Izhaja vsak dan zjutraj razvem y ponedeljkih in dnevih po pra*» nikih. — Posamezna Številka Din l1—, mesečna naročnina Din 20-—, za tujino Din 80*—*. Uredništvo v Ljubljani, OregoN Bičeva ulica St. 23. Telefon uredništva 80-70, 80-69 in 80-7L Jugoslovan Rokopisi se na vraCaJo. — Oglati po tarifi in dogovora. — Uprava * Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. podružnica v Mariboru, Aleksan« flrova cesta št 24, telefon 29-6Q Podružnica v Celju, Samoatan« •ka ulica iti. St. 27 Ljubljana, sobota dne 5. julija 1930 Leto I. En narod - eno narodno čustvovanje Mogočen govor predsednika vlade gen. Živkovima Stranke so zgubile pravico «io obstoja in se ne vrnejo več - Razdelitev države na devet banovin definitivna Sokol integralen del državne politike Beograd, 4. julija. 1. Nocoj od pol 6. do 8. ge je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika generala Petra Živkoviča. Na seji so biil navzoči vsi ministri, razen ministra Neudorierja, ki jo bolan. Na seji je predsednik vlade obširno razložil politično situacijo in podčrtal ne-osnovanost vseh onih vesti, ki se zlonamerno širijo, češ da stojimo pred nekimi spremembami. Naglasil je potrebo eno-dušnega in složnega dela pri izvajanju velike naloge, ki jo ima pred seboj še kraljevska vlada. Vsi ministri so bili popolnoma soglasni s pravcem naše narodne in državno politike, kakor tudi z vsemi smernicami za delo, ki jih je podal predsednik ministrskega sveta. Ti zaključki in ta načela so sledeča: >Državni in narodni program je v novem režimu določen z dvema zgodovinskima dejanjima Nj. Vel. kralja, ki sta osnova narodnega in državnega življenja in razvoja kraljevine Jugoslavije. Prvi čin je kraljev manifest od 6. januarja 1929., ki se mora sprejeti in razumeti v celoti tako po motivih kot po njegovih težnjah. Ne more se uporabljati en del manifesta, pa da bi se pri tem kak drug del izpustil. S tem je bila izrečena zadnja beseda o starem sistemu uprave. Starega ne more biti več in ne bo več. Iščejo se nove metode in utirajo se nova pota. Drugi čin je zakon od 3. oktobra 1929. Fizični in etični smisel našega zgodovinskega in nacijonalnega razvoja je definitivno določen z imenom naše kraljevine, ki ga je navdušeno sprejel ves naš narod. Administrativna razdelitev kraljevine na banovine je za vedno odpravila zgodovinske meje, te ovire narodnemu formiranju in razvoju in ustvarila banovine, ki bodo za življenje sposobne upravne in gospodarske enote. Postavljeno je s tem absolutno načelo: en narod, eno narodno čuv-etvovanje. Spoštovanje plemenskega imena in tradicije je vsem vzvišeno čuvstvo, toda služiti mora vedno razvoju narodne sinteze in edinstva. Plemenske zastave naj ee s pieteto zapišejo prošlosti, ker nacijo-nalna bodočnost hoče samo jugoslovensko narodno trobojnico. Na osnovi tek dveh činov in znanih zgodovinskih izjav Nj. Vel. kralja, ki stoja idejno in organsko v zvezi z njima, izhaja imperativno zaključek in direktiva za delo kraljevske vlade, ki mora biti popolnoma določeno in homogeno v razumevanju posameznih glavnih vprašanj ter čvrsto in eigurno v doslednem izvajanju vladne politike in akcije. Osnovno načelo današnjega režima izključuje politične stranke ter njihovo zastopstvo in udeležbo v državni upravi, ker je resnica, ki se ji ne da ugovarjati, da je znano delo političnih strank spravilo v nevarnost ne samo življenjske in gospodarske interese države in naroda in tudi vsakega posameznika, temveč jo najresneje ogrožalo državno in narodno edinstvo. S takim svojim delom so politične stranke izgubile pravico do obstoja. One ne obstoje več in se v svoji stari obliki ne bodo nikdar več povrnile. Predsednik kraljevske vlade je združeval delo vseh ministrov in skrbi za sistematsko izvršitev državnega programa. — Njegova pravica in dolžnost je, delati na to, da vsi ministri upravljajo svoje resora po že določenih navodilih in v skladu med seboj. Nj. Vel. kralj imenuje ministre po svojem lastnem preudarku in po zaupanju do njih za šefa posameznih panog državne uprave. Oni vstopajo v vlado kot poedinci, a ne kot strankarski ljudje ali predstavniki katere-sibodi plemenske, politične ali verske skupine. Ministri vodijo svoje resore in izvršujejo postavljene jim naloge, upoštevajoč izključno interese narodne in državne celine, ter imajoč vedno pred očmi, da mora biti zakon za vse enak ter da se morajo interesi posameznikov, pokrajin in plemen podvreči interesom celine. V tem cilju so oni dolžni skrbeti za to, da podrejeni jim državni organi, tako v službenem poslu, kot v privatnem življenju v ničemer ne greše zoper svojo javno funkcijo in zoper svoje dolžnosti ter da so iskreno in udano vedno v službi jugoslovanske misli, državne ureditve in današnjega reda. Zaradi čim boljše in cenejše uprave Je treba stremeti za racijonalizacijo in poenostavitvijo administracije potom dekoncentracije. Posebno pažnjo je treba posvečati pri izbiri in napredovanju uradništva, ki mora biti popolnoma vdano interesom narodne in državne celine. Postavlja se kot kategorična zahteva državne politike, da v državni in javni službi ni mesta u uradnika ali uslužbenca, katerega službe- no delo in vedenje ne bi bilo v skladu s prej poudarjenimi načeli. Vse uradniške stanovske organizacije so dolžne svoje delo usmeriti na nacijonalne interese, na jugoslovansko obeležje. Uradnikova veroizpoved ne more biti nobena ovira za njegovo imenovanje in za njegove funkcije. Administrativna razdelitev na 9 banovin je definitivna. Administracija banovin se mora razvijati v pravcu, da so banovine čim prej in čim bolj oproste kot upravne in gospodarske enote. Skladno s temi načeli se od novopostavljenih banovinskih svetov in banovinskih svetnikov pričakuje in zahteva, da bodo iskreni in vdani pomočniki jugoslovanske narodne in državne politike v banovini ter da bodo izpolnjevali naložene jim dolžnosti. Dokler bo še v občinah trajal dosedanji sistem uprave, bi bilo umestno in potrebno, da se izvrši revizija dela in osebne sestavo vseh občinskih uprav v smeri, da bi bolje ustrezale narodnim potrebam in splošni državni politiki, kakor tudi pripravam za moderen in umesten sistem občinske uprave. Od osnovne šole do vseučilišča mora biti pouk izveden strogo v jugoslovanskem na- cijonalnem duhu. Kult mladine na] bo narodna zgodovina in kultura in njena glo-boka vera v napredek in bodočnost Jugoslavije. Učno osobje mora v vsem ustrezati po svojih sposobnostih in po svoji kvalifikaciji tem nalogam. Z zakonom od 6. decembra 1929. je bil ustanovljen Sokol kraljevine Jugoslavije, ki s svojim integralnim nacijonalnim značajem nadomešča vse slične dosedanje plemenske in verske organizacije. Razvoj Sokola med širokimi sloji naroda, med katerimi vrši svojo kulturno in prosvetno misijo, tvori del programa državne politike, ki se mora brez obotavljanja izvesti. Država jo dolžna, da omogoči priznanim veroizpovedim popolno moralno misijo, samostojen razvoj in enakopravnost, da bodo one odgovarjale svojim visokim nalogam in pa dolžnosti zaupanja vrednega in iskrenega sodelovanja v nacijonalnem življenju države, izogibajoč se pri tem vsake politične akcije in interesov v kateremkoli pogledu. Vsaka kulturna, humana ln gospodarska akcija, v kolikor ni v državnih rokah, bo naletela ob vsaki priliki na pomoč države, če ni nasprotna državni politiki in jugoslovanski nacijonalni misli. Prvi uspehi angleške intervencije med Francijo in lialijo Italijanski tisk prenehal s protilrancosko kampanjo Pogajanja se v kratkem obnovijo Rim, 4. julija, n. Po diplomatični intervenciji Velike Britanije, ki je imela namen, da doseže med Francijo in Italijo nadaljevanje pogajanj za ureditev pomorskih odnošajev, katera so