Ameriška
‘ V.V- '

/Ir fl/1 E W €/% Ul— HO iWl E
AM€RiCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGC ONLY
NO. 85
SLOV6NIAN
MORNING^NCWSPAPGR
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, APRIL 30, 1952
LETO LIH —VOL. LIH
Ameriški škof Fulfon Sheen je v Rimu govoril o komunistični infiltraciji kaioliške duhovščine
škof Sheen je govoril v ameriški katoliški cerkvi Santa Susanna v Rimu.—Povedal je, da se je v njegovo lastno pisarno hotel prihuljiti za tajnika znan komunist.
RIM. — Ameriški škof Fulton Moskve. Spisal je knjigo proti J. Sheen, znani katoliški filozof, komunizmu ter prišel k meni, je izjavil, da so bili komunisti priporočen od 63 ameriških u-že leta 1936 pod tajnimi ukazi,! rednikov. Rekel mi je, da bi se naj infiltrirajo katoliško duhov-'rad skupaj z menoj boril proti:
ščino. “Leta 1936 so komunis-j komunizmu.
tični volkovi pričeli infiltrirati|	,v .	. ..	.
I Ko je odšel, sem poklical sile, ki kontrolirajo javno mne-jF T J
nje. Takrat skoraj ni bilo vpliv-
nega časopisnega komentatorja, ki bi ne imel komunističnega tajnika, dasi morda tega ni vedel. To je bil pričetek vrtanja komunističnih sil v verske' skupine, da jih uničijo od znotraj na izven. Na tajni seji komunistov v nekem velikem a-meriškem mestu je bil izdan poziv, naj komunisti vstopajo kot
bogoslovci v katoliška semeni-1 vsem jasno, da je imel v mislih šča, da bi s svojega položaja | slučaj 44-letnega italijanskega kot katoliški duhovniki širili jezuita Alighiero Tondi-ja, ki je
ter ga obvestil o tem komunističnem agentu. Pol u-re zatem so me poklicali iz FBI urada ter mi sporočili, da so njihovi agenti sledili temu možu vse skozi Kitajsko in Mongolijo, nakar so izgubili sled za njim in niso vedeli, da je zdaj v Zdr. državah.”
Dasi škof Sheen ni imenoval nobenega imena, je bilo vendar
Zaseg
jeklaren
neustaven
komunizem”.
Škof Sheen, ki je zdaj v Rimu po cerkvenih poslih, je nadaljeval:
te dni izjavil, da se je “spreobrnil” h komunizmu, ko je govoril o infiltraciji komunistov mec duhovščino. Komunistična pro-
“V mojo lastno pisarno se j0,paganda zdaj silno izrablja Ton-hotel prihuljiti neki človek iz dijev slučaj v svoje namene.
Sovjetski letalci so streljali na francosko potniško letalo
BERLIN. — Sovjetski letalci v jet-letalih so obstreljevali M sovjetski zoni Nemčije neko francosko potniško letalo ter ranili dvoje nemških potnikov.
Letalo, ki je bilo preluknjano od 89 krogel, je srečno pristalo) na letališču Tempelhofu v Berlinu.
Ranjena sta bila Walter Kurt, ki je bil zadet v roko in v bok, in poročena žena Irmgard Nebel iz Frankfurta, ki je bila zaideta v drobovje.
Ameriška visoka komisija je izjavila, da je bil poslan sovjetskim oblastem formalni protest.
Ladje ne nosijo ladij!
V našem včerajšnjem poročilu je stalo, da je “ladjenosilka” Wasp trčila z nekim rušilcem. Samo po sebi je razumljivo, da bi se moralo glasiti, da je ladja Wasp letalonosilka, ne ladjenosilka! V naglici pisanja jle spodrsnilo. Ured.
Stalin ni omenil sestanka četverice
MOSKVA. — Sovjetska časopisna agencija Tass poroča, da ni Stalin izrazil indijskemu ambasadorju nikake želje po sestanku z Veliko trojico, kakor je ambasador Radhakrishnan. po svojem odhodu iz Moskve dejal.
Danes in ponoči jasno in top-
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 30. aprila je bil Georgie Washington ustoličen kot prvi predsednik Zdr. držav v New Yorku.
Gov. Warren graja zunanjo politiko senatorja Tafta
Warren pravi, da se radi korejske vojne ne , moremo pritoževati, čeprav nismoi zašli vanjo kakor bi morali.
WASHINGTON. — Earl Warren, governer Kalifornije in kandidat za republ. predsedniško nominacijo, je grajal zunanjo politiko senatorja Tafta, — kandidata iste stranke in za isto nominacijo.
Warren je dejal, da čeprav ne odobravamo načina, kako se je izvršilo, vendar se ne moremo pritoževati, ker smo zašli v korejsko vojno. (S tem je hotel governer reči, da bi bil moral Truman, preden je poslal čete v Korejo, vprašati kongres za odobritev, toda Amerika pa je morala poseči v Korejo, ker če ne bi, bi komunisti neovirano vdirali tudi na vsa druga ozemlja. TJred.).
Taft pravi, kakor znano, da je korejska vojna “nepotrebna” in da je to “Trumanova vojna”.
O 34 premogarjih ni več upanja
BERLIN. — Zdaj je šlo zadnje upanje, da bi bilo še mogoče rešiti 34 nemških premogar-jev, ki jim je ekplozija v rovu odrezala odhod iz njega. S temi bo doseglo število smrtno ponesrečenih ob tej eksploziji 74.
CANCER
AMERICAN
CANCER
SOCIETY
Washington. — Federalni sodnik David A. Pine je včeraj odločil, da predsednik Truman ni imel pravice zaseči jeklarske industrije, nakar se je 650,000 jeklarjev začelo nemudoma pripravljati za stavko.
Sodnik Pine je izjavil, da je bil Trumanov zaseg indu strije “brez avtoritete zako na” ali ustave. Sodnik je tu di udaril po argumentu, da ima predsednik “podedova no” oblast, ki bi avtorizirala zaseg, rekoč, če bi se sodišča strinjala s takim argumen torn, “bi podminirala ljudsko zaupanje v ono isto izgradnjo vlade, ki nam je znana pod ustavo.” Sodnik je nato naznanil, da ukazuje vladi, naj izroči jeklarsko industrijo nazaj njenim lastnikom.
Phillip Murray, predsednik organizacije jeklarjev, ki je bil včeraj v Clevelandu, je izjavil, da ni zdaj “nobene druge alternative, kakor štrajk.”
------o------
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
ROKOVNJAčtT. Danes zvečer ob 7. vaja za 5. dejanje, ob 8. pa za 2. in 3. dejanje. Prihodnjo nedeljo ob 11. 4'. in 6. dejanje.
■ Režiser.
Vrhovno sodišče je odobrilo čas odsotnosti za verski pouk šolarjev
Svoj odlok je podalo vrhovno sodišče v zadevi verskega pouka v državi New York.
WASHINGTON. — Vrhovno sodiišče Zdr. držav je v ponedeljek vzdržalo in potrdilo šolski sistem države New York, ki daje šolarjem med poukom priliko in čas, da se lahko udeleže veronauka izven šolskih prostorov. Proti temu odloku so glasovali sodniki Jackson, Black in Frannfurter. Tozadevni od-ok bo našel svoj odmev v vseh 48 ameriških državah in se bo tikal kakih dveh milijonov šolarjev.
Ta odlok je zdaj prišel več let po odloku sodišča, da se verskega pouka ne sme dovoljevati u-čencem, ki so grupirani po verskih sektah, niti ne na lastnini javnih šol.
JAPONSKA -TRN V PETI KOMUNISTOVI
PROGRAM ZA IN0Z OKRNJEN ZA EN B
Okrnitve znašajo 12.66 odst. vsote, ki jo je priporočil predsednik Truman. — Okrnitve so bile izglasovane kljub nujnemu pozivu generala Gruentherja, da je pomoč potrebna. - Program krije Evropo, Azijo, Afriko in DaljniWzhod.
WASHINGTON. —
odbor za zunanje zadeve je V ponedeljek odglasoval, da se o-krne predsednikov program za) pomoč inozemstvu, ki je bil predvidevan za $7,900,000,000, o •	. iza en bilijon (milijardo) dolar-
OOVjetlja m rdeča Kitaj- j e v. Senator Connally, demo-ska pravita, da je mirov- krat iz Texasa, je izjavil, da bo. na pogodba priprava za Prec^0§a sprejeta v senatu novo vojno na Daljnem pardnevni debati
Vzhodu	Dočim je senatni odbor raz-
pravljal in glasoval o tej pred-TOKIO. — Komaj je postala: logi, je general Alfred Gruen-japonska mirovna pogodba pol- I ther apeliral na Trgovsko zbor-
craiji
ska por
Senatni 555,000,000.
GospodarslIS pomoč in pomoč za obrambo Zapadne Evrope: zahtevano $1,819,000,000, dovoljeno $1,589,000,000.
Vojaška pomoč Aziji in Pacifiku: zahtevano $611,000,000, dovoljeno $534,000,000.
Vojaška pomoč Daljnemu iz-po toku in Afriki: zahtevano $606,-000,000, dovoljeno $529,000,000.
Druge točke bodo okrnjene takole:
Gospodarska in tehnična po-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Hiše na ogled—
Korporacija za pozidavo hiš je postavila v zadnjem času štiri hiše na nekdanjem pogorišču na E. 61. St. Hiše so vsem na ogled. Podrobnejše berite v o-glasu v današnji številki lista. Sedmina—
V	petek bo v cerkvi sv. Vda ob 6:30 sv. maša za pok. Benny Koci ob sedmini. Sorodniki in prijatelji pokojnika so vabljeni, da se maše udeležijo.
Pozdravi iz Kalifornije—
Mrs. Mary Strukel pošilja pozdrave znancepi in prijateljem, posebno pa vsem članicam podružnice št. 14 Slovenske ženske zveze.
Sedmina—
V	petek ob devetih bo v cer-
nomočna, sta že udarili po njej jnico Zdr. držav, naj podpre za-|,408 milijonov, dovoljeno 356
milijonov.
