to velja že za izvanredno lepoto; če ima pa dolgo (naravno) nogo jo pa nihče ne mara. Kitajci oblačijo svoje otroke jako priprosto osobito prva leta; kasneje jim pa delajo krasna pa tudi praktična oblačila v raznih barvah. Čim bolj živobarvna in pisana je obleka, tem modernejša je. Krščeni (krščanski) kitajski o-troci imajo običajno imena svetnikov kot mi, seveda v kitajskem iz razu n. pr. Peter "Beiduolin"., Pavel "Bauiluis"; J°sip 'Juo-shei"; Marija "Malirja'; Než« 'Ignesse" i. t. d. Pagani dajo imena svojim otrokom 3. dan po rojstvu. Ta imena so pa povsem drugačna in tvorijo pri kaki družini cel zverinjak "Veliki vol", Mali pes*', "Konj', "Mula', 'Mali voz" in tako dalje. Čemu paganski stariši svoje otroke naziva jo? Ko stopi oče označeni dan če? prag hiše, vzame ime prve živali ali stvari kojo zagleda tudi za ime svojega otroka. Bratci in sestrice teh otrok naziva Kitajec: y.Drugi j .vel&tbfik'* 'Drugi mali pes", i. t. d. Dosti o-trok nosi tudi ime starosti njih starega očeta: "Tsiche' je 70 letni rojstni dan, Druga dečkova i-mena so: "Ničvredna deklica", 'Prva deklica" itd. samo da Kitajec s tem imenom vraga vara. Kitajska dekliška imena so: "Redkost", "Rdeča roža", Zlata zvezda', 'Veselje*', "Mir. 'Ljubav', tudi "Pasja deklica", itd. V šoli dobijo dečki po učitelju nova imena. Deklice, ki so zaročene že s 5. letom pa nosijo imena svojih zaročencev s pristav-kom "Pau", to je star. GROBOVI PIONIRJEV JUGO SLOVANSKEGA PREK MURJA. O novem letu 1919 so padli prvi jugoslovanski vojaki v Murski Soboti pri mažarskem ponoč-nem napadu. V skromnih gro&o-vih na pokopališču v Murski Soboti počivajo ti junaki. V februarju 1920 je umrl na pljučnici v Beltincih mladenič Balažič Matija, ki je bil v letu 1919 prekmiwski legijo-nar, agitator in ud vseh deputacij, ki so dozdaj hodile v Belgrad. Neredno begunsko življenje ga je spravilo v prerani grob. Dne 13. maja t. 1. pa je bil po kopan pri Sv. Križu v Ljubljani drugi civilni komjsar (prvi je bil dr. Lanjšic iz Maribora) za Prek-murje, dr. Bogumil Berbuč. V italijanskem ujetništvu si je nakopal kal bolezni. Kljub bolezni pa je delal k-ot komisar za Prekmurje noč in dan, v delavnik in praznik, ob pomanjkanju več uradnikov, za dobrobit Prekmurja. Bolan se je vozil ob slabem vremenu in po slabih cestah po Prekmurju, da bi izvršil vestno svojo nalogo. Udeleževal se je tudi vseh večjih shodov na vseh straneh Prekmurja in bil vedno vsakemu človeku ob vsakem času na razpolago. Nestrpno je čakal trenutka, da ma-žarska delegacija podpiše mir, da bi potem bilo delovanje v Prekmurju bolj mirno, manj nervozno, bolj urejeno. Za ta trenutek je na biral članke pri Prekmurcih, da bi prekmurske "Novine" izšle v slavnostni obliki. Toda v času, ko je ogrska delegacija dobila konč-noveljavne meje za podpis, so prekmurske "Novine" izšle v žalni obliki, črno obrobljene, objoku- joč smrt svojega izvrstnega prekmurskega prvega uradnika. Ni bil pokopan v Prekmurju, kjer je žrtvoval vse svoje moči, sorodniki so ga hoteli imeti v svoji bližini, v Ljubljani. Njegova smrt je vzbudila tudi v Ljubljani občno žalost, čemur je bila priča velika udeležba pri pogrebu v Ljubljani. Poleg mnogoštevilnega uradništva s predsednikom dr. Brejcem in notranjim poverjenikom inž. Remcem na čelu so se med drugimi udeležili pogreba inženir Wolf-hart iz Murske Sobote .ravnatelj urada zoper verižništvo Kerševan, bivši regent Murske »Sobote in prof. dr. M. Slavic, ki d z ranjim g. komisarjem veliko skupaj delali v Prekmurju. Rajni je užival kot vesten ,pravičen, požrtvovalni in nadarjen uradnik velik ugled in simpatije pri uradništvu in ljudstvu. Izguba take moči, ki se je popolnoma uživel v prekmurske razmere in jih po skoro enoletnem delovanju v Prekmurju tudi popolnoma razumel, je velika. Zadnje prekmurske "Novine" od 16. maja So mu priijesle ta-le nekro-log: f Dr. Bogomil Berbuč. Premurje žaluje. Zgubilo je svoje ravnitela. V najtežkejših časih je vodo upravo dr. Bogomil Berbuč, civ. komisar, v Prekmurji z raočnov rokov, a s slabim zdrav-jom. Vojska, voza talijanske temnice sta podkopali zdravje moč* noga, mladoga moža, betežen je prišo k nam. Preveliko delo Prekmurja ga je še bolje oslabilo, i večkrat v posteo vrglo, pred par tedni v zadnjo. Rane so se zbiidile v želodci i se • ozdraviti več ne j dale. V Radgoni pred operacijov je zdehno svojo diišo naš dragi komisar v roke svojemi Zveličari maja 9. po dobroj «v. spoveli, šte-ro je opravo kak pravi krščanski mož ešče v Soboti pri g. vikari, Slepec Janoši. Pokojni je bio dober uradnik, poleg diišnevesti se je skrbo za dobrobit države. V tom svojem prizadevanji se je včasi zapreostoga sodo, a njegov dober namen i teškoče uprave ga popolnoma opravičijo. Zadnjq mesece svoje službe je pa iskao z odkri-toga srca i z plemenitov diišov sporazumljenje i pomirenje z vse-,mi i se je željno pripravljao da (tbi^M^dMitftnike - katrtličan-ske i evangeličanske predvsem vikam, g- Slepca, i si prizadevao, da bivšim odpuiiščenim uradnikom tiidi poskrbi službo. A prle je v grob vlegeo, kak bi se včakao kai je želeo a njegov diih je ostao tii med nami, diili, šteri išče spomirit-ve vse stanove i vere v Prekmurji. Bog daj pokojnomi lila spomin, to nam doseči. Mrtvo tlo so v tork. maj,11., sprevodili od bolnice v Radgoni do kolodvora mnogo duhovnikov, civilne oblasti, vojaški zbor in nešteto ljiidstva. Na kolodvori je vzel slovo od pokojnoga komisarja v imeni Prekmurja vp. župnik č. g. Jožef Klekl, v imeni uradništva, namestnik civilnega komisarja dr. Kočar in v imeni sodnikov, sodnik dr. Cigoj. Potem so prepeljali pokojnoga v Ljubljano, kje je bio v četrtek maja 13. pokopan. Prekmui*jo ga bo ohranilo y spomini! V molitev dobrih duš • zročimo njegovo dušo. Naj počiva v miri. "Slovenec". NOVI NASLOV. American Jugoslav Relief naznanja, da je preselil svoj urad z 511 Fifth Avenue na 522 