L$tfo VII, šfev. 85. Celfe, četrtek 6. avgusta 1925. Poštnina ptačana o gotoyini. ^^^^^^Hj^^H ^^H ^^H ^^^¦fl^^V ^^M ^^H ^ll &tiidijska knjiznira j^L j^^m • Vj^A jj^^^B ^^^^^^^H ^^^H ^^^B ^^^H^^^V ^^^^^^^^^^A ^^^1 i ' Ljubljana [^^^ J^^^^^^^H^A Naročninas Zj* Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: Ietno 240 Din. Posamezna številka I Din. tzbafa v f orek, četrtefe flu soboto. Redakcija in upravas StrossmaiicrJGva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. — a be — —. Ne samo do Drave! (Konec.) »lies je, da jo v teh krajili onstrun Krke lo so tu pa lam kak človek, ki se zaveda, da jo slovenske krvi, loda ime- iia govore, da je ta zemlja in to Ijud- stvo nase, in kar jo najznaeilnejše, tudi tamkaj slišiš šo slovensko molitev, naj- deš slovensko molltvonike. To so za nas, ki razmere poznamo, in za vse, ki hoce- jo soditi objektivnO; merodajna dejstva. »Ore toroj za to. kakšno minimal- no mejo moramo zalitevati na Koro- škem v ¦slučaju, da se hoče Avstrija spojiti z Nemčijo. Po mojem mnenju iinamo vso pravico, zalitevati sledečo staro etnografsko črto: od. Drave do Osojskega jezera reko Jezernico (See- bach), po sredi Osojskega jezera na vas Steindorf (menda Kameuico),- od tarn na Rottendorf, vrli 760,- potem na Zingelberg, vrh 719, na St. Kanclolf in naproj na Hardek, vrh 650, Karlberg, vrh 719, in na Maraunberg, vrh 709: od tarn čez Gfino na Sv. Donat, Sv. Bostjan na vrh 1076, in eez Krko no Mostič (Briickl), črta na visoko Bistri- co, Golovico, Semico, severno St. Pavla fc-z Št. Jurij na. Dreieckkogel. Pripomnim pa še enkrat, da je to ininimalna mejna črta, ki jo mora- ine (Jol)i(i, pa naj se sto Wuttejev in (irugih —schitzov in —neggov in slič- nih po.stavi na glavo. Veejp pravico d( svojegn nokdanjega osrc.ja, do Gospo- "'Yttskega, polja, kjer so bili astoličeni nasi knezi. kjer se je našim pradedoin delila pravica v našein jeziku, od koder jo so da foe, dalec na sever segal naš zivL'lj, imamo pac mi, kakor pa oni, ki so, svesti si svoje nioci, skozi desetletja odliijovnJi naše ljudsLvo in učitelje, in jili mnogo tudi odtujili. Tom večja bo- di-skrb in dolžnost naših državnikov. da to zopet vrno svoji materi.« Nasegn malomarnega besedicenja >do Soco« in »do Drave« inora biti konec. Kajti inozemstvo taka kratka | jk'osla dobro pomni in ko hi prišlo ne- S koe do račimov, bi nas naši nasprot- j niki in Tjubi prijatelji začeli od one ' kx-ke potiskati nazaj proti nasim so- dsliijiin me jam, katore jinni itak ko- niaj priznavajo. O Soei sploh no govorimo. Saj je hilo neumno dovolj, da smo se nekoč — ¦ in SJovenci smo bili največ krivi! — tako upirali, ko smo morali vedeti, da je na ilalijanski strani moč in ves svet, na nasi. pa samo sirotica pravica in postenjo. Todaj ni bil čas za protiv- l'jcnje. Nasa politika nam jc nakopala le nespravljivo nasprotstvo Italijanov Tu oni so porabili vsa svoja premnoga sredstva, da so nas z obdclovanjem na severu spravili na nič na jugn. Uspeli so. Sedaj pa, ko stopa nemško vpra- sanje vse bolj vt osprcdje, nam mora pamel svotovati. Ncmci posežejo za Beljakom in proti Tirolski navzgor, mi pa po nam sosednem defu Koroske koükor je naisega in je bilo našega v tc-žkih časili, ko je maceha Avstrija srodi minolega stoletja za-cola trgati naisomvi septan emu rlovebi s silo jezik iz nst. Mi moramo biti pripravljeni Kjcrkoli še. na Koroskom kaka stara mati »zebra po slovenje« ali pa se spo- minja, da je njena stara mati hostila naSv. Višarjo ali h Gospi Sveti prosit, da se ji deca ne bi pokvarila, kakor se je pozneje res, tarn je vse povsod še na- š(-> in našo morä postati. In tarn prek uieje na Štajerskem je še naža Sobota, navš Ivnik in Zeleni Travnik. Pa Arvež jo tarn in Lncano so, ki so se glol)oko zajedlo v naso mejo. In GomUiea in .Kniovž, a vrhu vseh Lipnica. Naj že owtane moja na Mari, a Radgono ob- joblja na severu šo daleč naš svot kot k'fadok ].)].'ohod v Prekmurje. Taka bodi vsaj navsa zahteva. Mi ne ropamo, mi. no delamo krivice. Ho- cemo le krivico popraviti. in vse to re- siti, kar se bode dalo prilagoditi našim razmeram tckoin one ali dveil genera- ci,i, kakor je bilo izgul>ljono v zadnjili genoracijah. j Tisoc Jet so nas daviJi. j\a vkup! | Ne dajmo se vec! » Potem pa naj bode z Nemci svet mir. Politika* V "NOVI TISKOVNI ZAKON. Za- konodajni odbor skupščine je sprojel tiskovjii zakon z 19 glasovi večine, ko se je bila opozicija demonstrativno od- siraniia. Sedaj je pa zakon že tudi sprejot v skupščini. Zaman je opozici- ja ])odajala svoje protestne izjave in je celo korporativno zapustila zbornico, ciocim je vlaclna vecina s 160 glasovi sprejela