Gospodarska in tehnična pomoč Daljnemu vzhodu in Afri-
moč Aziji in’Pacifiku: zahtevano kvi Marije Pomočnice na Neff
tako Sovjetija kakor rdeča Ki- snovano pomoč inozemstvu, tajska, ki sta jo označili kot po- Toda D. A. Hulcy, predsednik godbo “za novo vojno na Dalj- Trgovske zbornice, je zavrnil
nem vzhodu”.	gen. Gruentherja z izjavo, da ki: zahtevano 196 milijonov, do-
Nova neodvisnost in suvere-1 Trgovska zbornica želi, da bi voljeno 171 milijonov.
nost Japonske je bila pozdrav-1 znašala maksimalna pomoč pet Ijena na Japonskem z milijoni bilijonov dolarjev, da bi Zdru-
Administracija ali uprava i-inozemskega programa za fis-
zastavicami vzhajajočega sonca, žene države laže nosile to bre-jkalno leto 1953:	zahtevano 75
Robert D. Murphy, prvi amer. me. “Po našem mnenju se da milijonov, dovoljeno 65 in pol
ambasador v Tokiju po zaključ- marsikaj doseči z ogromno vso-ku druge svetovne vojne, je bil to petih bilijonov, če je ta vso-svečano sprejet v Tokiju, kjer ta pravilno in modro uporablja-so ga pozdravili general Ridg- na”, je rekel Hulcy. way ter člani japonske delega- Glavne točke v Trumanovem cije pod vodstven,, Sadao Igui- programu za pomoč inozemstvu chija, podministra za zunanje ki bo okrnjen za 12.66%, so sle-zadeve.	deče:
Sovjetska zveza je po svojem Vojaška pomoč Zap. Evropi: ambasadorju Panjuškinu v Wa- Predsednik je zahteval $4,070,-shingtonu napadla tako japon-j 000,000, odbor pa je dovolil $3,-sko mirovno pogodbo kot Varnostni pakt kot “ilegalno pri-l pravo za vojno.” Temu napadu se je pridružila rdeča Kitajska, d je po svojem radiu zatrobila svet, da sta oba pakta name-
milijona.
Vojaška pomoč ameriškim republikam: zahtevano 62 milijonov, dovoljeno 54 milijonov.
Razna tehnična pomoč in preseljevanje: zahtevano 30 milijonov, dovoljeno 26 milijonov.
Gospodarska in tehnična pomoč ameriškim republikam: — zahtevano 22 milijonov, dovoljeno 19 milijonov.
Rd. sv. maša v spomin sedmine za pokojno Mary Lach.
-----o------

General Matthew B. Ridgway, novi poveljnik armad Severnoaflanske obrambne zveze
njena svrhi, da se naredi iz Ja-1 Njegov namestnik na Daljnem vzhodu bo general Mark W.
Clark. — Ridgway je znan kot osebno pogumen človek in izboren vojskovodja. — V drugi svetovni vojni je bil s svojimi padalci v Normandiji štiri ure pred dru gim vojaštvom.
poncev topove
“sužnje” in “hrano Združenih držav.
Predsednik Truman je upokojeni polkovnik
WASHINGTON. — Polkovnik Harry S. Truman je izstopil iz armade.
Uradniki Bele hiše so izjavi-da je prišel predsednik te dni formalno na listo častno upokojenih ameriških oficirjev. Predsednik je bil član ameriške armade od 14. junija 1905, ko je vstopil v narodno gardo države Missouri.
Truman, ki je zdaj upokojeni pehotni polkovnik, je upravičen do mesečne pokojnine $95.66.
Montgomery prispel v Italijo
RIM. — Maršal Montgomery, angleški poveljnik in pomočnik generala Eisenhower j a, je dospel 21. aprila v Rim, kjer se bo: posvetoval z visokimi italijanskimi častniki o obrambi Atlantika.
Francozi počastijo Eisenhowerja
PARIZ. — Francoski kabinet je sklenil, da počasti odhajajočega generala Eisenhowerja, sedanjega poveljnika združenih zapadnoevropskih čet, s francosko vojaško kolajno.
NE MARA SE VRNITI DOMOV — Milan Branovic, 26 let star igralec tenisa, ki je zastopal Jugoslavijo na nedavnih mednarodnih tekmah v Rimu, se ne mara vrniti domov. “Naj misli Zahod o Titu, kar hoče. Jaz vem, da je Jugoslavija komunistična dežela in komunizem ni dober za nikogar!” je rekel Branovic časnikarjem, ko so ga vprašali, zakaj ne gre domov.
Kakor smo že veraj ob kratkem poročali, je predsednik H. Truman imenoval gen. Ridg-way-a, vrhovnega poveljnika čet Zdr . narodov na Daljnem vzhodu, za naslednika generala Eisenhowerja v Evropi.
Ridgway, ki je star 57 let, bo zavzel Eisenhowerjev položaj 1. junija.
Gen. Gruenther, šef Eisenhower jevega gen. štaba, ostane na tem položaju tudi v bodoče. Na položaj gen. Ridgwayja pa pride general Mark W. Clark, ki se je odlikoval kot poveljnik a-meriških čet v invaziji Sicilije in Italije.
Ridgway, ki je telesno orjaška, nad šest čevljev visoka osebnost, je splošno znan po svojem osebnem junaštvu in izbornem
day” so se zavezniške čete pričele ob šestih zjutraj izkrcavati v Normandiji, da udarijo na Hitlerjevo “trdnjavo Evropo”, toda general Ridgway je osebno odskočil s svojimi padalci na normandijska tla že štiri ure pred tem vojaštvom. Odskočil je z 82. divizijo ob 2. uri zjutraj.
Pri premostenju reke Rena v Nemčiji je bil ranjen, ko sta on in voznik njegovega jeepa zadela na 17 Nemcev, ki so jima hoteli zastaviti pot.
Ridgway je graduiranec West Pointa, je oženjen in ima 4 leta starega sinka.	• . ,
107-letna starka še zmerom čvrsta
SPOKANE, Wash. — V ne-vodstvu v drugi svetovni vojni.jdeij0 je praznovala svoj 107. Odlikovan je bil skoraj z vsemi rojstni dan Mrs. Fannie Massou-
odlikovanji in kolajnami, ki jih premore ameriška armada.
Gen. Ridgway je bil poveljnik padalcev ali paratrooperjev v drugi svetovni vojni, s katerimi je odskakoval iz letal za sovražnikovimi črtami. Ob jermenju uniforme je imel vedno pripete ročne granate, katerih se je posluževal, kadar je bilo potrebno.
Leta 1943 je Ridgway zasnoval načrte za zračno invazijo Sicilije, ki jih je tudi izvedel. — V teh operacijah, ki so bile prve operacije te vrste v vojaški zgodovini, je osebno izvežbal in vodil svoje moštvo.
Leta 1944 na tako zvani “D-
ras, ki živi v nekem; domu za o-
kem: c ena, 1
starele ljudi, ženafki je prišla semkaj iz Grčije, je še pri dobrem zdravju ter polna humorja-
Ne odlašajte!
Nabavite si
BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.25 j ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
U. S. A.
V Italiji se dogajajo nezaslišane stvari; fašizem dviga glavo
RIM. — Dne 27. aprila je demonstriralo v osrčju Rima 50 tisoč fašistov, ki so zasramovali oboje: demokracijo in komunizem.
“Osvobodite Rim pred neodločnostjo krščanskih demokratov in pred barbarstvom komu-nističnili tatarskih hoid!” je. kričal sivolasi Augusto de Mar-sanich, stari fašistični veteran, ki je leta 1922 marširal z Mussolinijem na Rim. Govoril je V pozi svojega vzornika Mussolinija, s pestjo uprto v bok. . .
Istočasno pa je v Kalabriji, v južni Italiji, rjovel komunistični prvak Palmiro Togliatti, ki je slikal ljudstvu raj, čim komunizem zavlada Italiji.
Obnova dunaj*ske cerkve
DUNAJ. — Kardinal Innitzer je 26. aprila blagoslovil in posvetil glavni oltar v cerkvi sv. Štefana, ki je bila silno poškodovana tekom pouličnih bojev leta 1945.
NAJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON. — Vlada je snoč« odredila embargo jekla vsem izdelovalcem produktov za civilno uporabo in vsem deželam inozemstva.
RIO DE JANEIRO, Brazilija. — Nekje nad brazilsko džunglo je izginilo pan-ameriško luksuzno potniško letalo s petdesetimi osebami na krovu. O letalu ni doslej še nikakega sledu
WASHINGTON — O polnoči se je pričel štrajk 90,000 delavcev, ki so zaposleni z rafinerijo olja. Delavci zahtevajo višje mezde.
NEWTON FALLS, O — V par-kanem avtomobilu Josepha Baldine-a, župana iz Hubbar-da, Ohio, je eksplodirala bomba. Ranjen ni bil nihče, toda avtomobil je bil uničen. CLEVELAND. — Tri ure po progiasu zastoja dela, so bile pred clevelandskimi jeklarnami že razpostavljene vrste pi* ketov.
BOSTON, Mass. — General Eisenhower je v primarnih volitvah države Mass, daleč pred svojim tekmecem, sen. Taftom. Za vsak Taftov glas je dobil general doslej dva glasova.
/IMERISKA DOMOVIH
\rt •	r%i—Moivti
•dCTCJUffw
«117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0623
i~ "t' -
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 fc^ 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. |
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.____
^	_	No. 85 f " Wed., April 30, 1952
Primarne volitve
Prvo naj se naše oči ustavijo pri imenil|Frank J. Lau-sche za guvernerja. Napravite pred njegovim imenom križ, to naj vam ho prva skrb.
V podrobnosti raznih drugih uradov se ne bomo v temu članku spuščali. Omejili se bomo na 20. kongresni okraj, kjer živi največ naših slovenskih rojakov. Ta kongresni okraj uključuje poleg drugih vard naša slovenska naselja in sicer; 1., 23., 31. in 32. varde. Slovenci štejejo v temu kongresnemu okrožju konservativno računajo do 12,000 glasov. Naši glasovi so velikokrat jeziček na tehnici, ki odloča zmago med kandidati, ki se poteguje za kongresno izvolitev.
Med šestimi kandidati, ki se potegujejo za nominacijo na demokratski glasovnici, hočemo omeniti samo tri, ki pridejo pri volitvah v poštev. Ti trije so; Edward L. Pucel, William M. Boyd in sedanji kongresnik Michael A. Feighan. Mislimo, da ne bo odveč, če o njih spregovorimo besedo in to nepristransko kot Amerikanci.