Fifth Avenue, New York, drugo nadstropje, to: je na vogalu Fifth Av. in 44th Street. Odbor je dosedaj užival gosto-ljublje Dr. John A. Harris-a in bo gost Guaranty Trust Company v njeni novi zgradbi. Ti prijatelji, ki se vrlo zanimajo za jugoslovansko pomožno akcijo, so rade volje stanovili na razpolago prostore v svojih uradih. American Jugoslav Relief s tem vabi vse svoje prijatelje na obisk w novih prostorih. Važno za vsakega člana! Ako ste se preselili in preme-nili svoj naslov, naznanite to taj-niku(ici) krajevnega društva; ne naznanjate pa te premembe naravnost upravništvu "Glasila Na taka pisma se upravništvo ne bo oziralo. Samo nespametni odgovarjajo na vprašanja, katera jim niso stavljena. • Kdor rad lenari in pričakuje kake gotove stvari; ta bo gotovo lakoto pričakal. jI............................t............. \\ KL S. K. 1AI Jednota __________^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^o^' Ustanovljena v Jolietn, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1S»8. ' GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. ' , r Telefon 1048. od ustanovitve do 1. junija 1920 skupna izplačana podpora $1,773.857.86. , GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. {. podpredsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St, Pueblo, Colo. 11. podpredsednik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, 111. Glavni tajnilf: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620 — 10th St, Waukegan, 111. Pooblascenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Av.,So. Chicago 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: v Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St, Chicago, 111. *ath Kostainsek, 302 No. 3rd Ave., W&t, Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311 — 2nd Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W> 23rd St, Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1351 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. VESTI IZ JUGOSLAVIJE S tekočim mesecem se zaključi polletno poslovanje prve polovice fiskalnega leta 1920. Vsled tega prijazno prosim vsa krajevna društva, da blagovolijo poslati denar v pokritje asesmentov NAJKASNEJE DO 29. T. M. Z 29. junijem zaključiti hočem račune, na podlagi katerih se bo napravilo finančno poročilo za prihodnjo konvencijo. Ker bi pa ne videl rad, da bi poročilo kazalo dolg tega ali onega društva, zato naj vsako društvo pravocasnq poravna asesmente. Opazil sem tudi, da več društev še vedno pošilja 50c pristopnine za člana pristopilega v Mladinski oddelek. Zaradi tega naznanjam vsem uradnikom in uradnicam dotičnih društev, da od 1. febr. letošnjega leta dalje, se plačuje za novo pristople člane (ice) Mladinskega oddelka le 25c pristopnine. Prizadeta društva se prosijo, da to vpoštevajo. Z bratskim pozdravom, JOSIP ZALAR, gl. tajnik. IMENA DO SEDAJ NAZNANJENIH DELEGATOV ZA 14. KONVENCIJO K. S. K. JEDNOTE. Za dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111.: John Žefran, Frank Mravlja in Frank Jurjovec. Za dr. sv. Žožefa 2 Joliet, 111.: — John A. Težak, John Filak, .John Živec, John Plut, George Stonich. Za df. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.: Martin Kouda, iu Autou Nemanich, st. Za dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.: John Zavodnik iu Josip Oblak. Za dr. sv. Družine 5, La Salle, 111.: — Josip Gende, John Kle-lnenčič. Za dr. s\\ Jožefa 12, Forest City, Pa.: John Telban, Anton Lau-lar in Frank Telban. Za dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio: — Josip Ogrin, Paul Sclinel-ler, Dr. J. M. Seliškar, John Grdina, John Intiliar. Za dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Michael Wardjan, Mar-tin Težak, John Lekan, Simon Šetina. • Za dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich.:, Frank Vesel. S Za dr. sv. Petra in Pavla 3IB, Kansas City, Kans. John Bižal. Za dr. sv. Lovrenca *>3, Cleveland, Ohio: Jakob Jančar. Za dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, III.: Štefan Stukel in George Plut. Za dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111.: Anton Golobic in Frank Drašler. • • JOSIP ZALAR. gl. tajnik. Umrl je č. g. opat Janez Smre-kar, katehet na mestni šoli v Ljubljani, za vnetjem Uibžganskc mrene v 68. letu. R. I. P. Umrl je 15. maja v bolnici V Ormožu veliko-rtedelj%kl župn'*' č. g. Jakob Menhart. V Jarcni-i je 15. umrl Martin Cvii\k, bivši trgovec,1 gostilničar in posestnik, star 6 91et. N. v. m. p! Umrla je dne 16. maja v kav-meličanskem samostanu na Selil pri Ljubljani č. fc. —.-.a Leopoj-dina Weczerka, rodom Poljakinja. * • > Umrl je v Radovljici minirsteri-alui svetnik Koloman ur. Fest. Smrt kneza Huga Windisch-graetza, Planina pri Rakeku:— Dne 15. maja je umrl v planinski graščini nanagloma od Kapi zadet knez Hugo Windischgryetz. Našel ga je ob pol ene ure pupoldnc v zadnjih zdihljajih njegov slu ga. Brez dvoma je pospešil njer.i» vo smrt zadnji politični preobrat. Pokojnika je pokopal v lorek 2T>. maja dopoldne ob asj&tenci duhovnikov bližnjih župnij g. cerkniški dekan. Pokojni knez, star 64 let, je bil plemenit, ljubežnjiv, i dobrohoten človek, ki je storil veliko dobrega za revne potrebne sloje. Bil je knez, ki je imel tudi knežje srce. Njegov naslednik je njegov najstarejši sin Hugo Windischgraetz." Umrli so v Ljubljani: Katarina Reja, branjevka, 65 let. — Ivan Bagatelj, višji • železniški nadzornik v p., 57 let. — Marija Žabes, kolarjeva vdova, 60 let. --Ignacij Franzl, bivši čevljar, 82 let. — Matevž Pire, delavec, 53 let. — Ivan Turk, posestnikov: sin, 18 let. — Marija Z^lar, hišna posestnica, 48 let. — Fran Oilman, dijak, 17 let. — Josip Če-hovin, invalid, 24 let Anton Kozlevčar, dijak, 19 let. — Ivana Bartel, jermenarjeva vdova in tob. delavka v p., 57 let. — Aii-ton Brankovič, invalid, 38 let. -Marija Milač, žena prožnega mojstra, 49 let. Ana