bila v Londonu prekinjena, je laški tisk prenehal s kampanjo proti Franciji in ne prinaša niti informacij o uspehih britanske intervencije ter prepušča britanskemu tisku vsa zadevna poročila. Italijanski tisk registrira le pomembnejše vesti, ki jih prinašajo angleški listi, o posvetovanju med francoskim zunanjim ministrom Briandom in britanskim poslanikom v Parizu Tyreleom in druge. Današnji italijanski listi objavljajo informacijo londonskega »Daily Telegrapha«, da do sporazuma in ureditve pomorskih odnošajev med Francijo in Italijo ne bo prišlo v tako doglednem času, ker se morajo prej urediti nekatera druga še nerešena politična vprašanja, od katerih zavisijo dobri odnošaji med Rimom in Parizom. Ni dvoma, da so mišljena v tem slučaju vprašanja o mejah med francoskimi in italijanskimi kolonijami v Afriki, in sicer vprašanje o ureditvi tuniške meje in o odpoklicu francoskih čet s tripolitanske meje, kakor tudi vprašanje o ureditvi položaja laških kolonistov v Tunisu. >Daily Telegraph« nadalje poroča, da vztraja baš Briand uporno na stališču, da se morajo politična vprašanja, ki direktno zadevajo Italijo in Francijo, urediti, preden se pričnejo pogajanja o pomorskih odno-šajih med obema državama. List meni, da so bodo razgovori o ureditvi omenjenih političnih vprašanj takoj pričeli in da je verjetno, da bodo tekom meseca septembra že zaključeni, tako da bo za časa jesenskega zasedanja Društva narodov v Ženevi mogli priti do nadaljnih posvetovanj med ministroma Briandom in Grandijem o ureditvi pomorske zadeve. Iz tega se da razbrati, da deluje komisija za razorožitveno konferenco na to, da se še v novembru reši francosko-italijansko pomorsko vprašanje, ne da bi bilo treba intervencije Društva narodov. O intervenciji Društva narodov glede francosko-italijanskcga spora se sploh ne govori več. Očitno je torej, da se te dni med Parizom in Rimom sondira teren za pričetek pogajanj o omenjenih političnih vprašanjih. Italijanski tisk, ki se je za časa pomorske konference v Londonu trudil, da dokaže, da je Italija z vso pravico zahtevala pariteto s Francijo, pobijajoč takrat navedbe Francije, da potrebuje močnejše vojno brodovje radi težjega vzdrževanja vezi z zelo oddaljenimi kolonijami, raztresenimi po vseh morjih, pa govori sedaj v zvezi s tem, ko namreč gre za ureditev tuniškega in tripoliškega obmejnega vprašanja o moči in obsežnosti francoskih kolonij, da tako dokaže, kako bi odstopitev malega dela Tunisa Italiji Francije ne moglo oškodovati. »Tribuna« pravi, da Francija, ki poseduje veliko kolonije, lahko sedaj ugodi Italiji z minimalno kompenzacijo, ki ji jo je obljubila v londonskem paktu leta 1915. >Tri-buna« piše o bogastvu francoskih kolonij in opozarja na veliko borbo, ki se bije med bogatimi in siromašnimi narodi ter dostavlja, da Francija kljub temu mirno lahko skrbi za svojo ekspanzijo in za razvoj svojih kolonij za saniranje svoje notranje gospodarske krize. List prinaša tudi statistične podatke o velikosti francoskih kolonij, katere ji je dal na razpolago italijanski centralni fašistovski urad. »Tribuna« na-glaša dalje, da ima Francija danes v svojih kolonijah 54,464.974 prebivalcev, od teh samo v Afriki 34 milijonov, medtem ko jih ima Belgija 16 milijonov, Portugalska 5,700.000, Italija pa komaj 1,900.000. List sklepa, da je Francija vsled svojih velikih kolonij ena najbogatejših držav na svetu in da zamore spričo tega izkoriščati svoje kolonijalne ljudske sile v slučaju konflikta, kakor je to bil slučaj za časa svetovne vojne, ko je stavila Francija na svoja bojišča preko milijon svojih kolonijalnih čet. »Giornale d’Itaiia« se istotako opira na statistične podatke o obsežnosti in bogastvu francoskih kolonij in meni, da bo Francija v skorajšnjih pogajanjih glede tripoliškega in tuniškega vprašanja postala bolj popustljiva in da bo zadovoljila Italijo in ugodila njenim zahtevam. Ustoličenje patrijarBia Varna ve Beograd, 4. julija. AA. Davi ob 6-30 je bila v sabornl cerkvi molitev za srečno pot Nj. svetosti patrijarha Varnave, ki odhaja v Peč na ustoličenje. Obred je imel episkop zahumsko-hercegovski dr. Jovan ob asistenci štirih svečenikov. Molitvi je prisostvoval Nj. svetost patrijarh ter mnogo svečenikov. Po končanem obredu je Nj. svetost patrijarh v spremstvu episkopa dr. Lasiča, dr. Jovana in dr. Margarija krenil na pot. Napredovanja in vpokojitve Beograd, 4. julija. 1. Z ukazom NJ. Vel. kralja od 12. junija 1930. so bili pomaknjeni: v 8.a skupino I. kategorije dr. Munda Avgust, namestnik višjega državnega tožilca v Ljubljani ii 3. skupine I. kategorije; v 3. skupino I. kategorije g. Lavrenčak Vilko, zastopnik državnega tožilca iz 4. a skupine I. kategorije; v 5. skupino I. kategorije g. Komotar Metod, sodnik sreskega sodišča v Murski Soboti iz 4. skupine I. kategorije. Na lastno prošn jo je na podlagi 18. Siena zakona o rednih sodiščih upokojen g. Vidic Oton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani v 8. skupini I. kategorije. Preorijentacija romunskih liberalcev Bukarešta, 4. julija. A A. Vintila Bratianu je sklical na sejo bivše liberalne ministre ter jim predložil v proučitev memorandum, ki ga bo predložil o priliki avdijence kralju Karolu. Kakor poročajo listi, bo zaprosil za to avdijenco jutri. Tisk enodušno pozdravlja novo orijentacijo liberalne stranke in njenega šefa, kar pripisuje akciji Jurija Bratiana. Velikanski gozdni požar Stockholm, 4. junija. AA. V bližini jezera Sol-le! na severnem Švedskem je izbruhnil velikanski gozdni požar, ki je uničil že dve štirijaškl milji gozda. Razbojništvo med razbojniki Detroit, 4. julija. AA. Snoči eo neznani ra*-bojniki ubili dva potnika, ki sta sedela v svojih avtomobilih pred hotelom »La Sallec. Redarstvo sodi, da gre za medsebojne obračuna razbojniških tolp iz Chicaga. Vremenska napoved Dunaj, 4. julija, i. Tudi naprej malo spremembe. ......... Praznik slovanskih apostolov Prav in globoko pomembno je, da je bil praznik slovanskih apostolov proglašen za državni praznik. Ze vsled svojega visokega verskega pomena je zaslužil dan naših slovanskih apostolov, da je postal naš državni praznik, saj skoraj ni bilo slovanskega naroda, katerim ne bi oznanjala sv. Ciril in Metod evangelija. Slovani pa imamo še druge tehtne razloge, da častimo spomin svojih velikih apostolov, kajti nam nista dala le naše pisave, temveč se borita tudi za pravice našega jezika z uspehom in odločnostjo, ko le malokdo kasneje. Priborila sta našemu jeziku pravico v cenkvi in že samo e tem zaslužila, da za vse čase častimo njun spomin. A še drug velik razlog imamo, da je god slovanskih apostolov jugoslovanski državni praznik. Vsa naša slovanska tradicija izhaja iz imen sv. Cirila in Metoda. Ko smo bili še v otroških letih, nam je že mati odkrila ves slovanski svet, ko narn je pripovedovala o delu in trpljenju obeh slovanskih apostolov. Slišali smo o slavnih dnevih slovanskih, ko so še na Moravskem in v Panoniji vladali mogočni slovanski knezi, ko je bil še Slovan prost in neodvisen. Slišali pa smo tudi o vzrokih, ki so povzročili, da je izgubil Slovan svojo neodvisnost in že v otroških letih smo mogli spoznati, da bi ostali Slovani vedno mogočni, če bi bili vedno složni. In dalje smo slišali o svojih nasprotnikih, ki so v avstrijskih časih prav tako kot pred tisoč leti, za časa sv. Cirila in Metoda, ovirali naš razvoj in hoteli zatreti našo svobodo. Vsaka beseda, ki jo je nam mati izrekla o sv. Cirilu in Metodu, je bila obenem opozorilo na slovanstvo, opomin k slogi in pa vzpodbuda k delu, da ne uspe naš narodni nasprotnik. Vsa naša slovanska zavest je izšla iz preprostih besedi naših mater o obeh slovanskih apostolih. In kakor pri nas, tako je bilo pri vseh Slovanih, pov-sodi je beseda o slovanskih apostolih vzbujala tudi slovansko misel. Kakor da bi se ponavljala zgodovina tako je bilo. Pred tisoč leti sta zvezala sv. Ciril in Metod vse slovanske narode, ker sta jih združila v eni veri, tisoč let pa so združevale slovanske matere svoje otroke, ko so njim pripovedovale o slovanskih apostolih, v eni zavesti, v slovanski zavesti. Kult slovanskih apostolov je zato tudi kult slovanske misli in ta kult je treba gojiti še nadalje. Kajti šele vstali so iz svoje nesvobode slovanski narodi in še daleč je cilj, ki ga morajo doseči. Za vse slovanske narode velja to in zato je za vse vse slovanske narode še potreben ta kult. Slovanstvo 1 Kolikokrat so ga že p^ko-jnli naši narodni nasprotniki, kolikokrat so ga že hoteli zbrisati iz naše zavesti. Pa vedno zaman! Kajti vedno znova je spomin na sv. Cirila in Metoda zbudil našo slovansko zavest, ki se je z materno besedo naselila v naša srca in ostala tam neizbrisno do današnjega dne. In danes še bolj, ko kdajkoli, ker danes je Slovan vstal, ker danes more delati za svoj napredek. 