Edward L. Pucel je naš dober prijatelj in dolgoletni znanec. Bil je več let zapored sicer včasih trmast in odporniški zastopnik v mestni zbornici Clevelanda, toda bil je dober mestni zastopnik, večkrat pod strogo kritiko lokalnega ameriškega časopisja. Zdi se nam, da je imel velik interes v mestnih administrativnih poslih, nikoli pa veliko uspeha kot legislator. Prepričani smo mi, da bi bil dober mestni župan (radi tega smo ga pred leti tudi za to mesto sto odstotno podpirali), bil bi dober okrajni komisar ali kakšen drugi okrajni javni uradnik. Naše mnenje pa je, da postavodajno ne more nikdar tekmovati s sedanjim kongresnikom Michael A. Feighan. Edward L. Pucel je^bil zelo aktiven v civičnih organizacijah, nikoli pa ne v naših narodnih, kulturnih, posvetnih in podpornih organizacijah. Morebiti za to, ker je v mladih letih pozabil pristopiti k enemu ali drugemu našemu društvu. Edward L. Pucel naj ostane med nami in naj poiskuša politično uspeti v Cuyahoga okraju v administrativnih poslih.
Drugi kandidat je znani brat Hrvat William M. Boyd. Znano nam je, da je bil 16 zaporednih let v državni zbornici države Ohio in po oceni dober ljudski zastopnik. Po naravi je uporniški, toda dober govornik in prikupljivega nastopa. Guvernerji so imeli včasih sitnosti z njim, kar je zna-čilo, da je vse skozi hodil po svojih potih, čeprav so mu nekateri nasprotniki očitali, da preveč rad nastavlja ušesa lobistom v državni zbornici. Kolikor ga mi poznamo tega ne verjamemo, v naših očeh je bil poštenjak. Sodimo pa, če bi bil izvoljen v kongres ne bi mogel popolnoma nadomestiti Michael A. Feighana. Zelo radi pa bi ga videli zopet v državni zbornici in škoda, da ni letos kandidat za to mesto, za katero bi ga z veseljem podprli.
Tretji kandidat je pa sedanji kongresnik Michael A. Feighan, ki je velik prijatelj Slovencev. Naše slovenske vo-lilce bo gotovo zanimalo, kaj je vzrok, da jim ga v izvolitev toplo priporočamo. K temu imamo zelo tehten razlog. Pregovor pravi: “Obljuba dela dolg.” Sedanji kongresnik Michael A. Feighan sedaj dopolnjuje 10. leto, odkar je član kongresa in podpredsednik kongresnega justičnega oddelka. Justični oddelek je v zakonodaji, katera prizadene slehernega ameriškega državljana, najvažnejši oddelek. Tam se pripravljajo zakoni, predno pridejo pred federalno zbornico. Kongresman Michael A. Feighan ima v Washingtonu zelo dobre zveze v vsaki panogi federalne administracije in nje oddelka. K nam so prihajali naši naročniki z različnimi zadevami, da pri federalnih oblasteh posredujemo in pomagamo. Veliko v pogledu državljanstva, v velikih slučajih radi nepravilnega prihoda v Ameriko, včasih v vojaških zadevah za naše sinove in stotine drugih stvari, ki jih je mogla rešiti le federalna oblast. Ni nam preostajalo drugega, če smo hoteli našim ljudem pomagati, kot da smo se direktno obrnili na našega kongresnika Michael A. Feighan, ki je zelo rad in z veseljem storil, za kar smo ga naprosili in tudi uspešno posredoval, kjerkoli se je potreba pokazal Mi nismo imeli denarja (tega se tudi ni nikoli zahtevalo), da bi plačevali drage advokate v Washingtonu. Imeli ga niso tudi naši ljudje, ki so potom nas pomoči iskali, za to smo se v vseh zadevah obračali na kongresnika Feighana, kateremu smo častno obljubili, da ga bomo pri volitvah podpirali. Napravili smo obljubo, predno smo vedeli, če bo kdo izmed naših kandidiral in te obljube se bomo držali. Nam se zdi, če bi obratno naredili, bi bila to črna nehvaležnost za dobrote, ki jih je Michael A. Feighan z veseljem in ne v korist našemu podjetju ampak v korist onim, ki so pomoči iskali, storil.
Več kakor gotovo je, da bo sedajnji kongresnik Michael A. Feighan ponovno nominiran in tudi ponovno v kongres izvoljen. Če bo vedel, da smo mu bili ob času, ko nas je on potreboval naklonjeni, nam bo naklonjen tudi v bodoče, kadar bomo iskali posredovanja ali pomoči pri njemu.
O sedanjem kongresniku Michael Feighan vemo, da ga ne more v zmožnosti nobeden sedanji kandidat doseči.
Bil je zelo dober kongresnik, dober legislator, vedno je volil za postave, ki so olajšale breme ali potrebe malega človeka in ima v temu pogledu STO ODSTOTNO priznanje delavskih unij.
Razume naj se, čemu priporočamo za izvolitev M. A. Feighana. Ne toliko radi nas samih ampak za one, ki bodo tudi v bodoče njegove pomoči potrebovali. Vsak pa naj stori in voli po svoji razsodnosti, mi nikoga ne silimo, kaj naj naredi, največ kar moremo našim ljudem svetovati je, da njegovo izvolitev priporočamo, da vsaj delno to povrnemo, kar je on za naše ljudi dobrega storil. Glasujmo za Michael A. Feighana in ohranili si bomo v Washingtonu dobrega prijatelja in v jesenskih volitvah za Frank J. Lauscheta največjega podpornika.
BESEDA IZ NARODA
Članom Dr. Najsv. Imena
Cleveland, O. — Srečno smo preživeli prvo četrtletje leta! 1952. Kdo izmed nas bo drugo leto ob tem času še med živimi, ni gotovo. Bodimo zato delavni člani Društva Najsvetejšegaj Imena, da si preskrbimo nekaj tudi za življenje po naši telesni smrti. Udeležujmo se društvenih shodov in sej. Tak shod' bo imelo društvo v nedeljo 4. maja ob 2. v cerkveni dvorani pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Pridite v velikem številu. Collinwoodčani so prijazni ljudje in prav veseli bodo, če se nas bo veliko zbralo. To je sestanek Zveze, ki hoče letos! prirediti velik “katoliški dan.” Prireditev se bo vršila na farmi Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v nedeljo 24. julija. Priprave za to prireditev so obsežne, zato je. potrebno, da se nas prihodnjol nedeljo, ko se bomo o tem pogovarjali in sklepali, zbere čim-več.
Na svidenje v nedeljo popoldne v Collinwoodu!
Jakob Resnik, predsednik.
lo treba imeti veliko poguma in glasoval proti prisilnemu F. E. P. C., a za prosvetni amendment. To se pravi, naj se cela zadeva reši po poti evolucije) (mirnega razvoja) in ne po poti revolucije.
Moj glas je odločil in predlog je propadel. Nato so rovarili proti meni dan in noč, dokler! jim ni uspelo s pomočjo Cleveland Press doseči moj poraz pri: primarnih volitvah.
Sedaj sem kandidat za kongres) v 20. okraju, kjer ni veliko črncev pač pa veliko število pristašev prisilnega F. E. P. C., ki delajo z vso silo proti meni. Zato je potrebno, da vi Slovenci, če! mislite, da sem storil tedaj prav, delate za mene.
Z bratskim pozdravom
William M. Boyd — Boich.
Edward Pucel za kongresnika
Cleveland, O. — Namenil sem se, da napišem par vrstic v: prid Edward Pucla, ki kandidira za mesto zastopnika 20 kongresnega distrikta.
V tem distriktu so 21. 23. 31. 32. 33. varde, v katerih živi veliko število Slovencev oziroma Slovanov. Le zakaj ne bi nas!
zastopal v kongresu človek naše) krvi. Edward Pucel je sin slovenskih priseljencev, njegova dela za splošno javnost so jasna slika. Pucel je mnogo pripomogel onim, ki so bili pomoči potrebni ob najhujših brezposelnih dnevih.
Eddy je s svojo marljivostjo in, poštenim delom dokazal, ko nas je v mestni zbornici zastopal 12 let, da mu lahko zaupamo tudi višjo pozicijo, katero si je zaslužil. Vedno se je boril na strani organiziranega dleavstva, on ni bil nikdar spotika, kjer se je šlo v prid delavca.
Veliko je deloval in tudi pripomogel za olepšavo ob jezeru, kar da vsemu mestu, še največ-pa slovenskim naselbinam, nekaj, na kar smo lahko ponosni.
Vedno je deloval, da smo v naselbini imeli ob poletnih časih lepe zabavne večere v parkih ob jezeru.
Veliko naših ljudi ne gre na volišče ob primarnih volitvah, češ bom že v jeseni volil, kdor bo že. Pa to ni prav! Ako hočemo, da bo Eddy na jesenskih1 volitvah na glasovnici, je naša. dolžnost, da gremo in ga v to izvolimo prvič na primarnih volitvah in potem še na rednih volitvah v jeseni.
Zato pozivam, da gremo 6. maja in volimo, volimo po svoji mili volji. Storimo svojo državljansko dolžnost, to je ena, in ko že napravimo to, napravimo pai še narodno s tem, da napravimo 1 kriz pred imenom Edward Pucel. On je sin slovenske matere, NA§ JE in ne smemo pozabiti, tudi on ni pozabil na nas, ko smo ga mi potrebovali. Pozivam so-rojake, da spregovore dobro besedo za svojega rojaka, pa bo zmaga na naši strani. Hvala; vam!
Vas narodno pozdravljam ih ostanem Vaš,
Chas. Vrtovršnik, 1104 E. 77. St.
Član demokrats. kluba 23 varde.
Na Mednarodni evharistični kongres v Barceloni!
Barcelona, Španija. — Kot že Jezusa Kristusa v Najsvetejšem veste, se bo vršil od 27. maja zakramentu. To bomo pokazali,
) vse, 1
čim večji sijaj Evharističnega čni kongres. V zadnjih dneh so ; kongresa ali s prisostvovanjem se nekateri Slovenci izven Špa-j na kongresu ali z molitvijo in, nije, ki bi hoteli priti na kongres, obračali na Slovence tukaj
v Barceloni za informacije. Ker je kongres že blizu in čas naglo teče, prosim uredništvo Ameriške Domovine, da blagovoli objaviti naslednja kratka navodila:
1.	Pripravljalni odbor za kongres bi dal Slovencem na razpolago kapelo in dvorano za naša slovenska zborovanja v okvirju kongresa, zato pa hoče čim prej vedeti, koliko Slovencev bo na kongres prišlo. Prosim torej vse tiste, ki mislijo priti, naj to takoj sporoče po avijon-ski pošti na moj naslov: REV. JOSE FLIS, AVENIDA VALL-VIDRERA 39A (SARRIA) BARCELONA, SPAIN.
