Sxhaja h'ikrdlraiecUn? u lorek, četrtek, soboto.
three tim« a week 7ucs ciajy ,Th ursUatj 5aturdaij.
SLQVTOS^A^TQLISKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORTA V CHICAGO.
STEV. (No.) 49.	-------
CHICAGO, ILL., TOREK, 24. APRILA — TUESDAY, APRIL, 24, 1923.
LETO (VOL.) IX.
NEMČIJA IZDELUJE NOVE MIROVNE PREDLOGE.
JUGOSLOVANSKI EVHA- FDITF17 K l/TODT RISTIČNI KONGRES V AllAlMi ABLM1-ZAGREBU.
Anglija se stalno nagiba na stran Nemčije. — Organizirano delavstvo protestira.
— Novi spopadi v Dues-seLdorfu med nezapos-ljenimi in vojaštvom.
Berpl in. — Kancelar Cuno je zadnjo soboto i-roel daljše več-urno posvetovanje rglede novih predlogov, ki jih bo posebna komisija sestavila ta teden, 'da se pred lože pred zre 20 narodov, glede poravnave spora mej'Francijo in Nemčijo, radi katerega je sledila invazija v 'Rur.
Predvsem -se bo "Nemčija obrnila za finančno pomoč na Anglijo in Zedmj-eire države, da bi >0 podprle z primernim posojilom, da bi ji bilo na tak način mogoče izvršiti prve obveznosti, ki jih zahteva Francija od Nem čije.
Anglija se -nagiba k Nemčiji.
London. — "Po "za'dnjih izjavah nekaterih odličnih angleških državnikov -je videti, da Anglija moralno podpira Nemčijo proti Franciji. Tudi se sliši, da ko bo Nemčija prišla z de-finitivnimi predlogi pred zvezo narodov, da "bo tedaj Anglija di-plomatično nastopila za rešitev tega spora.
Nemški strokovni delavci prost ira jo.
Beroli-n. — Vse nemške unije so danes razposlale svoje proteste proti francoski invaziji na vse delavce drugih držav, poziva joč jih, -da se 'naj dvignejo in zahtevajo, konec francoske blokade proti Nemčiji v Ruru. To kar povzrr>ča sedaj Franciji proti Nemčiji v "Runi izjavljajo strokovnjaki, je naravnost katastrofalno za ekonomski obstoj cele Nemčije.
Novi spopadi. Duesseldorf. — "Nezaposljeni nemški rudaTji in drugi tovarniški delavci so včeraj vprizorili velike demonstracije proti Francozom. Francoska konjenica ie bila poklicana, da je razpršila demonstrante, "ki jih je'bilo kot pravi poročilo nad tri tisoč. Iz množice je priletelo več kamnov na francosko vojaštvo. Smrtnih slučajev ni zaznamovati, le 8. nemških komunističnih agitatorjev so oblasti pozaprle. Francozi so zasegli še dva na-daljna mesta. Freisburg. — Francoski voja-j ki so zadnjo soboto raztegnili svojo okupacijsko zono in so nasedli dva nadaljna mesteca Or-tenburg in Gengenbacb na "Radenskem. Mesta »sta važna zlasti za železniški promet. Francozi ojačujejo svoje posadke.
Essen. — Francosko vojaško poveljstvo je zaukazalo ojačiti vse posadke po mestih, ter za-povedalo lokalnim poveljnikom biti izvanredno oprezni, ker nemški radikalni elementi mej delavstvom se pripravljajo na velikanske odporne demonstracije na dan 1. maja. Vse pričakuje, da bo na ta dan prišlo prav gotovo do krvavih spopadov mej nemškimi delavci in francoskim vojaštvom.
-o--
SILNI NAVAL AMERIŠKIH TURISTOV V EVROPO. New York. — Delavski department poroča, da je bilo izdanih ta mesec nad 10 tisoč potnih listov ameriškim državljanom, ki gredo zgolj na izlet in počitnice v Evropo.
Zagreb. — Prihodnjega avgusta bodo obdržavali jugoslovanski katoličanje svoj evharistični kongres v hrvatski prestolici v Zagrebu. Začne se 18. avgusta in bo trajal več dni. To bo prvi kongres te vrste v novi jugoslovanski državi, ko se bodo zbrali katoličanje v svrho javne manifestacije proti prevladajočemu framasonstvu in pravoslavne vere. katero hočejo velesrbijanci proglasiti za narodno vero.
NEVOMYOST ZAVEZNIKOV DO AMERIKE.
SKE VESTI.
—Kongresnik Wood republikanec iz Indiane, opozarja predsednika Harainga, da naj bo previden z zagovarjanjem svetovnega tribunala, ker akcija za tak Italiji na dan 1. maja. Odredba
je sledila grožnji raznih radikal
ITALIJANSKA VLADA PREPOVEDALA VSAKE DEMONSTRACIJE.
"Ri m. — Državni department je na zahtevo minstrskega predsednika Mussolinija izdal ostro odredbo, ki prepoveduje vsake korporativne demonstracije -v
JUGOSLOVANSKE NOVICE
Koncesije, ki jih je Turčija dala Ameriki, delajo skrbi za-, veznikom.
Carigrad. — Dasi so zgledale razmere mej Turčijo in zavezniki že skoro rešene in poravnane, bodisi v gospodarskem ali finančnem oziru. kakor tudi radi koncesijonalnih zadev, ki so jih zavezniki zahtevali od Turčije na Lozanski konferenci, so zadnje dni nastale nove težkoče in bati se je, da novi spor ne bo rodil dobrega sadu.
Turčija se je pogodila z Zedi-njenimi državami zadnje dni, ter jim prepustila več važnih tako imenovanih Chesterjevib koncesij. Te koncesije, ki so jTh dobile Zedinjene države, pa so povzročile silne skomine Angliji in Franciji. Francija je že odkrito pokazala svojo ne vošči jivost s tem, da je že uradno sestavila protest, ki ga bo danes predložila na otvoritveni seji zopetne
tribunal zna razcepiti republikansko stranko, kar bi pomenilo pri prihodnjih volitvah njen poraz.
—«* Sodnijsko zasltdovfenje sladkornega grafta se nadaljuje. Generalni pravdnik Daugherty je izdal v soboto posebne navodila vladni preiskovalni komisiji, da naj pospeši svoje korake in pride stvari do dna čimpreje mog-oče.
— V olcolici mestec Hazleton i in BrocVton v "Pennsylvania so izbruhnili gozdni požari, ki se širijo z veliko hitrostjo. Premo-garji, "katerih več sto dela na tamošnjem trdem premogu so zaposljeni pri gašenju ognja. O-genj je silno težko zaustavljati,
cev, ki so napovedovali velike protestne demonstracije proti Mussolinovi vladi na 1. maja, ki ga praznuje radikalno delavstvo po vseh državah.
FARMARJI Y MI1JNE-SOTI PORAZILI INTERESE ZASEBNIKOV.
LORD CURZON ZA MOČNO ANTANTNO ZVEZO.
London. — Britanski zunanji minister Lord Curzon je v svojem govoru pred angleško gosposko zbornico v svojem govoru povdarjal, da zveza mej an-tantnimi zavezniki mora ostati in da isto je treba še ojačiti.
Železniška nesreča. Dne 24.
m. m. zjutraj sta v Zalogu trčila skupaj dve lokomotivi. Poškodovana sta dva vagona. Težko poškodovan je bil sprevodnik g. Prelc, katerega so prepeljali v ljubljansko bolnico.
Umor v Mirni peci. V torek ■Kot vzrok zato ie navaial zvezo 20. m. m. se je zgodil v Mirni pe- meJ Nemčijo i* R^ijo, ki se bo či na Dolenjskem grozen zločin, j naredila mej imenovanima drza-
Posestnik Alojzij Zarabec je s voma PreJ ah sleJ- Protl takl
zvezi pa bo mogla nastopati e-
dino močna antanta, pravi Curzon.
•V zbornici sq si priborili več novih postav, Id bodo državi prihranili milijone.
Minneapolis, Minn. — V dr-
,	žavni zbornici se je vodil zadnje
TrePrcstari0 vleče močna sa- dni ve)ik rK,'litfčen boj proti £
—	V Philadelphia, Pa. so neznani roparji ustrelili Fred. Flocka nočnega čuvaja tvrdke Fels & Co. izdelovalnice mila. Razbili so oklopno blagajno in pisarniške mize, kjer pa k sreči niso našli nikakega denarja, j
—	"V West Virginia je.juniJjl požar zadnjo soboto celo pre-
tremi streli ustrelil ženo svojega polbrata Marijo Vodnik, ki se je takoj mrtva zgrudila na tla. Mož Ignac, ki je prišel zvečer domov je našel ženo mrtvo ležati v mlaki krvi. Zarabec je storil svoj čin iz sovraštva proti Vodnikovi. Morilec je po svojem dejanju pobegnil in ga dose-daj še niso izsledili.