skrajno reakeijonarni zakon broz debate. V imenu celokupne opozi- cije je poslanec Milan Grol podal še sledeco protestno izjavo: »Obstojajo clr- žavo s jiopolno svobodo tiska, a brez splošne volilne pravi.ee. Toda parla- mentarniih držav s splošno volilno pra- vico. pa brez svobode tiska, no pozna- mo. Ako se izglasnje ta zakon, bo naša država prva to vrste. Zakonu, ki je predložon Narodni sknpščini, ni naj- visji interes resnica, nogo molčanje. Princip svobodö tiska je do zadnjega izigran. V kaznovanju gre zakon ta- ko dalec. da sta celo sattra in ironija kaznivi. Predno bo kdo sposoben, da po novem zakonn nrejuje list, bo mo- rn 1 poznati vse zakone in predpiso, ka- kor sodnik. Predno hoce napisati dnev- ni dogodek. na pr. kak iilicen incident, bo potreboval avtor službenega potrdi- la. o\'orovrjonega po vseh ociviidcili. Siner zakon a je tako drastično protiv- na nacelom sAoborle javnega mišljenja in javiK1 morale in tako protivna iz- recn'im doloobam nstavo, da ni več .to utrankar.sko vprašanje, ncgo obco vprašanje. Zato podaja opozicija to iiZjavo, zapusoa sejo in vlaga protest, prepusčajoč vladini vec-ini edino in polno odgovornost.« — Prihodnja seja skupscine bode skTirnna pismono zn 15. oktobra. p Tlluu\ blvA i.'UUUDJ:L\ Z AV- STRJJO. Naša delogacija, ki jo vodila trgovinska pogajanja z Avstrijo, se je povrnila z Dunaja. Trgov in skill poga- janj so se ndelcževali: generalni di- reklor carine y pokojvi Sova Krkic, na- ciolnik trgovi-nskega. ministrstva Milan Savic, načelnik trgovinskega ministr- stva dr. Milan Todorovic, inšpektor pofjedelskoga ministrstva dr. Velja Štojkovič, Konrad Šmid, nacelnit ge- neralno carine in Branislav Radic. Tr- govinska pogajanja so končana in sta .sostavljeni dve pogodbi in sicer prava trgovinska pogodba in veterinarska konvencija. p SLOVANI V NEMCIJI. V Var- isavi so je mudif koncem minulega rne- seca \odja hi oka narodniJi manjšin y Nemci ji' poslanec v pruskem parla- mentu Jan Bačevski in je povedal: Nemci sploh ne priznavajo določb ver- sa iileske mirovne konference glede za- ščite narodnih nianjsin. Samo čakajo priiilco, da odvzamejo Potjski Pomor- je, mod tern pa delajo z vsemi silami na. to, da čim hitreje germanizirajo narodne manjšine v Vzhodni Pruski in Gornjii Šleziji. Z veliko energijo od- kupnjejo zcmljo od pofjskiJi posestni- kov; samo v okraju. Zlotov so pokupili v enem letu nad 4000 ha. Banke in kreditni zavodi ne dajo nobenemu Po- l'jaku posojila. Polj.ski denarni zavodi pa nimajo dovolj denarja, da bi mogli zabranjevati prodajo poljskih posestev. Ncmško društvo »Heimatdienst« dobi- va od vlade visoke podpore, da vodi boj proti Poljakom, obenern pa vrši vo- linnstvo mod Poljaki. 0 kakih šolah za narodne manjsine ni v Nemčrji niti govora. ("olo izven sole je poljskim otrokom strogo prepovedano govoriti v materinem jeziku. Edino sredstvo, da bi so izsiftle poljske sole, bi bila repre- salija Poljske, ako bi ta zaprLi v.-:: Tipiiisko Solo na svojem ozrr.ilju. SPOHAZUM." MED JUGOSLAV I- .){) IN ALBANI.TO. Po porooilu \z Fa- .riza je posJaniška konforenca na svoji zadnji seji razpravljala o razmojitvü- nem sporazumu, ki je bit sklenjen med .higosfavijo'im Albanijo. Po tern spo- razimui jo kraljevinn SHS pripravlje- na Albaniji odstopiti Piskopejo, docim Albanija odstopi, samostan Sv. Nauma in plan tin o Vrnoš Jugoslaviji. p DOGODKI V MAROKU. Abd el Krim dela Franciji in Španiji velike neprilike. Francoski Tisti trde, da so mu pogoji za mir znani, a da jih on noče na znanje vzeti iz previdnosti. On rOZOP! velika zvezdna dirka! FOZDP! 734 a 2—1 Ylnko V. Gaberc: Samec. (Xararo.shvmi razpruva za pasje dm.) (Konec.) (ioiob Uiomo sol'us aliquantum ti- midus) je prilično skromna stvar. Je prijeten in ljubek ptič, vendar pa je prava cista pasma domacega goloba pri nas malone že izumrla. Vidimo sa- mo se križanje domačega goloba z div- jim. Od tod nekaj podivjanosti, ki je nikoli no izgubi, Skodljiv ali nevaren pa nas gofob men da nikoli ni. Glavno jr. mejnih držav. Na konferenci naj bi te državo skupno s Francijo ustanovile blok, ki bi kompaktno nastopil pri za- sedanju Zveze narodov. p RUSKO MNENJE 0 RADIČU. Novi politicni preokret Štefana Radi- ca je napravil v Moskvi najslabši vtis, tembolj ker ga niso pričakovali. Prvim vestem niso lioteli verjeti in jih mos- kovski listi niso niti prioboili. Kasneje so se vesti izkazale resnično in javno mnenje se je moralo udati. Listi se že pečajo s tern predmetom, ki ga imenu- jejo »izdajstvo Stepana Radiča«. y Pravda« pravi, da odpoved poTitičnim idealom, kakor jo vidimo pri Radic'u, 'nima zgleda v politicni zgodovini