2.	Vsakdo, ki misli priti na kongres, naj sporoči tudi tole: Ali ima že preskrbljeno glede' stanovanja in hrane? Verjetno bodo vsi šli skupno z romanji narodov ali škofij, kjer se nahajajo in bo zadevno vodstvo romanja vse preskrbelo. Za ostale, ki pridejo posamič ali v malih samostojnih skupinah, bo tu odbor preskrbel kot za sloven-
žrtvami za uspeh kongresa.
Father Jože Flis,, pomočnik v Glavnem tajništvu 35. Mednar. evh. kongresa v Barceloni.
Da se razumemo
Cleveland, O. — Pri zadnjem zasedanju, katerega član sem bil jaz, je prišel pred senat zakonski predlog F. E. P. C., v! smislu katerega bi bil vsak trgovec ali kak drug delodajalec,
majhen ali velik, ki bi zaposlil I ^ ^ junija 1952 tukaj v Barce- če storimo vse, kar moremo za belca mesto črnca, če bi oba pro-1 loni 35 Mednarodni evharisti : sila za isto delo, pozvan pred komisijo v slučaju, če bi ga črneo javil. 'Če bi komisija ugotovila,, da se je poslodajalec pregrešil zoper ta zakon, bi ga mogla kaznovati z globo $1,000 ali pa s šest meseci zapora, lahko pa tudi z obojim.
Nižja zbornica je pod stalnim pritiskom voditeljev C. I. O. in predstavnikov organizacije National Association for Advancement of Colored People ta predlog sprejela. Ko je prišel ta' predlog pred senat, so isti ljudje vsakemu senatorju, ki bi glasoval proti sprejemu tega zakona, zagrozili, da ga bodo pri prihodnjih volitvah porazili.
Predlog je prišel na glasovanje. Za predlog je bilo oddanih 16 glasov. Dvorana je bila nabito polna črncev in raznih voditeljev C. I. O. Pri prvem poimenskem glasovanju sem se iz čisto strategičnih razlogov vzdržal glasovanja — zavedajoč se,; da moram v smislu pravil senata glasovati pri drugem glasovanju. Vse oči so bile uprte vame, v senatu je vladala popolna tišina tako, da bi se moglo slišati miško. Skozi mojo glavo so brzele vsakovrstne misli. Če gla-
sujem za predlog, bodo črnci do-1 ske romarje prenočišča in prebili privilegije, da se jih bo hrano. Zato pa naj ne odlašajo vsakdo bal. Oni bodo v stanju, s prijavo, da ne bo prepozno, da zahtevajo od vas, da jim pro- 3. Za popuste na železnicah in daste svojo hišo po ceni, ki se bo njim zdela prava. Če tega ne boste storili, vas bodo napadli.
Tako bi vaše hiše zgubili velik del vrednosti, 23. varda bi postala naselbina črncev in ne Slovencev. Krivda bi padla na mene. Če glasujem proti predlogu, me bodo voditelji C. I. O. prikazovali kot sovražnika unij in ičrncve, pa čeprav sem bil zagovornik in borec za delavske pravice, še predno so unije obstojale. Odločil sem se, za kar je bi-
za olajšave pri iskanju potnih listov je potrebna Kongresna izkaznica. Vsak naj torej sporoči, če hoče imeti to izkaznico, in naj navede svoje osebne podatke čitljivo s strojem ali tiskanimi črkami. Beguncem od onstran železnega zastora se izkaznice izdajejo zastonj.
Še enkrat ponovim: čas teče; Kongres je blizu; drugi narodi so nekateri že veliko storili za pripravo. Pokažimo, da smo tudi mi katoličani in da ljubimo
Atomska energija v industriji
Po eksploziji prve atomske bombe so obširno razpravljali o možnosti uporabe tega ogrom nega vira energije v miroljubne namene na industrijskem področju. Naprava za centralno kurjavo, ki so jo zdaj zgradili v Angliji, prva te vrste na svetu, utemeljuje upanje, da prehaja tudi na atomskem področju znanost iz faze raziskovanja v fazo praktične uporabe. Nova naprava je sorazmerno majhna in se je gotovo ne more označevati za dovršeno: vendar je nedvomno, da pomeni resničen in pravi mejnik v pogledu industrijske uporabe atomske energije. Naprava ogreva stavbo centra za atomska raziskovanja v Harvel-lu, v katerem je 80 pisarn; naprava ogreva s toploto, ki jo proizvaja velika eksperimentalna a-tomska peč. Napravili so pa tudi že nove, napeljave,-s katerimi bodo eventuelno razširili kurjavo na dve ali tri nadaljnje zgradbe.
Stalni tok tople vode, ponoči in podnevi, omogoča osem ton težki transformator, ki je priključen napravi za ohlajevanje atomske peči; voda kroži iz črpalke po strnjenem sistemu, nadaljnji transformator uvaja toploto v glavno napravo z njenimi spoji in radiatorji. Ta posreden sistem naj prepreči nevarnost radijskega izžarevanja, ki bi se lahko preneslo iz peči.
GORIŠKE VESTI
Za Slovence ni denarja. — Na
seji občinskega sveta dne 3. t.m. so odrekli vsako podporo slovenskim dijaškim zavodom Alojzevišče, Sirotišče in Dijaški dom, češ, da nimajo denarja. V resnici pa goriški občini nikoli ne zmanjka denarja, ko gre za podpiranje podobnih italijanskih ustanov. Lansko leto je bil zgrajen dijaški zavod za italijanske begunske otroke iz Istre prav v sredini Štandreža, popolnoma slovenskega naselja. Baje je župan dr. Bernardis izjavil na občinski seji, naj slovenski zavodi propadejo, če nimajo sredstev, da bi se sami zdrževali. Kakor da bi slovenski občani ne plačevali davkov prav tako kakor Italijani! A ne samo to. Polovico Alojzevišča ima zasedenega vojaštvo, v sirotišču Sv. Družine pa že od septembra 1947 stanuje šest italjanskih begunskih družin, medtem ko ima šestdeset sirot in deset sester komaj dvanajst prostorov na razpolago. Za številne italijanske družine, ki so prišle v Gorico od vsepovsod in še prihajajo, se dobijo stanovanja; le za tiste, ki stanujejo v slovenskem sirotišču, jih ni! Takšna je isnako-pravnost manjšin v Italiji!
Težave goriškega gospodarstva. — Gorica si gospodarsko kar ne more opomoči. Ne samo trgovine, ampak tudi veliki industrijski obrati se morajo boriti z velikimi težavami. Tako je sedaj prišla v krizo goriška livarna SAFG, ki zaposljuje kakih 600 delavcev. Ker ni dela, so znižali urnik od 48 na 24 ur v nekaterih oddelkih, v drugih pa od 48 na 4 ur. Intervencija delavskih zastopnikov v Rimu ni rodila zaželjenih uspehov. Tudi v predilnicah v Podgori se čuti pomanjkanje dela, čeprav trenutno š>e niso skrčili delovnega urnika. Delavstvo je zelo nezadovoljno, ker so delovni pogoji težki, plače pa nizke.
Ljudski porotni sodniki. — Na občinski deski so te dni izstavili imenik ljudskih porotnih sodnikov. Med 84 sodniki ni niti enega Slovenca!
Obmejni bloki med Italijo in Jugoslavijo so končno spet vsi odprli.
Elektrika v dolenjski občini.
—V nedeljo 30. marca so v Skrilj evem	proslavili napeljavo
električne razsvetljave v nekatere vasi dolenjske občine. Za proslavo šo zbrali v tamkaj šni šoli vse družinske poglavarje, katerim so tamkajšnji župan in učitelj, ter goriški župan in zastopnik demokrščanov dr. Culot govorili o skrbi države za nje. Dejstvo pa je, da gre vsa zasluga za električno razsvetljavo, kakor za vse druge, čeprav pomanjkljive ugodnosti, izključno le slovenskim davkoplačevalcem!
V Krminu so starši sami poskrbeli za zasebno šolo za svoje otroke, ^tr so it. oblasti ukinile slovenski razred in ga kljub vsem protestom niso hotele spet obnoviti.
Vesti iz slovenske Benečije
Št. Peter. — Spet je odšla od nas večja skupina domačih fantov v tujino delat v rudnike. Večina fantov še n: dopolnila dvajset let. Domačini morajo v tujino iskat kruha, medtem ko s.3 vedno najde delo za tiste, ki prihajajo z juga.
Torjan. — Čeprav je naša občina zelo revna, podjetje Cementi, ki pridobiva opeko na našem ozemlju, ne plačuje občini
za to nobenega davka. Pravično bi bilo, da bi to podjetje, ki služi milijone, z majhnim odstotkom svojih dohodkov olajšalo bedo naše občine.
Sloyenci iz Italije Tržačanom
Slovenci v Italiji, ki moramo prenašati neštete krivice pod Italijo, ki raznaroduje naše otroke in ne spoštuje naših jezikovnih in drugih človečanskih pravic, izražamo svojo popolno solidarnost bratom Slovencem in Hrvatom na Svobodnem tržaškem oziemlju v njihovi odločni borbi za spoštovanje mirovne pogodbe, da se ohrani neodvisnost Svobodnega tržaškega o-zemlja in da ne bodo nikoli več okusili “tritisočletne italijanske kulture”!
TRŽAŠKE VESTI
Slovenski tabor v Bazovici
Resolucija, ki je bila poslana s tabora Varnostnemu svetu Združenih narodov . . . “Slovenci britsko-ameriškega področja STO-ja^ zbrani dne 14. apr. 1952 na velikem skupnem taboru v Bazovici, kraju, kjer so bili pred 22 leti od fašistov ustreljeni štirje slovenski borci za svobodo in narodne pravice tržaških Slovencev, dvigajo svoj enodušni protest proti vsem naklepom, ki izkoriščajoč zloglasni tristranski predlog od 20. marca 1948, stremijo za tem, da bi se v nasprotju z določbami mirovne pogodbe z Italije, podpisane in ratificirane od 21 držav, uničilo STO in bi se ti kraji spet vrnili pod gospodarstvo Italije.