Slika Makedonije. Po nedavnih krvavih izgredih v južni Srbiji in po sledečih akcijah vojaške oblasti so se po listih raznesle službene vesti, da vlada v Makedoniji mir in red, da je varno življenje in premoženje in da so
danji postavodaji, ki je končno se tudi voli*ve v miru in redu morala odjenjati na hud pritisk vršlle- SedaJ se Je Pa vrnil iz farmarskega bloka večjim pred- Makedonije dr. Drag. Ikonie, ki logom, ki so za državo velike P,še' da so vse to "lažnjiva po-
vrednosti. Dosedaj so bile v državi po večini žitnice in trgi v rokah zasebnih interesov, iz katerih so si zasebni verižniki ko-
mogarško mesto Burke. Niti eni "koči ni požar prizanesel. Nad robo prebivalcev je brez strehe. Materialna škoda se ceni nad 1 miTijo n dolarjev. •
— "V Kendanville, Ind. je uničil požar pet letoviških verand, "katere so ravno barvali za bodočo sezono. V soboto ponoči je izburhnil požar in vpepelil ve-
7 vse pretege izkoriščali proizva-
Lozanske konference. \ Anglija ie sklenila moralno podpirat^ _ Iz Charlotte. Nort Caroli-Francijo proti Chesterjevim kon- 9e poroča, da je zadnjo sobo-cesijam. ki jih je dobila Ameri-;to xasui0 v rudniku blizu mesta ka. Turčija pa uradno izjavlja, H^mp, ki je last Standard Mi-da je v krogu svojega teritorija -neral Co 6 rudarjev. Utrgala ona edina suverena oblast, in da^ velika plast na zelo širo-kot taka, ne dovoli zaveznikom >0 premogarji so bili vsi na pod nobenim pogojim, da bi se -mestu ubiti.
vtikali v njene notranje zadeve.( _ jz Michigana se poroča, da Izmet Paša celo grozi, da če bo- j	Ontanagon prestaplja bre-
do zavezniki nadaljevali svojo, gr0ve jn grrozi s poplavljenjem politiko proti Chesterjevim kon-|ccij pokrajini v okolici mesta cesijam, da se bo s svojo delega-j Ontanagon. S tem bo farmarsko cijo odstranil iz konference. J delo sTlno zadržano.
Mej tem časom pa prihajajo' — ^ ™°ridi v mestu Očala, poročila, da po celi Grški vodi-, kl J* po zatrdilu dom komarjev, jo britanski in francoski milita- so "aJel* posebnega strokovnja-risti propagando za obnovo voj- ka-	™OTl] komarje z razni-
ne z Turčijo in, do slednji ob- ™ strupenimi1 keimjami. V Flo-
liubljajo Grški moralno in fi- Tldl ^ baJe silno vdiko komarjev, ki poleti ujedo marsikatero žival.
jalce. Po sedanjih predlogah pa bo zgradila država dve velike centralne žitnice eno v Minnea
ročila oblastnikov in dobro preračunani in plačani članki šovinističnih listov." — "Makedonija.'' pravi dr. Ikonič, "je kolo-
vriMKttrte profite-in pritem m	j« saraosoija P°li" t1a v Italiji so vroča!.
________,	• i >«. t<	•	nh ach in Ha-tatnra etrati-	_ _
cijske oblasti in diktatura stran karskih agentov ubila vso vero v
PO SVETO.
—Iz Moskve se poroča, da se je pojavil v Petropalovsku v provinci j i Kamtčatku hud potres. Dve tovarne blizu morja so porušene in več poslopij, mej temi dve mestne bolnišnice. Mej prebivalci vlada silna panika. :
—	Iz Vladivostoka poročajo,, da so Japonske ladije izkrcale 16 tisoč vojakov v Aleksandrov-sku nasproti sahalinskega otočja. Namen Japoncev ni znan.
—	Mussolini italijanski ministrski predsednik je izdal poziv na vse lokalne fašistovske organizacije, da naj čuvajo z vso o-preznostjo na gibanje radikal' cev dne 1. maja. Znamenje, da
Iz Berolina poročajo, da je
zakce in ustavo. Predstavniki	^dnjo soboto v Moskvo
ameriški senator Burton iz Mon-
oblast! ropajo. Za vsako delo v
polis in drugo v Duluthu. Isto-I ob^ini. srezu in načelstvu se mo-talco, glede materijala za grad-'!3 do^r? Pacati. Najdejo se na
nancno pomoč.
Slika nam pokazuje pohlepne britanske in francoske imperiali-ste v popolni nagoti. Zedinje-nim državam ne privoščijo niti najmanjšega drobca na svetovnem trgu. In takim naj bi Ze-diniene države nakazevale posojila, kakor to beračijo po A-meriki razni zavezniški diplomati? Uncle Sam se naj zahvali za talce prijaznosti!
-o-
ANGLEŽI PROTI RAZPO-ROKI.
London. — V Londonu se je te dni organizirala posebna organizacija, ki se bo borila proti razporoki. V tej organizaciji so zastopane skoro vse verske sekte, ki so napovedale odločni boj razporoki. Zlasti se bo skušalo vplivati na razne publikacije, ki prinašajo dnevno razne žalostne povesti o družinah, ki so iskali tolažila v razporoki. Skrajni čas je res, da svet kaj ukrene proti tej nalezljivi bolezni, na kater? boleha v veliki meri tudi naš ameriški narod.
—	V Bloomingtonu, III. je bil v soboto obsojen tamošnji dru-gist Dwight D. Moore, ker je baje prodajal žganje tamošnjim hotelirjem. Plačati mora $2, 500.00 denarne globe.
—r V Perry, Kansas so oropali tamošnjo državno/ banko. Ban-diti so predno so izvršili napad prerezali telefonične in brzojavne žice, da si mesto ni moglo iskati zunanje pomoči. Odnesli so samo $7,250.00 v gotovini.
—	V Argo, 111. (chicaško predmestje) so bili ubiti trije tovarniški delavci v Corn Pro-dukts Refining Co. od eksplozije, ki se je pripetila zadnji petek.
—	Iz Elizabeth, N. J. se poroča, da je tamošnja izdelovalnica šivalnih strojev Singer Mfg. Co. povišala 7 tisoč delavcem za 10 odstotkov delavske plače.
—	V državi Wyoming je zvezna vlada nakupila več tisoč a-krov zemlje, ki jo bo razdelila za homesteade dosluženim vojakom.
njo cest in potftv, katerega je morala zlasti cement importira-ti Tz drugih držav. Tudi v tem ozirn se je autoriziralo državo, da si organizira svojo lastno cementarno, ki bo proizvajala po-trelmi cement za gradnjo cest in potov. Tudi pritem so veščaki dokazali, da si bo država prihranila milijone.
Organizirati se ima tudi vec novih posojilnic, ki bodo omogočale farmarje /1. finančnimi sredstvi. Glede volilnih zakonov so sprejeli tupatam delne spremembe, a pravec za primarne volitve ostane pri starem.
Lastniki zasebnih interesov so silno ozlovoljeni proti temeljitim spremembam. Te predloge bodo sicer predložene še na referendum volilcem pri prihodnjih volitvah drugo leto, a mnenje zagovornikov teh predlog je, da bodo volilci volili za predlogo 75 odstotno, ker velika pretežna večina minnesotskih prebivalcev so farmarji, ti pa so do
čelniki in drugi oblastni organi, katerim prav nič ni sveto, za zlato liro (turški cekin) se lotijo"
tane, ki je šel na povabilo sovjetske vlade, v Rusijo, da si o-gleda tamošnje razmere. Ameriškim državnikom boljševiki baje silno strežejo, da bi zapustili
,	. Rusijo z dobrim vtisom in notem
vsakega in ne sramujejo nobene- . ... ,
priporočali uradno priznanje
ga posla. Najslabši in najgrši tipi so zagospodarili nad to pokrajino, kdor se ne strinja z nasiljem in brezzakonostjo, se pa proglasi za bugaraša ter preganja. V volilni dobi so oblastni organi preganjali kandidate in a-gitatorje opozicijonalnih list. Brzojavne pritožbe proti nasilju se niso odpošiljale in ker so^e napolnile volilne skrinjice radikalov in demokratov po pretepanju in streljanju nedolžnih ljudi. Šumadija ne sme nasesti laž-njivemu poročanju vladnih listov, ampak misli naj rajši na nesrečne ljudi v nesrečni Makedoniji, ki bi že rajši bili onkraj groba."
Naša vojna odškodnina od
Nemčije. Po statističnih podatkih je naša država prejela od Nemčije na račun vojne odškodnine raznega blaga za 116,873.235 zlatih mark, kar predstavlja
zadnjega za nove predloge.
0	vrednost dveh milijard 785 mili-
TVRDKA BANKROTIRALA. i°"ov dinarjev.
.	r/ „ Žrtev hipnotizma. Te dni se
Milwaukee, Wis. — Znana .	.. ,r ...
tvrdka Mitchell Motor Co. iz Je PrlPetl'' v Vel.kem Beckere-
; Racine je vložila svojo peticijo za bankrupcijo. Tvrdka je baje zadolžena nad 3 milijone dolarjev. Njena aktiva je vredna o-koli $2,200.00.00.
-o-
IRSKE ŽENE NA LAČNI STAVKI.
Dublin. — Irske žene. ki soglašajo , s republikanci proti Prosti Irski državi in, ki so bile kaznovane z daljšo ječo, so vzbudile mej republikansko čutečimi irskimi ženami veliko sočustvovanje. Mrs. Desparad, ki je že priletna žena si je pustila prinesti pred jetnišnico v Kil-manhan svojo postelj in je sklenila, da ne bo zavžila nobene stvari, dokler se obsojenih žen ne oprosti. Tudi obsojene repii-
blikanke so na lačni stavki in ne marajo sprejeti nikakih jedil, ji so izginili brez sledu
ku zanimiv slučaj. Neka mlada ciganka je prišla v hišo neke u-gledne gospodične in ji želela prerokovati usodo. Ker je gospodična ugodila želji ciganke, jo je ta hipnotizirala in ji v tem stanju ukazala, da prinese ves denar in vse dragocenosti svo-^ je hiše. V stanju hipnoze je gospodična vse to storila. Ko pa je zopet prišla k zavesti in opazila, da je postala žrtev brezvestne ciganke, je slučaj prijavila policiji. Toda ciganka je za enkrat že utekla roki pravice.