no- benega naroda in da se je Radic odrc- kel svoji politiki zato, ker ni imel po- giima, da prenaša zapor, ceprav le-ta ni bil drugega kakor enostavna in za- casna omejitev osebne svobode, in ker se je bal posledic procesa, ki bi se bit pa razblinil v nie. Radic — pravi »Pravda« — se more primerjati clo- veku, ki se je s pleči uprl ob zid, da bi podrl zgradbo, pa se je ustrašil drob- cev apna, ki so padali okoft njega. p SPORAZUM V CEŠKOSLOVA- ŠKl KOALIGIJI. »Pravo Lidu« poro- ca, da so se stranke vladne koalicije popolnoma sporazumele o sqnernicah za domačo politiko. »Češko Slovo« pa p or oca, da so se vršila te dni pogajanja med. ministrskim predsednikom Šveli- lo in Stribrnim v Karlovih Varih. p PROLETARSK A FRONTA IN MEŠČANSKO ZALE.DJE V RUSIJI. Revohicijski vojni svet v Moskvi je iz- dolal zakonski načrt o ureditvi vojaške pomika in potika po svetu. Vendar pa včasi zaido hote ali nehote h kakemu tujcmu gnezdu z namenom nekoliko pomuditi se tarn. A to mu navadno sla- bo znese. Ge ni dosti oprezen ali hiter, so mu dogaja, da ga ubijejo, mu nato- mi.jo kako kost, pošvedrajo nogo, stere- jo drzno perot, stolčejo nesramni kljun ali pa vsaj občutno oskejo perje. Neredko ptiča samca na zvit na- cin vendar le ujamejo. Lop! — pa ga imajo. Ne samo kalini, tudi drugi pla- čajo svojo zaupnost in priljudnost z izgubo svobode. V kletki žde potem, dokler živi ne umrö, ali pa dokl"er v trenutku smrti ne nehajo živeti. Nokaterc eksemplare po smrti konservirajo. Ne devajo jih sicer v špi- ! lit kakor kake izrodke, ker alkohol samca skoduje, pao pa jih gačijo s prazno slamo, plevami in raznim smet- .i^ni, kar se naravi velikega dela teK ptičev itak najbolje prilega, ter jih de- vajo v muzej za vzgled poznim poko- lonjem. Take zbirke so potem za preostale živ opcmin, — da vse mine. Tudi glo- rija samca ... dolžnosli. Po turn uacrtu obstoji. za vse j proletarce vojaska dolžnost od 19. do 40. leta in sicer deloma v aktivni sliižbi rdeče vojske, deloma v rezervi. Vojni svet jc izkljucil' iz frontne službo vse mescanske sloje, ki jim ne more zaupa- ti oboroženo obrambo sovjetske države. Meščanski možje in fantje morajo slu- žiti pri trenu, kar bi se »nezaupljivim« osebam prileglo tudi v drugih državah. p ORRAMBA SUEŠKEGA KA- NAL A. Britanski državni obrambni odbor je z ozirom na veliko stratogicno važnost sueškega prekopa za državo izrazil zahtevo, da mora biti ob brego- vih prekopa vedno zadostno Stovilo an- gleških čet ne glede na bodoče odnoša- je med Anglijo in Egiptom. V zaščito teh čet mora vzdrževati Britanija v Kairu stalno vojaštvo, ki se mora šte- vileno vsaj podvojiti. Brez zadostnega števila stalnega vojaštva v Kairu je nomogoča. zaiičita čet in straž ob pre- kopu. Položaj Anglijo na skrajnom za- padu Sredozemskega morja ni tako po- voljen, da bi se mogla Anglija izpo- stavljati neugodnim možnostim na vz- liodu. Nove politične koncesije cgip- tovskim nacijonalistom bi mogle ogro- žati pomen Sueškega prekopa za stra- tegične in trgovsko-prometno linije Ve- like Britanije. Sadenje tobaka v Slo- veuiji. Minister t'inanc dr. M. Stojadino*- vic je na predstavko z dne 12. marca t. 1., s katero je poslanec dr. Ljudevit Pivko zahleval, da se prekfice ustavitev sajenja tobaka v Sloveniji, odgovoril n a podlagi informacij Uprave mono- pola: >'Kultura tobaka v Sloveniji prej ni obstojala. Po vojni se je zaradi po- manjkanja tobacnih sirov/in dovolila kurtura tobaka v posameznih krajih Slovenije, toda bolj radi poskusov. Do- sedanji rezultati niso zadovoljevali: v Sloveniji. uspeva samo najnavadnejši tobak ba.natskcga izvora; to je tobak za Zaradi nedostajanja financnih «rcdstev Uprava mojiopolov ni mogla zgraditi v Sloveniji primernili skladišč, Kjer bi se ;p_raizveäeiu foßalt fermenti- ral' in manipuliral. temveč jo bil ta- mosnji tobak prenešen v ljubljansko tobacno tvornico, kjer se je na škodo tvorničnih poslov izvršila manipulaci- ja tobaka. Ker je potrebi po tobaku s pridel- kom 1. 1924. zadoščeno, bi bila kultura tobaka v Sloveniji samo v skodo dr- žavnili jnleresov. Uvažiijoča omenjene raztoge in ker razen tega v Sloveniji kultura to- baka ni bila in ni sedaj življensko vpra- šanje poljedelcev, kajti v 1. .1924. odpa- de na enega producenta samo 1466 to- bacnih rastlin, je bila uprava monopo- lov mišTjenja, da se za letos ne dovoli sadilev tobaka v vSloveniji. J5ele tedaj, ko bo uprava monopolov mogla zgra- diti zadosti modernih skladišč za fer- mentacijo tobaka in najti trg za proda- jo tamošnjcga tobaka, bo uprava po- novno stavila predlog, da se dovoli kul- tura tobaka v SI'oveniji.