Štev. 193 ftžftina pla&a f gtnanil Oiits čim«! c« u ptni) shaja — JzvzemSl ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica «v. 'rančiika Asiikega štev. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo nred-. UJtvu. — Ntfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — 1 Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol eta L 32.— in cei» leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. V Trstu, v torek 16. avgusta 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XIV! DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 m ji). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice ia vabila po L 1.—, o^UjI dena.ni'i zavolov, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot bessda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljijo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57- ReformistKnl proglas Turati jeva reformistična skupina itali* ianske socialistične stranke je izdala pod imenom »socialističnega osredotočenja« 'Concentrazione socialista) manifest. Proglas nam s.cer ne prinaša nič nove* tična skupina, je skušala na obeh zbo? rovan jih potegniti za seboj centrumašc, t. j. predstavitelje čustvenih revoluc. množic, da bi se tako izvršila proietar? ska revolucija. V dosego tega namena pa je bilo neobhodno potrebno odstraniti iz stranke zastopnike zavednega refor? mrzma, turatfjevce, ki so tvorili glavno oviro revolucije. Izvrševali so namreč mogočen vpliv na kolebaj oče središče in ga odvajati od revolucije. * Vsled protivnegs. delovanja obeh skrajnih stru j, reformistom in komuni? stov je prišla socialistična stranka do popolne zmede, kar je pri danih razme? £rah čeloma odgovarjalo nameram refor? »mistov, ki niso mogli takrat ničesar dru? £esa želeti, nego da ostane stranka ne-Jbdlcčna. Reformisti so takrat ugib ili pri? fcližno tako?le: v stranki in med prole? jtaTskimi množicami vlada revolucionar? ni duh. Zato je sedaj mogoče pridobiti stranko samo za eno dejanje, in s:cer za Revolucijo; revolucije pa mi nočemo in fker je sedaj nemogoče pridobiti stranko ^a sodelovanje z meščanstv om, je edina pot, ki nam preostaja, ta, da onemogoči? mo stranki vsak odločen korak in s tem zaprečimo revolucijo. Komunisti so razumeli to revolucijo ovirajooo politiko reformistov. Za to so tia bolonjskem in na livornskem zboro? vanju skušali vreči turati j evce vz stranske. Ako bi se jim bilo to posrečilo, bi •bila prišla cela socialistična stranka pod vpliv levega komunistične krila, ki bi bi* lo izvršilo proletarsko revolucijo. Turati je to preprečil s svojo prebrisano taktiko. Dokler je obstajala nevarnost, da so? 'cialistična stranka itzobči iz svoje srede Turatija in njegove pristaše, so se tura? tijevci potuhnili, kolikor je bilo mogoče, potegnili so se v ozadje, kazali so se še .'manjše in slabejše, nego so bili v resni* ci, in zahtevali zase le svobodo izražanja vojega političnega prepričanja; pri tem so se pridu še v al i, da se bodo v dejan i ih vedno strogo dTŽali discipline stranke. Središče po vodstvom Serratija in Laz? zarrija jim je verjelo in je rajši dopu? stilo, da komunisti izstopijo iz stranke, nego da bi bili glasovali za komunistično resolucijo, ki je zahtevala brez^-'ojno Ministrski predsednik grof Nikola Banffy je pojasnil v narodni skupščiai pečuško vprašanje tako, kakor da bi se morala iz-izobčenje Turatija in cele njegove refor? I ročiti zapadna Madžarska Avstriji še le po mistične skupine. izpraznitvi Baranje s strani jugoslovenskih Na livornskem zborovanju se je od* čet Ta pojasniiev Je napačna. Dejstvo Je, ločila borba med zavednimi reformisti | da se bo začeio izpraznjevanje Baranje, se in zavednimi revohicionarci z reformi? le ko se izroči zapadna Madžarska Avstriji. Danes ni še čas govoriti niti o načinu niti o i o cu izpraznitve. Izpraznitev zasedenega stično zmago. Zmaga čustvenih revolu? cionarcev, tako zvanih edinjasev pod vodstvom Serratija, je bila le navidezna, ker so bili centrumaši brez izrazitega programa in so kolebali med reformisti? čnim in revolucionarnim programom o? beli skrajnih kril. Jasno je bilo že tedaj da mora z izstopom levega komunističnega krila; ki je imelo jasen revoluciona rni program, v stranki prevladati edini program, ki je še ostal, in sicer refor-mistični. Edinjaska skupina brez izrazitega pro^ grama se ni mogla dolgo upirati edini skupini, ki je imela v