Roparski umor. V Celovcu pri Šmarjeti na Dolenjskem so 30. m. m. roparji vlomili pri posestniku Alojziju Hribarju ter odnesli 16.000 kron ter srebrno žepno uro. Pri tej priliki so roparji umorili 13-letnega Hribarjevega rejenca Josipa Peternela. Ropar-
Rusije.
—	V Nemčiji so katoličani raz vili silno agitacijo za močne katoliško časopisje. Te dni ima jo v Berolinu takozvani katoli ški tiskovni kongres, kjer se bo razmotrivalo o bodočem delu za tisek. Teodore Krauss, urednik "Germanie", je predsednik tiskovnega kongresa. Navzočih je več škofov in veliko duhovnikov.
—	Poročilo iz Irske naznanja, da so bili zadnji petek večer v okraju Cork v spopadih ustreljeni zopet trije uporni republikanci in kakih 20 so jih vojaki proste države ujeli in odvedli v jet-nišnice. Lasanja na Irskem menda ne bo konec.
--Iz Geneve poročajo, da je
Irska prosta država zaprosila za sprejem v ligo narodov. Pod kakimi pogoji bo sprejeta v ligo poročilo ne pove.
J^ ŠIRITE LIST EDINOST
DENARNE POSHJATYE.
Včerajinc cene so bile jugoslovanskim dinarjem:
♦ 100 — Din.......$ 1.35
500 — Din.......$ 5.90
1000 — Din.......$11.60
2500 — Din.......$29.00
5000 — Din.......$57-00
Za italijanske lire:
50 — Lir -------- $ 3.25 !
100 — Lir ........ $ 5.75^
500 — Lir ........ $27.00
1000 — Lir . I... v . $54.00 Pri večjih svotah, ki presegajo ao 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni popust. Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, Id bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so redno najnižje I
Vse pošiljatre naslavljajte nal BANČNI ODDELEK EDINOST i >49 W. rend. St, Chicago, X
"EDINOST*
EDINO ST
(UNITY.)
lTh*i* v«ak torek, četrtek in »oboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday.	•
PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
U49 West sand Street. CHICAGO. ILL. ___________Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo
Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ....	$3.50
1	Za	Kanado in Evropo za pol leta________$1.75
JUBSCRIBTION: For United States per year ................$3.00
"	United States for half year........................$1.50
^	For Chicago. Canada and Europe per year.. $3.50
—_!!____Chfcago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE __PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vas NOVI naslov in poleg tega tudi vaš'STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje Ho 12 ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._
Entered as second class matter October fith 1919, at Post Office at Chi cago. 111., under the act of March 3rd 1879.
Volk je skočil iz ovčje obleke!
Če
kdaj, so sedaj uredniki Prosvete pokazali svojo histerično jezo nad krščanstvom in zlasti proti katoliški cerkvi, ko so v zadnji petkovi številki planili na velezasluženega belgijskega prelata kardinala Mercierja. Čudno se mi le vidi. da ni pisec do-tičnega članka še omenil, da Prosveta ni proti Cerkvi, da ni proti veri itd., kar uredniki Prosvete čestokrat prav radi narede na hinavski in potuhnjen način. V tem članku so pokazali nekoliko bolj odkrito svoje strupene zobe do katoliške Cerkve in njenih predstavnikov.
Kdor izmej katoliško mislečih članov pri SNPJ. ne vidi hudičeve zlobnosti do katoliške cerkve v članku, ki ga je objavila Prosveta v štev. 94. ta je odkrito in brez rokavic povedano popolnoma duševno slep.
Ob strelu, ki je pognal krogljo v srce generalnemu vikarju Bučkeviču se ni stresnil samo krščanski, ampak tudi ves ne-krščanski svet. Vse je protestiralo proti zverinskemu početju ruskih boljševikov. A čujte čitatelji! Katoliški kardinal najbolj zaslužni mož v Evropi, ta bi ne smel izpregovoriti svojih misli o groznem činu, ki je pretresel ves civilizirani svet. Takih misli so uredniki Prosvete.
Mož. kot je kardinal Mercier. ki je toliko storil za svoj teptani belgijski narod, ki je z njim trpel po pruskih ječah mej vojno, se boril neustrašeno za pravice svojega naroda, in mu ni zamašil ust strah pred pruskimi bajoneti ne krogljami, temveč pravica in poštenost mu je bila ljubša, ko lastno življenje, katerega je čestokrat tvegal, ko se je boril za pravice svojega na--roča. Ta mož ljudje božji je grešil, ko je dvignil svoj glas pred par dnevi proti krivici in nasilju, ki ga mora prenašati katoliška cerkev v Rusiji. Taka je sodba lawndalskih šalobard!
Urednikom Prosvete. ki so zmazali dotični članek ne rečemo nič drugega kakor to, da če bi bili oni, na mestu kardinala Mercierja mej vojno, pa naj bo to Molek, Zavertnik ali kdor koli hoče, bi zatajili svoj narod, prav tolikrat, kolikrat bi slučaj nanesel. Kristan bivši socialistični Rabi je to storil, še pre-dno je stopil na tla svoje lastne domovine! Prelevil se je iz socialista v monarhista in igral ulogo vladnega petoliznika! In vsi ste taki! Kje je mej vami značaj, ki bi se mogel meriti 6 heroičnem značajem prelata Mercierja? Pokažite ga nam, od prvega vašega preroka pa doli do vas Prosvetnih urednikov! Skrijte se vi zajčji korajzarji, ki zapustite svoje polke, ko se pokaže prva nevarnost! "Ali morda lažemo? Da ne bo kdo mislil tako, naj
•opCzorimo drage čitatelje samo na tiste slučaje, v katerih je bi-U s«
fi.r<■' »m« A(Y/\ elAtf/incL'ih (iplotrCPir »mplnniti
ral kak hudodelec plačati "ceho" za svoj zločin, tedaj so odpirali svoja usta, kakor lačni nilski aligatorji in protestirali proti smrtnim kaznim. Tako, kadar so sedeli na zatožni klopi pravi in kazni vredni morilci. A sedaj, ko so boljševiki umorili nedolžnega generalnega vikarja si manejo veselo roke in ne morejo dati zadostnega duška svojemu veselju, ker bil je na smrt obsojen katoliški duhovnik. To so ljudje kajne, ki so vredni bratci ruskih rabljev.
Za me ni to nikako razočaranje. Od ljudi, ki se jih prijemlje na zborovanjih javno za jezik in dokaže pred pričami da «=0 potvarjalci pa pri tem svoje besede požro, kakor poniglav pes za plotom, ki se ga z metlo napodi. od teh jez pač ne pričakujem, da bi pisali resnico. A so ljudje, ki ne poznajo zlobnih zakrknjenih hinavcev, ti bi znali sesti na njih limance kot neprevidni kalini. Radi teh se vihti bič po teh hinavcih, ki prihajajo v ovčjih oblačilih mej nje. da bi jim pokradli iz src še zadnje čute pravicoljublja in pa vdanosti do svojega Stvarnika Fio^a
Njih glavni boj nI proti kapitalistom. Njih glavni boj je proti veri. proti katoliški cerkvi! Ta jim je na poti. to hočejo uničiti. Prosveta, ki ie tolikrat zapisala hinavsko, "saj mi nismo proti veri." ji je zadnji petek ušlo. ko so njeni uredniki pijani rajali od veselja, ker je moral katoliški duhovnik Bučkevič umreti, da je na ves glas njeno pravo notranje veselje pokazala in pritem napadla odkrito rimsko-katoliško cerkev, češ, da je ona ovirala in preganjala vedo in znanstvo. Da je to podla laž. ve vsak navaden katoliški otrok, ki zna katekizem. Veseli nas le to. da smo končno iz Prosvetine ovčje obleke izbezali pravega notranjega sovražnega volka, da je skočil ven in se pokazal tak — kakršen je! Tisti člani S. N. P. ]., ki jim je še kaj za vero svojih očetov, ga sedaj — ako niso že popolnoma slepi lahko vidijo. In če ga vidijo, naj si izprašajo svojo vest. vprašajo se naj kaj je njih dolžnost. kaj jim je storiti proti temu volku, ki je skočil iz ovčje obleke! Članstvo ti imaš besedo! Ti govori! Pravega volka ima\ sedaj pred seboj! Izbezali smo ga iz ovčje obleke. Ti članstvo pa ga sodi! Od tvojih žuljev se je zredil, da tebe napada in ti trga iz srca vero tvojih očetov!
Članstvo! Ali boš tudi to pot tiho???
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
* * *

Canonsburg, Pa. — Sprejmite zopet nekoliko podatkov, kakor tudi cenjeni čitatelji iz mojega zopetnega potovanja po vzhodu. Vreme je bilo lepo, ko sem odpotoval iz Chicage, kakor tudi vožnja. Nekako ob deveti uri drugi dan sem dospel v Pittsburgh, Pa. Mahnil sem jo naravnost spet k našemu marljivemu ondotnemu zastopniku Mr. John Golobiču. Ravno tisti čas se je nahajal pri Mr. Golobiču Mr. Tomšič iz Canonsburga in sva jo kar skupaj mahnila v Canonsburg. Tam pa sya se napotila k ugledni družini Mr. Revčevi. ki so naju Icakor po navadi zopet prijazno sprejeli in nama gostoljubno postregli. Mr. Bevčeva družina je pravi vzor prave katoliške družine.
