Št. 58.
V Gorici, dne 22. julija 1898.
Tečaj XXVIII.
Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjih, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo i>a ob 4. uri popoldne, in stajio z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po posti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto.......gld. 6—
pol leta........»   3-—
četrt leta ,  ,......»   1-50
Posamične-številke stanejo* 6 ta ' -» Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki u}i<i štv. 0 v Gorici v .--Goriški Tiskarni» A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Sa naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo.
„PRIMOREC" izhaja neodvisno od «SoCe» trikrat . mesečno in stane vse leto gld. J'20^..,.     ^^
«Soča» in .Primorec* se prodajata*vGorrci v"to-bakarni  Sclnvarz v  Šolski ulici  in  Jellersitz \   \ \uuski ulk-i; — v Trstu v tobakarnjf Lavrenčič na     ^ trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.     *
------------------          t              ......-......       t                   ...........-------
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravnlštro
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v n. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi noj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.______
Oglasi in poslanice se račnnijo po petit-vrstah. če tiskano 1-krat 8 h\, 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostran.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška fisknnui« A. Gahršček tiska in zalaga razen «Soče» in cPrimorca> še „Slovansko kiijlžuico*, katera i?.haja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «=Slov. knjižnici« se računjjo po 20 kr. petit-vrstica.
*»>» Bog- in narod! 4M<~
«Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. J, Krmpotič) tiska in zal.
Predelska železnica
s ttnaucijcliicsra stulisca.
Kakor se fiuje, je vprašanje o tržaški železnici vendar tako doke dognano, da je pričakovati njega končno rešitev.
Ako je resnična nemška prišloviea: »Gut Ding braucht gut Weil\ in če se torej sme sklepati a contrario, da se skonča zadeva, ki visi že toliko desetletij, kakor vprašanje o tržaški železnici, povsem povoljno, tedaj bi se zidala v istini sedaj najboljša železnica. Kol najboljšo, v tem slučaju tudi samo kot dobro, bo mogoče železnico imenovali le takrat, ako se izvoli črto, ki je najpotrebnejša, za katero se bo rabilo relativno in absolutno najmanje troškov pri gradenju, prometu in pri vzdržavanju, ter ki bo dajala dobiček in bo hkralu služila splošnim interesom. Najbolj pa potrebujemo izmed vseh nameravanih železnic, predelsko, in sicer ne samo radi tega, ker je Trst že tako obnemogel, da potrebuje uvedbe najširšega prometa z blagom kakor tudi osebnega, kateri pa more izposredovati le predelska železnica, ker bi dala Trstu največje in najbolje polje za oddajo blaga, temveč tudi radi tega, ker so nekdaj premožni prebivalci v sredi in v gorenjem delu Soške doline, odkar se je promet odvrnil od lam, obubožali tako, da žive z večine le z denarjem, na tujem prisluženim, ali pa jih revno redi paša doma.
Relativno in absolutno bi stala med vsemi nameravanimi zvezami s Trstom najmanje tudi le predelska železnica, ker bi bilo potreba pri dolgosti največ 130 km. (progo: Trst-Valione-Gorica všteto) v najskrajnejšem slučaju 30.5 milijonov gold. med tem, ko bi morali šteti za 207 km. dolgo železnico: Loka-Karavanke za najmanje 2G milijonov gold. več in za železnico: Bohinj - Karavanke več za najmanje 22.5 milijonov gold.; dalje bi železnica čez Ture brez krajšega podaljška na jug služila le Benetkam in Reki, bila bi dolga 77, oziroma 81 km. ter bi stala 31 milijonov gold.
Predelska železnica bi se dala namreč izpeljati iz Bolca skozi 2 km. dolgi predor (skozi goro Polovnik) v Trnovo za 10 in po direktni poti iz Tolmina v Ušnik za 5 km., torej skupaj za  15 km. krajše,   tako   da  bi
-I
bila proga: 61 andorf-Beljak-Predel-Gorica potem --- no kakor so doslej računali— daljša za 31., temveč samo še za 10 efektivnih km. Pa tudi ta razlika, ki je v prilog železnici: Bohinj-Karavanke, bi stala le na papirju, ker bi ta črta šl.i za 45 k m. več navkreber kakor pa predelska železnica, tako da bi se po slednji tudi z Dunaja moglo priti do južne državne meje ali do Trsta hitreje, ceneje in v večji varnosti, kakor pa po železnici: Bohinj-Karavanke, ki bi bila poleg toga dražja za 22 milijonov gold.
Najmanje troškov za promet bi imela zopet le predelska železnica, ker bi šla za 45 km, manje navkreber, kakor pa črta: Bohinj -Karavanke; o crli: Loka-Ljubelj v lom pogledu pa sploh ni govoriti, ker bi imela skozi in skozi velike klance,
Tudi troški za vzdržavanjo bi bili najmanjši pri predelski železnici, ker bi šla po poti, ki je varna pred hudourniki, povodnimi, zameti, pred lavinami, porušenjem skal, it<!., med tem, ko bi burja in zameti na Krasu in v Bohinju, povodnji bistriške Save in Bače, kakor tudi poruševanja v baški dolini ne na-pravljnla vsako leto samo ovir prometu, temveč, bi tudi potrebne poprave stale mnogo denarja.
Največ dobička pa bi dajala predelska železnica radi tega, ker bi se dobilo od nje po računih renlabilitete, ki so bili napravljeni v to svrho, veliko več kakor 2.5% povprečnih čistih dohodkov, in to še v slučaju, ko bi bili ob jednem Iroški za gradenje, promet in vzdržavanju najmanjši, nasprotno pa bi se težko dobilo pri drugih dveh imenovanih konkurenčnih železnicah komaj za gradenje in vzdržavanjo iz vzrokov, prej navedenih.
Največ stanejo pri gradenju železnic predori. Edini važnejši predor predelske že-leznice bi šel iz Mrzle vock v Spodnji Log, ali tudi tukaj bi se iroški pokri' deloma, ker izvedenci so konstatovali, da bi se dobilo tam v predoru mnogo rud. Kt.Kor trde geologi, je bil Predel v praveku združen z nasproti mu stoječo goro, a so poruševanja Žlice ju razločila v teku časa. Zalo je torej opravičeno misliti, da se nahajajo v Predelu baš one rude, kakor v gori nasproti, in še bolj opravičeno  je misliti na   to,   ker  se je
>J
Roffltn It tatov Krittmovih.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE
Poslov. Podravski.
(Drugi   zvezek).
(Dalje).
PETA  KNJIGA.
V  dvanajstem letu je bila Ne-ne-Hofra ponos in razkošje Essuana.
V   šestnajstem letu se je slava njene lepote razglasila po vsem svetu in v dvajsetem letu ni bilo dneva, da bi brzonogi velblod ne bil prinesel kakega kneza pred njihovo hišo, ali da ne bi bila pozlačena ladja peljala po Nilu egiptovskih vladarjev pred njene prage. Vsi pa so odhajali žalostni od tod, razglašajoči povsod: »Videli smo jo —- to ni ženska, marveč Ahora sama."
III.
Izmed tristo trideseterih naslednikov dobrega kralja Menesa, je bilo osemnajst Eti-jopcev. K poslednjim je pripadal takrat vladajoči Oroetes ter bil star že sto in trinajst let. Sedeminšesldeset let je že sedel na kraljevem  prestolu.  Pod  njegovo vlado  se je
uprava rudnika v Rajbiju že bavila s tem, da bi odbila del Predela v slučaju, da napravi nameravani rov iz Rajblja v Spodnji Log. Pa še več! Če se predore Predel, bi se duli odtoki vodu v cosar-Ferdinandovem šnhlu v Rajbiju izpeljali v ta predor in tako bi prihranili 700.000 gld,, kateri so bili namenjeni za oni rov. Jednako bi bilo tudi zgori omenjenim malim predorom skozi Polovnik, ker — kakor se čuje — namerava neki kon-sorcij v Trslu isti prodreti v označeni smeri, da bi Soča pri Ciezsoči deloma odtekla ter bi jo bilo mogoče porabiti pri Trnovem za elektriko v večjem podjetju.
Predelska železnica v zvezi z ono čez Ture bi varovala avstrijski denar, da ne bi romal v inozemstvo, temveč bi celo privabila denar od drugod v naše kraje, česar pa od konkurenčnih dveh železnic ni pričakovati; pač pa bi to dve kaj kmalu prisilile finančnega ministra, uvesti nove davke, da so po-krijeie izgube pri njih.
Torej ni dvoma, da ne obstoji prava finančna umetnost v tem, da se obdrži ravnotežje v državnem gospodarstvu, temveč sloni na podlagi, da se ima skrbeti za to, da se državni dohodki večajo od državnih troškov, kar pa je mogočo storili glede na prebivalstvo, katero je financijelno obnemoglo, samo na ta način, da prihaja k nam denar iz drugih inih dežel, ker končno mora davčna sila prebivalstva opešati, ako se ven in ven povišujejo davki za to, da je mogoče pokrivati bolj in bolj rastoče državne Iroške.