Lisac, hiralka, 37 let. — Fran Pire, tesar in posestnik, 43 let. — Josip Nadežav 42 let. — Fran Oblak,- koea^v sin, 20 let. — Frančiška Pernvi, onemogla-delavka,-75 let. — Marija Polak, žena usnjarja in po sestnika iz Kamnika, 41 let. Marija Japelj, posestnikovu h^i. 13 mesecev. — Josip Tereek, bivši delavec, hiralec, 40 let. — Mari~t Čuden, gostačeva žena, 53 let. Jera Cerar, hišnikova žeua, 45 let. — S. Angela Čemažar, novinka pri usmiljenkah, 19 let. — Cc-< cilija Mraz, čg vi jar jeva hči, 28 let. Marija Gartnar, bivša služkinja, 56 let. — Andrej Zaje, žel. skladiščni dela vee v, 64 let. S. Genovefa Marija Brunner, usir.i-ljenka, 89 let. — Martin Lakner, hiralec, 79 let. — Simon Kcmper-le, občinski, ubogi, 60 let. — Jernej Habjančič, mestni delavec, 37 let. —Josipina Jelčie, žena železu, sprevodnika, 61 let. Ant6n Krt, tov. delavec, 24 let. — Jernej Bizjak, stražar, 56 let. — Mi-' hacl lRihtar, dninar, 66 let. -— Angela Flajšar, strežnica, 22 let. Umor. — Posestnikova sinojra Franc Hrovat iz Rateža in Jožef Rozman iz Sel pri Ratežu sta hodila za Marijo Vidmar, posestnikov0 hčerjo iz Sel. Ker je dajala Marija Vidmar prednost Roz- 25 let na Ižanskem in ustanovil \ Tomišlju novo župnijo. 200 stavbnih delavcev gre na Ittfijana. Če bi njega ne bilo, bi bila vsa Kranjska z Djubljano vred enako opustošena, kot je Goriška, in bi danes gotovo bila — Venezia Giulia. A Nova češka vlada. Praga, 19. maja. Vladno glasi-Frančosko. Pred šestimi tednLje lo "Československa republika" francoska vlada prosila našo vla-j°kjavlja ministrsko listo; Soeial-bi poslala na Francosko ni demokrat je dobe 7 pOrtfeljev: Tusar predsedništvo, Kemec deželno brambo, Habermann pro-sveto, Johannis prehrano, dr. do, da 2000 stavbnih delavcev. Ministrstvo za socialno politiko je takrat zahtevo odklonilo, sedaj pa, ko vidi, da so pri nas ti delavci brez Winter socialno skribstvo, Slovak posla, je dovolilo odhod in bo te dr. (ime skvarjeno), Tayerle jav-dni odšlo 2000 delavcev. - na dela. Agrarci dobe štiri list- Velika zaplemba usnja. V trži- nicc:' ^vehla notranje zadeve, ču na Gorenjskem je oblast zaple nila velikansko množino usnja tovarnarju, inženerju Karolu Polak nih shrambah. Ljudem, zlasti čevljarjem manjka usnja, tu ga je pa bilo nakopičenega za'nekaj vagonov. Letina na slovenskem Štajerju obeta letos zelo mnogo. Sadja bo toliko kot že več , desetletij ne. Črešnje že zorijo: Dne 13. maja so sc pojavile prve erešnje na mariborskem trgu. Vinogradi kažejo Srednje dobro. V nizkih legah je nastavke manj ugoden. Pero-nospora se pojavlja v veliki merj. i Na polju se vse vrste pridelkov bujnor razvijajo. Zimski ječmen je že blizu zoritve: Žito ni prav nič poleglo. Sena bo v izobilju. Košnja se že pričenja. SploK smo v vseh kulturah za 3 do 4 tedne naprej napram prešnjim letom. Oproščena detomorilka. I)ne 26. maja je razpravljala ljubljanska porota o dveh slučajih. Na zatožno klop se je prvo vsedlo 21 letno <^ekle Rozalija Do-linšek, ki je bila obtožena deto-mora. Razpravo jevvodil dvorni svetnik Regally, votanta sta bila dvorni svetnik Andolšek in svetnik Bulovec; obtožbo je zastopal Malypetr poljedelstvo, Slovak dr Srobar zdravstvo, Stanek pošto. Narodni socialisti dobe tri portfe- Usnje je Ibilo skrito po raz- Promet Stčfbrnv, pravosodje dr. Vesely ali dr. Krousky. Kot strokovnjaka, ne kot strankarja, vstopita v kabiet narodna demokrata dr. JSngliš za finance in dr. llotowetz za trgovino. Nagrade K. S. K. J. NAGRADE V ODRASLEM ODDELKU ZA DRUŠTVA SO: Prva nagrada $25.00 za pridobitev največ članov do 1. jul. 1920. ' Druga nagrada $15.00; tretja pa $10.00. Imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote. Dalje je določena posebna nagrada $2.50, ozir. $5.00 za vsakega člana (ico); ki pridobi tekom leta 5, oziroma 10 novih članov. Nova, ali posebna nagradil, v veljavi od 1. januarja dalje je pa še $1 za vsakega novega člana-(ico). Ako dobi torej kak član 5 novih članov, bo prejel od KSKJ. $7.50 nagrade v denarju, za 10 pa $15.00, oziroma $1.60 za vsakega. To je že lepa svota, katere Vam ne nudi tudi ne kaka velika angleška podporna organizacija. NAGRADE V MLADINSKEM ODDELKU: Prva nagrada sa društvo $15.00 za pridobitev največ članov do 1. jul. 1920. Druga $10.00, tretja pa $5.00. Tudi imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote. Dalje dobi vsak tajnik krajevnega društva 10c (deset) za vsakega novega člana; najsiže iste sam privede v društvo, ali kdo drugi. Ta nagrada je malo priznanja za delo tajnika, ki ga ima pri poslovanju Mladinskega oddelka. Za vjtanovitev novih društev so v veljavi tudi še vse stare nagrade. ** Poslužujte se lepih nagrad za pridobivanje novih članov. Cenjeni sobrat! Cenjena sose-stra! Stopi v vrsto agitatorjev za našo Jednoto! Over the Top. — Do cilja borne dospeli, če pridobi sleherni izmer nas enega novega člana(ico) r K. 8. K. A«iAriiiH Slovenci in Slovenke Spominjajte se pri raznih prilika* vojnih sirot na Slovenskem! VsaV cent dobrodošel! IZPRED POROTE. Bivši ameriški Slovenec obsojen na smrt vsled za vratnega umora. Zastrupljenje v Gorenjem Logu. Ljubljana, 24. maja. V drugem .porotnem zasedanju se je prvi zagovarjal posestnik Ivan Avbelj iz Gorenjega Loga. Obtožba ga obdolžuje: Ivan Avbelj ie bil od leta 1907, do 1912. v Ameriki. V jeseni 1912 se je priženil v Gornji Log na dom svoje sedanje žene Milke, rojene Lipoglav. Zakon ni bil srečen: prišlo je večkrat do prepirov med zakoncema, \cčkrat je Avbelj tudi svojo ženo pretepel. Z obuto nogo jo je sunil v trebuh iu ji za dal kilo, da so jo morali operirati. Ravno tako jrdo, kakor s svo jo ženo, je po*tof>al tudi z njeno državni pravdnik dr. Modic, obto-l materjo Ano Lipoglav; tudi njo ženko je zagovarjal ex offo dr. Wurzbach. Dolinškova je odkritosrčno priznala, da je dne 6. "marca 1920 na "Zgornjem Blatu pri Šmarju stisnila zato svoje