'A ne samo more, temveč tudi hoče delati. Vsak slovanski naTod za svoj napredek, vsi slovanski narodi pa skupno za napredek vsega slovanstva. — V interesu vsega človeštva je, da se to zgodi, ker je slovanstvo največjega pomena za obogatitev vse človeške kulture. S tem, da bo slovanstvo vneslo v splošno kulturo svojo posebnost, bo ta tudi napredovala in se dvignila zlasti njena srčna plat. In to zopet po zaslugi obeh slovanskih apostolov. Ne z mečem in ognjem, temveč z ljubeznijo v srcu sta širila sv. Ciril in Metod Kristusov nauk in tako dosegla,, da se je ta globoko ukoreninil v slovanska srca. Iz te ljubezni pa je nastala tudi ona široka slovanska duša, pred katero so se poklonili vsi evropski veleumi, če so le imeli priliko, da so jo spoznali. Ko sta oznanjala sv. Ciril in Metod vsem slovanskim narodom vero, se je tudi porodila slovanska misel. In v svobodnih in nesvobodnih časih je tlela in živela naprej, kakor ni nikdar ugasnil v slovanskih narodih spomin na oba slovanska blagovestnika. Spomin na delo obeh naših slovanskih apostolov je vedno oživljal tudi slovansko misel in vero v vstajenje vsega slovanstva. * Zato pa ni praznik sv. Cirila in Metoda pimo naš verski praznik, temveč tudi naš državni praznik, naš narodni praznik, ki je posvečen tudi slovanski misli. In tej Rezultati letošnje konference dela Vprašanje delovnega časa rudarjev odloženo do drugega zasedanja Beograd, 4. julija. AA. Na letošnji konferenci mednarodnega urada za delo, ki so se je udeležili tudi delegati naše države, so sklepali v glavnem o teh le vprašanjih: 1.) o delovnem času v premogokopih; 2.) o delovnem času nameščencev v uradih in trgovinah; 3.) o reguliranju prisilnega dela v kolonijah. Na konferenci je bila sprejeta konvencija o omejitvi delovnega Časa na osem ur za nameščence v uradih in osobje v trgovinah. Osobje v sanitetnih ustanovah je izvzeto iz te konvencije, pogoji za njihovo delo bodo določeni na posebni anketi, da se stvorijo posebne konvencije. Konferenca je izdelala tudi konvencijo o delovnem času v premogokopih. Pri tem vprašanju je prišlo do kontroverz v interesih in pri konč- nem glasovanju ni bila dosežena dvetretjin-ska večina; sklenjeno pa je bilo, da pride to vprašanje prihodnjo leto ponovno na dnevni red. Dalje je bila sprejeta konvencija o reguliranju prisilnega dela v kolonijah. Neke vlade, ki razpolagajo s kolonijami, so podale svoje ugovore v nekih detajlnih vprašanjih. Mirovne pogodbe dajejo pravico kolonijalnim državam, da smejo konvencijo mednarodnega urada za delo deloma ratificirati glede na razmere v kolonijah. V sedanji konvenciji je posebno važna obveza popolne ukinitve prisilnega dela v kolonijah, vendar se začasno še dopušča tudi reguliranje samo za javne potrebe. Po petih letih pa bo treba načeti možnost dokončne ukinitve prisilnega dela. Anglija bo posnemala Ameriko Gospodarski krogi za takojšnjo uvedbo zaščitnih carin London, 4. julija. AA. Voditelji treh političnih strank so prejeli prepise resolucije o razmerah imperijalne trgovine, ki jo je odobrilo zborovanje vodilnih bančnikov v Londonu. Resolucija pravi: »Potrebne so nujne odredbe za poživitev medimperijalne trgovine in za zagotovitev in razširjenje tržišč v domovini in v inozemstvu za angleške produkte. Bridka izkušnja je poučila Anglijo, da je bilo upanje, izraženo pred štirimi leti, da bo ukinitev carin na evropsko produkte poživila trgovino, jalovo. Trgovina se je vse bolj manjšala in število inozemskih produktov na angleškem trgu je stalno naraščalo. Medtem ko smo mnenja, da bo končno zavladala po vsem svetu prosta trgovina, smatramo, da je potreben za napredek imperijalne trgovine medsebojni trgovinski dogovor med narodi Britskega imperija, ki naj preskrbi angleškim proizvodom potrebna tržišča. Da pride do tega sporazuma, je potrebno, da odpre Anglija svoj trg za vse im-perijalno produkte in obenem uvede carino na vse proizvode, ki prihajajo iz inozemstva. Suma seja francoskega parlamenta Zakon o Ferry-jevi proslavi in lajični šoli sprejet z veliko večino Pariz, 4. julija. AA. Včeraj popoldne in v toku cele noči so v parlamentu debatirali o načrtu zakonskega predloga s strani Herriota, ki se nanaša na organizacijo razstave leta 1931. povodom proslave 501etnice sklenitve zakona o obveznem lajičnem pouku in proslavi stoletnice rojstva francoskega predsednika Gouilleta Ferryja. Radi Ferryjeve proslave so nastopili poslanci drug proti drugemu, socijalisti proti radikalnim demokratom. Socijalisti so proti proslavi radi političnega zadržanja Ferryja, medtem ko je desnica proti proslavi radi tega, ker je Ferry ustanovil meščansko šolstvo. Poslanec Tompson je predlagal, da naj se v zakon postavi klavzula o svobodni šoli in nevtralnem pouku. Predsednik vlade Tardieu je, ne da bi zahteval pri tem zaupnico, priporočil predlog g. Tompsona. Nato so Heriot in socijalisti izjavili, da so za lajizacijo in nevtralizacijo pouka, kateri predlog je bil zavržen z 281 proti 279 glasovom, prvi del predloga, ki se nanaša na lajične šole je bil potem sprejet s 450 proti 135 glasovom, drugi predlog pa, ki se nanaša na proslavo Ferryja je bil izglasovan s 387 proti 146 glasovom. Seja je bila zelo živahna, padlo je mnogo medklicev ter je trajala do 4. ure zjutraj. Naloge in pomen Ihanskih svetov V zanimivem uvodniku razpravljajo zagrebške »Novosti« o banskih svetih ter pravijo med drugim to-le: »Ne more tu iti in ne gre o surogatu kakšnega parlamentarizma ali narodnega predstavništva v parlamentarnem smislu. Sistem uprave, kakršen je danes, ima v prehodni dobi'svoj značaj in treba je, da se smatra kot nekaj za sebe. Tako je vlada, ministrstvo, dobdilo za svoj posvetovalni organ Vrhovni zakonodajni svet, ki razpravlja o raznih zakonskih načrtih, izreka o njih svoje mišljenje, toda to mišljenje ni brezpogojno merodajno za končno besedilo zakona. Vlada je hotela, da ima okoli sebe več strokovnjakov iz raznih panog narodnega življenja, da ba prišla pri sestavljanju zakona do izraza razna mišljenja in se potem s končnim sklepom prišlo do tega, kar je za nas in naše'razmere najbolje. In čeprav mnogo velja mišljenje in sklep Vrhovnega zakonodajnega sveta, vendar ni nobeno zakonodajno telo, niti se ne more smatrati za surogat parlamenta, temveč je le pomožni organ vlade. Prav isto je z ban-ski_ii sveti, ki nastopajo kot posvetovalni organi bana, s posvetovalnim glasom, ne da bi bili skupščina. Tako treba vse to pravilno razumeti, da bi se izognili raznim debatam o kompetenci in aluzijam z ozirom na ustavno stanje. To sedanje stanje je izjemno, ono ustvarja sebi tudi izjemne organe, da ti tem uspešnejše pomagajo izvesti naloge, ki jih ima izvršiti novo stanje. Popolnoma naravno je, da so takšni izjemni organi tudi zakonodajni svet in banski svet, ker so vsi ti organi imenovani, ne pa izvoljeni. Kakšni bodo ti organi kasneje — to je stvar bodočnosti .. .