Baš tako ne gre, samo v varstvene svrho izdajali denar loliko časa, da naposled objekti, ki se imajo varovati, ker pridejo vsled prevelikih davkov ob vsako vrednost, več varstva ne potrebujejo ; toliko časa, da naposled podložniki, ker financijelno uničeni, varstva ne zahtevajo več: loliko bolj pa je naloga finančne uprave, dobiti sredstva za potrebne varstvene naprave na tak način, da se ne spravljajo ob svojo vrednost po-seslva ler da se ne podražuje življenje tako, da davkoplačevalci s svojimi dohodki končno ne vedo, kako bi shajali.
Predelska železnica zadeva pa ludi splošne državne inlerese, ker ne zadošča samo potrebam finančne, trgovinske in prometne uprave, temveč bi direktno in indireklno po-
narod množil in bogatel; zemlja je kar je-čala pod obilnostjo svojih plodov. Ta kralj se je odlikoval vedno z-, veliko modrostjo, kajti imel je čas, osvojiti si jo v dolgem svojem življenju. Prebival je v Memfisu: tam je imel številne palače, zakladnice in orožnice.
Žena lega dobrega kralja je ravnokar umrla. Bila je prestara, da bi mogla biti dobro zabalzamovana. Ljubil jo je pa vendar tako močno, da z ničemur m* mogel potolažiti svoje žalosti. Neki služabnik to videč, mu reče:
„0 Oroetes! Čudim se, da velik in moder kakor si, ne poznaš zdravila za svojo bolečino."
»Podaj mi ga ti*, odvrne kralj.
Suženj trikrat zaporedoma poljubi zemljo, potem spomnivši se, da mrtvi ne morejo slišati njegovih besed, reče:
„V Essuanu prebiva Ne-ne-Hofra, zala kakor Athora sama. Pošlji po njo. Odrekla je svojo roko vsem vladarjem v Egiptu in knezom v puščavi; toda kdo se drzne reči „ne" kralju Oroetesu?"
IV,
Ne-ne-Hofra je jadrala po Nilu v ladji tako zali, da še nikdar ni katera njej podobna rezala valov svete reke. Za njo je jadrala vrsta drugih ladij, ki pa niso bile tako krasne.
•speševala tudi vojaške svrhe,' Direktno na ta način, da bi bilo mogoče v slučaju vojno prevažanje vojakov ob .meji., t<?r^ prehode v Benečijo, kakor tudi zvezo med obmejnimi trdnjavami storiti po njej na najkrajši način, indireklno pa lako, da bi dajala vojni upravi s svojim čistim dobičkom in s povzdigo davčno sile potrebna sredstva, obrambene reči države napravljati brez novih davkov.
Zidati kaže torej namesto črte: Bohinj-Karavanke, ki bi stala 53 milijonov gold., ler namesto črte: Loka - Ljubelj, ki bi stala 56 milijonov gold., predelsko eleznico, za katero bi potrebovali samo 30 '* milijonov gold., ki pa bi bila za to še boi^a in ugodnejša v vsakem pogledu, ter na ta način bi dobil vojni minister že večji del od onih 30 milijonov gold., katere je izdal v vojaške svrhe,
Omenili moramo lo še, da po predelski železnici je najkrajša pot do Trsta za Južno in Srednjo Češko, kjer cveto obrti, in sicer radi tega, ker bi se dospelo zbog veliko manje vožnje po klancih ludi iz Glandorfa mnogo hitreje v Trst, kakor pa po nameravanih konkurenčnih železnicah, ki bi vrh lega obračalo promet še proti Reki.
Adam Mlektewiez,
njegrovo delovanje in njegova dela. (Dalje). Bilo je to ob Času, ko so Križarji napadli Litevsko z izgovorom, da jo hote spreobrniti na kristjansko vero, prav za prav pa le radi tega, da bi Litevce ugonobili ter dali njih zemljo Nemcem. Takrat so liho, mirno Hlevsko mesto napadli Križarji ter ugonobili vse z ognjem in mečem. Požgali so tudi hišo znamenitega viteza in njega samega umorivši, pograbili sinka, ter ga odpeljali s seboj. Ime mu je bilo Alf. Hoteli so ga vzgojiti za Nemca, toda bil je tam slar Litvin, ki je otroka opomnil na materin jezik in na krivico, ki so jo storili Nemci domovini. Alf je zrasel pod nemškim varstvom v hrabrega viteza, okoristil se z nemško vedo, toda ostal je Litvin in ko se je našla priložnost, je zbežal od Križarjev ter se vrnil v domovino. Dospel je na dvor litevskega kneza Kiejstuta ter bil tu gostoljubno sprejet in kmalu se je pokazalo, da nihče ni znal bolje od  njega vodili
Vsa Nubija, Egipt in Lidija, mnogo zastopnikov Trogloditov in nemalo Makrobov iz mesečnih gora, je dospelo na obrežje, da bi videlo mimo jadrajoči) kraljico in njeno spremstvo, katero je spremljal pih duhtečega vetra.
Med dvema vrstama sfinksov in krilastih levov so nesli Ne-ne-Hofro k vznožju Oroete-sovega prestola, Pripogniia je pred njim kolena, on pa jo je dvignil ter jo posadil poleg sebe, nataknil ji uraeus na roko in Ne-ne-Hofra je postala kraljica nad vse kraljice na svetu. Toda tega modremu Oroetesu ni bilo dovolj; hotel je, naj bi bila najbolj ljubljena in najbolj ljubeča izmed vseh kraljic. On je zahteval ljubezni. Torej jo je božal in po-Ijubcval; kazal jej svoja mesta, palače in svoj zvesli narod, vojščake in ladje. Sam jo je spremljal po svojih zakladnicah ter jej dejal: »O, Ne-ne-Hofra, poljubi me, toda vroče in vse to bo tvoje!*
Ona, misleča, da najde doslej neznano jej srečo, ga je poljubila enkrat, dvakrat, trikrat, navzlic njegovim sto in trinajstim letom.
Prvo leto je bila srečna — to leto je bilo kratko. V drugem letu je bila nesrečna in to leto je bilo zelo dolgo. Še le takrat je spoznala, da nfkdar .i ljubila Oroetesa, da jo je samo za trenutek zaslepila njegova moč in bogatstvo Čemu to zaslepljcnje ni trajalo dalje ? Odslej jo jokala po dnevi, po noči rit
mogla zatisnili očesa. Njene postrežnice so že pozabile, kako zveni njen srebrni smeh; rože na licih je zasipal pepel, ginila in ve-nela je z vsakim dnevom. Nskaleri so dejali, da jo preganjajo furije radi preziranja onega, ki jo je ljubil; drugi, da nekateri izmed bogov, zavidajoči srečo Oroetesu, je vrgel na njo uroke. Kdo je imel prav — je bilo težavno uganiti.
Niti zdravilna zelišča, niti zaklinjanja čarovnikov, niti predpisi zdravnikov, niso mogli pregnati od nje te žalosti. Ne-ne-Hofra je ugaševalj, kakor plamen svetiljke.
Oroetes je izbral za njo votlino v kraljevem pokopališču in pozvavši n?;odličnejše slikarje in kiparje iz Memfisa, jim ukazal ozal-šati jo tako bogato, kakor še ni bil ozalšan noben izmed dosedanjih kraljevih grobov.
„0, zala kakor Athora sama, kraljica moja!" reče Oroetes, čegar ljubavne vneme še njegova visoka starost ni mogla ogabiti. „Povej mi, prosim te, kakšna bolečina te ubija pred mojimi očmi?"
„Ko bi ti povedala, nehal bi me ljubiti", odvrne ona strahotna.
»Tebe ne ljubiti?! Kaj si rekla? Ljubil te bom še močnejše, še bolj vroče. Prisegam ti na duhove Amente! Prisegam na Ozirt-sove oči! Govori!* zakliče,zapovedujoče, ka-'Icor kralj, strastno, kakor ljubej.
bojnih krdel, radi Cesar mu je dal knezKiej-stut svojo hčer za ženo ter ga imenoval prvega poveljnika. A med tem znovič pridrve Križarji, znovič razgraja vojna in znovič so bili poraženi Litevci. Takrat je sklenil Alf ugonobiti Križarje z zvijačo, ker jih z orožjem pobiti ni mogoče. Zapusti ljubljeno ženo, do-vino, odreče se sreči vsega življenja, sprejme tuje, nemško ime ter se poda v razne kraje in si povsod pridobi slavo velikega viteza. S to slavo dospe h Križarjem z imenom Konrada Wallenroda ter vstopi v njihov red in ti ga izvolijo za poveljnika. Sedaj je imel priložnost: maščevati se nad Križarji, toda vest ga jame spominjati, da izdajstvo, bodisi storjeno tudi na najhujšem sovražniku, je le podla reč. Pa tudi omahuje, odlaša, se vznemirja in ker ga vse to tlači, si išče pomir-jenja na veselih pojedinah, toda uprav oni stari Lilvin, ki ga je nekdaj v mladeniških letih spominjal domovine, spominja ga sedaj maščevanja. In evo, Konrad zbere veliko križarsko vojsko, odrine ž njo na Litvo ter jo nalašč tako vodi, da Litvini pobijejo Nemce. Križarsko sodišče ga obsodi za to k smrti, toda on noče umreti smrti, ki bi mu jo zadal sovražnik, marveč izpije strup.
Michiewicz je želel dali tiskali to pesem v Petrogradu; radi tega se je napotil tjekaj s knezom Golicinom v decembru 1827. 1. Komaj je dospel v Petrograd, so tekmovali Rusi in Poljaki med seboj, kako bi mu skazali čast. Prirejali so gostije na njegovo čast ter ga povsod vabili. Tudi tukaj so vsi strmeli nad njegovimi improvizacijami, med katerimi se je nahajala celo gledališka igra o Samuelu Zborovskim, ki je štela okolo dva tisoč verzov.