krepko razvito dete ženskega spola, katero je pTej krstila na svoje ime in je otrok vsled tega umrl. Povedala je, da je imela namen otroka usmrtiti, ker jo je bilo sram. Otrokov oče, hlapec Anton Matjašič je povedal, da je imel namen Dolinškovo poročiti in da bi j° bil gotovo poročil. Rekel je, da ne hodi v cerkev. Porotniki so s 7 glasovi "ne" in 5 "da' oprostili žensko, katera je pripoznala svoj veliki greh in ostali .tako zvesti tradicijam ljubljanske porote glede na detomorilke. Maršal Svetozar Boroevič f. V noči od binkoštne nedelje nas pondeljek — ravno petletnici italijanske vojne napovedi, je v Celovcu umrl bivši avstro-ogrski maršal Svetozar Boroevic. Boroevič je" bil potomec stare srbske rodbine iz Hrvatske. Ob izbruhu svetovne vojske je bil poveljnik 6.'kora. Po Brudermanovem porazu je bil imenovan za poveljnika 3. armade. Leta 1915. v februarju jc bil določen za poveljnika južne armade proti Italijanom. Te časti se. je pa branil, ker je nemški generalni štab od takratnega avstrijskega generalnega štaba zahteval, da bodi defenzivna črta Savska dolina, vsled česar bi bila seveda cela Gorenjska in Ljubljana izročena Lahom manu je postal Hrovat strastno ljubosumen ter je sklenil svojega '. v ., . nasprotnika odstraniti. Ta sklep m •pustoaena. Boroevic je vstra-dne 11. maja, ob 2. uri tudi iz- Jal na zahtevah, da'bodi defenziv-vršil. Počakal ie Roznfana 6bo-lua *rta 8oca> kateri predlog se je rožen z vojaškim bodalom in z nri-ltudi Pozneje odobrit in šele tedaj bito lovsko puško v bližini hiše'je Boroevic prevzel poveljstvo Vidmarjevih in ko se mu je Roz-ljužne armade, s katero je premagan na kakih 10 korakov pribli- v 12 bitkah mnogoštevilnejso žal, ga je brez vsakega prepira j italijansko vojsko. Na ponesrece-ali ogovora ustrelil. Zadel ga jei»i Piavski ofenzivi 1. 1918 ni bil naravnost v srce,, tako da je bil Rozmair takoj mrtev. Nato je zbežal ter se pri orožnikih na Kale- Boroevic prav nič kriv, ker se je proti tej ofenzivi branil, do skrajnosti, a se je končno moral udati žu sam javil. Odgnali so ga v za- Conradu in Ludendorfu. Po pre-pore okrožnega sodišča v Novem I vratu se je naselil v.Celovcu, kjer mestu. — Rozman je bil pošten in ! je živel popolnoma zase ter vec-zelo priden mladenič. Nameraval j krat prosil za sprejem v našo voj-se je z Marijo Vidmar a? to leto sko, kar se mu ni dovolilo. Bo- poročiti ter prevzeti od svojega priletnega očeta posestvo in.mlir Bil je sin edinec. Tudi Hrovat je sin skozi in skozi poštenih starišev. Njegov oče je bil skozi več let župan občine Brusnice. Sreča treh družin je uničena. Himen. Na binkc^no nedeljo se je poročil na Jesenicah g. Ru-*>ert Rostohar z gospico Mici Taučerjevo. roevic je bil brez dvoma najboljši in najenergičnejši avstrijski general in strategični talent prve vrste. — Umrl je pozabljen in zapuščen od vseh. Pri pogrebu so mu gotovo izkazali zadnjo čast njegovi nekdanji sovražniki — I-talijani in častniki drugih zavezniških držav: jugoslavanska armada pri pogrebu ni bila zastopana. Pozabljen je! Slovenci pa Tomišelj. V sredo 19. maja se ne smemo nikdar pozabiti, da je ie preselil i. g. župnik Jožef Kni- bil Boroevič mož, ki je skozi 3 in fic iz Tomišlja v Gorje na Gorenj- pol leta branil slovensko zemljo skem. G. župnik je deloval nad pred napadom našega sovražnika je narkrat tako pretepel, da je morala klicati zdravnika in da je ležala več dni bolna in je bil radi takega dejanja Avbelj leta 1914 v Litiji pri sodišču kaznovan. Delati Avbelj ni maral, rajši je jezdaril okrog ali pa hodil s puško po tupih loviščih okrog. Ker ni bil odkritosrčen, tudi ni bil priljubljen.- Na usodni dan, na letošnji praznik Sv. treh Kraljev 6. januarja je bil Avbelj ženo v cerkvi, popoldne ob dveh je odšla žena v sosednjo vas k nekemu znancu iskat denarja na posodo, Avbelj je pa ostal celo popoldne doma sam v svoji sobi na 'desni strani od veže, tast in tašča Anton in Ana Lipoglav in sin Ane iz prvega zakona Ivan Peršin so bili celo popoldne v sobi na levi strani od hiše in sta vaso-vali pri njih "Marija Jerak in Ana Zaletel. Ana Lipoglav je opravljala prašiče .in prišla večkrat vežo, kamor je prišel tudi Avbelj iz svoje sobe in jc proti svoji navadi nagovarjal svojo taščo tako izredno ljubeznjivo, da se ji je to čudno zdelo in je v sobi drugim omenila, kako je Janče danes dober, nič se ne krega kot navadno." ' Prijaznost napram tašči jc pa bila le hinavska in jo je morala ona plačati s svojim življenjem, ker jo je ogovarjal le zato,, da bi postala zaupljiva in da bi ji mogel ponuditi kupico strupa. Okoli petih popoldne so odšli vasovalci Ana Zaletel, Ivan Peršin in Marija Jerak, v sobi sta Ostala le še Ana Lipoglav in njen mož Anton. Tašča je napravila Avbelju in svojemu možu večerjo,, mlečno kaso, sama pa snedla jabolko in popila nekaj mleka. Avbelj je v tem poklical taščo iz veže rekoč: 'Mama, pojte sem!" Tašča je odšla v vežo, kjer ji je ponujal Avbelj v kozarcu neko belo, kalno tekočino, rekoč pi, da je žganje. Ona se je branila piti, ker je bilo belo, kalno, Avbelj ji je pa pri«o varjal: "Le izpijte, ko ste tako švoh!" obenem jo je prijel eno roko zar glavo, z drugo ji je pa izlil tekočino v usta. Ona je zav-pila, da to ni žganje, ko je tako grenko ko pelin, to je gift. Avbelj jo je pa gledal in se ji jv smejal. Dala si je prst v usta in se silila, da bi bruhala, 4oda ni šlo. Odšla je nato v sobo in pričala z besedami: "Zdaj mi je pa dal gifta!" tekati po ?obi gori in doli in se prijemati za prsi in uo-ge. Usedla se je nato na klopieo in se tipala za noge, rekoč/da ima, Že vse trde, njen mož jo je tolažil. Avbelj je pa poslušal v veži pred vrat mi na učinek svojega za vratnega podjetja. V tem je prišla Avbeljnova žena domov; mati ji je povedala, kako ji je dal Avbelj piti strupa in kako da že čuti po vseh udih otrpnjenost. Postajalo ji jc pri tem vedno