< » • > t Odlikovanje Beograd, 4. julija. AA. Nj. Vel. kralj je z ukazom dne 28. junija t. 1. odlikoval z redom Belega orla II. reda Maglajliča Hadži Safeta Ibrahima, reis ul ulemo. misli bodi posvečeno tudi naše delo, da bo vse Slovane družila ena misel in ena volja, kakor jih je družila ena vera za časa obeh slovanskih apostolov, Zakon o plačah upravnikov kaznilnic Beograd, 4. julija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o plačah in ostalih dohodkih upravnikov in namestnikov kaznilniških zavodov. § 1. Upravniki in namestniki upravnikov kaznilniških zavodov v činu sodnikov in ki so prej bili sodniki, imajo čin plače in ostale dohodke in to upravniki kot sodniki okrožnih sodišč, namestniki upravnikov pa kot tajniki apelacij-skili sodišč. Za pokojnino veljajo zadnje odredbe čl. 19 zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. Plačilna leta na položaju kaznilniških zavodov se jim računajo za napredovanje enako kakor sodnikom sodna leta. Prevedbe bodo dne 1. avgusta 1930. v skladu 8 predpisi čl. 54 zakona o sodnikih rednih sodišč. § 2. Zvišane plače in ostali dohodki upravnikov kaznilniških zavodov in namestnikov upravnikov po prejšnjem paragrafu se bodo izplačale do konca tega proračunskega leta iz prihrankov rednih proračunskih partij in postavk proračuna za leto 1930./31. za osebne dohodke osobja kaznilnic. § 8. Ta zakon stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah« in dobi obvezno moč 1. avgusta 1930. Naredba o odkupovanju kuluka Beograd, 4. julija, k. Ker ee v mnogih mestih ne izvršujejo določbe zakona o javnih delih, je finančno ministrstvo naročilo vsem direkcijam, da v najkrajšem času po vsej državi izvedejo ta zakon in da piičnejo z odkupovanjem kuluka. Vsako izbegavanje te naredbe bo najstrožje kaznovano. Odredba se nanaša tudi na Beograd, Zemun in Pančevo, kjer se do danes sploh še ni pričelo z odkupom Polovična vožnja za državne uslužbence Beograd, 4. julija. AA. Minister prometa je s svojim sklepom G. D. 55.033 z dne 3. t. m. podaljšal veljavo sklepa O. D. 109.478/29 z dne 30. dec. 1929., oziroma G. D. 6487/ z dne 30. jan. t. 1., G. D. 62.769/30, z dne 28. marca t. 1. in sklepa G. D. 46.513/30 z dne 31. junija t. 1. do zaključno do 1. avgusta t. 1., ker radi tehničnih •težkoč ni bilo mogoče izdati državnim uslužbencem predpisanih legitimacij za polovično vožnjo na železnicah in državnih parnikih. Po-edine pristojne oblasti bodo izdajale kot dozdaj tudi nadaljna potrdila. Že 529 ur v zraku Chicago, 4. julija, n. Davi ob 5.40 sta bila brata Ilunter 529. uro v zraku. 119krat je bilo njuno letalo .v zraku založeno z bencinom, Zakon o zborničnih dokladah Beograd, 4. julija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil ZAKON o razporediti in plačevanju doklad na neposredne davke trgovskim, industrijskim in obrt* niškim zbornicam. § 1. 1. Trgovske, industrijske in obrtniške zbornice morejo za pokritje onega dela zdatkov, ki ga ne morejo kriti z laslnir>i dohodki in taksami, razporediti doklade na podlagi dohodninskega davka, na delavnice, podjetja in poklice kakor tudi na podlagi davkov na dobiček podjetij, obvezanih na javno polaganje računov. 2. Plačevanja te doklade so obvezane vse fizične in pravne osebe, ki na področju zbornice vodijo kako trgovsko industrijsko ali obrtniško obrt (delavnico) ali podjetje, vštevši semkaj tudi banke, prometna in rudarska podjetja, v kolikor niso izvzeta s tem zakonom ali z zakonom o organizaciji zbornic, kakor tudi one zadruge, ki imajo pravico glasovanja pri zborniških volitvah. 3. Doklade za zbornice se bodo računale tudi na davke od 1-20%, ki so mu po čl. 86 odstavek 2. zakona o neposrednih davkih podvržena podjetja, ki so obvezana na javno polaganje računov. ' 4. V svrho pravične razdelitve doklad in taks za posamezne davčne oblike in za davke društev iz drugega odstavka čl. 86 zakona o neposrednih davkih se bodo odredile različne stopnje doklad. 5. O višini dokladnih stopenj bodo sklepale zbornice na plenarni seji o priliki postavljanja letnega proračuna. Za podlago ugotovitve te višine bo 6lužila razporedba državnih davkov v prošlem letu. Za sprejetje sklepov o različnih višinah dokladne stopnje po odstavku 4. je potrebna večina 2 tretjin glasov prisotnih članov (svetovalcev). Zbornični proračun mora biti razstavljen v uradu zbornice na vpogled vsem članom (svetovalcem) zbornice najdalj 8 dni pred plenarno sejo, na kateri naj se razpravlja o proračunu. 6. Zbornične doklade do 8% odobrava iz- Jemno ban o priliki odobrenja letnega proračuna. Zbornične doklade nad 8%, pa minister za trgovino in industrijo v sporazumu s finančnim ministrom. § 2. 1. Dokladi za zbornice so podvržene tudi podružnice posameznih društev pravnih in drugih kolektivnih oseb, katerih centrala se nahaja na področju druge zbornice. 2. Doklade na davke filijalnih delavnic gredo v korist zbornice, na katere področju se lilijala nahaja. v 8. Za razporeditev teh doklad so merodajne odredbe čl. 44 in čl. 88 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928. § 3. 1. Osebe, ki bo obvezane plačevati doklade za zbornico (§ 1, odst. 2.), a ki iz kakršnega koli razloga ne plačujejo državnih davkih ali pa plačujejo samo toliko davkov, da bi zbornična doklada znašala manj od 25 Din, so dolžne plačevati zbornici letni prispevek po posebni lestvici, ki ga na predlog zbornice odobri ban. 2. Podjetja, ki bo obvezana javno polagati račune, ki so iz kakršnihkoli razlogov opro- ščene plačevanja doklad ali uživajo kake druge davčne olajšave, bodo plačala prispevek po lestvici, ki jo bo na predlog zbornice odobril ban. Maksimalni prispevek po tej lestnici ne bo smel biti večji od 50.000 Din niti ne bo smel znašati več od 0-50% kapitala družbe, vloženega v podjetje in podvrženega davku. § 4. Plačevanju stalnih prispevkov zbornici nist podvržene delavnice in podjetja, ki 60 po odredbah v točkah 1, 8, 4, 5 in 6 51. 46 in točkah 1, 2, 5, 9 in 10 Čl. 76 zakona o nepo- srednih davkih oproščena plačevanja davkov. § 5. Državna podjetja, podvržena davku na dobiček, dosežen v poslovanju s privatnimi osebami, bodo plačevala doklade na davke, ki bodo na tej podlagi porazdeljene. § 6- V krajih, v katerih se samostojno vršenje uslug za nadoknadno smatra za obrten posel, se bo plačevalo od onega davka, ki so mu taki poklici podvrženi. § 7. 1. Doklade za zbornice in prispevke v zmi-slu čl. 3 redne porazdelitve so dolžna sprejemati državna davčna oblastva obenem z drugimi dokladami in na način, ki je predviden z zakonom o neposrednih davkih iz knjižic in po predpisih, ki veljajo za plačevanje samoupravnih doklad. Prispevki in doklade zapadejo v plačilo obenem z državnimi davki. 2. V pogledu zajamčenja prisiljenega plačila in neizplačljivosti doklad in prispevkov veljajo uredbe o osiguranju prisiljenega plačanja in neizplačljivosti doklad z dne 19. novembra 1928 br. 148.000. 3. Davčna oblastva so dolžna konec vsakega meseca obračunati in dostaviti zbornici plačane doklade. 4. Prispevke redne porazdelitve morejo iz-tirjavati neposredno same zbornice, toda s pomočjo ali sodelovanjem občinskih oblastev. V tem primeru so zbornice dolžne občini za delo nadoknaditi troške po sporazumnem dogovoru. § 8. Doklad za zbornice, ki so stopile v veljavo s tem zakonom, porazdeljene po dosedanjih predpisih, se ne bodo naknadno porazdelile po tem zakonu, nego bodo plačane po že izvršeni razdelitvi ali pa na način, predviden v tem zakonu. § »■ 1. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, kadar se ohjavi v Službenih novinah. 2. Uveljavitev tega zakona uniči veljavo vseh odredb prejšnjih zakonov, uredb in pravilnikov, ki se tiče\o porazdelitve doMud zbornicam. Vseslcvanshi fecngpes srednješolcev Od srede dalje zboruje v Beogradu vseslovanski kongres srednješolcev. Otvoritvi kongresa so prisostvovali rektor beograjske univerze, zastopnik češkoslovaško-jugo-slovanske lige v Beogradu, zastopnik ministrstva prosvete, zastopnik poljskega poslaništva itd. Na kongresu, ki se vrši v veliki dvorani nove beograjske univerze, so zastopana razna dijaška društva iz slovanskih držav. Za predsednika je bil izvoljen dijak Peter Pejčinovič. Vodstvo kongresa sestavljajo zastopniki posameznih srednješolskih organizacij, med katerimi je tudi Slovenec Boris Kalan iz Celja. Dalje je bil izvoljen tudi centralni odbor, ki si je razdelil v štiri odseke in ki mu je naloga, da prouči idejno vprašanje, da pripravi statut vseslovanske srednješolske organizacije ter vse potrebno za izdajanje glasila slovanske dijaške zveze, ki bo izhajalo kot tromesečnik. V četrtek dopoldne se je vršil 12. kongres Jugoslovanskega srednješolskega udruženja. Za predsednika je bil izvoljen dijak Cajgnes iz Zagreba, za podpredsednika pa Prekoršek iz Celja. Delo kongresa jugoslovanskega dijaštva je bilo zaključeno se isti dan, da se nadaljuje v okviru vseslovanskega dijaškega kongresa. Na otvoritvenem zborovanju je pozdravil kongres rektor beograjske univerze Čeda Mitrovič, ki je naglašal v svojem govoru, da pozdravlja visokošolce slovanskih držav, zbrane okoli slovanske ideje. S teini besedami je brez dvoma najbolje označil duh, ki zgrinja dijaški naraščaj vseh slovanskih držav v enotno celoto, trdno spojeno po krvnih vezeh in po sorodnem mladeniškem poletu in idealizmu. Dejstvo, da loči ta kongres le kratek presledek časa od krasnih in nepozabnih nastopov jugoslovanske dijaške mladine v okviru vsesokolskih svečanosti, mu daje še posebno važnost in vrednost, namreč vrednost sijajnega kulturnega duševnega dopolnila k omenjenim telesno-vzgojnim nastopom. To pa priča o razveseljivi splošni kulturni višini našega in slovanskega srednješolskega naraščaja sploh, katera višina mu že sedaj v mladih letih omogoča jasno zavest in dolžnosti napram sebi in svojemu narodu, ki naganja, da dopolnjuje svojo izobrazbo in pripravo za bodoče naloge v vseh smereh moderne vzgoje. Talca prizadevanja srednješolske mladine zaslužijo vse upoštevanje in priznanje, katero je bilo slovanskemu dijaštvu tudi izkazano tako s strani prosvetnega ministrstva, kakor tudi s strani beograjske univerze. Slovansko in jugoslovansko dijaštvo pa si mora prav zato prizadevati, da bo tega upoštevanja v vsakem pogledu vredno in da ostane vredno, kar bo najneizpodbit-neje in najprepričevalneje dokazalo predvsem s svojim mladeniškim idealizmom, ki naj ga vodi sedaj v mladih letih pri doseganju vedno višjih ciljev in ki naj ostane njegov vodnik tudi skozi vse poznejše življenje. Ni idealizem le prazna fraza, temveč ima svojo prav konkretno, stalno in neodpravljivo obliko. Mislimo pri tem na oni del idealizma, ki se lahko označi kot so-sijalen idealizem. Poleg verskega idealizma, po katerem se človek najbistveneje razlikuje od živali, je tu še drug idealizem, ki je pTav tako njegova prirojena odlika, namreč pravkar imenovani socijalni idealizem, ki dela od človeka družabno bitje, socijalnega činitelja. — Neodpravljiva in trajna oblika človeške družbe pa je država, narod in domovina, z vsemi vrednotami in ustanovami, ki jo poosebljajo. Ona je zgodovinski okvir, izven katerega ni modernega socijalnega življenja, temveč le nihilizem Max Stirnerjeve sorte, za katerega je vse razen lastne osebe le prazno strašilo. Slovanski dijaki se morajo zavedati, da se imajo zahvaliti za oni polet, ki jih vspo-sablja za organiziranje svojih nacijonalnih in vseslovanskih kongresov, predvsem svoji državni in nacijonalni svobodi. In čim višje gredo sedaj in bodo šla v bodočnosti njihova stremljenja, tembolje in jasneje se bodo zavedali neprecenljive vrednosti, ki jo ima ravno za vzgojo in izobrazbo t. j. za napredek in dobrobit mladine nacijonalna in državna svoboda ter ustanove, ki na njej slonijo in so z njo sploh mogoče. Idealna domovinska ljubezen, ljubezen in vdanost do vladarja in države je radi tega najsigurnejša vodnica mladine skozi vse težave in preko vseh ovir naraščaj-skega in poznejšega moškega življenja. To polagamo na srce slovanski in jugoslovanski dijaški mladini povodom njenih nastopov in kongresov — in specijelno tudi slovenski, katere zdravi nacijonalni čut je tem bolj dovzeten za vzvišeni patri-jotični idealizem, ker je naš sedanji dijaški naraščaj prva naša generacija, ki je dobila v svobodni domovini Jugoslaviji čisto slovansko in s tem jugoslovansko vzgojo in izobrazbo. Dr. Val. Rožič: AndirejjčBdoveiEiM Jožerfu v spomin (Ob priliki odkritja spominske plošče 6. julija 1930 v Krašnji.) V nedeljo, 6. julija po deseti maši bodo na slovesen način odkrili spominsko ploščo ožji rojaki svojemu kmečkemu ljudskemu pisatelju Andrejčkovemu Jožetu — Fodmilšaku. Spodobi se, in mož tudi zasluži, da se ga ta dan spomnijo cel Črni Graben, kakor tudi sosedna moravška in tuhinjska dolina. Pa tudi drugi sosedje od Trzina do Črnega grabna naj bi ta dan v obilnem številu prišli izkazat čast in hvaležnost možu, ki je niti 30 let star spisal ogromno število povesti in črtic, skoro vse zajete iz domačega pristnega kmečkega življenja. Zlasti pa naj ta dan zasede Črni graben vsa študentovska mladina ter tako dokumentira ljubezen do našega pristno domačega narodnega pisatelja. Kakor smo se pred 30 in več leti zbirali študentje v Črnem grabnu, v Lukovici, v Krašnji, na Gradišču, v Moravčah, pri Sv. Trojici, v Dobu in drugod, tako naj bi se v nedeljo zbrali v središču Črnega grabna stari veterani nekdanjega študentovskega življenja, pa tudi mlajša, od takrat že skoro «četrta» generacija bližnje in daljne Kersnikove okolice. Spominjali se bomo ta dan svojih vzornikov in predbojevni-kov Gospodina Franja — Podlimbarskega, Dr. Jakoba Zupana, Jovana Vesela Koseskega, Janka Kersnika, Dr. Franja Detele in drugih odličnih naših slavnih rojakov, ki so nam utirali in kazali pot v psiho našega naroda. Kako lepo je bilo, ko smo pred 30 leti dijakovali pri Slaparju, kjer nam je sedanji prosvetni šef dr. Dragotin Lončar kot visoko- šolec razlagal Poslanico «Kaj hočemo?*, kako zanimivo in veselo živahno je bilo dijaško debatiranje pri Mlakarju, kako milo je zadonela v počitnicah pesem ob Veliki cesti od Krašnje do Brda in Prevoj in kako ponosno je skoro nad 200 študentov iz cele Slovenije in Hrvatske prisostvovalo veliki Koseskijevi slavnosti v Kosezah 10. avgusta 1898, in skoro bi lahko rekel: imeli smo veliki prvi jugoslovanski dijaški parlament Nadašev na prostranem vrtu gostoljubne Rusove gostilne v Št. Vidu pod Brdom. In zato, da obudimo stare spomine in sklene mladina in starina nove zaveze in zveze, da se spoznamo med seboj ter da obiščemo ta dan ne samo Pod-milščakov rojstni dom, temveč se poklonimo tudi manom dr. Jakoba Zupana na Prevojah, Janka Kersnika in Janka Rahneta na Brdu, Jovana Vesela Koseskega v Sp. Kosezah ter Maslju — Gospodinu Franju Podlimbarskemu v Sp. Lokah pri Krašnji. V nedeljo bo prišel med nas tudi moravški dijaški in ljudski epski Herodot prof. Makse Pirnat, ki nam bo v vznešenih in iskreno občutenih besedah, kakor le samo on zna, prikazal pravo podobo Andrejčkovega Jožeta, moža, ki nam je takorekoč kot mladenič napisal toliko del, da se moramo čuditi njegovi neumorni vztrajnosti in delavnosti in