« Celjska kronika« c REDNI SESTANKI SAM0- STO.TNE DEMOKRATSKE STRANKE OB SREDAH. so tako dobro obiskani in je za nje sploh toliko zanimanja, da se letos radi želje članstva vršijo tudi v počitnicah vsako srodo ob pol devetih zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. O.lanstvo iz mesta ima prijetno prifiko proslo in neprisiljeno razgovarjati se o vseh tekočih javnih vprasanjih. o SEJA GOSPODARSKEGA SVE- TA občeslov. obrtnoga društva v Cefju se bode vršila nocoj (v čotrlek) ob os- mih v rdeci sobi Narodnega doma. c OBCESLOVENSKO OBRTNO DRUŠTV0 V GELJU je obdržalo eno sobo zadružnega nadzorništva v Raz- lagovi ufici za svojo drustveno pisarno. Tajnik je članom na razpolago vsak torek in četrtok od pol 2. do 3. ure pop. in v soboto od v soboto od 4. do 6. ure pop., toda Sele s prihodnjim tednom, ker se soba sedaj čisti. — Obcesfovensko obrtno društvo v Gelju ima na razpo- lago Hskovine za članske imenike, na kar opozarjamo vsa dnistva, ki so ni- niajo imenika. c SVOJE VRSTE CIRKUS sta imel a na Spodnji lludinji nek a brata Semerl. Z neumnimi triki in nedolžni- mi carodejstvi sta zabavala onih par gledalcev, ki so jima nasedli. Ljudje so so bolj čuclilL sebi, nego tema mojstro- ma in tudi smejali so se bo\ji sebi nego cirkuskim pfjreditvam. c ŽRTEV ALK0H0LA. V torek ob osmih zvečer se je nudil občinstvu pri Narodnem domu ob zacetku Ljub- ljanske ceste mučen prizor. Neki mlaj- ši možki, po vsem soditi, iz del'avskih krogov, se je v gostilni pri, Kroni tako napil, da je obležal tik pred novo pre- potrebno Kiirbischevo krčmo, kam or sta ga inislila zavleči njegova dva bolj trozna tovariša. Ležal je na tleh kakor nagnifo in črvivo bruno in steklene oči so govorile, da bi znal kmaln priti ko- nec. Razume se, da se je ljudstvo zgra- žalo nad prizorom, ko so na pol mrt- vega pijanca, ki ga ni bilo nikamor spraviti, z muko zavlekli v hiev h Kro- ni. če se že takim al"koholikom ne da pomagati, se bi morda dalo krcmam? c RUSKI DAN. Za ruskc begunce so pobirale v pondeljek učenke mestne solo celjske milodare po mestu in na- brale 495 Din, kateri denar se je po odloku ministrstva prosvete v Beogra- du z dno 29. junija 1925, P. br. 7.901 vpoplaf komitejn za prireditov »Ruske- ga dneva« v Bcogradu, kr. Natalije uli- ca br. 33. — Iskrena zahvala vsem da- rovalcoin. — Upraviteljstvi obeh osnov. šol. NARODNA ENGIKLOPEDIJA S. II. S. oil prof.. Stanojeviča. Abonente Narodne enciklopedije tvrdke Biblio- grafskl zavod, Zagreb, opozarjamo, da Narotlno enciklopedijo dobijo v knji- garni Goričar & Leskovšek, Celjo, v predpfacilu po Din 40.— za zvezek, ter priporočamo predplačnikom Narodne enciklopodijo, da se v svrho prinesitve predplacila v knjigarni Goričar & Les- kovsck, Golje blagovplijo oglasiti. — Knjigarna Goričar & Leskovšek. IV AN A CANKARJA sbrani spi- si so začeli izhajati v zelo oknsni in esletično izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni sloven ski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar & Leskov- šek, Celje. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapeTnika gosp. Silbersteina. Iz naših krajev« 1 UMESTEN ODLOK ZA ČASO- PISJE. Eden zadnjih odlokov italijan- skega notranjega ministrstva ugotav- Ija, da so obširna poročila časnikov o posilstvih, oskriunbah, kršitvi javne morale, in neduhovita podrobna poro- čila o kakih netecnih i'jubezonskih afe- rah, zakonski nezvestobi i. sl. zelo kvarna za obcinstvo. S takim poroča- njem časopisje, ki bi moralo narod vz- gajati, več pokvari, kakor pa more ko- ristiti. Tak odlok bi bil umesten tudi pri nas, kjer delajo nespretua poroči- la o raznih dogodkih veliko škode mod ljudstvom. i S0K0LSKI ZLET V ROGAŠKO SLATINO. V nodeljo, dno 2. avgusta 1925 je priredilo celjsko okrožje ztet v Rogaško Slatino. Na predvečer se je vršila v zdraviliškem domu akademija, kjer je nastopilo 18 clanov in 9 članic celjskega Sokola, skupina iz Laškega ter moški in ženski naraščaj iz Roga- sko Slatine. Sokolstvo in ostalo oobčin- stvo je dospelo v Rog. Slatino z jutra- njim vlakoin, nakar se je razvila po- vorka, ki je krenila pred zdraviliški doni. — Javna telovadba je pričela po- poldne ob pol 4. uri. Nastopil je naj- prvo moška in ženska deca z lepimi skupnimi vajami, deco je zamenjal moški in ženski naraščaj. Dobroo so bile izvajane proste vaje članov m cla- nic. Pri orodni telovadbi je nastopila vzonia vrsta celjskega Sokofa na brad- Iji. Živahno je bilo pozdravljeno voja- Stvo nasega domačega pošpolka, ki je proste vaje zolo dobro izvajalo. Udo- ležba je bila z ozirom na klavemo vre- me še dosti tepa. Z uspehom mora biti celjsko okrožje zadovoljno; upamo, da YSLM ORGANIZACIJAM IN