Opozarjajo Varnostni svet ZN na njegovo dolžnost ščititi celovitost in neodvisnost STO-ja in s tem veljavnost mednarodnih pogodb. Zato mora Varnostni svet poskrbeti, da se čimprej izvedejo vse določbe mirovne pogodbe z Italijo, zlasti in takoj tiste, ki zadevajo enakopravnost slovenskega naroda na tem področju.
Tabor Slovencev v Bazovici ss ob tej priliki zahvaljuje vsem svobodoljubnim silam v svetu, ki nas v težki borbi podpirajo, predvsem bratskim jugoslovanskim narodom, ki nam stojijo v tem zgodovinskem trenutku tako odločno in nesebično ob strani.”
Prvi slovenski tabor v Bazovici ji2 izpadel kot mogočen dokaz neomajne volje vseh tržaških Slovencev, da zastavijo vse svoje sile za dosego izvajanja določb mirovne pogodbe z tlalijo glede STO-ja. Bazovica je bila odeta v številne tržaške in narodne zastave. Tabora se je u-deležilo skoraj dvajset tisoč ljudi. Najprej so zastopniki vseh štirih udeleženih strank, to je Slov. dem. zveze, Slov. kršč. soc. zveze, Osvobodilne fronte in Skupine neodvisnih Slovencev položili vence na spomenik bazoviških žrtev. Domačin g. Preši je otvoril zborovanje, nato so pevski zbori skupaj z ostalim ljudstvom zapeli “Hej Slovani.” Potem je spregovoril zastopnik Skupine neodvisnih Slovencev dr. Tončič, ki je izjavil, da Tržačani nočejo več pod Italijo, ker le predobro vedo, kakšna usoda čaka Slovence pod njihovo oblastjo. Zastopnik Slov. kršč. soc. zveze dr. Besednjak je očital i-talijanskim krogom, da so podlegli naj nestrpne jšemu poganskemu nacionalizmu v borbi proti Slovencem. Zastopnik OF dr. Dekleva je poudaril, da se za fašistično nestrpnostjo skriva nekdanji italjanski imperializem, ki je naperjen predvsem (Dalje sa 3. »trsni)
TT7TT'
XMI
L DOH0TQTX, APRIL 30, 1952
^ I
Dr. Josip Gruden	v
Zgodovina slovenskega naroda
A pri njihovih posestvih bi zaman iskali zaokroženih mej, večinoma so bila le vrsta trgov, gradov in vasi v raznih pokrajinah in deželah. Redkokdaj se je kdo teh malih dinastov vsled osebne podjetnosti, rodbinske zveze ali dedinske pogodbe povzpel do večje oblasti. Vendar njihova vlada ni bila brez pomena za našo domovino. Mnogi so utemeljitelji naših mest, trgov in gradov, ali pa so s snovanjem župnij, samostanov in drugimi javnimi napravami vplivali na razvoj slovenskega ljudstva. Zato je potrebno, da se ozremo na njihovo delovanje.
2. Vojvoda Bernard Koroški
V	12. in 13. stoletju so imeli prastari prestol koroških vojvod v posesti grofi iz rodbine Špan-hajmov. Njih rodni grad Špan-hajm je bil visoko gori v Nemčiji med Renom in Mozelo. Od tam se je grof Siegfried v 11. stoletju priženil na Koroško, vzemši v zakon Rihardo iz rodu plemičev Lavantinskih. Njegov sin Engelbert je ustanovitelj slovitega benediktinskega samostana v Št. Pavlu — Posestva grofov španhajmskih niso bila izredno velika. Izven Lavantinske doline so imeli mnogo sveta med Muro in Dravo, v 12. stoletju tudi na Kranjskem: v ljubljanski okolici in ob Krki (Kostanjevica). Toda rodbina si je pridobila velik ugled in vpliv, ko je po zadnjem Epenštanjcu leta 1122. podedovala dostojanstvo koroškega vojvoda.
Vojvoda je bil v vojski voditelj vsega viteštva in vojaštva svoje dežele. Na poziv cesarjev mu je moral priti s svojo vojsko na pomoč in se s svojim spremstvom udeleževati dvornih slovesnosti. Bil je tudi najvišji sodnik in posredovalec v deželi, varuh in zaščitnik cerkvam in revežem.
Osem koroških vojvodov štejemo iz rodu španhajmskega (Engelbert, Henrik IV., Ulrik L, Henrik V., Herman, Ulrik II., Bernard in Ulrik III.). Vedno so se izkazali pobožne kristjane, veledušne pospeševatelje cerkva in samostanov. Mnogi izmed njih so se udeležili križarskih vojsk. Mlajše sinove te rodbine pa nahajamo v cerkveni službi, kot menihe, opate, škofe in celo na patriarhovski stolici v Akvi-leji.
Višek slave in oblasti je dosegla španhajmska rodbina za vladanja vojvoda Bernarda (1202-1256). Nadkrilil jie svoje prednike ne le po dolgotrajni vladi temveč tudi po izredni delavnosti in zaslugah za dežele, ki so mu bile podložne.
V	mladosti je vojvoda Bernard mnogo potoval in si pridobil bogato znanje in izredno izobrazbo. Ker je bil starejši brat vojvoda Ulrik II. zbolel za gobavo boleznijo, ki jo je bil leta 1198. v križarski vojski nalezel, zato je Bernard prišel nepričakovano mlad do vlade. Mudil se je ravno v Strassburgu kot po-tuoč vitez, ko so ga našli poslanci iz Koroške in mu naznnili, da se je Ulrik odpovedal vojvodstvu. Bernard se je takoj odpravil domov, kjer ga je plemstvo v gradu Sokolovo (Himmelberg) z veliko radostjo sprejelo. Po starodavnem običaju je bil umeščen na “Knežjem kamnu” in je tako kot slovenski knez nastopil vlado v deželi.
Prastari običaj umeščevanja pri Krnskem gradu, ki sem ga o-pisal v prvem delu “Zgodovine . slov. naroda,” je bil tedaj še vedno v navadi. Čeprav se je bila dežela že precej ponemčila, je vendar veljal koroški vojvoda pred javnostjo za slovenskega kneza. Zato je prisegel v slovenskem jeziku in bil s slovenskim obredom umeščen in ljudstvo je spremljajoč kneza v
slovesnem sprevodu prepevalo slovenske narodne pesmi, hvaleč Boga, da ima zopet varuha in vladarja. Tudi pred nemškim cesarjem je nastopal koroški vojvoda kot Slovenec. Opat I-van iz Vetrinja, ki popisuje obred, kakor se je vršil leta 1286. ob umeščenju vojvode Majnar-da, namreč pravi: “Ako se je kdo v navzočnosti cesarjevi pritožil čez vojvodo, je bil ta dolžan zagovarjati se le v slovenskem in nobenem drugem jeziku.” S tem se strinja, kar pripoveduje o dvornih običajih pisatelj Enej Silvij Piccolomini, ki je pod imenom Pij II. leta 1458. zasedel papeški prestol. Pravi namneč, da je bil koroški vojvoda na nemškem dvoru vrhovni lovski mojster, h kateremu so prinašali vse preporne zadeve v lovskih rečeh. Toda, kadar je v pričo cesarja vršil svoj posel, je razsojeval le v slovenskem jeziku. Pozneje, ko vojvodi niso več razumeli slovenskega jezika, je bilo umeščanje pač brezpomemben obred, a za vlade Špan-hajmov je bil slovenski jezik še v navadi ne le pri nižjem ljudstvu, temveč tudi pri plemstvu.
Soprogo si je poiskal vojvoda Bernard na Češkem, na dvoru kralja Otakarja I. Premi-sla. Koroški zgodopisec, opat Ivan iz Vetrinja pripoveduje o tej snubitvi mično zgodbico. — Kraljičina Juta je imela navado ob gotovih dneh zbirati na dvoru tujce vsakega stanu in jim streči, dgnašajoč jim vode za umivanje in mnogovrstnih jedi. Ko je Bernard prišel v Prago in zvedel o tej navadi, se je neopažen pridružil revnim gostom kraljičinim. A ko je tudi njemu stregla, ji je naenkrat potegnil dragocen prstan z roke in si ga sam nataknil v znamenje zaroke. Spremstvo kraljično je bilo razburjeno in je hotelo drznega tujca prijeti. Toda ko se je dal spoznati in prosil Juto za njeno roko, mu je rada privolila. Tudi kralju Otakarju je bil viteški vojvoda všeč, sprejel ga je za zeta in mu podaril bogata posestva na Moravskem.
Bernard se je mnogo mudil na cesarskem dvoru in imel pri važnih državnih poslih vplivno besedo. V boju med cesarjem Filipom iz štavfovske rodbine in Otonom IV. je stal na strani prvega. Ko je bil Filip leta 1208. umorjen, se je vojvoda Bernard udeležil kronanja Otonovega v Rimu. Ker se Oton vsled nasprotovanja papeževega in mnogih knezov ni mogel vzdržati na prestolu, ga je zapustil tudi Bernard in se oklenil mladega Štavfovca Friderika II., katenemu je bil odslej ves čas naj zvestejši pristaš in svetovalec.
V svoji deželi si je vojvoda Bernard znal utrditi oblast, razširiti posestva in dvigniti mesta in trge.
Stolica koroških vojvod jie bila tedaj v Sent Vidu ob Glini.
Že leta 1131. je bil Sent Vid znamenit trg. Izza dobe Ulrika I. so vojvodi stolovali v njem. Bernard, ki je bil na svojih potovanjih spoznal udobnost in razkošnost tujih dvorov, si je tu priredil lepo palačo in se obdal s sijajnim spremstvom. Plemiči iz okolice so dobili častne dvorne službe. Viteze z grada Kraig je imenoval za stolnike. Morali so pri slovesnih priložnostih vojvodi streči pri mizi. Gospode z Ostrovice je napravil za dvorne točajie, viteze s Ke-lersberga pa za maršale. Imel je tudi na svojem gradu dvornega hišnika in po dva dvorna kapelana. Med poslednjimi nahajamo večinoma župnike iz Sent Vida na Koroškem, iz Kra-iga, Velikovca in pa iz Kostanjevice na Kranjskem. Vojvodov dvor je mogočno dvignil šentviško mesto. Bilo je za ča-
Iz Primorskega
(Nadaljevanje z 2. strani.) proti Jugoslaviji. Zastopnik Slov. dem. zveze pa je odločno zahteval enakopravnost obeh narodov živečih na STO-ju. Na koncu so združeni pevski zbori zapeli Hajdrihovo Morje adrijansko, Volaričevo Eno devo le bom ljubil in Venturinijevo Bazoviško.