duševni živahnosti in čilosti, dasi je črv razdejanja glodal po njegovem telesnem ogrodju, od kai je bil odšel k vojakom ter se tam nalezel smrtnih bacilov. Zato naj mi bo dovoljeno, da navedem na kratko naslove vseh spisov, iz katerih naslovov samih bo razvidno, da je bil Andrejčkov Jože samonikel, samorasel pisatelj Črnega grabna in njegove okolice, da je bil Andrejčkov Jože pravi predhodnik Detelov in Kersnikov. Že iz samih naslovov lahko či-tatelj razbere, da je bil Andrejčkov Jože v resnici prvi slovenski socijalni kmečki pisatelj. (Koneo prih.) Kaj je z evropskimi združenimi državami? Zanimanje za evropske združene države stalno raste, zlasti po zvišanju ameriških uvoznih carin. Mnogi že celo govore o neizbežni carinski vojni, ki bo nastopila med Ameriko in Evropo. Naravno je zato, da postaja vedno glasnejše vprašanje, ali se že približuje gospodarstvo in politično edinstvo Evrope? O tem zanimivem vprašanju je priredila praška agencija CEPS anketo in danes objavljamo nekaj odgovorov, ki jih je prejela na svoje vprašanje. Aristide Briand: Odločil sem se, da propagiram idejo, ki je živela v možganih filozofov in pesnikov skozi generacije in ki je sedaj — kakor vse kaže — dobila v srcu naroda globoke korenine. To je ideja združenih evropskih držav, ki je postala danes že potreba. Morda bo kdo rekel, da ni primerno, če se spušča odgovorni državnik v takšno avantiro. Premišljal sem o stvari in se prepričal, da ima na vse zadnje tudi pameten državnik pravico, da napravi neumnost. Pravi se,' da bi bil ta načrt samo gospodarskega značaja, če bi se uresničil. S tem nazivanjem se niti najmanje ne strinjam. Če kje obstoji določeno število držav, ki so zemljepisno tako grupirane, kakor evropske, potem morajo obstojati med njimi nekatere zveze. Te države morajo imeti možnost razgovora o vsakem vprašanju splošnih interesov in ustvarjanja splošne evropske solidarnosti, da bi v slučaju resnih težkoč znale, pri čem da so. Hotel bi ustvariti takšne vezi. Razume se, da bi morala biti najbolj važna komponenta te zveze gospodarski sporazum. Ravno tako pa je tudi treba, da obstoji tudi politična in socijalna vez, ki pa seveda ne bi uplivala na avtonomno suvereniteto posameznih članov. Verujem, da je gospodarski sporazum dosegljiv. Zato apeliram na posamezne zastopnike evropskih držav, da to vprašanje prouče in da o njem razmišljajo, da bi se moglo ob priliki bodočega zasedanja Društva narodov pričeti z realizacijo te ideje. Nadejam se, da bom mogel prihodnje leto dvigniti čašo na uspeh ideje, ki bo do tedaj že dala prvi plod.« Sir Josiah Stamp. Znani britanski narodni gospodarski in slavni finančni strokovnjak pa je odgovoril: »Evropske združene države, ustvarjene na podlagi gospodarskega in političnega sodelovanja raznih držav, to je rešitev, ki jo je predložil francoski zunanji minister Briand, da bi na ta način odstranil ovire, s katerimi se danes bori Evropa. Ce hočem biti iskren, moram priznati, da po svojem mnenju še ne živimo v času, ko bi se mogel ta načrt uresničiti. Da se ta načrt uresničiti, je potrebno tudi sodelovanje Britanske. Dosedaj pa ni še nihče povedal, kako bi se moglo to vprašanje spraviti v sklad s politiko Velike Britanije. Baš v političnem pogledu ni Evropa pripravljena na edinstvo, pa tudi z gospodarskega stališča je še vedno mnogo velikih ovir, ki jih je treba najprej odpraviti. Razne plače, razne delovne dobe, razni produkcijski stroški, različna življenska stopnja — vse te razlike treba najprej odpraviti, da bo mogoče ustvariti gospodarsko edinstvo. Mislim, da je Briand za enkrat prevelik optimist, če vidi že v bližnji bodočnosti gospodarsko ali politično konfederacijo evropskih držav. Ni pa seveda razloga, da se ne bi delalo na ustvaritvi tega cilja.« Paul Hjmans, belgijski zunanji minister: »Trdi se, da je zelo delikatna in težavna naloga priti do kolektivnega sporazuma na političnem polju. Sporazum na političnem polju je nasprotno v praksi mnogo lažji. Razume se, da treba dolgo študirati, kakšna naj bi bila gospodarska fuzija, kakšne naj bi bile njene institucije. Vendar pa obstoje na tem polju gotove gospodarske in-dicije, ki morejo olajšati sporazum med državami. Mislim, da je prvo, kar treba storiti, to, da se združijo države, ki živijo pod približno enakimi gospodarskimi pogoji. Za ustanovitev evropskih združenih držav je v prvi vrsti potrebno, da se podpiše carinsko premirje. Z drugimi besedami: Vse dežele, ki se strinjajo z Briandovim predlogom, bodo pozvane, da ne zvišajo svojih carinskih tarif. Po mojem mišljenju je to carinsko premirje nad vse potrebno, ker je žal resnica, da nameravajo nekatere države še povišati carine, pa čeprav je to v nasprotju s priporočilom svetovne gospodarske konference. Pod podmeno, da bodo okoliščine ta sporazum omogočile v masa, potem bi bil nadaljni korak ta, da bi se znižale vse dosedanje tarife. To bi bila druga etapa, ki pa je zelo težka. V resnici, dosti ovir in težkoč bi bilo treba premagati, vendar pa je ta predlog izvedljiv. Trdno verujem, da bo na vse zadnje vendarle uresničeni 2 vzhoda luč Z Vzhoda sta prišla sr. Ciril in Metod, z Vzhoda sta prinesla slovanskim narodom luč krščanske vere in sta zasejala seme prosvete in napredka. V naši ožji domovini sicer nista bila prva, ki sta razlagala nauke krščanske vere. 2e pred njima so oznanjevali verske resnice misijonarji Nemci iz Salzburga in Furlani iz Ogleja. A ti misijonarji so bili tujci med nami, ki niso poznali slovanskega jezika in šele 789. leta je izdal cesar Karel Veliki ukaz, ki je vpošteval tudi ljudske potrebe. Najbolj globoke sledove je zapustilo med slovanskimi narodi šele delovanje sv. Cirila in Metoda, ki sta se zavedla že ob pričetku, da morata pridobiti ljudstvo za krščanske nauke in da se more to zgoditi le v jeziku, ki ga ljudstvo razume. In tako sta, dasi-ravno Grka po rodu, postala slovanska opostola. Mladost in prvo delovanje. Kot sinova grškega dostojanstvenika Leona iz Soluna sta se izobrazila na cesarskem dvoru v Carigradu. Metod je kmalu postal cesarski pokrajinski namestnik, a se odpovedal posvetnim Častem, oblekel črno redovniško haljo in odšel v samostan na goro Athos. Njegov najmlajši brat Konštantin, ki je šele pozneje prevzel ime Ciril, se je bavil samo z znanostjo; dobil je častni naslov »filozofa« in je poučeval modroslovje v Carigrada. Pozneje sta dve leti poučevala ljudstvo med reko Don in pogorjem Kavkazom v krščanski veri, a ko sta se vrnila v Carigrad, je prišlo iz Moravske poslanstvo knezu Ratislava s prošnjo, naj bi bizatinski cesar poslal učitelje, ki bi moravsko ljudstvo poučevalo v domačem Jeziku. Odhod v slovanske pokrajine. Tedaj je poklical cesar Cirila in mu rekel: »Vem, da si utrujen, a nimam nikogar drugega sposobnega za to poslanstvo... vzemi s seboj brata Metoda in pojdi; vidva sta Solunčana, a vsi Solunčani č! l slovenski govore...