PO- VtiliJENlKOM SDS V MARlBORSKt 0BLAST 1 javljamo, da snw na zeljo rccine Irajecnih organizacij za mesec avgust 1925 projektimni politimi holi v Mariboru in Gelju odložili na kas- ne'jHO dobo ter homo pravomsno spo- ročili, Ixc-daj se bola Soli vršili. Vseka- kor pß prosimo vse one krajevne or- gcmizacije in poverjenike, kateri tega še niso storili, da čimpreje javijn nde- ležcnve politicnih sol Oblaslni odbor SÜS. je ludi Sokolu v Slatini popolnoma ustreženo. i SOKOL V ST. PETRU V SA- VINJSKI D0LINI. V Št. Petru v Sa- vinjski dolini so äete pred pol leta osnovali odsek polzolskega Sokola, ki se pa vkljub hudim nasprotstvom od izvestne strani lepo razvija. Društvo ima-lepo število članstva, ki pridno vežba. Šentpeterski Sokol' prirodi dne 9. t. ni. popoldne na Gvenklovem trav- niku pri kolodvoru javen telovadni nastop. kalerega so gotovo udoleži vpč občinstva. ker je železniška zveza ugodna. i ZJmAYLJEiMJE KAČJEGA PI- KA. Veckrat se pripeti, da osebe, ki jih' jo picila strupena kača, zaradi brez- brižnosti plačajo to s svojim življe- njom, kor n'iiso iskali zdravniške pomo- či. Ministrstvo za narodno zdravjo opo- zarja sedaj potom svojih inspektora- tov, da se more serum proti kačjemu pikn nabaviti na ppidemioloških po- stajah in da je zdravfjonje brezplačno, kakor v slučaju stekline. i DVOLETNA VINARSKA IN SADJARSKA ŠOLA V MARIBORU je zaključila svoje 53. šolsko leto dne 30. julija 1.1. z 49 gojenci povprečno s prav povoljnim uspehom (16 drugoletnikov absolventov, 29 prvoletnikov in 4 praktikanti). 48 gojencev je bilo kato- liškc. 1 gojonoc pa je bil pravosfavne voro. Iz Slovenije jih je bilo 44, iz Sr- bijo 1 in iz danes inozems^oga Primor- ja so bili 4 ucienci. Po mnternem jezi- ku je bilo 46 Slovencev, 2 Hrvata in 1 Srb. Dvolofna vinarskn in sadjnrska sola so skoraj gotovo prav kmalu pre- ustroji v enofetno ter pride na njeno moslo višja ali srednja vinarska in sadjarska sola kot nadomoslilo za zdaj 3 leta staro srednjo kmetijsko solo, ki nima življenskih pogojev in se zato ukino, nje učenci pa so porazdele na srednji ktnotijski šoli v Križevcih in v Valjevu. Tako naglo preneha ustanova,- kakor jo bil"a prenagleno oživotvorjena navzlic pravočasnim resnim opozorit- vam. Tudi napovodane reorganizacije na stari. mariborski vinarski in sad- jarski šoli so naj v pičlo odmerjenem rasu izvršo. Da hi bile uspešne! Ob po- manjkanju polrebnih sredstev razoča- ranja niso izkljucena. Važno je pri torn, da bo poleg višje ali srednje vi- narskc in sadjarske šole še nadalje ob- stojaT dosedanji. zavod, sicer samo kot onoletna sola, vendar z internatom. — Tako bo kolikor toliko ustreženo raz- nim zahtovam, ]ji>edvsem tndi upravi- eoni želji, da so ohrani stara vinarska in sadjarska šola prevažnemu obmoj- •icmii mestu Mariboru, dasi drucruV v procoj okrnjoni obliki. i TAJNIŠTVO SAMOSTOJNE DEMOKRATSKE STRANKE V LJU- BLJANI naznanja svojim pristašem, da se presoli z dnevom 5. avgusta 1925. iz sedaujih prostorov v Narodnem do- mu v Kazinsko poslopje II. nadstropje. Od 5. avgusta naprej poslujo tajništvo za dozelo'v Kazini, istotako tudi Zveze kuliurnih društov in Društvo za zgrad- bo društvenMi domov. Vse ostale orga- ni'zacije, kakor tudi tajništvo za mesto LjubTjana ostanejo se nadalje v Na- rodnom domu. c NESREČA PRI DELU. Vceraj proti poldnevu se je pri razstreljava- njn. kamenja pri apnonici v Pečovniku ponesrečil delavec, katerega je iz zraka padajoče kamenje ubilo in hudo raz- liio.sarilo. Ponesrečcncn, so spravili v mrtvašnico celjskega okoliškega poko- pališča. i NAGRADE NE BO. Carinski uradnik Fran Nepoinucki jo leta 1921 v Mariboru pri carinarnici dalje časa poneverjal po raznih strankah plača- ne gloJ)o. Dolgo ga niso mogli zalotiti, v-v 85 »NOVA DCEA« Htran 3 ker je akte zadržcval v predalili svoje mize. Ivoncem koncev pa je te prišel pred poroto, ki ga je obsodila na dve leti JGČc, katero je že tudi odslužil. Ne- p.omucki pa je Ml svoj čas položil 50.000 dinarjev kavcije, da bi se mu kazen preložila. In po prestani kazni je svoto dviignil. Sedaj pa so prišti »hvatači«, ki so ga bill svoj eas zasa- čili, po svojo nagrado. A kako so se začudili, ko so zvedeli, da denarja ni več. Vsoto je namrec dvignil neki so- rodnik. Nepomuckega, ki jo je bil prej založil. Tako so hvatači ob nagrado. i SAMOMOR OROZNIKA. Minoli teden se je v Krški vasi ustrelil v svoji pisarni vodja orožniške stanice Ivan Zavec. Krogla mu je šla skoz srce, da je bil pri priči mrtev. Rajnik je seclel vecer pred smrtjo v družbi v Vahčičevi gostilni v Cerkljah, kjer so so bill ne- koliko sporekli. Tekom prepira so mu vzeli orožje. V sramoti in strabu, kaj