hujše, četudi io je držala hči v naročju, ji je zdrsnila mati onemogla na tla. Hči jo je položila na postelja, stekla po sosedo Marijo Rus in nato do zdravnika v Litijo. Ko je prišla Rusova soseda k Ani I^po-trlav, jc ta že malo go\;orila na njeno vprašanje, kako naj ji pomaga, odvrnila je, da jo je Avbelj zagiftal in .da ne velja nobena pomoč več. Lomili so jo tudi krči, tožila je, da jo trga, zlasti noge je dolgo stegovala od sebe." Njen mož je bil ves razburjen, ni vedel, kaj naj naredi in je poklical Avblja, čegar korake je bilo čuti v veži, z besedami: "Janče pojdi pogledat kaj si naredil!" Avbelj pa je v veži samo vprašal "Koga je'-' Ana Lipoglava je v svetnik Rekar, obtožbo zastopa' nimi krči z.besedami: "Jo>zus!" izdihnila. Držala se je še po. tem krčevito Marije Rus in jo je moral Anton Lipoglav naravnost iztrgati, iz rok mrtve svoje žene. Od trenutka, ko je rajnica pila tekočino pa do njene smrti je preteklo komaj pol ure. Avbelj je odjezdil od doma, ko jc videl, da je dosegel svoj namen. Avbefj je 1 šel k Lizi Zupančič, kjer jc obup* no stokal, da ne ve, kaj mu je storiti, da gre za vedno od doma, di bo še to noč rajžal. Diugo jutro so ga prijeli orožniki. Razpravo vodi preds°dnik deželnega sodišča dr. Oton Papež, votanta sta nadsvetnik Jarc in svetnik Rekar, oztož!»ot zastopa dvorni svetnik prvi državni prav-dnik Bežek, obtoženca zagovarja dr. Pegan. Obtoženi Avbelj pove, da ni žena marala za njega. Odločno zanikava, da bi bil on zasirupil taščo. Zelo zgovoren je, toda vsako besedo dobro premisli, predno jo izgovori. Priča Anton Lipoglav, A.bljev zet, pravi: "Pričal bom po pravici. O, dobro sva se z Avlmem midva razumela. Na sv. Treh Kraljev dan je bilo pa takole: Podnevi je opravila rajna Ančka m vse. Dohve volje je bih. tisti dan. Zvečer ie večerjo skuhala Ta (pokaže na Avblja) je zakričal: "Mama' pojte ven!" Dvakrat jo jc poklical in Ana je šla vun, t°da kmalu na to je ona zaklicala: "Ti h! . .ti, kaj si mi dal, lo ni žganje, to je gift! Gift si mi dal in ne žganja!" In prišla je v sobo in klicala: "f> Jezus! G'ft mi jc dal; potipaj moje noge." Iu res so bile trde in pristavila j»» šc: '(> Jezus, meni je dal gifla!' Ona, hči, je šla po doktorja. Njega (Avblja) sem klical! in ga vprašal: "Kaj si ji» dal!" Odgovoril si jc: "Kaj sem ji dal: nič!" Ln dober ferkelc ure na to. ko je pila, je umrla." Ljudmila Avbelj. žena obtožc rečeva pove: "Mama so me pregovorili, da sem ga vzela. 17 let, sem bila stara. Rekel je da ima 17.000 kron, pokazal pa ni nobenega krajcarja. Zelo neusmiljen je bil z živino. Pred sv. Tre?..i Kralji je njej ponudil žganja, toda ona ga ni marala, kar je njega silno razjarilo, da je kar z zobmi škripal. Na praznik sv. Treh Kraljev zvečer sem se o mraku vrnila domov; v veži je on stal. Na moj "Dober večer!" lii mi odgovoril. Ko sem k materi stopila, so me nagovorili: "Ljuba moja Milka, kaj sem jaz naredila! Jezus! Gifta mi je dal in sem ga pila. En mačkanj manj ko eh "trin-glazl mi je ponujal, sem se strašno branila; me je pa za glavo prijel; tako grenko je bilo ka»v«>r pelin." Mati so me svarili, kakoi bi 'en mal slutili, naj ne jem, fe mi on kaj da." Priča Ivan Peršin pove, da j»» slišal kako je "mati" klicala: "Zagiftal me je! Priča Marija Jerak pov<\ da se jc rajnica tisto popoldne pohvalila, kako je Janče dines dober. Priča Ana Zaletel pove, da je bila rajnica-tisti dan zdrava in dobre vonje. • Priča Marija Rus, soseda: "Milka" (dbtoženčeva žena) pride in zakliče: "Tek pejte ven! Mama bodo umrli!" Kar vlekla me je in mi rekla: "lVc jim je zadal." Ko sem prišla "notri, jc rekla rajnica: "Jezus, vse zuoivmj je, ni pomoči, sem že preč, sem žc fertik!" Stari oče je' zavpil "Janče. kaj si naredil!" JamV se je pa oglasil: "Ka .ie! Kaj je!' Njegov glas je bil zelo trd."— Predsednik Avblju: "Kaj pravite na to?' — 'Bo že zagovornik govoril— "Ne, zdaj morate Vi govoriti!' — Avbelj priči: "Ne moreni reči, da bi bilo to res." Priča pran: "Povedala sem, kakor je bilo.*' — Avbelj: "Vi se motite!" Priča Elizabeta Zupančič: "Prišel je zvečer k nam dvakrat in je rekel, da mu je iuko hudo da ne more prestajati. Tašči som dal piti šnopsa, pa jc začela vpiti; "Zagiftal si me!' Ne vem. kam bi se obrnj}: mor^l bom ruj-žati, kar naprej bom rajžal. Poslovil se je: Lahko noč. zdaj pa ne veri, kdaj se bomo 7 »azglašeni sodbi priglasi dr bo, za narod se pa ne briga — ho-] Adlešič glede na balkovca me teli bi nas prodati Srbiji, mi pa »°*tno P«^bo m priziv, za Ko ' ' ' Zuglja pa ničnostno pri 23. JUNIJA *920. O Malešiču je ddkazano po po- ministrskega Starju Kambiču in po Maliču, da je»ialil prestolonaslednika. Kar tiče g. Župnika Koeniga, mu očita obtožba, da je dne 20. aprila 1919 v cerkvi na Vinici končal svojo pridigo hujskaj°č zoper 8rbe prebivalstvo Vinice: Vztrajajte v viharju proti našim sovražnikom.'' Njegovo' obnašanje je bi|p, kakor smo slišali, res nekaj čudno, toda o pridigi imamo priče, katere s° to slišale hi take, ki tega niso slišale. Toda če je to tudi povedal, je to tako splošno; da ne more nihče trditi: to se mene tiče. Sovražnike imamo v verskem ozira in okoli sebe Dan preje je prejel pismo, v katerem s6 mu je sporočil0, da nameravajo priti boljše vik i na Vinico, da pa boljševiki niso naSi pri jatelji, to jiač vsakdo ve. Občinska seja se pa ni motila, kakor pravi obtožnica, ker občin škc seje ni bilo. Pač se, je pa delala bivšemu županu Miheliču sila kot zasebniku in sta Kobe in Žugefj imela Miheliča v svoji sredini in se niš0 podali v tej toč ti dokazi. Kažgn je bilo odmeriti Kobetu po par, 10. kaz. zak. s težko ječe od 6 mesecev do 1 leta. Obtežilno je, ker sta spojeni 2 hudodelstvi in en pregrešek, olajševalno ji priznanje splošno razburjenje ir hudoben fluh, ki je zavel takra' na Vinici iz Hrvatske; zato snu mu podeflli izredno milost in nn prisodili le 2 meseca težke ječe. Kar tiče krivde Balkovca ir Malešiča, moram reri: "Ni igra ča, če se odreče spoštovanje dina stiji, ki nas je vse rešila. Po srb skem kaz. zak. par. 63. jo bilo od meriti kazen Petru Balkoveu i: Vinice z zaporom od treh do desetih let, za Mclešiča pa od enega do petih let; senat se je moral pri odmeri/ kazni ozirati na določile srbske kazenske postave, da se \ je finančni minister odredil ustanovitev inšpektorata finančnega ministrstva, ki bo pri denarnih zaVodih vse države pregledoval prodane čeke za plačila v inozemstvu. Inšpekcija belgrajskih zavodov se je že začela. 