strank program t. j. reformističnisn turatrjevcem. Sedaj vidimo v socialistični stranka popolnoma jasne obrise treh novih skupin: Turati? jeva, Id je ostaJa dosledna in zvesta svo? j emu programu; levica, ki se nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da se mora po? poln crna odpove dati vsem revolucionar; nim težnjam ter se podvreči vodstvu Tu; ratija, ki vleče vso stranko k sodelovanju z meščanskimi strankami; ter centru m, čigar edini namen je ta, da ohran edinstvo stranke. Iz Turatijevega reformisti enega pro glasa je razvidno, da se euti pcpolnegs gospodarja položaja. On govori jasno da ima socialistična stranka le eno pot pred sabo, pot reformisti one politike, dr se mora odkrito odpovedati revolucionarnemu načelu ne?le v dejanju, marveč tudi v bese dali. Iz celega proglasa veje sledeča osnovna misel: revolucionarno ulogo ie prevzela komunistična stranka: zato je brezsmiselno se pričkati v socia listični stranki o raznih težnjah. Saj nasir ostaja vendar le ena težnja in ta je po sredno ali neposredno sodelovanje z meščanskimi strankami Kdor se ne more sprijazniti z odkrito in dosledno reformi1 stično politiko, naj se nam ne plete med noge in naj gre h komunistom. Sedaj torej ne gre več za to, da?li na; se izključijo ali ne izključijo iz stranke reformisti, marveč se morajo oni, ki imajo več ali manj iizrazite revolucio? name težnje, podvreči' reformistični disciplini ali pa zapustiti stranko in prositi za sprejem pri komunistični. Turati se je torej delal pohlevnega in nedolžnega le tako dolgo, dokler je bilo to takt ično po? trebno; zdai pa &uti, da je prišel čas, ko tudi on lahko udari. Težko je proroko= vati bo?li dospel tudi on tako daleč, ka? kor sta prišla njegova politična somišljc? nka Noske in Šcheidemann na Nem škem. Vsekakor pa koraka tudi on po njuni poti. V kratkem bo zopet zborovanje stal. soc. stranke v Italiji. Morda bi bilo še prezgodaj ugibati, kakšno rešitev nam prinese. Zborovanje samo tudi ne bo imelo tako važnih neposrednih posledic za politična položaj v Italiji, kakor ga bo imelo na parlamentarno zastopstvo so? cialistične stranke. Kar se tiče socialisti? čnega parlamentarnega kluba' pa vemo že sedaj, da ima Turati večino noslaneev na svoji strani. Ta večina bo še nara-sla, ako pride do novega razkola. Turati bo torej v kratkem razpolagal z močnim parlamentarnim klubom, ki bo začel igrati važno vlogo v italijanskem par? 1 amen tu. Jugoslavija Kralj Peter nevarno obolel BELGRAD, 14. — Predvčerajšnjim se je zdravstveno stanje kralja Petra nenadoma poslabšalo. Kralju je prišlo slabo ln je padel v nezavest. Zdravniško poročilo navaja toplino 37 5 in utripanje žile 120 ter naglasa nevarno stanje visokega bolnika. Nov župan ali vladni komisar? LJUBLJANA, 15. Poročali smo že, da je narodno socialna stranka sklenila, da naj oddado njeni pristaši v občinskem zastopu ljubljanskem pri novo odrejeni volitvi župana svoje glasove znova g. Pesku. Ako bodo isto storila S. L. S. in socijalni de-nokrati, bo za župana znova izvoljen g. Pesek in vlada bo prišla v mučen položaj. Kakor smo informirani, se ni nadejati, da bi vlada potrdila g. Peska. V tem slučaju je torej treba računati s tem, da bo občinski svet razpuščen in da bo poverjema ob-ska uprava vladnemu komisarju. Nove volitve se bodo potem vršile na podlagi novega občinskega volilnega reda, ki je že predložen zakonodajnemu odboru in o katerem bo narodna skupščina razpravljala že jeseni. Ta zakon predvideva široko samoupravo velikih mest kakor Belgrad, Zagreb in Ljubljana ter določa zanje tudi poseben volilni red. Nadomestne volitve za komunistične mandate. LJUBLJANA, 15. Poročali so, da se bodo vršile nadomestne volitve za razveljavljene komunistične občinske mandate šele koncem tega ali začetkom prihodnjega leta. Kakor smo se sedaj informirali, pa te vesti niso točne. Nadomestne volitve se bodo vršile, kakor čujemo, 2e 20. septembra t i. V Ljubljani bodo torej že prihodnji mesec nadomestne volitve. Ker izjavljajo komuni- stični voii'ci, da v.e bodo volili socialno-demokratskih kandidatov, prihajajo v po-štev le narodni socialisti in S. L. S. Za katero izmed teh dveh strank se bodo odločili komunisti, bodo pokazale volitve. Baranjci proti evakuaciji. — Splošna protestna stavka PEČUH, 15. V znak protesta proti evakuaciji Barauje se je tukaj razglasila generalna s'avka. Po mestu se premikajo mani-festacijsk sprevodi, katerih se udeležuje okoli 30.000 meščanov in delavcev, ki protestirajo, da se oblasti in vojska umikajo iz Baranje. Prebivalstvo se nahaja v največji razburjenosti. 