Zatem sem pričel agitirati za naše liste. Pri agitaciji so mi pomagali Mr. Anton Bevec ml. Mr. John Pelhan. Mr. Toplišek in Mr. Tomšič. Vsem, ki so mi
pomagali razširjati te dni katoliški tisk v tej naselbini se naj-)o že tudi mnogo slovenskih delavcev zapeljanih, da so trpeli j lepše zahvaljujem in Vsegamo-grenke posledice na račun svoje zaslepljenosti. Radikalni orga-^0^ni BoK naj vse stotero povr-nizatorji. ki so povzročali razne stavke po raznih kolonijah, so,	~	'
ko so ljudstvo izpeljali na stavko od njih pobrali še denar pol pretvezo za razne namene, in nato v neznanih nočeh izginili, ko je sestradana delavska para bila zadnje boje za dosego svojih pravic. Izginili so, kakor kafra in uboge delavce prepustili prežalostni usodi, v največjih slučajih nalašč podkupljeni od kapitalistov. In Judeževi sovrstniki hočejo sedaj metati blato na značajnega in neupogljivega moža, kakor je kardinal ' Mercier, ki ni nikdar za en sam korak stopil nazaj v najnevarnejših časih od svojega naroda. Ali ni to hinavstvo najpodlejše vrste?
Na koncu hinavskega članka so se znebili lawndalski kori-tarji pa še te-le prav neumne, ki bi jo ne zapisal niti naj^agrize-nejši sovražnik katoliške cerkve, ki pozna količkaj delovanje katoliške cerkve v zgodovini. Tako-le pišejo:
"Glede civilizacije naj pa kardinal kar molči. Papeštvo je najmanj pripomoglo k razvoju civilizacije. Oviralo je povsod pravo vedo in znanost in rimska cerkev je brutalno preganjala vse, ki so učili znanstvene resnice, kjer je imela moč, da' je lahko nastopila proti njim."
Ali slišite čitatelji! "Glede civilizacije naj pa kardinal kar molči." Tu mislijo katoliško Cerkev in krščanstvo! Ako bi Pro-svetini uredniki prišli še le včeraj izza kitajskega zidovja, bi jim rade volje podali celo vrsto dokazov, koliko je storila katoliška cerkev in niena duhovščina za povzaigo civilizacije in izobrazbe, da bi se nevedneži podučili. Ker pa vemo, da so falotje v tem oziru, da jim ga ni para pod solncem, in da dobro vedo, kaj je cerkev storila in njeni predstavniki za povzdigo civilizacije in kulture, imamo za njih samo eno vprašanje: da naj navedejo oni nam, koliko so naredili socialisti že za civilizacijo in kulturo?
'Jaz jim pa garantiram, da jim za vsako pravo delnico, ki jo imajo socialisti pri povzdigi prave civilizacije in kulture navedem deset delnic, za vsako njih delnic, in to tako močnih, da jim bo enkrat za vselej zaprlo sapo in vzelo pogum, čvekati o predmetih kot je civilizacija in kultura, kateri ravno sami najbolj izpodkopavajo njene temelje na vseh koncih in krajih. |denja ostajam udani
Pa kako logični so ti ljudje pri Prosveti! Kadar koli je mo- j Leo Mladich, pot. zastopnik.
ne! Po bližnjih naselbinah so slovenske družine in drugi bolj J zapuščeni in zapeljani po rdeči propagandi, ki jo vrši rdeče slovensko časopisje. Taki ljudje so vsega pomilovanja vredni. Ko bi vsaj to znali, kako daleč so zapeljani in zaslepljeni. Vendar od zadnjega leta se je precej zjasnilo tudi že mej temi. List Edinost je že marsikateremu odprl oči, da kako neumni so, ki slede rdečim izkoriščevalcem. Zjasnilo se bo pa še bolj v bližnji pri-hodnjosti.
Delavske razmere so bolj slabe, ker premogorovi obratujejo le po par dni na teden. Zato ljudje tudi komaj za hrano zaslužijo. zlasti, ker je še številna družina gre huda. V Canonsburgu so pa ljudje jako dobri v verskih zadevah- Zelo so vljudni in postrežljivi, le par jih je še, ki gledajo postrani* pa tudi se bodo kmalu pridružili skupni armadi.! ki dela za napredek naselbine in ustanovo hiše božje v tej naselbini. Bog Vas blagoslovi pri Vašemu delu!
Končno pozdravljam in zahvaljujem še enkrat vse naše prijatelje in dobrotnike katoliške tiska, zlasti pa gori imenovane, ki so mi tako vneto pomagali širiti naše liste. Bog Vam plačaj stotero! Do zopetnega svi-
Calumet, Mich. — Dragi u-reunik: — Prosim Vas če je vam mogoče objaviti v Vaš list ta*dopis. Nedavno sem prejela iz starega kraja prošnjo naj bi se potrudila s pobiranjem radovolj nih darov med rojaki za zvonove sv. Petra v Črnomlju. Obiskala sem res rojake in vsi so se lepo odzvali in darovali po svoji moči.
Darovali so v ta namen: Po $5.oo, Mr. in Mrs. John Vertin, Peter Kom $3.00, Marv Vidmar $2.00. — Po $1.00 so darovali: M. Klobučar, F: PontelTo, Jožefa Majerl-e, Jože Wais, John Koc jan. Rev. L. Klopčič, Peter Pre-belich, Geo Klobučar. John Klobučar. Jakob Stariha. J os. Gra-hek. John Jerman. — Po 50 centov so darovali: Anton Gešel, Jakob Butala. Peter Mihelič. A. Udovič. John Gosenca. Jakob Mušič, Matt Kastelc, Joe Mišica. Marv Moses St. Ana Vertin, Mary Brula. John Plautz, John Lamouth. John Kole, Paul Satudohar, Frank Skufca. Mrs. B. Abot, Louis Jenič, Kat. Bailor, Jos. Agnič, Matt Straus, Man' Grahek, Ana Badovinac,
Jos. Strucel. Jos. Stukel. John Sprajcar, M. Gregorič, Jos. Grahek, J. Ilenič. F. Mesner. J. Zu-nič, Amalija Madronič. — Po 30c. so darovali: Frank Judnič in Tereza Butala. — Po 25c. so darovali: Jos. Deržaj, Anton Sterk, John Plautz, Peter Gešel. G. Pavlic, John Puhek, M. F. Kobe. Marv Kocjan, Jack Bano-vec. Kat. Grahek, Miha Štefane. Agnes Marčini, Mrs. K. Vertin, Frances Učinan. Agnes Lokar, Geo. Panjan, John Judnič, John Kostelic, Ana Bučar, John Vertin, Ana Lukanič, Ana Novak, Jos. Gešel. — Po 20c. so darovali: Anton Suša. in toč. je daroval Geo Spehar.
Skupna svota nabranega denarja znaša $49.65, ki je bil poslan na pristojno mesto v Črnomelj. Vsem blagim darovalcem se najprisrčnejše zahvaljujem, kakor tu-di vrlemu listu Edinosti za objavo tega seznama.
Pozdrav!
Amalija Madronich.
-o-
Rothbury, Mich. — Ne morem strpeti, da ne bi obelodanil da tudi pri nas, kakor po drugih krajih vzdržuje svojo kontrolo nad nami zemljani in drugo pri-rodo. ta neljuba zima. Dasi je že skrajni čas za njen odhod; vendar se noče in noče odstraniti od nas. In vsi protesti proti nji
so brezuspešni. Snega ravno ni, ali ostra burja pa kar brez pre-stanka nadaljuje svojo pot* nad našimi domovi. Mi farmarji smo že tudi prizadeti; navadno v prejšnih letih smo imeli ob tem času že oves in deteljo posejano, kakor tudi razno zelenjavo. Letos pa dozdaj ni bilo mogoče kaj takega, ker zemlja je še vedne toliko zmrznjena, da za misliti ni. In niti toliko ugodnega vremena nismo imeli, da bi popravili ograjo okoli naših pašnikov in razvozili gnoj. Ako se v kratkem ne preobrne vreme na boljše, bodo za nas slabe posledice, kajti ako farmar ne oborje in obdela toliko zemlje, kolikor bi mu bilo treba, potem tudi ne more pričakovati, da bi kaj več pridelal in tudi ne more pričakovati, da bi kaj več imel za prodati in si iridobil nadaljnih finančnih sredstev za nadaljni dbstanek, od katerega je odvisen vsak farmar. Imejmo zaupanje v ono silo, kateremu je podvrženo vse stvarstvo, to je Vsemogočni Bog, da nam podeli čimprej lepe spomladanske in poletne dneve. katere celo človeštvo in vsa narava it težko pričakuje.
Kaj pa naši rdeči bratci povedo, o takih kritičnih vremenskih pojavih? O. to so pa veliki strokovnjaki in modrijani, da jim ga ni na celem svetu para. Oni kot taki, ki nočejo pripoznati kake višje sile. dasi v njih srcih od časa do časa še prevladuje neka skrivna moč. katero pa nočejo priznati, ker se jo sramujejo priznati. To zato, ker so že toliko zaslepljeni od rdečih časniko/. da se niti ne zavedajo.