DOPISI.
\% Kočinja. -— Redko kedaj se nahaja v cenjeni »Soči" kak dopis iz naše vasi. Temu je vzrok najbrže le to, da se pri nas pripeti malo takega, kar bi utegnilo zanimati druge ljudi. Tudi to ne vzbudi veliko zanimanja, če povem, da se sedaj po letu prav brilko občuti pomanjkanje kmetskih delavcev. Najkrepkejši mladeniči in možje in najgorša dekleta gredd od doma v mislih, da jim bodo letela kje drugod pečena piščeta v grlo. Vendar bi bilo doma še vedno dosti delavskih r^čij, ko bi le hoteli delati ti, ki ostanejo ' .na. Mislim, da se nikjer drugod ne dobi tegra, da bi ljudje ob tem času, ko je največ itela na polju in v senožetih, pohajkovali po vasi in popivali žganje. Posebno zdaj o košnji se hudo občuti pomanjkanje koscev. Koliko truda in skrbi dela košnja ubogemu kmetu, ve le tisti, ki sam poskuša. Koliko potij mora narediti, predno dobi kosce in koliko ga ti stanejo. Plačati mora vsakemu po 65 kr., da celo 75 kr. na dan. In hrana? Zjutraj, predno gredo na delo, dati jim mora črno kavo, nekaj časa potem dobijo zajuterk: kruha in žganje, ob 11. uri je kosilo: juha od svinjskega mesa, ješprenj, štruklji In še kaj drugega. Ce niso 4 »rihte", godrnjajo. Ob 3 popoldne je južina: pršut, kruh in žganje, zvečer dobra večerja. Vsak kosec hoče imeti potem če »pakelc* tobaka. Seno pa je po 60 kr. cent. Kako naj izhaja kmet v teh razmerah? Skoraj je bolj pametno, če pusti travo, naj rase v božjem imenu. Ročinjsko travo pokosijo večji det kosci iz drugih vasij, največ Benečani. Ti nesejo denar iz vasi v Italijo. Tega pa so krivi kmetje sami. Namesto, da bi lepo pomagali eden drugemu, hoče vsak opraviti svoje delo prej ko sosed, samo da bo potem »sluten". Posebno oni, ki imajo le nekaj pedij zemlje, in ki so s svojim delom kmalu pri kraju, ti bi lahko šli svojim sosedom malo več na roko. Pa ti so zdaj po letu veliki gospodje. In kaj bi ne bili? Vse jih prosi: Pridi jutri k meni, pridite v »žout" k nam, če ne jutri, pa po-jutrnjem i. t. d. Ti se dajo lepo prositi, tudi obljubijo, da pridejo pomagat, navadno pa ne držijo besede. In če pridejo res, potem je še le križ ž njimi. Nekateri pripeljejo s seboj kar celo kopo otrok. Z večer nesejo pol hleba kruha in 65 kr. domov. Potem zabavljajo, češ, da so dobili pri zajuterku in južini le po 6 kozarčkov žganja, kje drugod jih dajajo po 8, da je bil kruh pretrd itd. , Po zimi še le poznajo ljudje take vrste svoje sosede, če je treba vzeti na posodo mernik
sirka ali  kaj drugega. — :-------V Ročinju
bi že morale biti razpisane občinske volitve, pa niso še. Vse spi,  nobeden se ne gane. Fant od fare ročinjske.
Iz Gor. Branlee. — Želja bi bila moja, kakor tudi splošno tukajšnih sosedov, da bi
se za slavnostni dan odkritja spomenika našemu rojaku junaku Andreju baronu Čehovinu blagovolilo prav v obilnem številu ljudstvo, posebno naše pokrajine slovenske, z Kranjskega kekor Goriškega in Primorskega sploh udeležiti lake redke slavnosti, da bi potem tem bolj našim zagrizenim nasprotnikom, irredentovcem, srce bilo, k6 bodemo svojemu rojaku, od slovenske matere rojenemu, spomenik v bratski slogi postavili in junaka proslavili.
A slednjič inoram še omeniti to: z vso radostjo se pričakuje slavnostni dan, a žal mi je, da bodo morali udeleženci z Goriškega, kakor tudi že zaobljubljeni s Tolminskih hribov rabiti cesto iz Rihemberga čez Štanjel, mesto po prijazni dolini spodnje Branice, koder bi bila cesta za omenjeni dan prav lahko otvorjena, katera se sedaj gradi; a žalibože ta cesta je toliko nesrečna, da ima vedno pomankljivost; več let sem je cesta spala, le nje bivši načelnik ni odjenjal toliko časa trkati, dokler se ni doseglo izd»tne podpore (potem ga je novi odbor postavil v pokoj, ako ravno ni še Abrahama videl), a novo vodstvo je tako, da mu je dvorjenje naše ceste skoro deveta briga, razun njihovih brezpotrebnih dijet, ko delo okoli skromnega števila dninarjev nadzorujejo, da, ako kdo izmed č. čitateljev odračuni g. načelnika in g. podjetnika preč, ti jih ostane na zdravi roki več, kot Mesarjev, kamnosekov in zidarjev na braniški cesti.
Opazovatelj.
(D os ta vek uredn. — Zadnji stavki niso jasno pisani; priobčujemo jih pa tako, kakor so. Oni, katerim tičejo v prvi vrsti, jih bodo menda že razumeli).
Na Št. Viški gori, dne  IG. t. m.- —
Premišljevaje razmere v naši občini, sem prišel do spoznanja, da imamo pri nas mnogo nepotrebnih stroškov. To vsak lahko spozna, kdor kolikaj ve o naših razmerah. Zdaj pa je čas pogovoriti se, občinarji, kako bi se poboljšalo naše stanje. Zdaj je čas za razgovore v tem obziru, ker volitve so pred durmi. Naj povem nekoliko, kako je potreba postopati pred volitvami.
Kadar so volitve razpisane, je potreba vsaki občini narediti volilni odbor. Politiški voditelj v občini pokliče k sebi nekaj veljavnih mož, zanesljivih volilcev, in se ž njimi dogovori, kako bo treba delovati in volilne zadev   voditi, da bo izvolitev dobra.
;-.i se tak volilni odbor sestavi, zatoni treba dovoljenja od gosposke. Vi, možje, se smete zbrati in posvetovati, kedar hočete; v volilni odbor se morajo pa poklicati taki možje, ki vse volilce v občini poznajo; oni morajo namreč vse volilce obiskati in se potruditi, da jih za svojo stranko pridobe. G. župan ima dolžnost, sestaviti zdaj, ker je že minulo 3. leta, volilni imenik, v katerem bodo po vrsti zapisani vsi, ki imajo volilno pravico v naši občini. Kadar bo volilni imenik razpoložen na ogled, potrudite se, volilci, pregledati imenik, da se prepričate, ali je pravilno napravljen, ali so vsi volilci vpisani, ali ne, ali ni morda kedo vpisan, kateremu ne gre volilna pravica. Če najdete kako zmoto, županu razpisati pritožbo ali reklamacijo, katero mora župan v 3 dneh predložiti okrajnemu glavarstvu v Tolminu. Ako pa ta čas zamudite, ko je volilni imenik v občinski pisarni položen, potem ni več pritožbe.
Dobro je, ako se volilnik prepiše, potem se lahko domu nese prepis in doma sčasom pregleda. Volilni imenik ni nikaka uradna skrivnost; kar se sme pregledati, se sme tudi prepisati. Potem, kadar bo volitev, da bo volilni imenik na čistem, je paziti na dve reči: prvič, da se izberejo zanesljivi in splošno priljubljeni možje, drugič pa, da se ne vzamejo vsi iz ene vasi. O volilnem možu ni ravno treba, da bi bil velik in bogat posestnik. Zberite si take može, ki bodo mož-beseda, ne baba-beseda. Nadalje ni dobro voliti takega,ki bi rad bil sam izvoljen; tak nima dobrega namena. Nadalje tudi ne takega, ki ima zaradi kake osebne odurnosti sovražnike; to bi nasprotniki izkoristili in veter sejali zoper njega. Rajši izberite pravične, zanesljive in dobre može; potem župana izberite na središču občine in ne na kakšnem griču, kakor ste ga zadnjič izbrali!
Bodite previdni, pomislite in podajte se k volitvi, kadar je čas, da ne bo potem toliko nepotrebnega govorjenja in pritožeb. Pomislite malo nazaj, kaj se je godilo v tej dobi, kakošne homatije, posehno prvo leto, in razvideli boste, kaj in kako je treba voliti. Poglejmo nazaj, da pridemo naprej!
Iz AlfcksandrJjc. — Bilo je v resnici lepo. Obhajali smo tudi mi god slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda, v obče zadovoljstvo in veselje. Iz azila »Sloge* so šla vsa dekleta na vse zgodaj v cerkev, in vse brez izjeme ao bile pri sv. opravilu. Večina pa jih je prejelo sv. zakramente. Imeli smo slovesno peto sv. mašo, katero je daroval naš 3č* m slovenski duhovnik o. Hubert R a a t. Ni mogoče opisati občutkov, ki navdajajo vsako domoljubno čuteče srce o taki priliki. S podvojeno pobožnostjo se obrne duh do Boga, ko ne prosi le za lastne potrebe, temveč se združen z nešlevilnim ljudstvom obrača k Njemu, proseč ga sreče milemu domu. Da, tudi mi čustvujemo z Vami, dragi rojaki v domovini, če tudi nas loči širna vodena ravan od milih bregov. Usoda nas je pahnila v tujino, ali tudi tu smo zveste hčere in sinovi matere Slave.