bo, je Zaveč na to šel clomov in se ustrelil. Vzroka pa tudi ženi, kojo ostavlja z dvema . otrocičema, ni po- vedal. i REVIZIJA NAGIJONALIZA- CIJ? Beograjska »Politika« trdi, da namerava vlada izvršiti reviizijo naci- jonalizacij raznih podjelij in dolniških družb. Omenjeni list pravi, da je bilo zlasti v Sloveniji mnogo zlorab. Z re- vizijo nacijonaTizacije se namerava pricesi pri Trboveljski premogokopni družbi. i ANGLEŠKO BRODOVJE OB- IŠČE NAŠE VODE. Dne 4. avgusta odplove anglesko sredozemsko brodov- je v Jadransko morje ter obiščc iugo- slovenska in grška pristanišča. i PQSKTJS TATVINE NA POL- ZELI. Minoli tedcn so neznani zlikot- ci po. noči zlezli v stanovanje restav- ratorke na poTzelskem kolodvoru. Ob- ivskali so nenapovedano go. Jelenovo, ker se jim je zabotelo denarja in toba- ka, ki so ga obilo slutili. Morali so biti zelo domači, ker so se sprcfno gibali in ker so znali z besedo potoTažiti psa, da jib ni izdal. Tatovom se podjetje ni ob- neslo, ker je ga. Jelenova vlom zapa- zila in začela klicati na pomoc. Nezna- ni storilci so brez sledu pobegniTL i NESREČA V GIRKUSU. Cirkus Kludsky se sedaj mudi v Novem Sadu. Kakor povsod, je tudi tarn naval k predstavam. velikanski in gospodar je zoic vesel. Vendar pa se je pripetil ža- losten sTučaj, ki je tudi lastniku neko- liko pokvaril vesel jo. Te dni je pri dre- suri tigrov eden izmed sedmorice sko- eil na krotilca in mu zasadil kremplje v meso. Bil bi' ga brez dvo'ma raztrgal in pozr! pred očmi obcinstva, da mu nipo prihiteli na pomoč tovariši, ter ga otcli zvevmi iz objomn. Uslnzbenci so tigre s sulicami in biči nagnali v kletke in pobrali ponesrecenega tovariša, ki ga sedaj zdravijo rnzmrcvarjenega v bolnici. i »PROSTOVOLJNO GASILNO DRVŠTVO PAŠKA VAS priredi na dan Marijinega vnebovzetja dne 15. avgu&la popoldan točno ob treh pre- krasno zgodovinsko igro »Miklova Za- la« v 7 dejanjih. Po igri se vrsi. vrtna vesel iea s prosto zabavo. Med odmori igvo in pri vrtni vesetici svira godba. Za i/.bonm jedila in pi,jačo bode vse preskrbljono. Geljani, Savinjska in Ša- loška dolina, kakor tudi vsa sosedna gasilna društva se vabijo, da nas ta dan obiščejo. Igra in veselica se vrši dve niinuti, od postajališča Paška vas na vrtu g. Fr. Irmana. Vsi. katerim je že znana njiga Mohorjeve družbe »Miklova Zala«, bodote lahko videli colo zgodovino v resnici, kakor se je godilo pred 500 leti v Rožu na Koro- škeiu. Pridito torej vsi dne 15. avgusta v Pasko dolino se razvedrit in razvese- lit. Z vTaki zelo ugodne zveze. K obilni udelezbi vabi odbor Gasilnega društva Paska vas. 694 NAROCNIKOM, ClTATELJEM IN rillJATELJEM poročamo, da smo se namenili list zunanje in notranje pre- osnovati, ter jih prosimo, da nam osia- nejo zvesti in da mše stremljenje pod- pirajo s sodelovanjem in potrpljenjem. c KDORKOLI IMA KAKO ŽELJO 'ALI PRITOŽBO RADI DOST AVE LI- ST A, JO NAJ IZVOLI JAVITI UPRA- VI, DA NKDOSTATEK POPRAVI. Profi odebelosti deluje s kolosalnim uspehom samo 50-11 »Vilfanov caj« !KÄÜOVÜ Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja: Kern. pharm. laboratory Mr. D. VILFAN, Zagreb, llica 204. A. č s Kino. KINO GABERJE. V cetrtek (5., petek 7., soboto 8. in nedeljo 9. avgu- sta je na sporedu: »Smrtno muten heg«, velika senzaeijska kriminalna drama v petili dejanjih. Glavno vlogo ima Harry Harison. Kot dodatek ve- seloigra s komikom Fatyem. MESTNI KINO. V cetrtek 6., pe- tek 7. in soboto 8. avgusta: I. del »Ma- dame*, kjer se vidijo prekrasne pokra- jine in veseli prizori. — V nedeljo, 9. avgusta amerikanska »Gospodar tea zraka«, kjer vidimo borbo na kopnem, na morju in v zraku. Sports s LAHKOATLETIKA. Vsi laliko- atletičarji »Športnega kluba«, kateri bi MeYi se vdeležiti tekmovanj za pr- venstvo Slovenije v lahkoatletiki due 28. in 29. t. m., se vabijo na odborovo sojo, tatera so bode vršila danes (v re- Uiek) ob 20. uri 30 minut v klubovi »Geljskega doma«. s KLUB SLOVENSKIH KOLE- SARJEV vabi vsa sportna društva ka- kor vse posamezne sportnike.na zvez- no dirko dne 9. avgusta. Udeležba raz- licnih klubov iz Hrvatske in Slovenije (22 klubov). Celjski klnb vozi za pr- venstvo Celja. Ob 12. uri obhod po mestu vseh kolesarjcv z godbo. Popol- dan ob 3.50 uri pričetek veselico z bo- gatim sporedom v gozdni restavraciji. Vabijo se vsi športni klubi k sodelova- njii. V petek ob 8. zvečer sestanek v hotelu Balkan. 