7 Kristanova' interpelacija. Belgrad, 19. maja. Za današnjo sejo narodnega predstavništva je bila prijavljena interpelacija bivšega ministra Kristana radi ljubljanskih dogodkov. Belgrad, 17. maja. Predsednik slovenske pokrajinske vlade dr. Brejc ostane na svojem mestu, istotako dr. Krstelj v Dalmaciji. hočemo samo republiko, dalje je pred Šterkovo hišo klical: "Doli z njim, da ga bom0 zvezali in sor , dili in da je delal silo bivšemu žu- Zagovornik dr. Ivo UesniK pravi panu Miheliču. |'e0- da priglasi ničnost in priziv II. Peter Žugelj je kriv, da je beta in tožbo; glede na nenavzočega Malešiča si pridrži njegov ex offc Zagovornik dr. Ivo Česnik i delal sHo» bivšemu županu Miheliču. III. Peter Balkovec iz Vinice je kriv, da je "žalil vladajočega kralja in prestolonaslednika in IV. Florijan Malešič je kriv, ker je žalil z besedami prestolonaslednika in nekaj počel, iz česar se utegift poroditi nanj mrž-nja- in s čimer se more izpostaviti posmehu ali preziranju in se obsodijo: Ivan Kobe p° paragrafu 100. kaz. zak. na 2 meseca težke ječe, Peter Žugelj po par. 100. z o-ziroin na par. 45. kaz. zak. na 3 tedne težke ječe; Peter Balkovec iz Vinice po par. 91.' srbskega kazenskega zakona na 3 leta strogega zapora in Florijan Malešič po par. 91. srbskega kaz.' zakona na 1 leto strogega zapora. Oprostc se pa od obtožbe župnik Jurij Konig. Peter Balkovec in Zilj, Matija Stank0, Janez Bf-net, .Jože Juršinič, France 'Vlahovic, Janko Cestnik in Franc O-strovie. Razlogi. Kar se tiče nastopa pred Šter-kovo hišo, je dokazano, da -itvo je danes razpravljalo ua j mejna vprašanja, najširša konce:i- Protič pride v Ljubljano. Belgrad, 17. maja. Bivši ministrski predsednik in sedanji minister za konstituanto St. Prolič "jo obiskal Zagfcb, Ljubljano in Sarajevo, da se sestane z mero-dajnimi političnimi in drugimi o-sebami ter čuje njihovo mnenje glede načrta ustave. Temu njegovemu potovanju .pripisujejo veliko važnost. Znano je, da je njegovo mnenje o razdelitvi države v pokrajine s široko samoupravo zmagalo tudi v radikalnih krogih. Občinski volivni zakon za Slonijo. Belgrad, 19. maja. Odobren je občinski volivhi zakon za Slovenijo. Vse nad 21. let stare žen-;ke imajo volivno pravico. iEŠKO CERKVENO VPRAŠANJE. Plačila v inozemstvu. Belgrad,/ 18. maja. Oeneralni inšpektorat finančnnega ministrstva objavlja:.Na podlagi sklepa vojem sestanku o odcepitvi Reke ^eke od senjske škofije ter iz-avlja: Prihod papeževega dele ,ata Celza Constantinija na Reko pisujejo italijanski listi in po ijih t udi .nekateri naši listi v zmi-lu, kakor da je Reka odcepljena d senjske škofije. Jugoslovan-ko katoliško akademično dija-tvo je prepričano, da so te vesti leresnične in da jih širijo zastop-liki italijanskega imperijalizma m eni strani zato. da oslabe od-mrnost jugoslaveilskega naroda / njegovem pravičnem boju za teko in druge naše kraje, ki so ih zasedli Italijani, na drugi »trani zato, ker hočejo, da bi Sv. Golica ustanovila italijansko ško-ijo na Reki in da bi s tem oslabili >oložaj našeemirovne delegacije v genih: pogajanjih z italijansko /lado. Protestirajoč proti tej ne-lostojni propagandi, se obrača .ugoslovansko katoliško akade-nično dijaštvo na naše državne .'odstvo, kakor tudi na naše ccrk-/ene dostojanstvenike, da preko lašega poslaništva posredujejo >ri Sv. Stolici in da preko svojih '.akonitih političnih činiteljev na-;ega kraljestva podvzamejo energične korake, da se ta propagan-la onemogoči. Odeepljenje senj-ke škofije od Reke bi bil čin, ki >i prizadel največ škode ne samo taši državi^ temveč tudi katoliški ^erkvi. Ponovili bi se zopet ver-!d boji, ki so nastali ua' ozemlj'u lašega kraljestva v prošlosti', zlati radi tega, ker poizkuša italijanska država- izrabiti cerkvene jrganizacijo v šovinistične name-le. Svoboda v Jugoslaviji' pa ",ma tudj. veliko nalogo. Sedaj, ko more jugoslovanski narod stopiti V direktno zvezo s Sv. Stolico. ;n°ra nastopiti tudi svobodna do-)a v cerkveni politiki, ki so jo laši neprijatelji hoteli izrabiti \ ikodo našega naroda. Prepričali smo, da bosta jugoslovanska rlada in jugoslovanski episkopat uredila naše eerkveiHvpolitičnr odnošaje s Sv. Stolico, pri čemer želi Sv. Stoliea Cerkvi svobodo, ki aaj bi ji bila v bodočnosti zagotovljena. Koncentracijska vfada. Kakor poročajo, so v Bel* gradu končala pogajanja med parlamentarno in demokratske zajednico ter dr. Vesničem glede sestave koncentracijske vlade. S tem je vsaj napram zunanjemu svetu rešena notranje-politična kriza, ki nam je toliko škodovala, bodisi v notranjosti, kakor tudi na našem ugledu pri zunanjih prijateljih. Sedaj imamo zopet upanje, da naše začasno narodno predstavništvo, ki po kritdi demokratov ni delovalo, ne bo več nudilo tako žalosti* in sramotne slike, kakor nam jo je kazalo že od jeseni lanskega leta. je, da bo narodno predstavništvo tracijska vlada, in bo radi tega zastopana v novi koncentracijski vladi. Mi se moramo zavedati vsi, da stojimo neposredno pred rešitvijo jadranskega vprašanja in pred plebiscitom na Koroškem, ter! da se morajo rešiti vsaj najnujnejša socialna vprašanja. Tukaj je treba združiti vse sile. Seveda, tudi ta vlada ne bo popolna, ravno zato, ker še ne bo pravi izraz ljudske volje; t in ne prejmite po-narejeiiin. Joseph Triner Company, 1333—1345 