Pred nedavnim sem se sestal z nekim duševno propadlim človekom katoličanom tujerodcem. Pogovor je nanesel mej nama, na slab in mrzel začetek spomladi. Ali mislite, da mu je bilo težko rešiti to vprašanje? Ne, to mu je bila lahka stvar, veliko lažja, kakor pa onim angleški raziskovalcem, ki hočejo doseči vrh najvišje gore na svetu, t. j. goro Mount Everest. Trdil je namreč, da vse posledice tako pozne spomladi povzročajo dva velika jezera, katera se nahajata v neposredni bližini in to sta lake Michigan in lake Superior, na katerih se je napravil debel led in vali mrzlega zraka povzročajo po vseh bližinah in daljnih krajih tako občuten mraz. Baj-gali sem si mislili, ti si jo pa po-gruntal. Ugovarjati mu nisem hotel, kajti zdelo se mi ni vredno pregovarjati se z njim in sem se odstranil. Jaz od moje strani ne zanikujem, da ni na onih jezerih veliko Tedu, kaj takega mora vsak pripoznati. Ali slučaji še ostrejših zim od letošnje so mi znani in gotovo je da sta o-menjena jezera imela toliko ledu kot letos, če ne več. Ali ko so se pojavili prvi spomladanski dnevi je sneg takoj izginil in zemlja se otajala, tako da nam je bilo takoj začetkom aprila pričeti z delom omogočeno. Nočem, da bi kdo mislil, da se hočem s tem delati za kakega naravoslovca, s te ali one strani, nisem kaj takega zmožen. To prepuščam drugim bolj izobraženim osebam. Ati edino kar trdim po mojem prepričanju je da verujem v ono višjo silo, katera prevladuje celo naravo vsega stvarstva. Ali v naravo kakoršno zagovarjajo rdeči listi, kakor je Prosveta in nagnjusna Glas Smrdobe pa ne pristojim. To rajši prepustim v radostno zza-bavo onim elementom, ki so črne vesti in kosmatega želodca...
Vsem mojim znancem in prijateljem v tukajšni okolici, kateri so se naročili na list Edinost z mojim posredovanjem, kakor tud drugim rojakom priporočam, da ostanejo zvesti naročniki in ga podpirajo. To je list, ki se v resnici bori za pravico in reS-nco in dolžnost nas katoličanov je, da ga vzdržimo in širimo. S tem bomo pokazali,--da smo vredni sinovi matere Slovenije.
S. R.
-o-
Bridgeville, Pa. — Po odhodu iz Canonsburga, sem se ustavil v Bridgeville. Najprvo sem obiskal Mr. in Mrs. Gradisharja, kateri je tukajšni zastopnik za naše liste. Prav prijazno so me
sprejeli in pogostili zakar se jim prav lejo zahvaljujem. Takoj nato sem pričel agitirati za liste. Pri agitaciji mi je veliko pomagal Mr. Pogačnik. Drugi dan sem se napotil pa na hrib t. j. k č g. Fathru Modru tukajšnjemu župniku, kjer sem bil tudi prav prisrčno dobro došel. Pri obeh sv. mašah so me prav lepo priporočili zakar sem jim prav iz srca hvaležen. V lepih krasnih besedah so slikali pomen katoliškega tiska v današnji dobi in priporočali liste kot so Ave Maria in Edinost. Bog Vam poplačaj stotero za Vašo pomoč.
Kar se tiče vspeha, se moram zlasti tu posebno pohvaliti. Za 50 odstotkov je boljši kot je bil lansko leto. Ljudem se odpirajo oči in to delo vrši katoliško časopisje, če tudi počasi a vrši ga sigurno in temeljito. Zato nič drugega *ne rečem, prijatelji katoliškega tiska širom Amerike, širite list Edinost, vsak nov naročnik. ki ga pridobite listu je nov kanon, ki ga postavite na katoliško fronto. Zato krepko naprej. da postane list čimprej dnevnik.
Delavske razmere so slabe, ker se dela le po dva dni na teden Nekaj se obeta boljše, pravijo, da so premogorovi dobili večja naročila in da bodo v najkrajšem času pričeli obratovati s polno paro. Dal Bog da bi!
Pozdrav vsem prijateljem in dobrotnikom katoliškega tiska. Leo Mladich, pot. zastopnik.
-o--
PROŠNJA.
Rojaki iz Kervavčiega-vrha, Cerovca. Hriba in Črešnovca fara Semič!"
Kak or je nam znano vsakemu izmed nas, da je bila naša cerkev sv. Florijana na Kervavčem-vrhu docela okraoena pri belem dnevu. V svetovni vojni pa so nam vzeli iz zvonika tudi štiri zvonove. Tako ie danes naša cerkev brez zvonov popolnoma zapuščena. Doma ljudje ne zmorejo tega. kar zahteva cerkev od njih. za to se obračajo k nam za pomoč do naših dobrih src nas vseh iz soseske sv. Florijana.
Ker smo razkropljeni po vsej Ameriki za to objavljam to prošnjo v listu Edinosti in lcdor ho prejel ta list in čital to prošnjo je prošen. da pove in opozori na to prošnjo še svoje znane« in prijatelje, da bo naš vspeh s to prošnjo čim večji. Vsak naj daruje po svoji moči. Vsak dar je dobro došel in bo tudi s prisrčno zahvalo sprejet. Vsa imena darovalcev bomo objavili v tem listu.
Vse rojake in domačine se u-Ijudno prosi, da te prošnje ne pregledajo, ampak da vsak stori po svoji moči svojo dolžnost do svojega domačega rojstnega kraja, ki potrebuje naše pomoči. Kak dolarček se nam ne bo poznal, a doma bo veliko zalegel. Vsak po svoji pomoči pomagajmo in ne pustimo, da bi šla ta prošnja naših domačih staršev, bratov in sester kar tako mimo nas. Vsi se odzivajmo po svoji moči.
Prošnja je bila poslana na doli podpisanega in izdana dne 11. februarja 1923. v župnijskem u-radu Semič in je podpisano od cerkvenega preastojništva v Kervavčem-vrhu Anton in Matija Kambič, Carovec, 4. cerkvena ključarja.
Darove lahko pošljete kar na moj naslov:
JOSIP PASARICH, Box 50, Thomas, W. Va.
Nabiralec za zvonove v Kervavčem-vrhu.
(Advertis.)
V lenuhovi hiši je zmiraj praznik.
* * *
Lenuh ima v tedni sedem nedelj.
* *
Tih im ljudem in nemim psom ni zaupati.
* * *
Drugih ljudi grba se bolje vidi ko domača.
* ♦ *
Ljudje o ljudeh govorijo, volkovi o volkovih tulijo.
* * *
Manj kot kaka stvar pomei bolj se ji ženske smejejo.
> m
i

V NEDELJO POPOLDNE.
Piše Rev. J. C. Smoley.
TEDENSKI KOLEDAR
4. po V. noči. — Jezus obeta sv. Duha. Jan. 16. 2q Nedelja — Peter, muč. 30 Pondeljek — Katarina Sij. dev. Sofija.
1	Torek — Filip in Jakob, a-postola. _
2	Sreda — Anatazij spoz.
3	Četrtek — Najdenje sv. Križa.
4	Petek — Monika vd., Flori-jan.
5	Sobota — Pij, Angel — A-nicet.
-o-
deveti člen vere. —
občestvo svetnikov.
Sveta cerkev je mistično telo,1 kojega udje so v duhovnem občestvu drug z drugim, v občestvu z njihovo glavo, ki je Jezus Kristus; in to je; kar imenujemo občestvo svetnikov.
Kateri pa so učinki obečstva svetnikov?
Udje vojskujoče se Cerkve, to smo nii, in vsi.verniki na zemlji. so (10 v občestvu mej seboj. (2) z dušami v vicah in (3) s svetniki in angelji v nebesih.
Udje Vojskujoče se Cerkve so v občestvu mej seboj, kakor so člani ene in iste družine ; imajc (i) isto vero in isto upanje, (2) imajo isto bogoslužje in iste zakramente. (3) pripoznavajo e-ne^a in istega vidnega poglavarja, to je papeža, in končno so deležni duhovnih dobrot in milosti.
Duhovne dobrote sv. Cerkve, kakor na primer sv. maša, molitve. dobra dela, so lastnina vseh vernikov, seveda v prvi vrsti o-nih, ki ta dobra dela izvršujejo. Verniki so -deležni vseh dobrih del v celoti, toda niso pa vsi deležni teh dobrih del v enaki meri. ampak vsak prejema . svoj delež z ozirom na svojo vero in ljubezen. Ta. ki je v stanu smrtnega greha, je deležen le majhnega deleža duhovnih dobrot, on je kakor kak mrtvouden član pri telesu. Ti pa, ki so imenoma izobčeni iz cerkve, krivover-ci. razkolniki, so pa popolnoma izločeni iz občestva svetnikov.
Verniki na zemlji so v občestvu z dušami v vicah, iz ljubezni pomagajo tem dušam z molitvijo, sv. mašami in z odpustki. Nasprotno pa zopet te duše iz hvaležnosti prosijo za vernike pri Bogu za svoje dobrotnike.
Verniki so v občestvu z svetniki v nebesih, časte in slave svetnike v nebesih, nasprotno pa se spominjajo svetniki nas s svojimi priprošnjami pri Bogu. Verniki so deležni preobilnih zasluženj svetnikov in svetnic.
Kaka tolažba za nas revne zemske trpine, da imamo tako niogočne, tako bogate brate, pri-prošnjike v nebesih! Kak blagoslov je torej za nas sv. Cerkev, ce smo mi njeni živi udje, da kot taki lahko postanemo deležni v*eh duhovnih dobrot in zasluzen j. pri prošenj duš v vicah in svetnikov v nebesih !
MIMOGREDE.
stališče.
Dobro! Samo malo potrpi, pa bova kmalu edina. Prvič imaš popolnoma prav, da veruješ čudeže v Sv. Pismu. Tako veruješ torej nedvomno na božanstvo Jezusa Kristusa in na njegovo besedo. Kristus pa je rekel: 'VTem pa, ki bodo vrjeli, bodo sledila sledeča znamenja" (Mark. 16, 17). Kristus Gospod govori o znamenju, "Ki prestavlja gore" (Mat. 17, 10). Moraš mi torej priznati, da se gode v katoliški cerkvi čudeži. Na tem temelju tudi proglašenja svetnikov v Cerkvi.