724 Zaloga čevljev ¦ St. Strnšch, Cclic, hnlU yelika izbira čevljev vseh vrst. * ^Čevlje po meri. Popravila ¦'* hitro In točno. Cene nizke. Gospodarofvo. g NASLOV ZB0RNIGE V SOLU- NU. Naša trgovska zbornica v Solunu je premestila svojo uradno prostore za- casno v ulico Salaminos št. l./II. 1. VELIKI SEMENJ Vr SUBOTI- CI se bode vršil od 22. do 21. avgusta 1925. g SANAGIJA P0S0JILNIŠKIH ZADRUG. Precej naših posojilnic in hranilnic na Štajerskem jo bilo včla- njenih pri Gen train i zvezi posojilnic v Graden. Po polomu so morale te zveze prenehati in zadruge so trpefo znatno škodo radi velikega padea avstrijske krone. Na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjon med Avstrijo in Jugoslavijo leta 1923., so je naša država obvezala, da prispeva za sanaeijo teh zadrug. V sin. zakon je sedaj sin. minister dosta- vil pristavek, da se za te zadruge dolo- ča kot prvi obrok znesek pol mifijona dinarjev. g JAJGA IZ JUGOSLAVIJE NA ZUNANJIH TRGIH. Na dunajskem tržišču jajec je razpoloženje za naku- povanje mlačno. Ponudba presega po- vprasevanje. Zadnje dni je prišlo na tržišče mnogo sedmograškega bfagn. po 13.75 do 1.4.50 groša za komad. Šta- jorsko blago staue 15 grosey komad. Jugoslovenskih pn-orazrednih' jajeo ni na tržišču, ker so predraga. Dinar v Curihu dne 5. avgasta dne 4. avgusta 9 30 930 Devize v Zagrebu dne 5. avgusta dne 4. avgusta Dunaj: 7.75-7.85, 7.73—7.83. Berlin: 13.17—13.27, 13.10—13.20 Budapest: —.—, 0.078—0.079 Milan: 202.62—203.02, 201.02—203.42 London: 268.85—270.25, 267.9—269.9 New-York: 55.15—55.75, 55.06—55.66 Paris: 265.-------265.50. Curih: 10.74—10.82, 10.73—10.81. Paris 265.-------265.50. Z našega trga. Tržne cene v Celju od dne 1. avgusta 1925 naprej : (V Din.) Govedina: V mesni- cah I. vrste volov 18'—, II. telic 16'—, na trgu I. vrste volov in telic 18*— do 16"—, II. vrste krav in bikov 12'— do 14'--, vam- pov 8'—, pljuč 8'—, jeter 15'—, Iedic 15"—, loja 10'—. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 18'—, II. vrste 16'—, jeter 18 —, pljuC 16"—. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25--, II. 27:—, pljuČ 12'-, jeter 15'—, glave 13'—, slanine I. 30*—, II. 28'—, na debelo 27'50, masti 33'—, amerikanske masti 31f—, 1 kg šunke 35'—, prekajenega mesa I. 35'—, II. 32'—, 1 kg prekajenih parkljev 7'SO, 1 kg prekajene glave 15"—, 1 kg jezika 32'—. Klobase: 1 kg krakovskih 35"— do 401—, 1 kg debrecinskih 30'— do 35*-, 1 kg hrenovk —'— do 30"—, 1 kg safalad 25<— do 30-—, 1 kg posebnih 25'— do 30'—, 1 kg tlačenk 201—, 1 kg svežih kranjskih 36—, 1 kg suhih kranjskih 46'—, 1 kg braunšvi- ških 15'—, 1 kg salami 100'—. Perutnina : (1 komad), piščanec majhen 15'—, večji 20'—, kokoš 35'—, petelin 35'—, raca 35'—, gos 70'—, domač zajec, manjSi 15'—, večji 25'—. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 litermleka na trgu 2\50, v trgovini 3'—, kisle smetane 15'—, 1 kg surovega mosla 50'—, 1 kg čaj- nega masla 75*—, 1 kg masla 40;—, 1 kg bohinjskega sira 50'— do 60'—, 1 kg lra- pistovskega 20*— do 36'—, ementalskega 72'—, sirčka 12—, eno jajce 1'25. Pijače : (1 liter) starega vina 12'— do 20'—, novega 12'— do 13'—, piva 9'—, žganja 25'— do 40'—. Kruli: 1 kg belega kruha 7'—, 35 do 36 dkg bele štruce 2'50, 70 do 72 dkg bele štruce 5* - , 1 kg črnega kruha 6"—, 41 do 42 dkg črne štrucc 2'50, 82 do 84 dkg črne štruce 5'—, žemlja 5lA do 6 dkg 0*50, 11 do 12 dkg 1--. Sadje: 1 kg jabolk II. 4'—, III. 3—, 1 kg hrušk 1. 10-, II. 6— do 8'-, III. 4'— do 6 —, 1 kg marelic 12'—, 1 kg bre- skev 10'—, 1 kg orehov 9'—, 1 kg luščenih orehov 32-— 1 kg sliv 6'— do 10'—, 1 kg suhih češpelj 19'—. Specerijsko blago: (1 kg) kave Portoriko 72'—, Santos 60'—, Rio 52'—, pražene kave I. 84'-, II. 70'—, III. 60'-, be- lega sladkorja (kristal) 15'—, vkockah!7-—, kavne primesi 26'—, riža I. 14.—, 11. 10'—, (1 liter) namiznega olja 26'—, olivnega olja 28'—, bučnega olja 30'—, vinskegu kisa 3'50, navadnega kisa 2'—, petroleja 7'—, spirita denat 13'—, (1 kg) soli 4'50, celega popra 42-—, mletega popra 44'—, paprike 40'—, sladke paprike 74'—, testentn 1.16'—, II. 12'—, mila 17'— do 19'—, karbida 7*50. Mlevski izdelki: (1 kg) moke št. 00 6'—, 0 6'-, 2-570, 4 5-30, 5 5'20, 6 5'-, 7 3*80, 73/4 2-80, ržene moke 5'—, kaše 6'—, ješprenja 4'80, otrobov 2'-- do 240, koruzne moke 3'—, koruznega zdroba 3'70, pšeničnega zdroba 6-60, ajdove moke 1. 6-40. Zito: (novo q) pšenice 300'—, rži 250'—, ječmena 200*—, ovsa 250'— do 280'—, nove, sušene koruze 230-—, ajde 300'—, fižola 300'— do 500'—, graha 1400;—, leče 750"—. Kurivo: (q) pre- moga, črni na debelo 44 do 46, na drobno 46 do 48, rujavi 25, m3 trdih drv 160, q trdih o-v 40, q mehkih drv 30. Krma: q sladkega sena 45, pol sladkega sena 40, kislega sena 35, slame 35, prešana stane več 8. Zelen- java in gobe : 1 kom. glavnate solate 0"50 do 1'-, 1 kom. štrucnate 0'50 do 1—, 1 komad endivje 0'50 do V—, 1 kg zgodnjega zelja 2*50, 1 kg ohrovta 4'—, karfijol 71-- do 8'—, 1 komad kolerabe 0'25 do 0'50, 1 krožnik špinače 1'25, 1 paradižnikov 8'—, 1 komad kumare 0"50 do 1'25, 1 kg kumartc za vkisovanje 1'25, 1 komad buče 1'— do 4'—, 1 kg graha v stročju 5#—, 1 liter lu- ščenega graha 5—, 1 krožnikfižola vstročju 1*25, čebule 4'—, česna 12'—, krompirja 1*25, 1 komad jurčki 0'50 do V—, 1 kg sveč 19.