« »Utrujen sem in bolehen, a vendar pojdem«, je odvrnil Ciril, »toda težko bo oznanjevati vero, ako še nimajo primernih črk in knjig v domačem jeziku«. Težkega dela sta se lotila brata sama, sestavila sta znake za slovanske glasove, prevedla najpotrebnejše bogoslužne knjige in odšla na Moravsko, kjer jih je svečano sprejel knez Ra-stislav in moravsko ljudstvo. Tu sta poučevala ljudstvo, vzbujala nadarjene učence in še dalje prevajala bogoslužne knjige: »Odprla so se ušesa gluhih, da so slišali besede svetega pisma, In razvezal se je jezik mutastih. In Bog se je tega veselil, hudobni duh pa je bil osramočen.. •« Novost za tedanji krščanski svet pa je bila, da sta brata pričela tudi maševati v slovanskem jeziku. Da dobi ta novost najvišjo potrditev in da uredita vse moravske cerkvene razmere, sta se brata odpravila k papežu. Prvič v Rimu. Nekako po štiridesetmesečnem bivanju na Moravskem sta brata odpotovala v Rim. Spotoma sta se približno pol leta ustavila med panonskimi Slovenci in prispela 867. leta v Rim, kjer jih je sprejel papež Hadrian II., ki je potrdil slovensko bogoslužje s pogojem, da se evangelij bere najprej v latinskem jeziku. Tu v Rimu je sprejel Konstantin ime Ciril, stopil je v samostan in kmalu nato umrl (14. februarja 869), »bolj zrel po krepostih, kakor po letih«. Po Cirilovi smrti je moral vse misijonsko delo voditi Metod, ki je do tedaj »ponižno služil mlajšemu bratu«. Ker je izbruhnila na Moravskem vojna med nemškim kraljem Ludovikom in Rastislavom, je ostal pri slovanskem knezu Koclju ob Blatnem jezeru, tedaj že kot nadškof panonski in moravski. Boji ■ Nemci. Metodovo imenovanje za nadškofa je zbudilo med sosednimi nemškimi škofi veliko nevoljo. Gospodstva nad temi pokrajinami so se zlasti lastili solnograški nadškof Adalvin, posavski škof Hermanrik in brižinskd Ano. Ti so Metoda povabili predse na sodbo in so prav nečloveško ž njim postopali. Tri leta in pol je prebil Metod v ječi nemških škofov. Sele po dolgem času je prišla vest o teh dogodkih do papeža, ki je pisal enemu izmed teh škofov ostro pismo: »...za objokavanje tvoje hudobije bi komaj zadostoval studenec solza... tvoja drznost in iverinsk« divjaštvo presega besnost svetnega kneza in trinoga. Našega brata in škofa Metoda si kaznoval z ječo in ga delj časa v ostri zimi in nevihtah trpinčil pod milim nebom; v besnosti si se tako daleč spozabil, da hi ga v zboru škofov udaril s konjskim bičem, ako bi ne bili drugi ubranili ...« Tretjič ▼ Rimu. A nemški škofi niso mirovali. Tožili so Metoda krivoverstva, pridobili so tudi Svetopolka na svojo stran in Metod je moral tretjič v Rim pred papeže in škofe, kjer je dokazal svojo pravovernost. Tedaj je tudi papež Ivan VIII. vnovič dovolil slovansko bogoslužje, vendar pa naj se evangelij bere poprej latinsko, »... ako pa žele tvoji knezi, da se mašuje latinsko, naj se sv. maša opravi v latinščini...«. 2e s tem zadnjim dostavkom je ustregel papež tudi Nemcem, še bolj pa jim je ustregel s tem, da je posvetil Nemca Vihinga za škofa v Nitri in ga podredil Metodu. S tem Je bilo vprašanje Metodovega nasledstva 2e skoraj rešeno Nemcem v korist. Starost in smrt. Vihing je zastopal nemško stranko. Z raznimi sredstvi in spletkami je skušal zmanjšati vpliv in veljavo svojega nadškofa Metoda. Vendar je Metod z vso vnemo nadaljeval svoje misijonsko delo in dovršil s pomočjo dveh učencev prevod svetega pisma stare zaveze, razen dveh knjig Makabejcev. Ko je začel vsled starosti pešati, je še nasvetoval kot naslednika svojega učenca Gorazda. 6. aprila 885 je umrl. Po metodovi smrti je hitel Vihing v Rim. Posrečilo se mu je dobiti od papeža Stefana VI. prepoved slovanskega bogoslužja. Zmagali so Nemci. Svetopolk, ki ni bil prijatelj slovenskih duhovnikov, je s silo izgnal iz dežele približno 200 Metodovih učencev. Odšli so v jugoslovanske pokrajine, kjer je našlo slovansko bogoslužje novo zavetišče. V slovanskem jeziku in po rimskem obredu se je brala služba božja v Dalmaciji, na dalmatinskih otokih, po Istri in na Hrvaškem. Tudi v Sloveniji so se ohranili sledovi iz konca srednjega veka, ki nam izpričujejo slovansko bogoslužje. Slovansko bogoslužje grškega obreda pa se je razširilo in ohranilo pri Srbih, Bolgarih in Rusih. In dasi-ravno je bilo delo sv. Cirila in Metoda na Moravskem s silo zatrto, sta vendar s slovanskimi bogoslužnimi knjigami odprta vsem Slovanom pot k omiki in jih uvrstila v krog omikanih W ropskih narodov. Razmere v kočevskem rudniku Kočevje, 2. julija. Kočevski rudnik, last TPD, je imel ob prevratu zaposlenih čez tisoč delavcev. Obrat pa je postajal vedno manjši in manjši, tako da Je Število delavcev padlo začetkom leta 1930. na 850—400. S početkom znane krize pa se je to število še zmanjšalo, in danes imamo na našem rudniku le še okrog 230 delavcev. Stanje delavstva v Kočevju je tako slabo, kakor še nikoli. Stopi na rudnik in takoj boš opazil, da nekaj ni v redu. Prej poln hrupa in življenja, sedaj kakor izumrl. Delavci tihi in mračni, žene ubite od vsakdanjih skrbi, otroci bledi. Vse posledice silne premogovne krize tekočega leta. Kriza se je pričela pri nas, kakor drugod, sredi februarja. Vsled mile zime družba ni mogla razpečati premoga in posledice so bile redukcije delavcev. Začetkom aprila je državna leleznica zahtevala pocenitev premoga za 10 odsto, čemur pa družba ni hotela ugoditi. Ko je prišlo slednjič do sporazuma med družbo in državnimi železnicami, je prišla prva vseeno ob 80 odsto svojih naročil. Družba pa seveda takega bremena ni vzela nase, temveč ga je naložila na ramena delavcev, ki ga pa dolgo ne bodo več zmogli. Treba bi bilo energične in temeljite akcije. Sedaj delajo delavci pri nas 5 dni v tednu. Ce pride vmes kak praznik, ne delajo, kar se je dogajalo posebno često v zadnjih tednih, ko so delali samo po 4 dni tedensko. Zaslužek znaša 120 do IGO Din na teden brez vsakih doklad. Od tega naj živi družino s petimi ali več otroki 1 [Vrhu tega je treba računati tu še skoro 100 Din Posebna soba Ljubljana, B. julija. Prav posebna posebnost med ljubljanskimi posebnostmi je «posebna soba», kakor jo ima večina ljubljanskih gostiln. Take sobe imajo Bicer tudi po drugih mestih, in na prvi pogled jii med našimi in tujimi posebnimi sobami kar nobene razlike: povsod vidiš štiri večinoma * lesom obložene stene, zakajen strop, umazana tla, nekaj miz in stolov in za name-ček Se kakšno sliko ali pa ogledalo kot dokaz, da ima gospodar smisel za umetnost in lepoto. Zelo različni pa so ljudje, ki zahajajo v posebne sobe in jim dajejo svoj poseben značaj. Ali pa morebit posebne sobe kar same iz sebe vzgajajo svoje ljudi? Na to vprašanje res ne vem odgovora, čeprav me je že večkrat precej zanimalo. Jaz namreč posebnih sob nimam bogvekaj rad, ker rajše v prvi sobi gledam, kaj in kako mi točijo. V pasji vročini zadnjih dni pa sem se ob hladnem pivu v prvi sobi zopet spomnil, da bi bilo jako koristno posvetiti tudi vprašanju posebnih sob vso pažnjo, kakor pravijo sedaj po novem, ker se mi zdi, da je to jako važno narodno in narodnogospodarsko in so-cijalno in kulturno vprašanje. Vprašanja namreč, ki ne odgovarjajo omenjenim štirim točkam, niso prav nič važna, čeprav so morebiti najbolj važna. Ko me 'je torej, kakor rečeno, huda vročina začela preganjati po celi Ljubljani od vrčka do vrčka, sem se spomnil v sladki dremavici na svoje domače kraje. Lepi kraji so to tam okoli Leskovca, ampak precej revni in tudi tamkajšnje hiše so skromne. Večinoma jih je samo ena soba ali «hiša», zraven «hiše» je pa le še kakšen kotiček, kjer je vse bolj lepo in odtegljajev mesečno. S takim zaslužkom se je nemogoče preživljati. Nekaj Je kmečkih fantov, ki žive doma na posestvu — za te Je lažje. Drugi si pa iščejo na vse načine novih dohodkov. Nekateri pomagajo pri košnji, če so tako srečni, da dobijo delo, ker delovnih moči je več kakor dela. Ostali si pomagajo, kakor si pač morejo, večina t družinami vred pa strada, hudo strada. Predstavljajte si družino, recimo a samo tremi otroki in izračunajte, kaj Ji more oče nuditi s 500 do 600 Din mesečno? Ničesar, komaj krompirja, ki ga je veliko in ki je poceni. Za olajšanje bede je najprej razdelila nekaj denarja družba, toda teh par sto dinarjev, ki jih je posamezna družina prejela, je Izginilo kot bi pihnil. Poleg tega so prejeli od tega denarja podporo tudi delavci-okoliški kmetje, ki vendar niso bili tako potrebni. Drugo akcijo je vodila Vincenci jeva družba v Kočevju, ki je nabirala prispevke in jih nato razdelila med delavce. Poleg teh dveh