Tak je torej nauk. Kar se pa tiče dejstev čudežev, pa kot katoličan nisi dolžan, da si napraviš sam sodbo, mnenje o dogodi jajih, katere smatrajo za čudeže. Lahko rečeš: Preiskavo prepuščam cerkvenim oblastim, in se nadalje za to ne brigam.
Cerkvena oblast pa ne bo nikoli zahtevala od tebe, da bi moral verovati izvensvetopisemske čudeže, ki se nam poročajo v življenju tega ali onega svetnika, ali čudeže v Lurdu, kot versko resnico. Cerkev zahteva od nas, ako proglasi koga za svetnika. samo, da ji verujemo, da je dotični svetnik v nebesih, da je vreden našega češčenja, da se lahko obračamo k njemu za njegovo priprošnjo. V vzrokih, torej tudi o čudežih, si nam pa ni treba nikakega mnenja vstvarja-ti. To je zadeva, stvar Cerkve.
Radi
tega ne bomo grešili proti veri. Kaj drugega je seveda, ali ne ravnamo proti človeškemu razumu, če se ustavljamo jasnim človeškim dokazom.
Na vsak način je pa taka previdnost boljša. kakor pa če kedo prerad, prehitro vrjame vsako reč. V prejšnjih dobah so šli po-gostoma predaleč z vero v čudeže. Cerkev ni kaj takega nikoli odobravala. Ravno nasprotno: S svojo strogostjo pri kanonič-nih procesijah za proglašenje svetnikov je Cerkev pokazala in nam dala zgled, da ne smemo prehitro vsega vrjeti. nadrugi strani pa, da moramo biti tudi previdni glede nespametne kritike.
-o-
APOLOGETIKA.
Katoličan in čudeži.
Sem katol ičan. in kot tak ne verujem v nobene druge čudeže, kakor te, ki so v sv. Pismu. Za ^nige -se ne brigam, to je moje
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom m prijateljem našega lista po drŽavi Pennsylvania in New )ork ulj ud no naznanjamo, da Jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je v zvezi z listi Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in pomagajo širiti list, ki se bo-l\ za delavske koristi in za razširjanje katoliškega prepričanja uPr. Edinosti in Ave Maria.
Molekul komaj čaka, da se bo iz Kazimir j eve glave kaj pokadilo glede znanega duhovniškega umora. Iz Molekulove glave se namreč že imenitno kadi, a po slami smrdi, kakor vedno. Saj po drugem itak ne more. Duhovniški umor! Gotovo, da vse začudeno dviga glave, ko se kaj tacega sliši, ne glede na to je li bilo dejanje zavedno ali nezavedno storjeno. Pa zakaj taka pozornost? Pač zato, ker take vrste umori niso na dnevnem redu, kakor so drugi. Če kak rdečkar koga ppbije, ali ■ kako drugo lumparijo "našpila," kdo se briga za to. Je preveč vsakdanje, preveč naravno. Pa oni duhovnik se je takoj sam javil oblasti in naravnost zahteval, naj pravica govori. Kake milosti niti hotel ni. Kaj pa grešnik rdečega kalibra? Ko je po-basal tujo lastnino ali kaj dru-zega "uštiftal," da so mu postala evropska tla prevroča, jo je popihal v Ameriko in tu nastopa kot gentlemen prvega razreda. Gospodje rdeče garde, ne govorim tja v en dan, sem pripravljen z imeni na dan, ako vam drago. Zato vam svetujem, nikar ne hodite na solnce, če imate maslo na glavi.
* * *
Ne vrjamem. če je dobiti kje i na svetu tako "doslednih" l ju-jdi. kakor so baš naši "prosvit-ljeni" koritarji na Lawndale. To seveda kdor hoče vrjeti. Kaki zaslepljenci po zapuščenih naselbinah. bodo mogoče to vrjeli. Lawndalski vrabci pa ne, ti že po strehah čivkajo o kranjskih koritarjih in potvarjalcah... * * *
Mulek in oča Zafrknik, sta se pogovarjala, ko so v Moskvi obsodili generalnega vikarja na smrt.
Mulek: "To se mi ne dopade, ker so ga na smrt obsodili!"
Oča: "Ne bodi taka šalobar-da! Jaz bi pa farje vse poslal v boljši svet, če bi le mogel!"
Mulek: "Pa smo vendar vedno pisali proti smrtnim kaznim?"
Oča: "To mi je malo mar: naši backi itak ne vedo razločevati mej belim in črnim!"
Mulek : "Te je že res, zmeša-
-o
Koliko izdajo države za šole.
V posameznih evropskih državah znašajo stroški za šole v letu 1921-22. v avstrijskih zlatih kronah: V Angliji 30, na Ho-landskem 82.7, na švedskem 20.2, na Danskem 19.6, na Če-škoslovaškem 10.5. v Franciji 9. Belgiii 6.3, Španiji 5.1, Italiji ^.4, Jugoslaviji 3. Avstriji 2.6. Bolgari i i 1.5 krone za vsako glavo prebivalstva.
IŠČE SE DELAVCE.
Mizarje in druge izdelovalce lesenih predmetov. Morajo biti izkušeni. Sprejme se tudi par začetnikov. Stalno delo pri popravljanju klavirjev — pianov. Vprašajte pri:
The Cable Company, 2214 So. Paulina St. CHIQAGO, ILL.
li smo jim pojme, da uboge pare ne vedo če se jih glave drže! Vendar kaj porečejo k temu dru-gfi, ki še ne trobijo v naš rog?"
Oča: "Te pa uženem jaz v kozji rog! Kosmata kapa, kdo pa je vendar gospodar?"
Mulek: "Zato, da ste tak absoluten gospodar se imate zahvaliti meni. Saj vam je še znano, kako sem te backe vjel s svojo milvvauško resolucijo — kaj?"
Oča: "Pa si že pozabil, da sem ti jaz dal glavne informacije za tisto resolucijo?"
Mulek: "Da, to je res, hvaležen sem vam zattf še danes!"
Oča: "Vidiš, Bogami! Ali jih nisva tedaj imenitno potegnila?"
Mulek: "Imenitno smo jih!"
Oča: "Backom sva pripovedovala, da delava "bajs", pa je korito postalo!"
Mulek: "Da sedaj pridno zajemava iz njega —
Oča: "Kajpada!" Tako je treba znati!"
Mulek: "Vendar paziti morava, da članstvo ne razburiva z najino pisavo —
Oča: "Kaj? paziti? Jim že pokažem ! Tako bodo plesali kakor bom jaz hotel."
Mulek: "Napad na rimsko-katoliško cerkev nikakor ne bo obrodil dobrega sadu!"
Oča: "Jezik za zobe! Govori kadar te vprašam ! Razumel!"
Mulek (zase): "Sapramiš, dons je pa hud . . ."
Oča: "Sedi in napiši naše mnenje o smrtni obsodbi Bučke-viča!"
Mulek: "Da! Kakor izvolite oča!"
Oča: "Najprvo se spravi na kardinala in zatem na rimskokatoliško cerkev."
Mulek: "Kakor ukazujete starosta !"
Oča: "Zatem napiši, da farje se že žiher strelja, ako jih imajo priliko rdečkarji obsoditi na smrt. kot v Rusiji. A smrtni in nedopustljiv g*reh je usmrtiti prave kriminalce, zlasji še, če so iz naših vrst."
Mulek: "Sapramiš! To, to, to, pa ne vem, kako bo držalo? Malo prezgodaj je oča, še to zapisati!"
Oča: "Tiho! Naredi piko in pošlji v svet!" (Oča odidejo.)
Mulek (sam seboj govoreč:: "Beštja, dons jih je pa mal za
en krajcer, skoraj bi jih dobil, ko sem nekaj omenil . . . odide
z rokopisom v tiskarno). * * *
Ali so oča Zafrknik že objavili proteste, ki so jih prejeli zadnje dni? Ne! Pravijo, da od svojih backov si ne dajo nič ukazovati in hedi so kot hren!
-o-
Kaj je to?
Ne da bi jo bilo treba krmiti, pa vseeno molze?
•Bdaz v3
-afOAS ZI OAjSUBfD uSefBZ Bd Adf -JBJOp I3ftjqO A OJPIJ^ *lfjB}U03l pjsrepuAvej ofazjoui of 'ejou -paf Bupoja^j af ox .'Aa^isa^
PRIREDITEV SLOV. ORLOV IN ORLIC V CHICAGI.
Naša nadebudna slovenska mladina župnije sv. Štefana je včeraj pokazala slovenski javnosti v šolski dvorano, kaj zmore organizirana mladina pod zastavo krščanske vzornosti, kakor so slovenski orli in orlice v naši naselbini.
Občinstvo se je čudilo krasnemu nastopu, naših fantov in deklet. Najprvo je prikorakal v dvorano skupni zbor starejši in mlajši oddelek fantov in deklet. V krasnih umetnih formacijah so korakali po dvorani navdušeno pozdravljani od ogromne množice občinstva, ki jim je neprestano ploskalo. Zatem je pozdravil in nagovoril občinstvo vodja in organizator naših orlov in orlic Rev. Father Leo Novitsky, O. F. M. najprvo v angleškem in zatem v slovenskem jeziku. V jedrnatih besedah je naslikal občinstvu pomen orlovske organizacije za mladino. Mej drugim je tudi dejal:
"Naš mladino je treba imeti organizirano in to na način, da o-stane zvesta narodu, državi in Bogu!" V teh jedrnatih besedah je naslikal cel program orlovske organizacije.