20.000 delavcev je i/javilo, da se bodo do konc* z orožem v roki borili, da ne pridejo pod madžarsko oblast. Pri manifestacijah so se pripetili dva ali trije manjši incidenti, ki so jih povzročili Horty]evi agenti. francoska vojaška komisija z namenom, da ugotovi Ško^o, ki so jo svojčas naredile francoske čete. Jugoslovenske Čete so že popravljene na odhod Iz vogla Tisa - Ma-roš. Pečuški listi piavjo, da je bil pečuški župan Bela Linder sprejet od ministrskega predsednika Pašiča, kateremu je izročil spomenico gl'de usode baranjskega prebivalstva. Pašič mu je odgovoril, da je jugoslo-venska vlada naredila vse mogoče, da bi pridržala Baranjo za Jugoslavijo; upati pa je tudi v najslabšem slučaju, da bodo madžarski begunci ostali lahko v Jugoslaviji Baranja se izprazni Še le po Izročitvi zapadne Madžarske PEČUH, 14. Bela Lindner, ki se Je povrnil iz Belgrada, je dal zastopnikom l.stc< to le izjavo: ozemlja ni tako enostavno, pač pa zelo zapleteno in važno politično vprašanje. To tem bolj, ker je prebivalstvo tega ozeml:a odločno nasprotno priključitvi k Madžarski pod sedanjim režimom. Na vsak način pa bo treba za izvršitev izpraznitve najmanj 6 mesecev. Mi upamo, da se bodo v tem čase vpeljale na Madžarskem temeljite reforme. Medtem dobiva gibanje med ljudstvom proti priključtvi k Madžarski vedno večji obse^. V Pečubu je bila na vest, da zapu-puste jugoslovenske čete mesto, proglašena splošna stavka. Kakor javljajo z Dunaja se je izpraznjevanje zapadne Madžarske že začelo. Najprej so Madžari zapustili carinske urade ob avstrijski meji Obmejni oddelki več posa-dek ;o b li tudi že zbrani, da se pošljejo v Madžar.-ko za novo mejo. Montani tična akademija v Šoj ranju bo ba^e premeščena v Budimpešto. Upravna obtastva se začasno še ne morejo umakniti, ko bi moraJ nji tiova me ta takoj ičse^ti avstrijski uradniki. Pr pravljajo pa se na vsak način ukrepi, da se izvrši popolna izpraznitev. Že do 26. avgusta bo prevzela Avstr.ja službo in dne 28. avgusta bo izpraznitev že dokončana. Ogrska Vprašanje izpraznitve Baranje. BUDIMPEŠTA, 15. Tukajšnji list „Az Ujsag" je objavil izjavo ogrskega ministra za zunanje zadeve Banffy-ja v kateri je rečeno, da bodo ogrske čete začele zasedati Baranjo dne 20. t. m. Zasedba bo končana 30. t. m. _ Albanija Boji v Albaniji PRIZREN, 14. Pred nekaterimi dnevi se je opazilo zelo živahno gibanje a,v>anskih čet ob vsej obmejni črti napram Alba-; iji. Iz Albanije so razni agenti razširjali mnogoštevi ne proklamaciji v albanščini, v katerih se obmejno prebivalstvo poziva na vstajo. Prebivalcem sv tu jejo, naj takoj ubile o vse pLmen^ke pivake, ki so nam na-kitn eni, ki so izdajalci albanske neodvisnosti ter pl čanci sovražne države. PRIZREN, 14. Po tridnevni borbi so Mi-ridfti potolkli ostanke vladnih čet na postojanki Žepa. Tiranska vojska se v pr polnem razsulu umika proti Lurji. Po porazu čete albanske vlade hitro izpraznjujejo ozemlje Miriditov. ČahoslovaSka Pred odstopom sedanje uradniške vlade Priprave za parlamentarno vlado PRAGA, 15. »Prager .Tagblatt'« poro* ča, -da je predsednik Masarvk sprejel poslanca Švehla. Poslanec Švchla je predložil predsedniku listo nove vlade. Švehli bo poverjena sestava nove parla* mentarne vlade. Sedanji ministrski pred* sodnik Černy bo izročil predsedniku ostavko sedanje vlade najkasneje prve dni meseca septembra. Madžarska iredentistična propaganda na Slovaškem PRAGA, 14. Na zaključni seji senata je protestiral slovaški! poslanec Dula za* radi protidržavne propagande madžar* skih agentov Dvoraka in drugih v Parizu. Zloglasni Viktor Dvorcsak, ki živi z raa» džaiskm. denarjem v Parizu, se izdaja za najbolj priljubljenega slovaškega pi* satelja, za najboljšega poznavalca slo* vaških razmer in za največjega prijate* Ija Francije. Ko se je tako predstavil francoskemu narodu,, se drzne govoriti, da je ujedinjenje Čehov in Slovakov mi? stfHkacija, da ječi po zatporih več kot 320.000 Slovakov i t. 18.30 18.40 ki Trst (P. Oberdan Bazovica .... Kozina-Herpelje Tubi je..... Materija . . . . Markovščina • • Gradišče . . . . < brov . . . . • HruŠica . . • . Podgrad • . * • ŠlglTE || Nazaj j Lir 9 30 13.- 9. 10 20 | 8.40 7.50 1 8 25 1 i;.