Volitve. — Štiri slovenske stranke, ki so skupno priredile tabor v Bazovici, so sklenile, da bodo skupno nastopile tudi pri bližnjih volitvah na STO-ju.
Delegacija Akcijskega odbora za obrambo STO-ja, ki jo sestavljajo dr. Stocca, predsednik Tržaškega bloka, g. Černe, zastopnik Fronte za neodvisnost in dr. Agneletto, predsednik Slovenske demokratske zveze za STO ter g. Babič in g. Petronio predstavnika slovensko-italijanske Ljudske fronte, so v Londonu imdli tiskovno konferenco, na kateri so odločno poudarili, da tržaško prebivalstvo nikakor noče pod Italijo in je odločno proti vsakemu večjemu vplivu Italije na kateremkoli polju tržaškega življenja.
Zlorabljanje podpisov.—“Primorski dnevnik” je spet začel prinašati izjave s podpisi duhovnikov iz cone B m iz Istre, s katerimi ti potrjujejo, da tamkaj ni nikakega preganjanja vete in oviranja dušnopastirskega delovanja od strani ljudskih oblasti. Ena izmed teh izjav se zaključuje:	“Prosimo predstavnike
ljudskih oblasti, da nadaljujejo borbo za dosego vseh ciljev ljudske oblasti in jim želimo pri tem odgovornem delu veliko uspehov z zatrdilom, da smo pripravljeni sodelovati z ljudsko oblastjo za boljšo bodočnost našega ljudstva. Sledijo podpisi devetih duhovnikov, prvi med njimi don Giorgio Bruni, dekan v Kopru. Koliko so vredne take izjave, ki prihajajo iz komunističnih držav in kako pridejo ljudski oblastniki do njih, ve danes vsak Človek v svobodnem svetu. Res, ne vemo, čemu jim služijo take izjave in podpisi. Koga hočejo še varati z njimi?
Proces v Kopru. — Pred nedavnim se je končal v Kopru proces proti skupini oseb italijanskega popekla, katerim so o-čitali sabotažo in vohunsko delovanje po nalogu istrskega CIN v Trstu. Eden izmed obtožencev je dobil 6 let zapora, drugi manj. 'Na procesu se je odkrilo, da je bilo v zadevo zapletenih tudi večje število učiteljev in profesorjev, nameščenih na italijanskih šolah v coni B. Ker so se zbali posledic, je 45 učiteljev in pro-
ša Bernardove vlade važno tržišče. Imelo je mitnico, kovnico za denar, razne obrtnike, trgovce in več cerkva.
Poleg Šentvida sta bili glavni španhajmski mesti Celovec in Velikovec.
(Daljen prihodnjič)
fesorjev zbežalo v Trst. Zanimivo pa je, da CIN v Trstu ne zanika, da so bili obtoženci v njegovi službi in da so v resnici vohunili.
Matija Škerbec:
CERKLJE PRI KRANJU med okupacijo in revolucijo
(Nadaljevanje)
Nato so prišli na vrsto drugi: Osenar, Slak, Grkman. . . Vsak je dobil svoj delež udarcev, groženj z revolverjem in drugo, toda nihče ni o Osvobodilni front po naročilu Osenar j a ničesar izdal, dasi so vsi poznali njene glavne organizatorje! Ti možje niso ničesar izdali niti o O. F. in ne o svojih sovražnikih, dasi so bili na tem, da vse nacisti postarele kot talce! Tako so nastopili značajni možje, ob katerih zgledu mora obliti rdečica sramu vse komuniste in njihove sopotnike, ki so dali nato tega moža mučiti in umoriti!
V Begunjah je bilo polno ljudi zaprtih, vsi so s strahom pričakovali, kdaj pridejo na vrsto, da bodo postreljeni kot talci za komunistične izgrede in umore, saj je bilo v Begunjah postreljenih okoli 2500 slovenskih talcev!
Osenar je bil kot brivec določen za nekakega bolničarja v raznilnici in je imel tako pravico, da se je smel gibati po vseh kaznilničnih prostorih. To priliko je porabil, da je zaprtim po možnosti pomagal in vlival poguma v obupnem položaju. Tirana je bila skrajno slaba, le kuhana repa in korenje, toliko da niso ljudje pomrli od lakote, ki jih je sicer silno mučila. Obiskov zaporniki niso smeli sprejemati in tudi paketov
ne od doma. Nekoč pa se je Osenar j evi ženi po posredovanju raznih oseb vendar posrečilo, da je smela obiskati svojega moža in mu izročiti živilski paket. Ko je prišel idealni in požrtvovalni mož od obiska v svojo sobo, je položil paket na mizo, rekoč:
“Fantje, vsak naj nekaj vzame!”
V trenutku je seglo 70 sestra-dancev po vsebini in izpraznilo vso škatljo, da lastniku ni ničesar ostalo!
Po šestih tednih muk in ječe so bili vsi Cerkljanci izpuščeni na svobodo predvsem vsled posredovanja Vitko Mejača, Vinko Bedenka in Rado Hribarja, ki so vse nato komunisti likvidirali, dasi so pomagali reševati tudi — komuniste!
Leta 1943 se je pričela organizirati tudi po Gorenjskem tajna četniška organizacija [pod vrhovnim poveljstvom generala Mihajloviča, ki je ‘bil od jugoslovanske vlade potrjeni edini legitimni komandant na ozemlju Jugoslavije, komunistične band© Osvobodilne fronte so bile pa uporniki proti legitimni oblasti in komandi, uporniki, ki so se borili bolj proti legitimni vojski in zvestim državljanom kot pa proti okupatorju! Osenar je prevzel zastopstvo četniške organizacije v Cerkljah in držal zveze s Kamnikom in Moravčami ter pošiljal na komando poročila.
Morda se bo komu čudno zdelo, da ga partizani niso likvidirali, dasi so jasno videli, da odklanja vsako sodelovanje z njimi. Toda Osenar je bil daleč na okrog poznan kot velik nasprotnik nacistov, že dvakrat od njih zaprt, vedno pod policijskim nadzorstvom, pri njem bi ne bili mogli komunistu izdati letaka ob njegovi likvidaciji, da je bil umorjen radi sodelovanja z okupatorjem! Nje-
LEPOT1CA NA KOLESIH — Ljubka Bess Myerson, Miss America za l. 1945 se s svojo štiriletno hčerkico vozi po Central Park v New Yorku.
VSE MU PRAV PRIDE — Iznajdljivi lastnik restavracije Tugboat Annie’s, St. Paul, Minn. je izkoristil veliko povodenj, ki je prizadela one kraje, za dobiček. Napis na strehi vabi goste, ki bi si hoteli ob jedi in pijači ogledati tudi povodenj. Kdor zna, pa zna!
ga so se mogli znebiti ^dino le, da so ga denuncirali Nemcem, ali pa da so ga mobilizirala! v svoje oddelke in ga s tem ob priliki likvidirajo. Tako je partizanska komanda sklenila, da! se v Cerkljah izvrši nasilna mobilizacija, v kateri bi nasilno odvedli v goščo tudi Osenarja!
Dne 28.februar ja 1944 pa je Erzar Lovro, pd. Robasov, svojim zaupnikom objavil, da se bo vršila 1. marca v Cerkljah nasilna mobilizacija. Tako je abil tudi Osenr župno opozorjen na to, da je^na^isti onih, ki bodo mobilizirani. Junaški mož se je šele po dolgem prigovarjanju svoje žene odločil, da se umakne z doma. Tako je odšel tiste dni najprej k sestri na Štajersko in od tam na Koroško, kjer je ostal kaka dra meseca.
V noči 1. marca 1944 res pri-drve partizani v Cerklje in navzlic nemških žandarmeriji nasilno mobilizirajo vse moške, ki so jih določili terenci. Tudi v Osenar j evo hišo so udrli, toda moža niso več dobili doma v veliko razočaranje komunistov. Isto noč pa so mobilizirali tudi občinskega tajnika Srečkota Janežiča in odvedli v goščo. Njegova žena Minka, roj. Seliškar, je bila učiteljica, ki je poučevala dr. Bohinčeve otroke. Ta je odšla zjutraj na vse zgodaj dr. Bohincu poročat, kaj se je zgodilo z njenim možem, zdravnik pa jo je tolažil: “Vaš bo popoldan že doma, to je bila pomota, zamenjali so ga za Osenarja.” Janežičeva pa je to povedala Osenar j evi ženi, ki se je izrazila, da je moral dr. Bohinc gotovo vedeti za to, da bo njen mož prišel na listo mobilizirancev. Zadeva je postala za dr. Bohinca nevarna. Če bi bili Nemci zvedeli za to izjavo, bi bil dr. Bohinc v nevarnosti za svoje življenje, zato je prišel nad Osenar jevo ženo, ki mu je sedaj povedala v obraz, da je moral biti o vsem informiran, ko se je tako izrazil. Dr. Bohinc pa ji je zagrozil: “Te besede boste še obžalovali! če se bo meni kaj zgodilo, se bodo moji otroci maščevali nad vami.” Toda dr. Bohinčev strah je bil prazen, ne Osenar in ne njegova, žena ga nista denuncirala nemški policiji, dasi bi bila imela dovolj povoda za to!
Osenar ni smel tedaj več domov, ker bi ne bil nobeno noč varen pred komunisti, ker nemška policija ni nudila nobene varnosti. Radi tega je odšel iz Koroške k domobranski postojanki v Suhi dol in od tam se je vrnil domov šele po ustanovitvi domobranske postojanke v Cerkljah. Tu je podnevi delal v svoji brivski delavnici, zvečer pa je odšel na postojanko, na straže in na pohode proti komunističnim tolpam, ki so vedno bežale pred njegovimi fanti. Vsi domobranci so imeli veliko zaupanje v njega, posebno po odbitem napadu komunistov dne 4. oktobra 1944, ko je Osenar prevzel komando nad cerkljansko četo. V četi je bil poveljnik strog, skrbel za red in disciplino, fantje so ga ljubili in mu sledili kot svojemu očetu.
S svojo četo se je maja 1945 umaknil na Koroško v Vetrin-je in je bil izdajalsko vrnjen od Angležev ter izročen Titovim krvnikom.
žena mu je branila, da bi odšel z gorenjskim bataljonom v “Italijo” — kot sq govorili hinavsko Angleži. Tako mu je govorila:
“Ostani prid ružini, glej, imaš štiri otroke!”
(Dalje prihodnjič.)