Kako milo zveni domača govorica v tem primorskem Babilonu. Tu vidiš ljudstva in narodnosti, od črnega Sudanca do rujavega Malajea, in sin puščave t. j. zagoreli beduin je tu vedno s svojo ,ladjo puščave". Zraven vročekrvnega I talija.»a koraka hladni in praktični Anglež, Francoz, in drugi. In tudi mi Slovani smo v velikem številu zastopani. Posebno deklet je tu obilno. Usoda nas je izgnala in »s trebuhom za kruhom" odka-zala pot čez Širni ocean v daljno tujino. Ali mila materina govorica nas spremlja povsod. Navdaja nas isto čustvovanje z našimi rojaki v domovini.
»Slovan povsod brate ima*. Tudi v Aleksandriji ima Slovan zveste brate in sestre. Rus, Ceh, Hrvat, Slovenec, vsi smo sklenjeni v neločljivo zvezo, vse vodi isli patrijotični čut. Vsi spoznavamo, da je le ena malt Slava. Vse novice iz ljube domačije delujo z električno močjo na naša srca. S teboj, domovina, se veselimo, s teboj žalujemo. Bratje, rojaki, domačini, tudi naša kri je slovanska, tudi mi čutimo za naš rod, če smo tudi daleč od njega.
Tujec nas hoče imeti ali sestre, bratje skupaj l Vsi proti skupnemu sovražniku. Dom nas kliče, na delo tedaj. Ni le moškim odločen delokrog, ne tudi me, šibka ženska bitja, smo poklicana na narodno polje. Torej brez strahu v bojne vrste. Na dan, naj ne bo omahijivke med nami. Pesnik kliče: »Zora puca, bit če dana".
Naša je bodočnost, Aurora vodi krepko svojo krilato vprego, ki nam nosi dan in luč, katera je jela vzhajati nad našim narodom in umom. O ti ljuba vzajemnost, o ti ljuba sloga, združi vse v svojem blagodejnem krilu, ter nas vodi po poti skupnega delovanja.
Ne bati se zaprek, sveta navdušenost naj nas vodi, tudi če nam pretijo s pogubo: »Slovan na dan". Ce se pa tujec boji, če nam preti ter nas ovira, naj nas to ne straši. To je jasni dokaz, da vstajamo in česar se tujec boji, je v našo rešitev.
Tedaj pa:
»Bog živi vse Slo vene Pod streho hiše ene".
Domačinka v tujini.
Domače in razne novice.
Imenovanje. — Poštni konceptni vež-benik Angelo P o j a n i v Trstu je imenovan poštnim koncipistom.
Novomašnikl. — 20 t. m. so bili posvečeni v mašnike naslednji č. gg.: E. Ger-nigoj, Fr. Franke, A. Grbec, V. Knavs, Janez Košir, H. Peternel, (24. julija pri oo. kapu-cinih) V. Zabukovšek, V. Zega, M. Justulin, Alojzij Morzutt, Jan. Marangon, Bost. Tognon, P. Hijeronim Streminger, P. Hugolin Rak, Josip Miličic, Jakob Cemažar, Primož Za-krajšek in Si me Defar.
O. dr. Doljak, starosta goriških odvetnikov, je nevarno obolel; te dni so ga tudi prevideli. Želimo, da se mu obrne na bolje!
Vojaški pogreb. — Včeraj na večer so pokopali z vsemi vojaškimi častmi umiroi -Ijenega kape*ana mornarice Emilija Palesa pl. Grettaberg, ki je bil svoj čas odlikovan z mnogimi redovi.
Pogreba so se udeležili oddelki tukajšnjega 47. pešpolka, mnogo častnikov in visoki vojaški dostojanstveniki.
Don Zanettl — t škripcih. — »Unione« je imela v ponedeljek dolgotrajno sejo, v kateri se je med drugim sklenilo, postaviti se po robu agitaciji slovensko-kleri-kalni(?) v Furlaniji. kateri stoji na čelu poslanec furlanskih kmečkih občin, don Adamo Zanetti.
Klub italijanskih poslancev, pri katerem je pal v nemilost, ga je že pozval, naj odloži svoj mandat, ..' vsaj 'zstopi iz kluba. Lahi ga torej ne m»:. j, ker stoji na čelu krščansko-socijalnega fciDanja med Furlani. Umevno. Židje in socijalni demokratje drže skupaj in gotovo se jim posreči, da se don Zanetti odpove mandatu, ker je — krščanski socijalist!
Prihodnja tombola hodi na Rojieah! — L*tos smo goriški meščanje v obče pričakovali, da ne bode naša slov. tombola več v Št. Petru, ampak na Rojieah. Že lani smo se uverili, da nimajo naši Šempeterci in podjetna njih »Slov. Zveza", za to primernega prostora. Lanski prostor (senožet) je bil sicer dovolj velik, ali senožet se ne da porabljati za tombolo v vsakem letnem času, in pa, če slučajno več časa prej dežuje, so senožetna tla  premehka   in premokrotna. Tudi neka
druga neprilika nas je lani trla. Mi meščanje nismo tako vstrajni kot so vaščanje. Naša grla se hitro posuše, da nas le nekoliko obsije solnce. Tako je bilo tudi pri lanski tomboli. Ali na oni senožeti ni bilo dobiti niti kapljice vode, kam H vina ali piva t O sedežih še ne govorim. In ko smo se po tomboli vrnili v vas, so bile v hipu vse krčme napolnjene, vsi prostori zasedeni, vse posodje oddano, tako da se je morala velika večina meščanstva vrniti v mesto lačna, žejna in trudna. Pri takem navalu so postregli krč-marji, kakor so mogli. Letos so nam odka-zali prostor na trgu pred cerkvijo. Prostor bi bil primeren, da bi ne bil za toliko množico premajhen. Mnogo igravcev je moralo stati v ulicah, ki vodijo na trg. Nekateri so bili vsled tega od odra tako oddaljeni, da niso izklicevavca dobro razumevali, drugi so imeli tako neugodno stojališče, da so gledali veliki okvir s številkami od strani, s čimer jim seveda ni bilo pomagano. Pomagati so si morali s tem, da so blizu sebe stoječe soigravce, ki imajo boljši sluh, nadlegovali z vprašanji. To je velik in nedopusten nedo-statek, ki ljudi iznevolja in od tombole odganja. Ta neprijetna razcepljenost igravcev je zakrivila, da se jih je več oglasilo prezgodaj za dobitke. Tako prezgodnje oglašanje ozlovoljuje dotičnega oglašenca. zavlačuje igranje, vzbuja mrmranje med občinstvom in daje povod nedoraslemu poba* linstvu za žvižganje. Letos smo imeli blizu krčme, a kaj pomaga, ko ni bilo v njih že pred tombolo najti več prostora. In pa to pivo!! Velik križ za nas meščane je tudi šempeterska cesta, ki je menda najbogatejša
—  prahu. Požirali srno ga, kolikor je grlo moglo.
To so glavne neprilike, katere bi utegnile postati sčasoma pogubne naši slov. tomboli, ki jo smerno že zdaj imenovati narodni praznik mestnih in okoliških Slovencev. Naš narodni ponos pa zahteva, da skrbimo, da postaja to nn rodno slavlje vedno mogočnejše in impozantnejše. V ta namen bi bilo to-le priporočati: „SIov. Zveza* naj blagovoli prepustiti prireditev tombole »Šolskemu domu", ki je skupno društvo vseh Slovencev na Goriškem. Gospodje Šempeterci bodo gotovo zadovoljni, da se iznebijo te nemajhne skrbi. Tombola naj bode odslej na Rojieah. Prostora je tam dovolj, cesta do žel. postaje senčnata in ne prašna, kraj, ker jo zraven železniške postaje, priložen za udeležnike s Krasa in iz Trsta, kmalu iz vipavske doline in pozneje tudi h gor, kov dobimo železnico po soški dolini. Ker ima »Šolski dom" zaščitnikoma sv. Cirila in Metoda, naj se stalno določi čas v nedeljo po 5. juliju, ali isti dan, ako pade na nedeljo. S tombolo naj bode odslej vedno združena godba in tudi — kar se v mestu  in v okolici  še jako zanemarja
—  p e t j e. 60 — 80 pevcev bi se pač dalo spraviti skupaj, da bi nam zapeli par zborov. Kaj, ko bi »Šolski dom" določil častno darilo onemu pevskemu zboru, ki bi se pri tej priliki najbolj odlikoval?
Gospodje pri »Šolskemu domu" naj iz-vole nasvete premisliti.
Glas iz občinstva.