Po govoru so pričeli izvajati telovadne točke. Najprvo je nastopil mlajši oddelek — naraščaj pod vodstvom telovadnega voditelja Mr. Ant. Bogolina, ml. In kako izborno so vršili svoje točke. Vsak jih je občudoval. Zatem so prišle dekleta pod vodstvom telovadne voditeljice Miss Julia Kochevar. Svoje točke so izvrševale lepo in in točno po godbenih taktih. Ob koncu njih točk je podarila neka deklica krasen šop cvetlic kot nagrado orlicam. Zatem pa so prikorakali orli starejšega oddelka ali naši "ta veliki in ta zauber." Občinstvo jih je burno pozdravilo takoj ob prihodu. Ti pa so proizvajali težke in umetne telovadne točke. Pokazali so izvanred-no telovadno umetnost. Vso telovadbo je vodil Mr. Ant. Bogo-lin, ml. Ko so zapustili telovadno pozorišče jim je občinstvo vprizorilo navdušeno ovacijo.
Vdeležba je bila jako povolj-na in narod je pokazal, da je za orli in orlicami. Cela prireditev je rodila velikanski moralni vs-peh za našo mladino.
Na prireditvi je bilo zopet mnogo takih, ki jih še nismo videli na enakih prireditvah. Vse to pokazuje, da se naše ljudstvo zanima za enake organizacije, kar je za vzeti na znanje z velikim zadovoljstvom.
Na slovenske stariše pa ponovno apeliramo, vpišite vsi svoje sinove in hčere mej orle in orlice! Ker pod zastavo orlovske organizacije bodo vaši sinovi in hčere ostale zveste vam, narodu, državi in Bogu!
x.
Dramatičnim klubom in društvom
naznanjamo, da smo prejela te dni iz starega kraja več originalnih krasnih novih gledaliških iger, ki bodo jako primerne za naše amerikansko-sloven-ske dramatične odre. V kratkem bomo pričeli objavljati v našem listu krasno šaloigro:
"BABILON"
Ta igra je krasna veselo-igra in kot nalašč za naše gledališke odre.
Cenjenim društvam naznanjamo, da bomo tiskali nekaj več številk vsake izdaje, v kateri bo pri-občevana gori omenjena igra. Katerim društvam se bo dopadla bodo lahko naročili od nas vse številke, v katerih bo cela igra, in tako jim ne bo treba prepisavati igre, kar povzroči mnogo dela, ampak bodo samo izrezali uloge iz lista in iste razdelili mej igralce.
TISKOVNA DRUŽBA EDINOST.
Preženite bolečino!
Okorelo rame, otrpljena mišica, nategtijen sklep— vae to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgnite nekoliko
PAIN-EXPELLERJA
na bolečo površino, in bolečina bo hitro izginila. Pain-Expeller in bolečina sta si smrtna sovražnika. Dobite Se danes steklenico pri svojem lekarnarju, 35c. in 70e. Glejte, da bo na zavojčku tvorniSka znamka SIDRO. Zavrnite vse ponaredbe.
F. AD. RICH TER & CO. 104-114 Sooth 4th St. Brooklyn. N. Y.
LUCKY STRIKE
CIGARETTE,
Najboljše
CIGARETE
m
KUHINJSKO POMS.	f
* * * + + * *
* + * * * *
Zopet »m* pripravljeni ni Vam postreci z najboljšim kuhinjskim pohištvom. Vsem se naj-topleje priporočamo pri nakupovanja kuhinjskih potrebščin. V zalogi i-mam vsakovrstne kozarce, kotljevv krožnikov. skled, žlic in vilic in sploh vse, kar potrebujete v Vaših kuhinjah. Naše blago je vedno zanesljivo in po najnižji ceni. Ako potrebujete kaj takega ——	T„„h pohištva obrnite se n. f*^ J*" postrežbo in z njim se lahko pomenite T Va
Kamen, kateri je Vam vedno na razpolago ■ ||» šem lastnem jeziku.	A
BENJ. EICIHOLZER ■■■
SS7 MAIN STREET,	FOREST CITY. PA. *
♦ + *

LASTNI DOM
i
JE PRVO KAR SI VSAK ČLOVEK ŽELI
Spomladni čas, je tisti čas, ko si prenavljamo svoja stanovanja iščemo druge boljše, prodajamo in zopet kupujemo. Vsak, ki se je odločil kupiti svoj lastni dom, naj pride do mene, da mu razkažem hiše, ki jih imam na prodaj v bližini slovenske cerkve in drugie. Tudi kdor želi prodati svoj dom se naj zglasi pri meni, da mu preskrbim kupca.
SEDAJ IMAM NA ROKAH PAR IZVANREDNO DOBRIH
HIŠ:
Na PRODAJ IMAM zidano hišo v kateri je prodajalna in pet udobnih svetlih stanovanj. Električna razsvetljava, kopelne bane povsod, z dvema rentoma basement in zidani garage. Hiša se nahaja prav blizu slov. cerkve na 22nd St. Cena: $15,400.00.
' TRINADSTROPNA HIŠA po 6 sob v vsakem nadstropju, kopalne bane, elektrika povsod, zdolaj zidana, zgoraj lesena. Se proda pp jako nizki ceni za $6,700.00. Nahaja se prav blizu
22nd in Lincoln ulice.
DALJE imam par hiš v katerih se nahajajo gostilne za meh" ke pijače. Cena' od $9,500.9 onaprej do $31,000.00. Imam na prodaj tudi več manjših privatnih hiš od $4,000.00 naprej do $12,000.00.	—
OBENEM naj pripomnim, da kdor se je namenil kupiti svoj Tastni dom, naj to stori sedaj, ker cene gredo gor vsak dan.
Prodajam afi pa zamenjam tudi zemljiške lote in farme.
John J. Kerstnik
WEST SIDE REAL ESTATE AND EXCHANGE SYSTEM
1750 W. 22nd St,
Chicago, 01.
■
'EfrINOST"
life
"MALE N K O S 11"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.
a*
Služabniki so naložili prtljago na vozove, trume otrok in staršev so se v veselem neredu pomikale proti vratom. Za žalujočega dečka se ni nihče zmenil. Ta ali oni gojenec ga je mimogrede potrepljal po glavi, ta ali oni pater je hitel mimo in se mu je prijazno nasmehnil — deček se je tudi nasmehnil« s solzami.	t
-Mimo je prišla debelušna senora, dobrota ji je gledala iz oči. Ob strani ji je šel sinček; samo eno darilo je bil dobil.
Zagledal je objokanega tovariša in zaklical:
"Mama, glejte, Lujan joče —!"
Senora se je sočutno približala.
"Zakaj jočeš, fantek? Saj si lepo govoril svojo pesem! Ali nisi dobil nobenega darila?"
Zardel je deček,«dvignil glavico in v otroškem ponosu je pokazal na darila poleg sebe:
" Pet — in dve pohvali!"	•
"Glej, glej! Pet daril! In ti še jočeš?"
Fantek ni odgovoril. Povesil je glavo, kakor bi ga bilo sranv in solze so se mu znova vlile po licih.
"Pa kaj ti je vendar, sinko? Si bolan? Ali zakaj jočeš?"
Silna bol se je začrtala ljubkemu otroku v obraz, stisnil je zobke, oči so mu prekipele od solz in bridkosti in težko je vz-dihnil:
"Ker sem tako sam. Moja mama ni prišla. Nihče ni videl mojih daril."
Dobrosrčna senora je menda umela vso bridko tugo, ki so jo govorile te otroške, preproste besede. Solze so ji prišle v oči. božala je zlatolaso glavico dečkovo in privila z drugo roko tesno k sebi svojega sinka, kakor bi se bala, da ne bi tudi ta kdaj izgubil ljubečega zavetja materine ljubezni . . .
"Angelček nedolžni! Ubožec! Tvoja mama ni mogla priti! Najbrž jo je kaj zadržalo! Kako pa ji je ime?"
"Kondesa de Albornoz." —
Jeza je zažarela plemeniti senori v obrazu, ko je slišala to ime. Ogorčena se je obrnila k mlajši dami, svoji spremljevalki.
"Ali si slišala? To vpije do neba! Brezvestna mati! Ta angelček joče, tukaj osamljen, ona pa medtem pohujšuje Madrid . . .!"
"Tiho, prijateljica!" jo je mirila spremljevalka in skrbeče pogledala jokajočega otroka.
"Kdo bo pa potrpežljivo gledal takole brez^tidnost? Jaz — in če bi bilo treba iti tudi na konec sveta — jaz bi prihitela, da vidim, ko moj sin dobi prvo darilo v šoli! — Bog te varuj, dete! Skusilo boš še na svetu! Pa ostani priden, fantek! Kaj ne,
Kalist, življenje moje--!" Objela je sinčka in mu poljubila
polna ličeca s strastnimi, ljubečimi, burnimi poljubi.
Fantek pa si je brisal solze iz svojih velikih oči. ažurnih kakor morje v sinji daljavi, in ni ničesar razumel---
"Le potolaži se, moj ljubček, in ne jokaj!" ga je miirla senora. "Glej, Kalistek, ne bodi tako neroden; povej mu kaj, svojemu sošolcu! Ne vidiš, da še vedno joče? Kako pa ti je ime?"
"Paquito Lujan sem.''
"Torej, Paquito, le pomiri se! Tvoja mama te gotovo čaka doma. Glej,- Kalist, daj mu eno tistihle škatlic s sladkorjem, ki sem ti jih prinesla! Ali še bolje, daj mu obe! Kupim ti druge."
Kalistek ni bil ravno vesel tega naročila, pa je le ponudil tovarišu škatlici, lično obloženi s svilo. Paquito pa ni hotel vzeti.