—, 1 kg čaja 75'- do 110'-. Razširjajte „Novo Dobo"! Odgovorni urednik: Vinko V. Gaberc. Tzdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Ceije. Velika prodaja B* 1 ¦¦ 9 V Pletcni jumper Din 30'-. Kambrik Spprt- tia blnza Din 62'—. Panama sportna Din 68-—, Modna cefir Din 75--. Modna »Kasak« Dln 90—. Jmitacija surove svi- le Din 120 —, Opal- batist Din J30-. Perilni crepe geor- gette Din no¦-. Su- rova svila Din 260--. Triko- crepe Din 290"—. Svileni krepe marocain Din 3201-. Svilene triko bluze od 100 do !5o Din. Veletrgovina R. Stermecki, Celje. Ccnik zastonj! Zatnenja se stanovanje v mestu, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in sobe za služkinjo ter pritiklin, za večje. Naslov v upravmštvu. 3—1 ODDA SE v oskrbo noüocojerÄ samo v mestu Celju. Plača se po do- govoru. Poizve se pri Neži Vidmajer, Oosposka ulica št. 28. Obiščife 9- dunojski mednarodni velBsejm (jesenski velesejm) od 6.—12. sepftembra 1925 (tehniški velesejm traja en dan dalje). 7000 razstavljalcev iz 16 držav nudi svoje najzanimivejše novosti po brezkon- kurenčnih cenah. 125.000 obiskovalcev iz vseh evropskih In prekomorskih držav! Največja Izbern dunajsklh posebnostl I ZNATNO ZNIŽANE VOZNE CrZNrZ NA JUGOSLOVANSKIHINAVSTR1J- SKIH ŽELEZNICAH TER TUDI PO DONAV1. Prehod čez mejo proti plačanju takse za potni vizum v znesku S 1*50 (Dolar 0-25). Obveščenja, katalog in znamke za potniškl vizum sc dobe pri Wiener Messe A. G., Wien VII., In pri častnih zastopstvih v Mariboru: Stevo Tonc'e, (mednarodno od- premništvo) in Schenker & Co.f Prvo jugosloyansko transportno d.d.. Mellingerjeva ul. 16. Tedenski izkaz mestne klavnice o klanju in uvozu od 27. VII. do 2. Vlll. 1925. Zaklana živina____________'Jvoženo meso V Kfl I 1 m e - « « -2 .sj, „. § ^ ! ^ .-=. „. „, *i I Opomba C O ~ 1^ — — .r 'J N . N $> \ V_ ^ o N N o~oi->o:o^|ai>>oo i i/CC>yhi-wO^ y|g|h W O Ü M | Dečman Ferdinand------2-j- 2 2—-----------56 - - - - Esih Matija ....------2,------31---|------------------------------ Friedrich Ivan . . .--------------1 1-------~~|~ ~ ~ ""--------1 Gorenjak Josip > .------------------!_._ — __ 52 — — — — , Hohnjcc Viktor , .-------1.------1 3~~~~ ~ ~" "" ~" "" Janžek Marija ...------------------3-------— - — - — - — — Junger Ludvik . .-----------2-------10------—i- — — - — - Kroflič Alojz ....------1 1 1------------------ - 114-------------- - Lapornik Ivan ...-------2\-------3----------_______ RebeuschegS Franc-------614 1 2------------412 78 25 - - — | Senica Karol . . .-------1|-------2-----------— — — — — — — Urbančič Adolf . .------2j-------1-----------_|— 172 — - - — | Vo^sk Rozalija ...------1-113- — -— - 37 —. j Zany Viktor ....----------2}-------13 - - -1 - - - - - - 1 I Zavodnik Alojzija .------2.-|------------------ -| - 79 - - _ - j Con Stefan .... |—j ~ — — — — — — — Bernard! Drago . .-------------" 1 — - — — — 62 —. — — - Kus Mihacl . . • • ' "~— ~ — — — ~" ~" Reberšak Anton . • — 1——__ _ — — — — Robek Anton . . . ~"---------— 1------------------61- - Lebič Fani......----------1—--------------_______-— v Plešivčnik Ana . . —------j-----------------------------354- - - — Žumer Josip . . • . ~------i-----------------—- 83 113— — — — 1 Permozer Anton .. - — 1!------1-------------— - — — ~ — ' I Leskošeklvan . . . I—_-J— 2---------------------57 - -|- - Lesjak Franc . . .----------!----------------------------66--------!-------- Skoberne Fric . '---------- - li----------------------- ~ — - —I Potekal Ludvik . .---------------1 i I ~T I-------------------------I Trškan Alojzija . .--------------------'—------>-------~ 40 — | — — j slanine_______; Skupno. . . -1-2119 6|25|33|--|- 195|1234J1O2-------------1| Stran 4 »NOVA DOB At Telefon Stev.75 In 76 Podružnica PoStn! ček, rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniška glavnica in rezerve GGIftPAIfll V LlUbl IflflB Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000 — YT x * m Din 60,000.000— Ustanovljena leta 1900 Agencija Logatec. Podpuziiioe Agencij« Logatec. Brežlce, Črnomelj, Gorlca, Kranj, Marlbor, Metkovtč, Novl Sad, Plul, Sarajevo, Split, Trsf. Sprefema VlOge na klljižlce 111 leROČl JRSK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, raČUH proll ugodnemu obrestovanjst !$S