Številka aH število. — Lepa hvala izklicevavcu šempeterske tombole in gospodu, ki mu daje navodila, da sta uvaževala moj utemeljeni predlog. Da se nista ravnala strogo po njem, kakor šolski otrok po ukazu svojega učitelja, jima ne zamerim. Prihodnje leto dostavita izvestno, kar sta letos pridržala. Bila bi pa tudi za izklicevavca presitna naloga, da bi moral vedno rabiti oba gorenja izraza, in sicer za jednoštevilčna števila »številko", za večštevilčna pa »število". Pri takem razločevanju bi moral celo šolnik paziti, ni čuda torej, da se je izklicevavcu za-rekalo. Tako razločevanje bi pa ne bilo tudi dosledno. Jaz sem enkrat opomnil, da bi smeli zamenjevati oba izraza, ako bi imeli za vsako število posebno znamenje, posebno številko; ker pa tega nimamo, moramo izraza strogo ločiti. Gospoda sta pa mojo opombo tako-le zasukala: Ker imamo torej za vsako prvih deset števil posebno številko, rabimo vsaj za ta števila izraz »številka", S tem pa nista drugega dosegla, nego da sta si izkli-cevanje otežkočila. Prihodnje leto torej nič več »številka*, ampak »število".
Goriški meščan.
»Šolskemu domu" se je od Čistega dobička pri tomboli v Št. Petru določilo 500 gld.
Nesreče. •— V soboto opoludne se je hotel Oblak, uslužbenec v Jochmannovem mlinu v Ajdovščini, odpeljati iz Gorice domu. Pred odhodom si je naročil vrček piva, katero je na mah izpil. Ko je potem hotel vstopiti v voz, ga je zadela kap in obležal je mrtev. Oblak je star 38 let, oženjen in je zapustil 4 nepreskrbljene otroke.
— V torek sta se vtopilavSoči vPod-gori sinova g. Bongarta, vodje v tamošnji papirnici. Dečka sta se kopala. Ko je mlajšega, ki ima 10 let, odnesla voda, mu je hotel starejši priteči na pomoč; utonila sta oba. Včeraj v jutro so jih pokopali.
Sprejem v Alojzjjevlšec. — Stariši, ki žele, da njihovi otroci pridejo v Alojzije-višče, naj oddajo svoje prošnje do 20. avgusta t. 1. Prošnji je treba priložiti šolsko spričevalo, krstni list, zdravniško spričevalo in pa priporočilo od pristojnega dušnega pastirja.
Naša podružna tiskarna r Pulju je vpisana pod tvrdko »Narodna tiskarna A. Gabršček v Puli". Nameščena je v lepi hiši v ulici Sissano (blizu Gitaoniee) in
ima okna na tri ulice. Velikanski napis vrhu j II. nadstropja se vidi prav daleč. — Tiskarna je urejena na veliko in bo mogla postreči Se bolje nego naša v Gorici. Posebno za lepake je izborno preskrbljena, da more izvršiti vsako naročilo. Zategadel bomo tiskali vse večje lepake v Pulju. Prosimo pa, da bi stranke ne čakale z naročilom do zadnjega dne, — To podjetje nam dela mnogo skrbi, ker ne vemo, ali se sponese. Pričakujemo pa, da nas bo. .podpiralo vse slovansko prebivalstvo Istre. — Tudf druge rojake uljudiio. vabimo, da bi se obračali na goriško ali puljsko tiskarno. Zagotavljamo jim točno postrežbo in zmerne cene.
Kako smo Imenitni! — V »Senti-nelli" opeva neki pesnik »Pege".,v sonetu (alla Petrarca!) — Slovence. Seveda po svoje. Slika krasoto goriške dežele, polja, nebo, slovensko reko Sočo in konec, konec ta je imeniten ! Ko ga mine navdušenost, obrne se do Čitatelja ter ga opozarja
— »se tal sorriso
di natura, se tale paradiso
sia mai fatto da Dio per gli S1 o v e n i!
a tutt' aitro paese destinati!" Kako lepo, kaj ne l Ta »paradiž" ni /a nas, temveč samo za Lahe.
Pesnik »Pepe"! — Dostavljamo le, da rabi Slovencem beseda »Popa" kot znak ne baš bistroumnega človeka, liki laški »tamburo"!
Zakaj ? — Na notico pod tem zaglavjem se je oglasil v našem uredništvu tudi g. Alojzij C olja, krčmar v Raštelju, št. 30. ki je doma iz rihemberških krajev. Naznanjamo, da se na g. Goljo v oni vesti niti mislilo ni.
Oglasila sta se do sedaj dva, ki nista napeljavah svojih rojakov v laške prodajal-nice, kar jima povsem verjamemo, želeli pa bi, d a s e o g 1 a s i t u d i o n i i z r i h e m-berških krajev, ki napeljuj« svoje i rojake k L a h o m.
Dostavljamo, da se naša vest: Zakaj? i po podanih pojasnilih tiče parno jednega in ! ne več dveh. Torej, na dan!
Razglas- — C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici naznanja: Iz c.kr.sadne drevesnice v Gorici se bode oddalo posestnikom, bi-vajočim v polit. okr. Goriškem in Gradiščan-skern, v jeseni t. 1. blizo 3000 požlahtnenih sadnih drevesc priporočlivih vrst in sicer jabolk, hrušk in breskev, kakor tudi jabolčnih, hruškovih in murbenih divjakov.
Cena vsakega sadnega drevesca znaša 20 kr. zu premožne, 10 kr. za manj premožne in 3 do 5 kr. za nepremožne posestnike. Divjaki se bodo oddali brezplačno.
Dotične nekolekovane prošnje se imajo uložiti na c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici ali v Gradišču do 15. avgusta t. 1. petom županstev, katera se imajo izreči o gospodarskih razmerah proeilca.
(Gospoda na okrajnem glavarstvu pišejo razglase in take slične reči v grozoviti slovenščini. Tako je bil pisan tudi danes pri-občeni razglas, da smo ga morali korenito popraviti. Čujte! Konec je bil tak: »v poli županstva, kater« $e imajo izreki ves gospodarske razmere".
Ker vemo, da so razglasi v italijanščini ali nemščini pisani pravilno, moramo zahtevati, da se gospoda poslužujejo tudi pravilne slovenščine, ker drugače moramo misliti, da okrajno glavarstvo po razglasih v skrajno pokvarjeni slovenščini hoče s Slovenci le norce briti.
Na spomeniku baronu Čekovinu bo
napis — kakor smo pozvedeli od merodajne strani — v slovenskem in nemškem jeziku. To naznanjamo kot odgovor na vprašanja v tem oziru.
Iz Brd. — Vrla »Soča" je že nešte-vilnokrat povdarjala, naj se vlagajo pri uradih slovenske vloge, ako hočejo stranke, da dobe slovenske rešitve. A zato se vendar mlačneži malo brigajo in delajo tako, kakor so delali. Vlagajo namreč še vedno nemške ati italijanske vloge, na katere dobe tudi rešitev v istem jeziku. Potem pa tekajo okoli, da jim jo kdo raztolmači. Posebno B r i c i zgreše v tem oziru še v velikem številu in Še celo taki, ki se štejejo med naprednjake.
Lep zgled vzornega narodnjaštva pa je posebno sledeči:
Z dne 8. julija t. 1. je došla na županstvo K o j s k o od dveh Kojščanov podpisana pritožba proti razsodbi reklatnacijske komisije, čujte in strmite! pisana v italijanskem jeziku, kakor, da bi bila naša žu-panija kje v italijanski Kalabriji in udje rečene komisije sami Toskanci. Volilca, Slovenca, se prjtožujeta pri slovenski komisiji v italijanskem jeziku. Sramotno! In ta dva se štejeta med odličnjake;  kajti eden teh je
Jjd starašinstva, drugi pa je županov.....:.
Ta italijanska pritožba je bila vložena pri c. kr* okrajnem glavarstvu v Gorici in to je bilo vendar toli pametno, da je na hrbtu jaške pritožbe pisalo županstvu v slovenskem jeziku. To je lepa zaušnica dotičnima psevdo-»arodnjakoma. No, ako bi tak človek ostal Se nadalje ud starašinstva, in ako bi se sedanji župan - narodnjak zamenil s takim Toskancem, potem bi že bila srečna naša županija 1!
* Iz Bovca. — V nedeljo, dne 24. t. ni., ob 5. uri popoldne prirede v Bovcu na trgu javni ljudski shod v prid p r e d e 1 s k i železnici, h kateremu se slavno občinstvo najvljudneje vabi.
Odvetniku dr. Franku izročimo imenik i trdovratnih dolžnikov, da on izterja, kar nam j gre. — Čas za poravnavo je le še do 5. avgusta, kakor smo že sporočili. Potem jih objavimo v »Soči*  in odvetnik  začne svoje j delo brez obzira na  »zamero". To je dolžnikom za zdaj zadnja beseda.                        j
Javna zalivala. — Podpisani se pre-srčno zahvaljujem preč. g. kuratu S1 o k a r j u in g. županu Stre kiju na Gorjanskem za njiju gostoljubnost,  katero sta rni izkazala o J priliki zadnjega"sejma InT^orjanskem.
V Gorici, 21. julija 1893.
Jurij Mosc, trgovec v Gorici.
Radodarni doneski.
Za nSlogou:
Prejelo upravništvo: Plačali udnino za i. 1897./98.: župnik Jožef Pavletič, župan | Rajko Žnidarčič in učitelj Anton Baje, vsi iz Renč. — Po položnici prispelo: Udnino plačal za I. 1898. Ant. Hrast, posestnik v Ciginju.