------o------
Pomagajte Ameriki, kupujte Victoru honde in znamke.
UAL! 0fiUŠT~
Stanovanje iščejo
Tri odrasle osebe iščejo štirisobno stanovanje z garažo v sentclairski okolici ali pa v Col-linwoodu. Pokličite HE 1-0628.
(87)
Ženske dobijo delo
Ediphone Operator
Izkušeno dekle dobi delo z tipkanjem, prednost ima taka, ki hoče stalno delo, 5 dni v tednu. Pokojnina in skupna zavarovalnina.
Ohio Chemical & Surgical Equipment Co.
1177 Marquette Rd. _______________________(89);
Moikl dobijo delo
Planer Hands
DRUGI SIFT
5 večerov—9 ur vsak večer še ena ura povrhu plačana za nočno delo Dobra plača od ure in liberalna nagrada
BROWNING CRANE & SHOVEL CO.
16226 Waterloo Rd.	IV 1-1400
___________________ (89)
Delo na farmi
Moški, ki se razume na kmetijstvo, dobi delo z dobro plačo. Pokličite John Drenika, WIckliffe 3-0886 po 7 uri.
________________________00
DELAVCI
Dnevno in nočno delo Plača od ure vsake starosti
THE E. W. FERRY SCREW PRODUCTS, Inc.
Smith Rd. ofl Brookpark Rd. ___________________ (X)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Blizu Independence Rd. je za $8.700 naprodaj hiša s 15 sobami, ki so razdeljene v posamezna stanovanja s tremi in štirimi sobami. Lepi dohodki! 3508 Beverly Rd., Dl 1-8844.
(86)
Hiše naprodaj
Zidana hiša za 2 družini se zdaj zida na 19500 Lake Shore Blvd.
Zidana Colonial hiša, 6 sob, z garažo in dovoz na 19013 Pawnee Awe. blizu E. 185 v slovenski naselbini, biizu trgovin in trans-portacije. Odprto v nedeljo od 2 do 6 pop. ali pokličite RE 1-6230.	■	(87)
Farma naprodaj
22' akrov, blizu Geneva, 8 sobna hiša, polna klet, furnez, velik hlev, granery, velik kokošnjak. Prvovrstno poslopje, 5 akrov grozdja, 2V& akra sadnega drevja, 2^ akra gozda. Elektrika. Samo $7800. Mora biti prodano zaradi zapuščine. Vselite se lahko takoj.
Jos. Globokar
986 E. 74 St.	HE 1-6607
(apr.29,30,m,2)
Hiša. naprodaj
Hiša za 1 družino, 6 sob na 10908 Lima Ave., furnez na plin, garaža, lep lot, vse v dobrem stanju. Bo prazno 1. julija.
John T. Stretch, Realtor
LI 1-7916	(85)
Zastonj
Dobi se en voz lesa za kurjavo zastonj, če pokličete KE-1-0288.
Naprodaj
Prostor za piknike ali letovišče, 71 akrov na vzhodni strani, gostilna z pivom in vinom, velik promet. Se mora prodati.
C. A. Rybak, Realty
UL 1-2233 zvečer PO 1-6727
(87)
PAPIRANJE IN BARVANJE SOB
PROST PRORAČUN Pokličite
FRANK G. PAPEŽ
MI 1-3174_________
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
HENRIK SIENKIEWICZ:
Z opjem in mečem
Obrazi so jim črni, prsi dihajo težko — toda vračajo se kakor opojeni, pojejo pesmi!
Tako se vračajo vojaki po zmagi.
Namestnik je pobledel kakor mrlič.
“Ni mogoče!” je ponavljal vedno bolj hripavo, “ni mogoče . . Poljska . . .”
Nov predmet zbudi njegovo pozornost.
Prihajajo semeni Krzečovske-ga, noseč cele kupe praporov. Prijezdijo na snedo trga in jih mečejo na zemljo.
Žalibog — poljske!
Grom topov slabi, v daljavi se sliši ropot prihajajočih voz. Spredaj gre visoka kozaška telega, za njo vrsta drugih, vse obdane od Kozakov iz kurzena Paškovsbega, v rumenih čap-kah; gredo mimo doma pri katerem so Mirhorodci. Gospod Skrzetuski je pritaknil roko do čela, ker ga je slepil blesk požara in gledal na postave jetnikov, sedečih na prvem vozu.
Naglo se je umaknil v ozadje, začel biti z rokami po zraku kakor človek, ki ga je strela zadela v prsi, iz ust pa se mu je izvil krik, strašen, nečloveški:
“J.ezus, Marija! To so hetma-ni!”
In padel je Zaharju v naročje, pred očmi se mu je stemnilo, o-braz mu je odrevenel in otrpnil, kakor bi bil mrtev. Nekoliko trenutkov pozneje so trije jezdeci na čelu brezštevilnih polkov prihajali na korsunjski trg. Srednji, rdeče oblečen; je sedel na belem konju in oprt s pozlačeno bulavo ob bok, je gledal ponosno kakor kralj.
Bil je Hmieinicki. Njemu ob strani sta jahala Tuhaj-bej in Krzečovski.
Poljska je ležala v prahu in krvi pred nogami Kozaka.
XVI.
Minilo je nekoliko dni. Ljudem se je zdelo, da se je nebeški obok naglo sesul na Poljsko. Žolte vode, Korsun, poraz kronskih vojsk, ki so dosedaj v bitkah s Kozaki zmagovale, zajetje hetmanov, strašen požar po vsej Ukrajini, pobijanje, klanje, ki se o njih ni slišalo od začetka sveta, vse to se je navalilo tako hitro, da ljudje niti verjeti niso hoteli, da bi moglo naenkrat toliko porazov priti na eno deželo. Mnogo jih tudi ni verjelo, drugi so odreveneli od strahu, drugi so poblazneli, drugi so prerokovali prihod Antikrista in bližino sodnega dne. Pretrgale so se vse družabne vezi, vse razmerje človeško in rodbinsko. Prenehala je vsaka vlada, izginile so razlike med ljudmi.
Peklo je odprlo z verig vse hudobije in jih spustilo na svet, da bi razsajale, zato so umor, kraja, verolomstvo, besnostč nasilje, razboj in blaznost stopili na mesto dela, poštenosti, vere in vesti. Zdelo se je, da od sedaj naprej ljudje ne bodo živeli več v dobrem, temveč samo v zlem; da so se preinačila srca in misli in smtrajo to za sveto, kar je bilo davno sramotno, a za sramotno, kar je bilo nekdaj sveto. Solnce ni svetilo več nad zemljo, ker so jo zasla-njali dimi požarov, in v nočeh so svetili namesto zvezd in meseca požigi. Gorela so mesta, vasi, cerkve, dvori, gozdovi.
Ljudje so nehali govoriti, ječali so le ali tulili kakor psi. Življenje je izgubilo vrednost. Tisoči so ginili brez odmeva, brez spomina. A iz teh vseh porazov, umorov, dimov in požar-jev se je dvigal samo en človek
vedno višje in višje, naraščal vedno strašneje, zakrival že sko-ro dnevni sveLobo, metal senco od morje* do morja.
Bil je Bogdan Hmieinicki.
Dvesto tisoč ljudi, oboroženih in opoj enih od zmag, je stalo gotovih na njegov migljaj. Črn je povsod, vstajala; grajski Kozaki so se družili z njim po vseh mestih. Dežela od Pripeto do konca pustinj je bila v ognju. Vstaja se je širila po vojvodstvih: ruskem, podolskem, voli-njskem, braclavskem, kijevskem in černihovskem. Moč hetmano-va je rasla od dne do dne. Nikdar ni Pojska postavila proti naj strahovitejšemu sovražniku niti polovice teh sil, s katerimi je on sedaj razpolagal. Tolikih ni imel pripravljenih niti sam nemški cesar.
Burja je presegala vse pričakovanje. Hetman spočetka niti sam ni poznal svoje moči in ni razumel, kako visoko je že zrasel. Oslanjal se je še s pravičnostjo, pravom in vernostjo do Poljske, ker ni vedel, da more že te izraze, pa naj šibo izraze, teptati. In vendar je v razmerju sil rasel v njem tudi oni neizmerni nepoznani egoizem, kakršnega ne pozna zgodovina. Pojmi zlega in dobrega, zlobe in poštenosti, nasilja in pravičnosti so se zlili v duši Hmielnicke-ga v en sam pojem s pojmi lastne krivde ali lastnega dobrega. Pošten mu je bil oni, ki je bil z njim, oni lopov, ki je bil proti njiemu. Gotov je bil dolžiti solnce in smatrati za veliko krivico, če ni sijalo takrat, ko ga je on potreboval. Ljudi, dogodke in ves svet je meril po lastnem “jazu.” In navzlic vsej lokavo-sti, vaemu hinavstu hetmanove-mu j*s bila neka napačna vera v tem njegovem naziranju. Izvirala so iz njega vsa zločinstva Hmielnickega, a tudi vsa dobra dela; zakaj dasi ni poznal mere v mučenju in krutosti nad sovražnikom, je vendar umel biti
hvaležen za vste tudi neradovolj-ne usluge, ki mu jih je kdo izkazal.
I
Le kadar je bil pijan, je pozabljal dobrote in, tuleč v pobe-snelosti, je s spenjenimi ustmi dajal ukaze, ki jih je pozneje obžaloval. In v isti meri, kakor je rasla njegova sreča, se je o-pijal čimdalje bolj, zakaj objemal ga je vedno večji nemir. Zdeti bi se moglo, da so ga triumfi privedli do (taks višine, na katere niti sam ni hotel stopiti. Njegova moč je strašila druge, a tudi njega samega.
Ogromna reka upora ga je zgrabila in ga nesla bliskovito in neizprosno, a dokod? Kako se je imelo vse to končati? Ker je vzbujal upor radi lastnih krivic, je mogel ta kozaški diplomat računati, da se začno po prvih u-spehih ali pa tudi porazih pogajanja, da mu obljubijo opro-ščenjc in nagrado za krivice in škode.
Poznal je dobro Poljsko, njeno strpljivost, neskončno kakor morje, njeno milosrčnost, ki ne pozna ne mere ne meje, ki ne izhaja iz slabosti, saj se je Na-levajki, obkroženemu in že izgubljenemu, darovala prostost.