"Le vzemi le, dete!" je silila senora. "Ta je zate. in ona-lc za tvoje bratce in sestrice. Imaš brata ali sestrico?"
r	j.
"Imam sestrico. Lili."
"Torej poneseš eno škatlico Lili. In nesi ji tudi tole —!" In dobra senora je pritisnila dvoje glasnih poljubov na solzno lice dečkovo.. Pa ti poljubi niso mogli privabiti na lice tople rdečice, ki jo vnamejo poljubi prave, ljubeče matere.
Približal se je lakaj v široki strežajski obleki olivnozelene barve in z grofovskimi kronami na blestečih gumbih. V rokah je držal okrogel, trd klobuk z veliko kokardo ob strani. Spoštljivo je javil:
John Gornik
SLOVENSKI TRG0YEC IN KROJAČ
_______^—m
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno
in ceno.

38
"Ako senorita želi — voz je pripravljen _
Ubogi senorito je poskočil na noge, prisrčno objel Kalista ter pohitel z lahkimi koraki k vratom. Darila si je nesel sam.
Pri vratih se je poslavljal od gojencev pater rektor. Ustavil je Paquita, privil ga k sebi ter mu tiho govoril na uho.
Kri je šinila dečku v lice, solze so ga polile in z vnemo je poljubil redovniku roko.
Odhajar so vozovi, potihnili so klici slovesa---
"A dios! A dios!" je ponavljal starček za odhajajočimi. Nekaj ročic se je pomolilo v slovo pri okencih kočij.
"A dios!"
Vozovi so izginili na oglu ceste, samotna je ostala suha pustinja, prašna cesta, sameval je kup lesenih bajt, zapuščen je stal zavod in tih, kakor kletka, ki je iz nje izletel slavček___
V daljavi, v sivi megli, pa je prežal Madrid, kužno močvirje ---*
Sam je ostal rektor ob cesti. Otožen in potrt, s sklonjeno glavo in sklenjenimi-rokami se je podal izkušeni mož v kapelico in šepetal:
"O virgen del Recuerdo, ali se Te bodo spominjali?"
II.
Maloštevilna in zelo dolgočasna družba je bila zbrana v ka-dilnem salonu dukese de Bara.
Dukesa je slonela v naslonjaču in tožila, da jo bode v glavi. Kadila je drago, fino smodko; napis na omotku je pričal o njeni pristnosti. Elegantno ukrojen, dragocen predpasnik iz finega usnja ji je ležal na krilu, da varuje bogate čipke njene do-' mače obleke pred žarečim pepelom smodke. Od časa do časa je utrnila pepl v lično posodico iz porcelana, predstavljajočo ptičje gnezdo, v katerem sta dva amorčka lezla iz jajčne lupine.
Pilar Balsano' je pušila lažjo smodko in spuščala obročke dima v zrak. Carmen Tagle se je mučila s kratko entreacto, ki ni hotela goreti. Da bi se krepila za svoje težavno delo, je polagoma srebala močen whisky, ki so ga služabniki ponujali v dragocenih posodah, ter zraven čaj, obložene kruhke in sladčice.
Senora de Lopez Moreno, mogočna, debelušasta, prav kakor denarnica njenega moža, je stiskala med svojimi debelimi ustnicami cigaretko in se z materinskem ponosom smehljala svoji hčeri Lucy, ki je kadila z mladim Angelitom Castropardo eno in isto cigareto: najprej je Lucy potegnila iz cigarete, za-kašljala in se spačila; nato je puhnil iz nje Angelito, da bi dal svoji družabnici dober zgled, in ji vrnil cigareto, in potem je znova ona potegnila in zakašljala. Videti je bilo, da ji dela ta igra mnogo zabave. Ugajalo ji je, da je njen učitelj mogočen španski plemenitaš. in marljivo ie proučevala obnašanje te plemenite družbe, katero ji je mati stavila v zgled olike in imenit-nosti. in neizkušene oči mlade institutke so tudi v resnici marsikaj novega našle na teh ljudeh---—
Glasni smeh bankirke de Lopez Moreno dukest ni bil po volji. Ali bogata bankirka je imela dva milijona na itnetju njenega moža vpisana in bližal se je čas, ko bi bilo treba podaljšati plačilni rok---Zato se ji je morala prikupiti s prijaznostjo in
morala je biti potrpežljiva.
NEPREVIDNI AUTOIST OBSOJEN NA 5 TISOČ DNI ZAPORA.
Waukegan, 111. — Neki Siar-kis Filibosian je bil včeraj obsojen od sodnika Claire C. Ed-wards-a na 5 tisoč dni zapora ker je povozil /nekega John Brown-a in ga poškodoval za vse življenje. Obsojen je bil za $7,500.00 denarne globe, katere pa Filibosian ne zmore plačati. Odslužil bo to svoto v ječi, kjer plačujejo kaznence po $1.50 na dan. Sedel bo blizu 14 let.
ČEŠKI MINISTER PRI PAPEŽU.
Praga. — Monsignor Sramek, minister za zdravsveno oskrbo in dobrorielje, je odpotoval te dni v Rim k sv. Očetu, da se posvetuje osebno glede papeževega dekreta, ki prepoveduje katoliškim duhovnikom na Češkem se vmešavati v politiko. Msgr. Sramek bo pojasnil sv. Očetu, da je primoran na podlagi dekreta zapustiti svoie mesto v ministrstvu, razven če se mu dovoli, da sme ostati še nadalje na svojem mestu in da zastopa pri vladi češke katoličane, ki nimajo sedaj niti enega zastopnika v kabinetu. Katoliška javnost na .Češkem je prepričana, da bo sv. stolica to spregledala in dovolila Msgr. Srameku še nadalje zastopati katoličane v kabinetu.
DOSEGLA STAROST 112 LET.
Kalamazoo, Mich. — Tukaj je preminula v državni umobolpici
Mrs. Frances Hunter, doma iz Sand Lake, Mich. Umrla je v starosti 112 let. Lansko leto je prišla ob um, nakar so jo poslali v državno umobolnico, kjer je predvčerajšnjim umrla. Listi por ročajo, da to je najbrže bila najstarejša žena v Zedinjenih državah.
Širite list "EDINOST"!
■

DOMAČE PIY0!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVOi
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street,	CHICAG<$ ILL.
VSO ODPRAVO
ftn GLAYE DO NOG
si lahko krmite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke/ najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje. ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR'M
J- J. DVORAK & CO.
1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.


LISLT "EDINOST" JE LIST ZA RESNICO.
Toda ima bratca, ki se drug drugega izpopolnjujeta, da poročata celo resnico. In ta njegov bratec je
"AVE MARIA"
Zato nima popoln list "Edinost," kdor nima še lista "Ave Maria" poleg.
Imaš ti oba brata naročena? Takoj si naroči še list "Ave Maria," ki stane $2.50 na let© pri
AVe MARIA 1852 W. 22nd PL CHICAGO, ILL.
GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
je posvečen zlasti češčenju presv. Zakramenta.
Ta list bi ne smel manjkati v nobeni slovenski
katol. hiši.
Ali ga imate pri Vas? Zakaj ne? — Takoj ga naroči! Stane samo $1.00 na leto. Naroča se
GLASNIK 1852 W. 22nd Place.
f
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
Nei^ceK
1489 W.^Sth^Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KEt
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
J. KOSMACH
1804 w. 22nd St. Chicago. 111.
Roiakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA, KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvan ie hiš zunai in znotrai, pokladam stensk; oapir.
Naiboliše delo. nainižie cene Roiaki obrnite se vselei na svoieg-a roiaka!
—	V Butte, Mont. sta bila zadnji petek obešena morilca W. Harris in Monte Harris, ki sta na Zahvalni dan lansko jesen ubila nekega Cirila Schilin-ga, lastnika tamošnje restavracije na deželi.
—	V Philadelphija, Pa. so i-talijanski črnorokarji položili bombo pred stanovanje tamkaj-
| snega italijanskega bankirja C.
1 A. Baldi-a, Eksplozija je močno poškodovala hišo in par bližnjih sosednih hiš. To so sadovi italijanske kulture!
—	v New Orleans, La. sta bila ubita te dni dva prohibicij-ska detektiva od tihotapcev žga-ja. En tihotapec je bil ujet, ker. je bil nevarno obstreljen. Drugi so pobegnili neznanokam.
Dekleta so za računanje bolj pridne kot fantje, do 18. leta ponavadi prištevajo, po 18. letu pa odštevajo.
IZPLAČILA
v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ozemlju v Italiji. Nemški Avstriii in drueod.
V Tug-oslavin ie začasno ne-moeoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to seda i izvrši edino Narodna Banka v Beoeradu. Vendar Da potnikom, ki rabijo dolarje za na pot preskrbimo dolarie.
Dolarske čeke pa še vedno lahko izdajamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v "iug-oslovanske krone.
Za dolarske pošiliatve računamo sledeče pristojbine: do $1^.00 po s;o centov. — od Si ^.00 do $-*o.oo po centov. — od $-?o.oo do $^0.00 po si .00. za izplačila, ki preseeaio $^0.00 računamo 1 cent in pol od do-laria. ali po $1.50 od sto dolar iev. H tem pristojbinam ie še nridiati za vsako posamezno nino.
nošiliatev centov za pošt-
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1840 West 22nd Street. CHICAGO. ILL.

List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSFEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu* Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da j* list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NAŠA TISKARNA
~je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim druatvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno odtaste naročil« drugam. Ak# le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas!
TISKOVNA DR. /EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago. 111.
Phone: Canal 0098.
338