Za šolski dom":
Po položnici »Sloge«: Poslali iz Volč g.čne: Lužnik Marija SO kr., Pitomec Ana 50 kr., Bukovec Marija 50 kr. in Duša Valentin, ostanek računa pri Karletu 82 kr.
Prejelo upravništvo: I. E. K. v Gorici 20 gld. — Oskrbnik Sirca (po g. Kopaču) 60 kr. — Zamorci so požrli: Pri Jos. Mozetiču v Prvačini gld. 3*13. — Pri Marušiču v Solkanu gld. 2*46. — Pri A. Mozetiču v Solkanu gld. 2*21, — V Žnidarčičevi gostilni v Renčali gld. 3*22. — Pri Kanclerju v Solkanu gld. 2. (Iz te krčme so zamorca od-I slovili, vzel ga je v službo župan M. Žoga iz Kanala). — V Rihembergu gld. 2'37. — Isti zamorec v Štanjelu na sejmu gld. 1*83. — V gostilni Antona Budina »Pri Slovenki" v Mirnem gld. 2*60. — Vesela družba v Skriljah na domu Vinka Favetti-ja zbrala 17. t. m. 10 gld. — Pri svatbi g. Josipa Melihna s gospico Terezo Muznikovo nabrala gospica Ljudmila Fon 10 gld. •— Nepoklicani »komisarji" o priliki tombole v Št. Petru zbrali v sobanah g. V. Černiea na povelje kralja Menelika II. 50 kr. — Krčmar Golja iz Ha-štelja po uredniku Kavčiču 50 kr. — Jožefa Čeme iz Gorice gld. 2. •— Plesno takse v Št. Andrežu 10 gld.   —  Skupaj gld. 73M&
Društvene vesti.
Oddelek vojaško-veter, društva v lilijah priredi v nedeljo, dne 31. julija, na korist »Šolskemu domu" in »vojaškemu vete-ranskegemu društvu" javno t o m b o l o na trgu pred cerkvijo ob 4'/8 uri popoldne.
Dobitka: člnkvlna 80 kron, tombola 120 kron.
Srečke stanejo 20 kr.
Pred tombolo bo svirala I. vojaška veteranska   godba   i/   Mavliinj, po tomboli pa bode veliki javni ples proti ustopnini 10 kr. na dvorišču g. Jožefa Nemca v vasi. Odbor.
Telovadno društvo »Prvaškl Sokol" v Prvačini priredi dne 31. julija 1898. društveno veselico v gaju pri »Mlinu14 s sledečim vsporedom: 1. „Sokolska koračnica", svira sokolska godba. — 2. »Za dom med bojni grom", poje moški zbor. — 3. Telovadba, proste vaje. — 4-. Godba: »Pošta v gozdu". —- 5. Sokolska, poje moški zbor. — G. Telovadba, vaje s palicami. — 7. »Hrvatska davorija", poje moški zbor s spremljevanjem godbe. —8. Prosta zabava in ples.—Vstopnina k veselici 10. nov., k plesu 10 nov. komad. Cisti dohodek je namenjen »Sokol-skemu domu". Začetek veselice točno ob 4. uri pop. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
„Rokodelsko podporno društvo" v Lokavcu pri Ajdovščini priredi dne 7. avgusta veliko veselico v proslavo petdesetletnice vladanja Njeg. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I.
Iz prijaznosti sodelujejo na veselici aj-dovsko-šturski tamburaši.
Če dobe dovoljenje od pristojne oblasti, bodo isti dan blagoslovili tudi društveno zastavo. Slavnostni odbor se trudi, kolikor mogoče, da reši častno svojo nalogo in zato opozarja občinstvo že sedaj na slavnost ter vabi k mnogobrojnemu obisku.
Natančnejši vspored priobčimo o pravem času.
Vojaško veteransko društvo v Kanalu priredi dne 21. avgusta svojo vsakoletno tombolo. — Več v kratkem.
„Tržaško podporno In bralno društvo v Trstu" priredi dne   24. t. m. skupno z »bralnim   društvom"   v  Koprivi   veselico  s I plesom s sledečim vzporedom: 1.  «Pozdrav I predsednika*. —   2.   »Pozdrav Krasu*,  de-klamuje deček Rožeta. — 3. »Naprej«, svira godba. — 4. G. Laharnar: »Gorska cvetlica*, mešan   zbor  z   bariton   solom, poje g. I. Kragelj. — 5. Iv. pl. Zaje:   t V boj*,  svira j godba. — 6. t Naš narodni dom*, daklamuje j g.čna Cerkvenik.  —  7.  «Lepa naša domovina*, svira godba. — 8. H. Volarič: «Lahko noč*,  mešan  zbor.  — 9.  «Slovanski pot-pouri»,   svira   godba.   —  10. H. Bandel: «Križaci  na  morji*,  mešan zbor z  mezo-sopranom,   šolo  poje   g.čna Cerkvenik. — 11. Mazurka, svira godba. — 12. G. Laharnar: »Vesela tovaršija», mešan zbor s spremljevanjem godbe. — 13. Umeteljni ognji in j godba svira valček. — 14.  pl.  Kleinmajer:
«Kateri ho», igra v dveh dejanjih. ~ 15. Umeteljni ogenj s prozornim kolesom. Veselice se udeleži tudi «Kolo» iz Trsta. V slučaju neugodnega vremena se veselica odloži na prihodnjo nedeljo.
Razgled po svetu,
§ 14. deluje. — Na podlagi tega § je izšla cesarska naredba, s katero se dovoljuje bosenski vladi, da sme najeti posojila 11.000.000 gl. za zgradbo železnice od Gabele do Boke kotorske ter do Gravoza in Tre-binja. Kakor trde, bo imela glavni dobiček od take železnice — Ogerska.
Kaj pa s predelsko železnico, od katere bi dobiček ostal v Avstriji?!
Kongres o sušici (jetiki) bodo imeli zdravniki v Parizu od 27. t. m. do 2. ' avgusta t. 1. Pretresali bodo vprašanje, kako bi se dalo omejiti silno moč in razširjenje sušice, ki pobere neizprosno toliko ljudij v najlepši dobi življenja.
Spansko-amerlSku vojna. — 17. t. m. so Španci zapustili Santjago de Guba. Vse vojaštvo se povrne v Španijo, častnikom je dovoljeno, obdržati orožje. Španska vojska je odšla z vsemi vojaškimi častmi; vojakov štej«; 40.000. General Shafter je sporočil v Washington, da so mu Španci izročili 7000 pušk in 000.000 patron. Ob uhodu v pri-, stanišče je stalo več dobrih topov.
Španska vlada se boji gibanja v deželi v prid don Garlos-u, Kakor se trdi, je notranji položaj v Španiji prav kritičen, a resnih nemirov dosedaj še ni bilo.
Časnike jako strogo nadzorujejo; vojaške oblasti črtajo iž njih vse, kar koli govori ostreje o položaju.
Skoro vse ameriške ladje sloje sedaj pred Guantamamo, Nekatere izmed njih so pripravljene za odhod na Portorico. General Miles je izjavil, da naj odide takoj zadostno brodovje z moštvom na Portorico, da se polasti otoka ter ga obdrži. j          Kkspediciji na Portorico bo zapovedoval
general Tooke. Vojska je pripravljena na odhod. Upajo, da bodo mogli v 14 dneh ukrcati okoli 25.000 mož.
V Madrid  brzojavljajo   iz Annapolisa
(glavno   mesto    severno   ameriške   države
Marvland), da je admiral Gervera dospel tjc
z 48 častniki, drugi so baje ostali v Porto-
monthu, — V pokritje vojnih troškov začno
pobirati carino po odredbi vlade v Santjago
de Guba: določeno je tako pobiranje le dotlo,
dokler se ne zboljšajo razmere na Kubi. —
Iz  Manile  naznanjajo, da jo  načelnik
ustašev poslal generalnemu guvernerju poziv,
J naj  se uda, ker drugače ustaši, katerih je
50.000, naskočijo  mesto. Guverner je odgo-
1 voril, da se ne uda ter da bodo branil mesto
j do skrajnega.
J          Predsednik Zjed. držav, Mac Kinlev, je
j izdal za Santjago de Guba proglas, s kate-1 rim zagotavlja prebivalstvu absolutno varnost I osebe in lastnine, kakor tudi pravnih in za-I konitih pravic. Pristanišča in tržišča ostanejo j odprta trgovini vsem nevtralnim narodom. I Carina se zniža za blago lakih ladij, ki vo-I zijo več kot 2000 ton. J          Del  ameriškega brodovja   plove   proti
Španiji, kjer ga pričakujejo vsaki dan.
Okoli Gibraltarja krožijo baje francoske in angleške ladje. J          Don Carlos je izjavil, daprovzroč! me-
ščansko vojsko, ako  španska  vlada  odstopi le ped  zemlje.  Pripravljeno  za  vstajo  ima J baje vse.
Razgled po slovanskem sveto.
Uuiirovljcnje. — Dvorni svetnik na tržaškem namestništvu in namestnik grofa Gočssa, Anton K r e k i c h pl. Treuland, je šel v pokoj. Za svoje službovanje je dobil z Najvišjega mesta komturni križ Fran-Josipo-vega reda. Na mesto njega postavijo drugega. Koga? — Zahtevati moramo, da posade na njegov stolec moža, ki bo vešč popolnoma obeh slovanskih jezikov v Primorju tako, da bomo mogli reči, da vsaj »namestnik na-
I mestnika" govori jezika ogromne večine pri-
I morskega prebivalstva.