Dekleta in žene:
Za fine in najnovejše mode SPOMLADANSKE STERLING SUKNJE in SUTE DIREKTNO IZ TOVARNE po najnižjih cenah v Cleveland-u se obrnite z zaupanjem na
BENNO B. LEUSTIG-a
1034 Addison Rd. ENdicott 1-3426
'"angleško- 1
SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po pošti stane $3.25. i
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
^ .................^
Pozor!... Pozor!
Ako vaš avtomobil rabi kakega popravila, to je, da je treba popraviti ogrodje, fenderje ali prebarvati vaš avto, da bo zgledal kot nov, to se zaupno obrnite na slovensko podjetje
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 St. Clair Ave.	Tel.: ENdicott 1-1633
ker vam prenovimo vaš avto, da ga boste veseli. Cene zmerne, postrežba točna in solidna.
FRANK CVELBAR, lastnik.
Matere, opozorile svoje sinove in hčere,
da Vam podarijo za MATERINSKI DAN nekaj, kar boste najbolj rabile Ve in Vaše družine še v poznih letih, da si ohranite in poboljšate svoje zdravje.
Pripoznano najboljše sredstvo zato je naša ZDRAVILNA KOPEL, o kateri so zdravniki in dosedanji kupci polni hvale. S to kopeljo izpotite bolezenske kali prehladov/, revmlt, nečiste krvi (izpuščaji!) im podobnih bolezni, ki se nabirajo v Vas. Bodite uvidevni in ne odlašajte, dokler je še čas. Tudi ODVIŠNO TEŽO si boste zmanjšali s stalno rabo vsak teden. Ta na najlažji način pripravljena kopel je naravnost čudovito sredstvo, da dosežete ono ZDRAVO težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 vse vpošteto, poštnina, zavarovalnina, sales-tax. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
Cherne Health Bath
6904 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
Toda sedaj po zmagi na Žoltih vodah, po razbitju hetmanov, ko se je razpalila domača vojna po vseh južnih vodstvih, so stvari zašle tako daleč, so dogodki presegli vsa pričakovanja— sedaj se je moral boj bojevati na življenje in smrt.
In na čegavo stran pade zmaga?
Hmieinicki je izpraševal ve-deže in se posvetoval z zvezdami in tudi sam obračal oči v prihodnost — a pred seboj je videl
samo temo. Zato mu je včasih strašen nemir ježil lase na glavi in v prsih mu je divjal obup kakor vihra. Kaj bo, kaj bo? Saj Hmieinicki je gledal bistreje od drugih, obenem je razumel bolje od mnogih, da Poljska ne zna izkoristiti svojih sil in da sama ne ve o njih, toda je ogromna moč. In če bi kak človek vzel to moč v roke, kdo bi se mu takrat uprl?
In kdo bi mogel uganiti, če strašna nesreča, če bližnja propast in izguba ne potlači naroda, notranje nezgode, osebne zavisti gospodov, sporov, sejmskih besedičenj, svojevoljnosti šlahči-čev, onemoglosti kraljeve? Tedaj bi moglo pol milijona samih plemičev oditi v boj in zgnesti Hmielnickega, pa naj bi mu pomagal ne samo han krimski, temveč celo sam turški sultan.
O tej speči sili Poljske je vedel razen Hmielnickega tudi u-mrli kralj Vladislav in je zato deloval celo življenje na tem, da bi začel z naj večjim mogočnikom na svetu vojno na življenje in smrt, da bi mogel le na ta način priklicati v življenje ono silo:	Radi tega prepričanja si
kralj ni upal metati iskeri na kožaški smodniK. Ali jfe bilo kozakom usojeno izzvati to povodenj, da končno v njej utonejo?
Hmieinicki je razumel tudi to, da je bil odpor Poljske vkljub vsej slabosti strašen. Ob tako nerabno, zlo speto, razdrto, svojevoljno, neredno so bili najgroznejši valovi, valovi tur-
ški — in se razbijali od njej kakor ob skalo. Tako je bilo pod Hočimom, kar je malone gledal z lastnimi očmi. Sicer je ta Poljska, tudi v trenutkih svoje slabosti, zatikala svoje prapore na okopih tujih presto-lic. Kakšen bo njen odpor? Česa ne dokaže, dotirana do obupa, ko bode morala umreti ali zmagati?
Radi tega je bila vsaka zmaga Hmielnickega zanj nova nevarnost, ker se je bližal čas, ko se dremajoči lev prebudi, in si je še bolj onemogočil pogajanja. V vsaki zmagi je tičal bodoči poraz, v vsakem napoju na dnu — grenkost. Sedaj jie ime-
la priti na buri o kožaško burja Poljske. Hmielnickemu se je dozdevalo, da že sliši njen gluhi, oddaljeni grom.
(Dalje prihodnjič.)
PREDNO
POTUJETE
se oglasite pri SLAKU na vogalu Norwood in Glass, da Vaša očala natančno pregledamo, da jih boste na potovanju lahko rabili. Izdelujemo tudi sončna očala za rabo v bleščečem soncu na krovu in v planinah. Imamo 16 let izkušnje, najmodernejše okvire, najboljše steklm Leče brusimo sami na naših strojih. Prijazno odgovorimo na vsa vaša vprašanja v zadevi očal. Se priporočamo. Bon Voyage!
V STARI DOMOVINI NE DOBITE AMERIŠKE BIFOKALE IN OKVIRE
MICHAEL A. FfilGHAN FOR CONGRESS*20th DISTRICT
MICHAEL A. FEIGHAN
O
X
>
m
r
>
►n
M
O
X
>
z
o
»
o
o
z
o
50
Pl
in
m
to
o
rt1
sr
a
i—*
m
H
!M
»—4
O
H
MICHAEL A. FEIGHAN
sedanji kongresman in ponovni kandidat v 20. kongresnem okraju
o
X
>
Pl
r
>
•m
pi
O
X
>
z
o
33
O
o
z
o
33
Pl
m
m
to
o
5-
D
N-4
Ul
H
33
NH
r>
H
'n
O
33
n
o
z
o
33
Pl
in
m
to
o
rt*
sr
m
H
33
H-t
O
H
O
X
>
Pl
r
>
•
pi
M
O
X
>
z
Zakaj naj volimo v torek dne 6. maja za kongresmana Michael A. Feighana?
1.	KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . .
je izredno zmožen zakonodajalec.
2.	KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . .
je zagovornik malega človeka in je vedno volil v korist delavskega sloja.
3.	KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . .
je 100% 'priporočen v izvolitev od unijskih organizacij.
4.	KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . .
je velik prijatelj Slovencev, kar je neštetokrat dokazal.
5.	KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . .
je mož dela;, poštenja, energije in vreden našega zaupanja.
For Congress 20lh District
X MICHAEL A. FEIGHAN
JOHN H. GORNIK, Cataipaign Manager.
n
X
>
Pl
r
>
Tl
Pl
O
X
>
z
Tl
o
33
O
o
z
o
33
Pl
m
m
to
o
rt*
S'
O
>—< m
O
H
O
X
>
Pl
r
Tl
Pl
►-4
O
X
>
z
Tl
o
33
O
o
z
o
33
Pl
m
to
o
rt1
sr
m
H
33 »—«
O
H
Nove hiše naprodaj!
Y SREDI NASELBINE, NA NAJBOLJ PRIMERNEMU KRAJU, SO SEDAJ NA OGLED ŠTIRI NOVE, NA NAJBOLJ MODEREN NAČIN ZIDANE HIŠE.
Te hiše so zidali domači zidarji pod domačim kontrak-torjem Jos. Demšarjem, ne na kakšen kontrakt za hitro in ceneno delo, pač pa je bilo delo plačano od ure. Zato so hiše prvega reda, solidne in moderne. Hiše je dala zidati korporacija slovenskih trgovcev in gostilničarjev v namenu, da se naselbine pozida, da ostane za vselej pozidana v najmodernejšemu slogu, kar se je moglo doseči iz razvalin, ki jih je povzročila katastrofa plinske družbe pred 7 in pol leti.
Da, sedem in pol let jih je korporacija zidala, čakala je, da se bodo cene za zidanje zmanjšale, pa so se le dvigale. Za to je korporacija sklenila, da se pozida vse, kar je lotov praznih, da se naselijo v nje družine, ki tako potrebujejo novih stanovanj.
Pri rrodaji teh hiš, ne bo vzel nikdo nobenega komiš-na. Tudi ne bo tisti, ki jo bo kupil plačal nobenega dobička nikomur, ker je vse, kar se ie plačalo zanje, za delo ali les in materijal, plačano samo toliko, kolikor se je plačati moralo. Vodstvo korporacije ali njeni uradniki niso vzeli niti centa v vseh sedmih letih za vse delo in oskrbo-vanie vse v namenu, da se bodo hiše lažje in ceneje prodale. Kdor bo kupil te hiše, si bo lahko štel v čast, da je take zgodovinske hiše lastnik.
FOR CONGRESS 20th DISTRICT MICHAEL A. FEIGHAN FOR CONGRESS 20th DISTRICT
Odkar smo zidali prve, so hiše narasle v ceni za okrog 4 tisoč vsaka. Tudi sedaj ne more kontraktor več drugih zidati za ceno, kakor je sezidal te štiri od lani dosedaj. Cena se bo to leto zopet veliko dvignila, v jeseni je izjavil Mr. Demshar.
Vodstvo korporacije priča kuje, da bodo te hiše prav hi tro prodane. Kdorkoli je ži vel v teji okolici vsaj nekaj let, mora razumeti, da je tu kaj srce slovenske metropo le in da ga ni bolj važnega lo kala, kakor je lokal na jezer ski “FRONTI,” ki je najbolj dragocena zemlja v vsemu Clevelandu.
Pridite in oglejte si to, sedaj vso prenovljeno E. 61. cesto, in spomnite se na kakšnih razvalinah smo začeli. Pa to, kar vidite sedaj, ni še nič v primeri s tem, kar bo v par letih, ko bodo zrasla drevesa in se bodo razcveteli vrtovi.
Tudi pred leti je korporacija vabila in opozarjala nakup hiš, a so se mnogi posmehovali. Potem so pa sprevideli svojo zmoto, ker so bile take hiše drugod mnogo dražje. Te hiše stanejo z velikimi parcelami 45x150 komplit po $14,500.00 brez vseh profitov komurkoli. Delo in materijal pa zemljišče samo je v tem plačano. Da je vse to resnica, se vam to dokaže črno na belem. Kdor si želi hiše ogledati, naj se oglasi za kluč pri MR. ANTON GRDINI, predsedniku korporacije, 1053 E. 62nd St.