So, Ashland Ave". Chicago, 111. — (Advertis.) v staro domovino potom en« najsolidnejših bank ▼ LJUBLJANI. Ker so gotove banke v Zagrebu izplačevanj« denarja zadrževale po več mesecev, radi tega sem otvoril čekovni raŽun z eno najsolidnejših bAnk v Ljubljani in pošiljam nakazila naravnost na to banko, ld izplača denar takoj po prejemu mojega naznanila. Iz potrdil, ki sem jih prejel od oseb, katerim je bil denar poslan, je razvidno, da je bil denar izplačan med 4 in 5 tedni odxčasa ko so hila nakazila poslana it Jolieta. Če želite, da se denar v najkrajšem času izplača Vašim sorodnikom ali prijateljem v stari domovini, obrnite se na nižje pod-. pisanega. Sedaj poiljem K 1000— za $15.00. Vse pošiljatve so garantirane. JOSIP ZALAR, Joliet, HI. X i ! \ SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITE V AMERIKO. Prifceljniške postave ostanejo še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila,- kako" dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Skender, Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil. Pozor gg« tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nove društvena pravila, lično izdelana pinna, kuverte, vabila in vstopnise ca veselice, aH kake drug« tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, DL Ta Va» bode Ugotovila vse tiskovin« v popolno zadovoljnect glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo selo pripravne Vplačilna knjižice za član« in članice, izdelane v malem iepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakazale« na blft* * " *..........in drueih gajnike za izplačevanje bolniške podpore botniee. Tipkane imamo tndi Bolniške drugih izdatkov, ter po- olike liste, večje in ioanjie in poeebne ia na podlagi tek pol laike vedno na-skladih, ali razredih. pole za vodstvo članov, da se ima tanČen pregled itevila članov po C Na zahtevo polijemo vsakemu društvu vzorce gorinavedeaih tiskovin n* ogled brezplačno) OPOMBA: V naii tiskarni se tiska "Glasilo K. B. K. Jednote". KJE JE? moj brat Josip liarkovich. Ker imam zanj neko važno poročilo iz stare domovine, bi vedel rad za njegov sedanji naslov. John Markovich, Box 3, Leets-dale Pa. RAZPIS SLUŽBE. Generalni konzulat kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Npw Yorku potrebuje uradnico Slovenko ki je popolnoma vešča slovenske! in angleške korespondence. Dalje mora biti izvežbana strojepiska in če mogoče tudi ste-nografinja; znati mora delati prevode s slovenščine na angleško in naobratno. - Službo je takoj nastopiti, a plačo se bo določilo po sposobnosti. Ponudite se osebno, ali pismeno na naslov generalnega konzulata. Generalni Konzulat Kraljestva Srbov, HrVatov in Slovencev, 443 W. 22. St. New Yoric, N. Y. Najceneje in najhitreje poSi^anje denarji v stari kraj, se obavlja potom čeka (drafta). Vse kar je potrebno je to: ' Mi vam pošljemo ček in vi ga sami pošljete naslovi jepcu, in on pa kadar ta ček dobi, gre enostavno do najbližnje hranilnice, banke in tam dobi denar za ček. Oeke izdajamo na vse večje banke v Jugoslaviji. Pošiljamo denar tudi potom pošto ali brzojavno. Na.ša cena jo vedno najnižja. . 1 PoSiljamo denar tudi v domovino za uloge v hranilnice za vse hranilnico v Jugoslaviji ter dobimo za vas uložno knjižnico v kratkem času. - Prodajamo parobrodne listke za vse proge. Našim potnikom preskrbimo vse potne listine brezplačno. Vam preskrbimo sorodnike iz starega kraja v Ameriko ter opravljamo vse notarske pošlo kot: uradne spise, pooblastila, pogodbe, itd. Pridite osebno ali pa nam pišite za pojasnila. NEMETH STATE BANK 11 E. 22nd St. John Nemeth, preds. New York, N. Y. s a a s a a a a a ia IfH i Pol ure na dan. Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis in angleško-sloven-ski Besednjak- Vsako neznano besedo dobite v besednjaku s točno izgovarjavo napisano s slovenskimi črkami. Delajte to pol ure vsak dan. V par mesecih boste lahko brali vsako angleško knjigo. Dobro je imeti pri rokah še kako slovnico (Sakserjevo ali Kubelikovo), vendar je besednjak glasna pomoč za neznane denar v staro domovino Danes pošljemo: 1,000. kron za.*.. .*.>;$ 15.00 » 600 lir za......----.$35.00 10,000 kron za"...... 145.00 i 1,000 lir zp.......... 70.-00 Denar pošljemo po pošti, ali bančnem draftu. V*e pošiljatve garantirane. Gene kron se vedno dvigajo, radi tega svetujemo rojakom, da -naj ne odlagajo s pošiljatvijo. Mi računamo krone po istodnevnem kurzu, ko prejmemo denar za odpošiljatev. Anton Nemanich & Son, 1000 N Chicago St., Joliet, III. ►o« —. . - . . . i angleške besede. Angleško-sloven- tuje oci zanj smer poti m pravi ^ besednjak lahko nar0^ite nfl sledeči naslov: Dr. F. J. Kern,-62.02 9t. Clair Ave., Cleveland, cilj? Ali je ta mož res Tratnik, tako ponosni, tako samozavestni nekdaj, iz rodu Železnikov, sam mož iz železa? Ali res? S sočutjem je motril župnik starca, osivelega docela, povsem slabotnega in potrtega. Spomnil se je tisti hip, da mu Tratnik ni bil prijazen ob začetku njegovega delovanja na Poljani; nekatere-krati se mu je pokazal celo očitnega nasprotnika. A glej, zdaj, komaj desetletje navrh, :prihaja k njemu, siromak ubožec brez doma in brez strehe, ki nima ne večerje, ne, kamor bi položil trudno sivo glavo. (Nadaljevanje sWU.l Ohio. — Cena 5 dolarjev s poštnino vred- (Advertis.) Zastave, bandera, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. KJE JE? Prank Medic, doma iz Loke pri Črnomlju št. 47.