LJubljana postani bela! —   »Slov.
j list" je prinesel zadnjič dolg seznam ljubljanskih tvrdk, ki nimajo slovenskih napisov. Kaj naj rečemo? Ljubljana je središče Slovenije in vendar toliko tvrdk s samonemškim napisom! To je žalostno! Skrajni čas je, da bi se Ljubljančanje očvrstili ter se osamosvojili od nemškega upliva. To moramo v Ljubljani! Ako ne, kje naj iščemo vsaj moralne opore?! Na delo torej! Ce je Ljubljana slovenska, skrbite, da bode imela tudi
J tako lice, ker dotiej ne bode „bela*.
»Edinost«. Sestanek vseli slovenskih abituri-Jentov v Ljubljani. — Slovenski abituri-jentje vabijo na »Besedo in veliki ples", katera prired6 povodom svojega sestanka pod pokroviteljstvom preblagorodne gospe Franje dr. Tavčarjeve v proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva, presvetlega cesarja Fiana Josipa I., v prid podpornemu društvu
J za visokošolce, si. družbi sv. Cirila in Metoda in učiteljskemu konviktu, dne 27. julija 1898. leta v veliki čitalnični dvorani »Narodnega domu" v Ljubljani. — Vspored besedi: 1. Prolog,  zložil in deklamuje abit. I. Prijatelj.
i — 2. Rožmarin, narodna pesem za bariton
s spremljevanjem glasovira; harmonizoval abit. J. Zirovnik, poje abit. Vrabl, spremlja abit. Zirovnik. — 3. Sehumann: »Grenadirja", poje abit. Vrabl, spremlja abit. Zirovnik. — 4. Jos. Cerin: »Domu" poj6 abiturijentje. Po besedi veliki ples. Začetek »Besede« ločno ob polu deveti uri zvečer. Sodeluje godba si. c. in kr. pehotnega polka Leopold II., kralja Belgijcev, št. 27. — Vstopnina: Posamezne osebe 1 gld., za rodbino treh članov 2 gld., za vsakega nadaljnega člana 50 kr. več. Dijaki so vstopnine prosti. Vstop je dovoljen le proti izkazu vabila.
Shod slovenskih odvetnikov in notarjev v Ljubljani. — V nedeljo so zborovali v Ljubljani slovenski odvetniki iz vseh naših pokrajin. Višje sodišče v Gradcu na neki prizivni razpravi ni dovolilo zastopnikom slovenskih strank posluževati se slovenskega jezika. Za to so zbrani slovenski odvetniki in notarji sklenili resolucijo, rabiti povsodi slovenski, oziroma hrvatski jezik ter ne od-jenjati prej, da se da na vseh, mestih pri sodnijah popolno ravnopravnost slovenskemu, oziroma hrvatskemu jeziku.
V razpravi o resoluciji sta govorila tudi tržaška odvetnika dr. Matej Protner in dr. O to kar Rybaf.
Prvi je pojasnjeval, da razmere na Primorskem niso dosti boljše, nego na Štajerskem. Da bi sodniki znali slovenski, za to se ne skrbi. Samo senatni predsednik zna slovenski, sodniki ne, V nekem slučaju je govornik podal ničnostno pritožbo, kei sodniki niso bili slovenskega jezika zmožni, a najviše sodišče je izreklo, da to ni vzrok ničnosti. Seveda delajo tudi sodniki svoje sklepe večinoma z o z i r o m na vladajoči p o-litiški sistem. Svoj čas so na trgovinskem sodišču v Trstu izključili slovenski jezik, in najviše sodišče je potrdilo to, sedaj pa vendar priznavajo ravnopravnost.
Odvetnik dr. Ryba? je zastopal stališče, da je resolucija še premalo energična. Sličen slučaj, kakor v Gradcu, se je primeril dr. Gregorinu na trgovinskem sodišču v Trstu, a dr. Gregorin se ni udal in posledica je, da dobivamo slovenščino zmožne predsednike. Kar so dosegli Slovenci v Trstu, to so dosegli ne vsled naklonjenosti uradnikov, ampak vsled odločnosti slovenskih odvetnikov. Tudi na grafikom višjem sodišču hi morali odvetniki navzlic prepovedi samo slovenski govoriti, a če bi so jim vzela beseda, naj bi odšli in vložili ničnostno pritožbo. Jcdino sredstvo priti do vspeha, je obstrukeija.
Vse resolucije so bile vsprojete soglasno. Šolska Iz vest j a. — Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani prinaša na prvem mestu razpravo »Solin in njegove raz* I valine", spisal prof. S. Rutar. Spis je temeljito sestavljen, kar smo navajeni videti pri g. profesorju. Iz šolskega poročila posnemamo, | da je na tej šoli v minolem šolskem letu j poučevalo 11 učiteljskih močij. Začetkom šolskega leta je v zavod vstopilo 267 dijakov in 1 privalist, mej šolskim letom so vstopili 4 dijaki in 2 privalista, izstopilo pa je 52 dijakov, tako da je bilo konec leta 219 dijakov in 3 privatisti. Po narodnosti je bilo 221 Slovencev in 1 Madjar. Klasifikacija izkazuje, da je dobilo 11 učencev prvi red z odliko, 137 učencev prvi red, 36 učencev drugi red, 10 učencev in 2 privalista tretji red, ponavljalna skušnja se je dovolila 24 učencem, dodatna skušnja pa 1 učencu in 1 privalistu. Omenjamo zlasti to: 1. Izvestje je slovensko, poglavje o važnejših odredbah učnih oblastev je s a m o n e m š k o, naznanilo o začetku šolskega leta 1898./99. pa slovensko in nemško, dasi na zavodu ni Nemcev. — Čemu torej povsodi nemščina ? — Godišnji izvještaj pučkih škola, spa-dajučih pod okružje mjestnog školskog viječa u Kastvu koncem školske godine 1897./98.
—   prinaša temeljito pisan životopis   Njeg. Veličanstva s sliko.
Zanimiv in poučljiv je sestavek o Šolskih taksah,  o katerih smo govorili nedavno. Iz pregleda razvidimo, da spadajo pod j omenjeno  okrožje šole: v Sv. Mateju, Ru-kavcu, v Klani, Brgudu, Zametu, v Brešci in Zvoneči  ter moška in ženska ljudska šola v Kastvu. Vse skupaj so imele otrok za vsakdanjo šolo 2210,   za nedeljsko 417,  odlikovanih  od teh je bilo 285,  dobro se jih je učilo 1354, slabo 418, brez reda jih je ostalo j 120.  Število otrok,  ki so obvezani hoditi v te šole, pa znaša 3063.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 25. junija do 15. julija poslali: j Č. g.  Avguštin  Skočir,  kurat v dež. bolnici j v Gradcu,  20 gld. kot prispevek za mesece J maj, junij, julij, avgust. — Č. gospod Ivan I Čeme, župnik v Barkovljah, kot Ciril Metodov dar 5 gld. — Podružnica v Podgradu po g. Jos. Volku 30 gld. —  Ženska podružnica v Trstu po gdč. Milki Mankočevi 157 gld. 20 kr. letnine  in 169 gld. 83 kr.  Ciril Metodskega daru, poklonjenega od vdih tržaških Slovenk.
—  Sveta brata Ciril in Metod, izprosita obilo blagoslova vsem darovalcem!
Zahvala. — Nagroben spomenik ponesrečenemu tovarišu gospodu jur. Jakobu Zajc-u  smo  postavili  v Klosterneuburgu dne 27. junija t I.  P. n. gospodom,  ki so blagovolili   poslati   prispevke:   gg.  Rudolf Fasan 6 k., Andrej Gabršček 6 k., Simon Gregorčič 2 k., profesor Jeraj 4 k„ Lucijan Kovačič 3  k.,  Dragotin Lapajne  10 k.,  I. j Marušič 4 k., I. Mašera in tovariš 3 k., prd-I fesor Primožič 2 k,, vikarij Razpet  6 fc„ l dr. Regen  1 K, Jan Sedej  2 k., profesbr
Santelj 6 k. in dr. Fr. Vidic 2 k. — skupaj 62 kron — in pa Č. g. dr. Sedej-u za darovanje sv. maše v Klosterneuburgu izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Spomenik je stal 179 kron 80 vin. Akademično društvo   »Slovenija* na Dunaju
VIII. Lederergasse 20. phil. Jožef Reisner,           jur. Ivan Bakovnik,
tč. predsednik.                         tč. tajnik.
Književnost.
Pesnil črnogorskega kneza Nikole I. t italijanskem jeziku. — Nedavno je izšla v Rimu knjiga pod naslovom: ,1 Nuovi Canti di Nicola 1., Principe del Montenegro". O tej knjigi, ki je posvečena kneginji Jeleni, piše časopis »Nalura ed Arte" jako laskavo ter pravi med drugim, da pesnik knez Nikola, v narodu pesnikov in junakov, zbral je v lepo skupino junaške čine črnogorskega naroda ter jih ovekovečil v epskih pesmih na način Homerja, ter s tem pokazal svetu, da obstoji ciklus pesem isto tako lep in bujen, kakor je oni, kateri je navdihal Homerja v Ilijadi. — Slovanska p«sem si pridobiva vedno več ugleda po širnem svetu.