- Tu v Ameriki žiti že okrog 25 let. V starem kraju je imel ženo in 4 otroke. • Ker sem zvedela od doma; chi mu je nedavno umrla žena in starejši sin, bi mu rada to sporočila. Tudi njegovi ostali otroci bi radi kaj zvedeli o svojem očetu. pojasnila naj se blagovolijo poslati na ~ Mrs. Karolina Rožič, 2842 So. Kolin Ave. Chicago, 111. AWifl/WAWWAWMVVVV ČEMU? čemu nalagati vaš denar, da vam nosi samo 3%, katerega drugi .investira jo po 6% in Alf ni to za vas slabo ^gospodarstvof Zakaj sami ne nalagate yaš denar na prve intabulacije (Mortgage) ali Mortgage bonde, ki nosijo po .in. 7 pregled. Pišite mi danes v svojem lastnem jeziku. A. M. WILSON, Registered Patent Attorney, 315 Victor Bldg. Washington, D. O. i I iMIir^ za DUBROVNIK f mmj hg^g trst, ha vre in HAMBURG prodajemo p o n a j p o v ol jnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi P| stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO 'denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje . in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. Za dobro postrežbo jamči. JOHN A. LAJEVICH & CO. 1137 West 18th Street, Chicago, III. Phone : Canal 4116. JO rrednoat v zdravljenju nepreba-vt, ditpepsije, pomanjkanj« teka, navad« zabaaanja m aploino hirajoč« stani«. Cena 96 ceptov in 4c davka. Naprodaj v vseh lekarnah. POOBLASTILA ZA STARI KRAJ, PROŠNJE IN IZJAVE, za dobavo potnih listov iz stare do; movine v Ameriko izdeluje pri gene-ral-konzulatu 8HS registrirani sloven ski javni notar IVAN ZUPAN, 1951 W. 22. Place, Chicago, Hi. PiSite za pojasnil«. MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne ^aV Liste (P AŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in ▼ starem kraju. Izrrtaje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela le polnih 10 let .na istem mestu. illlllllillliBIlIlIlIlIlDIillllllllllllllllllllllilll f THE DOLLAR SAVINGS BANK | g BRIDGEPORT, OHIO. I GLAVNICA $50,000.00. * § PREBITEK $50,000.00. ■ i m jn Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. fsJ Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah. ■ ' [■] ji Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. « BagilllBBBIglBBaBtllDtilBBBBBtiiBBiBBaB IZ STAREGA KRAJA je prišlo že moogo oseb, katerim hem jaz izdelal pro&nje na podlagi katerih jim je bilo mogoče dobiti potrebno dovoljenje za potovanje v Ameriko. Kdor teli poslati svojcem v stari domovini take proSnje, naj 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. * * < ► Dr. Koler, je \ \ » ^fflttfe najstarejši slo- 4, (► ^^^^^^ venski zdravnik, <, \ specialist v Pitts- 4, ^^^^Hf ' burghu, ki ima 4, 28-letno prakso o, < > ^^^^ yr v 1 dr avl jen ju 4» J * «4 vseh moških bo- 4» 1 l ^ Zastruplje nje J J ■ ,. ^^B^ L^ krvi zdravi z gla- J [ 4 ► sovitem 606, ki ! J> 4 > , * ga jo izumel dr. ,! 4 > iVrot. Erličh. če imate mozolje all <' i , mehurčke po telesu ali v grlu, izpa- ( S danjfe las. bolečine v kosteh, pridite ' 4 in izčistil vsun bom kri. Ne čakajte; 0 4 > ker ta bolezen se naleze. 4 , 1 Vse moške bolezni zdravim J J 1 ! po okrajšani metodi. Kakor < ( 1 ' hitro opazite da vam prenehu- o ! * je zdravje, ne čakajte, temveč J J < ► pridite in jaz vam ga bom zopet 4, < ► povrnil. J * J [ Hydrosele ali vodno kilo J < > ozdravim v 36. urah in sicer *> j > brez operacije. ' J1 1 \ Bolezni mehurja, ki povzro- 4, I ► čajo bolečine v križu in hrbtu in <► j I včasih tudi pri pučanju vode, J J , \ ozdravim z gotovostjo. 4» < ► Revmatizem, trganje, boleči- < ►; II ne otekline, srbečice, škrofle in J J 1 , druge kožne bolezni, ki nasta- o 1 > nejo vsled nečiste krvi, ozdra- j j J [ vim v kratkem času, da Vam i | t > ni potrebno ležati. < ► < » Uradne ure: vsak dan od 8. || ! J ure zjutraj do 8. zvečer; v pet- < t • i kih od 8. zjutraj do 6. popol- o « ; dne; ob nedeljah od zjutraj do J Ji. 2. popoldne. 1 > fHWHH»#»H#MW>«» Kretanje parnikov za Jugosiovene in cena voznih listkov za medkrovje. Sed«n tisoč oseb umrje na leto *a»— kilo,—tako se glasijo, rfamreč tortvniki listi, čemu? Ker so nesrečniki sami Bebe zanemarili. Ui se pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrganja, ali kile. Kazko je pa e Vami ? Ali se tudi VI zanemarjate 4 tem, da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega? Taka obvezna je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne poru i L Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehaiiična priprava, C« se preveč stisnete a obvezo, ustavlja 'to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele milice, Id potrebujejo največ prehrane. Veda in umetnost je pa iznaila način, ki vsemu temu od pomaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obvezo, ali pas zoper kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspeina pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je i« svetovno znan. PLAPAO BLAZINICA, kadar ae jo tesno k telesu pritisne, so ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teii. Ta blazinica je mehka kot fta-met, lahka pri noinji in po ceni. Rabite je lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino u trganja (kile) da Vas isto ne bo vedno tetilo. Peiljite svoje ime in naslov Ca' danes' na naslov: PLAPAO CO. Block 3247. St. Louia. Ma, da Vam poiiljemo ZASTONJ na poskuinjo Plapao in vsa potrebna navodila. »I. NEW YORK — TRST: "PAXXONIA" 19. junija................................13Q.OO^ "PROVIDENCE" 1. julija..............................90.35 "ROMA" 10. julija.................................. 90.'35 "BELVIDERE" 15. julija...........................$130.00 II. NEW YORK—HAVRE: "LA FRANCE" 21. junija ................................$93.00 "LEOPOLDINA" 22. junija ............................ 76.50 "La fcAVOIE" 3. julija ................................. 76.50 "LA LORAINE" 10. julija .............................. 70.50 Za sedaj imamo šo za vsaki parnik nekoliko prostorov. Ker je ronojjo potnikov, zato se pa tudi vsi prostori v naprej razprodalo. POTREBNO je toraj, da si zagotovite prostor za eden ali drugi parnik edinole s tem, da pošljete označeno svoto v naprej. 8 -tem si tudi prihranite nepotrebno čakanje v New Yorku. Za vsa nadaljna pojasnila glede potovanja in pridobitve Vaših družin in sorodnikov aH prijateljev iz stare domoviuo sem, pišite na staro tvrdko EMIL KISS, Banker 133 Second Avenue, Vstanovljeno 1898.