Henneberg-Seiile           i
von 4"> kr. Ms JI. UM p. Met. — mir ftcht, \vejm direkl ab meinen Fabrikcn bezogen selmaiz, weiss und farbig, ~ in »len modemsten Gevvehen, farben und Dessins. An Frimte porto- und stauarfrai Ina Haus. Muster umgehend. O. IIenneteržj'8 Seldea-Fabriken (k. u. k. Hofl.) ZUrkh.
Splošno ]• priznano pri želodčnih boleznih kot najboljšo prebavljivo '.-. odvajalno sredstvo
Gascara Sagrada Nalaga vino
iz deželne lekarne «f»ri Mariji pomajaj- Ph. Mr. Milan Leustek v Ljubljani. 1 vel. stekl. eU. 120. — Razpošilja se z obralno pošto.            117, 37
Dunajska borza
21. julija 1898.
. 101 gld.
Skupni državni dolg v notah Skupni državni dolg v srebru . Avstrijska zlata renta .... Avsirgaka kronska renta 4% Ogerska zlata renta J % . . . Ogerska kronska renta <!•#...
Avslro-ogerske bančne delnice......
Kreditne delnice.........3»8
London vista...........1 !'•>
Nemlki drž. bankovci za 100 mark . 58
20 mark.............11
20 frankov............    »
Ilalyanake lire..........44
C. kr. cekini...........    &
. .101
. .120
.  .  .   9S
.   .  .911
82Ve , 75    ,
52 V*»
Diurnist
z lepo slovensko in nemško pisavo se sprejme pri okrajnem
glavarstvu v Sežani.                     m 8-i
ISO hektolifniv J«^"^
(Capodistria).
KristofiC- v Kopru 177 5-2
Trgovec z mešanim blagom v Trstu, katoličan, slovenske rodovine, 24 let star, prost vojaščine,
išče premožnejšo gospodično v namen ženiive.
Pisma s fotografijo — pod najstrožjo diskretnostjo — naj se pošiljajo sub ^Modrost 1898." na centralno pošto v Trst.    180 2—2
100 do 300 gld. mesečno SKifSSS S? %
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. —- Ponudbe pod Ludwig Oster* reicber, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 138,10—9
Jurij Mase v Gorici
trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom
v Raštelu št. 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih In bombažastih snovi j za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo x» vsaki stan, bodisi duhov
nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni,
da se ne boji tekmovalcev.  102
Svoji k svojim!
Priporočam veleslavnemu   občinstvu   . Gorici in z dežele svojo lepo« urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven Paternollijeve knjigarne in loterije.
Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68—23                            Anton Fneelj,
Na Žagi pri Boleu
se oddajo Bar* sobe za letovišča v najem. J"%QI
V hiši je gostilna,   prodajalnica  in  vse prt-kladnosti. — Več pove upravništvo.        182
/.eta t88l. v 6orid ustanovljena ivrdka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdeiovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)             tiskarno črk na perilo.              (P .cl.)
Podpisana pr.poročata slavnemu občinstvu v Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno
prodajalflico jiitTii
"•* zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski Srinjevee, domači tropinovec, lini nun, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 7a                     trgovca v Semeuiškl ulici 5t. 1
v hiši, kjer je „Trgovsko-obilna zadruga'.
Čast mi je javiti, da sem s svojim družbenikom-domačinom
otvon! tovarno sodme votle
(sifonov in pokalic)
na Goriščeku št. 2. pri Vaiieku. Nadejam se, da hode naše si. občinstvo podpiralo započeto domaČo obrt-nijo in to tem raje, ker bode postrežba točna, pijača izboma  po navadni ceni. Odličnim štovanjem udani Josip Hrovatin, loi to—25                          tovarnar.
krojni W^-~-^   aparati.
€dina slov. zaloga dežnikov, sotšnikov in rokavie za dame gospode in uradnike.
M. POYEMJ
knjiiki ¦ajster i« trgaves v Borisi n Travniku
v hodniku in v I. nadstropju v h. št. II.
l!<c-.»ru zalogi \>:iki.vr.-ttn-Lra».!:iiM. robnih oM-k. perilu,
v>cl- priprav za >M>k<- za vsafci leini čas. -¦- lila-o
se prodaja  r u <l i na m <¦ t <¦ r
m sieer le v prvem nadstropju.
Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (j a-kete, pelerine,  haveloke) tudi  za dame  po naj-

^000000©000000©©00000©
© 0 © 0 0 0 0
Otvoritev gostilne!
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da Odpre v soboto dne 23. f. m. ob 6. uri zvečer
Gostilno „Pri stari pošti"
v gledališčni ulici 20,  v Pavletičevi  hiši (nekdanja   pošta),   v kateri   bode   točil   najboljša
bela in črna domača vina ter Dreherjevo
pivo. Na razpolago  bodo vsako uro dneva topla in mrzla jedila. Za točno in liitro postrežbo se priporoča
Andrej Hočevar,
183 2—1                bivši prvi natakar pri »Zlatem jelenu" v Gorici.
Samo 50 kr- za 4 žrebanja.
Glavni dobitek
100.0001:"-, 25.00(1
Kron
Zadnji si*- mesec!
jubilejno razstavne srečke po 50 kr. I. žrebanje: 1.6. avgusta, II. 15.septembra, lil. 22. oktobra 1898.
Srečke po 50 kr. priporočajo 6. Benfilli, i. f. iona, lichlstadier S 6.
Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane
Trljeri (čistilni stroji za žilo)
vatančni izvršitvi. Sušilnice za sadjt peronosporl,   poboljšani   sestav Vennorelov.     .'!t> i>()    7 Mlatilnice,  mlini   za  žilo, stiskalnice   (preše)   za vino   in sadje različnih sestav. (Te stiskalnic«  imajo skoro   ono   llačilno   moč kakor hidravlične voduvodne preše). Slamoreznice  jako  lahko za goniti in   po   zelo  zmernih cenab.  Stiskalnice, za seno in slamo, ter vsepolrebne, vsakovrstne ^^ poljedelske stroje prodaja v najboljši s^f                        izvršitvi
^^j|k Ig. Hellcr na Dunaju
§S«33s|>|Lp§        U/« Praterstrasse 4g.
Pred ponarejanjem se je posebno trebi
i zelenjavo. Škropilnice prot
varovati!       Zastopniki s<
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v Stolni ulici St. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v 64                  Gorici in z dežele.
Prodaja kavino printeso Iz tovarne
ARNOLO & GIITMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
Oglas.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril v Solkanu v hiši Fonzari, nasproti Vomitijevi prodajalnici jestvin
podruž. prodajalnico usnja
katero vodi na moj račun
g. Anton  Gerbec.
Priporočuje se si. občinstvu v Solkanu, posebno pa iz hribov zagotavljajo, da so cone miio^o niže ni"r'o li v meslu.
Ob onem priporočam svojo tovarno usnja in zalilo na debelo na domu v čirtiičah.
Z vsem spoštovanjem
udani
Josip Kosovel,
iz Črnič.
&
V Gorici -  iNunska ulica 14-16    V Gorici
IVodajaluie.a
in
'dimi uie]i:iiiK'ii;i
popravljalMicii
^^ šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in Šivilje. V-^i stroji za Šivilje se vdobe od yhl. VI naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese.
*J*J&4d&>&>$j&:^
LVnja,.. l^lvu, da som
miti slavnem v Trata triw
I
I* t*
1|      komisijonalno in špedicijsko
J                   poslovanje.
*i                Niimrila in i-U-m- mala v   pnSiljiitvnh
s^'    |to ."> ksr, po pdšli   iti  od   :;o  k-  napivj pa
"S    p" žolf-znici. izvr>i»vjil bom   tofno  iti cono.
<Š^<                 Hazpoiiljal hom   razen  kolonij;ilni>^:i
«§   l>ias-':i   tudi ilrujr»'   ua   ti;,' spadajoče   >tvari,
•g!   kak(..-:   biu\ji\  Zt-lvnjavo,   rilu>  i   dr,   IVt';il
<^   m> bom z razprodavanjom  dotnat; h  piidol-
<$   kov, s prijemanjem blajra v svoja sklftdi^ra,
•<?   dajal na i:-l;i   najdaeila   in   po.-redoval   do-
qL.   tii'no prodajo na korist lastnika.
^<             Trgoval hoiii tudi z vinom na debelo.
•?!             Sprej:..eiii   zastopstva   trdnih   —   za
dl   konkurenco sposobnih       t\rdk in polagam
L   za to kavvijo.
»a             Nadej:-jc se. <Ia  «e  me sorojaki do-
(jL   mislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani
4j~                                     Eniest Peirnn,
jS    ll-i (d.)             v ulici S. Franceaco 5tv. 6. j^
N:: dež. jubil. raz>tavi odlikovati s srebr, drž. svetjnjo Na lvovski razstavi s. prvo ceno   - srebrno svetinjo
4. I
I
?•>
Tovarna uzornih telovadnih priprav JO& VINDTŠ-A,
v Pragrl na Smlhovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo S16. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolsklh in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpotocu-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene ze!6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so Yedi\o y zalogu
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnin«' prosto.                                                    80,  52-20
Popravo izvršuje po najnižjih cenah,