akcij sta bili še menda dve manjši, ki pa nista nudili več, kakor da se je človek enkrat nasitil. Podpornih akcij ni več, zaslužek je ostal isti, kakor je bil in delavske družine stradajo. Vsakdo, ki mu je mar življenje delavstva, naj si ga na licu mesta ogleda, potem bo šele videl, kako daleč je naš delavec moral priti. Merodajni faktorji bi morali pokreniti energično akcijo, če hočejo, da bo ljudstvo moglo živeti in ne dan za dnevom umirati. Na ta način ne more iti več dalje. Delavci sami ne vidijo nobenega izhoda iz svojega strašnega položaja. Dolgo ne moremo več vzdržati, pravijo. Kdaj nam bo boljše? praznično kakor je v «hiši». V tiste male prostore le redkokdaj kdo zaide, ker se ljudje boje, da jih ne bi oblatili s svojimi težkimi, blatnimi čevlji. Te sobe drže navadno kar zaklenjene, da jih nihče ne oskruni. Te posebne sobe so torej kar nekakšna domača svetišča, kjer za nesnago in umazanijo ni prostora. Odklenejo pa te sobe le lepim in odličnim gostom. Nekateri pravijo sicer, da to ni demokratično, če se dela razlika med človekom in človekom, ampak za to razliko tukaj ne gre. Gre le za razliko v obleki in res je, da se varčen človek z lepo obleko ne vsede na umazano klop. Jaz se tudi poleg kakšnega umazanega človeka ne vsedem rad, s čemur pa nočem reči, da se bojim apna ali peska na tuji ali na svoji obleki, ampak hočem reči le, da se umazanije bojim. Kaže torej, da so si ljudje naredili v svojih bivališčih posebne sobe zato, ker se boje blata in grdobije in zato je posebna soba nekaj lepega. Vsaj bila je lepa, ker je bila nekaj plemenitega in aristokratskega. Tako se mi je zazdelo v moji dremavici ob hladnem pivu, ki ga je nosila prijazna točajka v gostilni, kjer so imeli tudi posebno sobo. V hudi vročini pa je bila tista soba lepo zagrnjena in temačna in nikogar ni bilo tam. Zato sem sklenil, da grem kam drugam, pa ne v prvo, ampak kar v posebno sobo, da bom tudi jaz užival enkrat vse časti «lepega> gosta, še bolj pa gledal, kako jih uživajo drugi. Kmalu sem sedel v posebni sobi tam nekje. Ko so mi postregli, sem čakal, pa ne dolgo. V sobo se je privalila mogočna, samozavestna postava, z na tilnik potisnjenim klobukom. Možu se je. videlo, da je hotel izgledati po vsi sili mladeniško svež in čil. Vsedel se je korajžno in oblastno za mizo. Reči moram pa, času se pa bodo izvršila 8e razna olepševalna dela na otoku, posebno v neposredni okolici kopališča. Mariborske sličice Beleži D. B. Stopim v delikatesno trgovino, da si kupim provijanta za izlet. Od vseh »trani pozdravi: »Guten Tag do vrnili z naše rivijere, kjer bodo pod dobrim nadzorstvom. Želimo jim kar najprijetnejše po-Btnice. ■ Slovensko planinsko društvo naznanja, da nraduje pisarna odslej dopoldne od 8. do 12. ■re in popoldne od 15. do 19. ure. ■ Vojni razpored za obveznike rojstnih letnikov 1880 do 1909 ter za dajalce živine in vozil •e bo priobčeval v Ljubljani od 10. do 20. julija 1 1. v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. soba 4. Vsi prizadeti se opo-■arjajo, da pridejo zanesljivo k priobčitvi ter ■e točno drže navodil, ki so razvidna iz zadevnega razglasa, ki je nabit po mestu. Izostanki in druge nerednosti se kaznujejo po voj. kaz. zakonu, ki ne pozna šale, zato naj vsakdo v lastnem interesu pazi, da ne bo vpisan med izostale. ■ Karambolj dveh kolesarjev. Pred pivovarno »Union« na Celovški cesti sta trčnila kolesar Koželj Josip, šofer pri mestni upravi, in zasebni uradnik Martelanc S. Oba sta padla ■ kolesa. Pri tem se je Koželj poškodoval na jeziku, Martelanc pa na roki. Pred odhodom v Luxemburg v pondeljek, dne 7. julija ob 6 . uri pop. AVN1 NASTOP TEKMOVALNE VRSTE S0K0L4 KRALJEVINE JUGOSLAVIJE fHa letnem telovadišču Lgub- Bjanskega Sokola v Tivoliju ■ Palica, ki bo morda izdala nepridiprava. Kakor smo že poročali, je neznan nepridiprav odpeljal dr. Krajcu izpred kavarne »Krapež« motocikel, katerega so našli nato razbitega nekje v Mostah. V motociklu je pustil svojo palico Steblovnik Ivan, profesor v pokoju. Nenavadni »izletnik« je potem, ko je pokvaril vozilo, vzel profesorjevo palico s seboj. Vredna je 200 Din in edinstvene oblike, tako da bo tatu, če jo bo nosil, gotovo izdala. ■ Tisočak ji je izginil. Šivilja Alojzija Kolar, stanujoča na Tržaški cesti, je prijavila, da ji je izginil iz omare s kupčka bankovcev bankovec za 1000 Din. Šivilja je osumila sosedo, s katero je v prijateljskem razmerju. Soseda je prišla večkrat k nji na obisk in je vedela, kje hrani šivilja prihranjeni denar. ■ Popadljiva psica. Ko je včeraj šla Frančiška Zupan po Zaloški cesti proti Vodinatu, jo je napadla neka psica ter jo ugriznila v desno roko. Po spričevalu, ki ga je izdal živinozdravnik, je psica popolnoma zdrava. ■ Aretacije in prijave. V Ljubljani ne mine noč, da ne bi imela policija opravka s kalilci nočnega miru in brezobzirneži, ki povzročajo v javnih lokalih in po ulicah izgrede. Tako je bilo včeraj prijavljenih 7 takih možakarjev. Čudno je tudi, da se nekateri ljubljanski trgovci ne morejo sprijazniti s predpisi o zapiranju trgovin. Včeraj so bili zopet 3 naznanjeni, ker so kršili to odredbo. Razen tega je bilo prijavljenih 7 šoferjev in 11 voznikov zaradi kršenja cestno-policijskega reda. Maribor m Diplomski izpit na institutu za gospodarsko zadružništvo v Pragi, ki je najvišje učilišče te Btroke v Evropi, sta te dni poleg drugih napravila diplomski izpit g. Košir Vinko, sin finančnega preglednika v pokoju v Mariboru, ter Zidarič Vekoslav, sin nadučitelja v pokoju iz Sevnice ob Dravi. Cestitamol m Novi mašniki. Jutri v nedeljo bo knezoškof dr. Karlin posvetil 8 novih mašnikov. Posvetitev se bo vršila v stolnici ob 7. uri zjutraj. m V mariborski kazninlnici so bili imenovani: za zvaničnike dosedanji dnevničarji Rupnik Alojz, Vilfan Matija, Primožič Maks, Strlič Edvard, Vezjak Sigmund in Lešnik Ivan; za pazni-ke-služitelje pa dosedanji dnevničarji Kolenc Angel, Sergo Anton, Štelcer Ferdinand, Pihlar Ivan, Rebernik Franc, Januška Franc, Sreden-Sek Emil in Stramič Roman. m Važen jubilej v Št. liju. V St. liju v Slovenskih goricah bo 6. t. m. slavilo društvo »Obmejni Zvon« 10-letnico svojega obstoja in delovanja. m Velika narodna slavnost na Muti. Ciril-Me-todova družba na Muti priredi v nedeljo, dne 6. t. m. veliko narodno slavnost. Narodnjaki iz Maribora in Dravske doline dobrodošli I m Veselica olepševalnega društva v Studencih. Olepševalno društvo v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo 6. t. m. v gostilni Špurej veselico v društvene namene. m Gasilska slavnost. V nedeljo 13 t. m. bo slavilo prostovoljno gasilsko društvo na Pobrežju 25-letnico svojega obstoja. Slavnost bo združena z blagslovitvijo nove motorne brizgalke. m Strelne vaje. V nedeljo 6. t. m. ob 16. uri priredi mariborska podružnica »Slovenskega lovskega društva« na strelišču v Radvanju tekmovalno streljanje na golobe. m Tridesetletnica kolesarskega društva »Edel-weiss«. Danes v soboto in jutri v nedeljo slavi tukajšnje kolesarsko društvo »Edelweiss« tridesetletnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo kot prvo mariborsko kolesarsko društvo dne 26. junija 1. 1900. Predsedovali so mu od takrat agilni predsedniki gg. Horvat. Reisp,. Dadieu in Halbwidl Danes »večer se bo vršil r hotelu Halbvvidl komerz, jutri pa bodo ostale slovesnosti z veliko veselico. m Coln se je prevrnil. V četrtek je nekemu kopalcu, ki se je vozil s čolničkom po Dravi, čoln prevrnil. Kopalec je priplaval na breg, »sandolino« pa so odnesli valovi proti Melju. m Dete brez rok je povila te dni žena nekega posestnika v Pokošah. Otrok je kmalu po porodu umrl. m Najdeni predmeti. V mesecu juniju so bili pri tukajšnjem policijskem komisarijatu oddani sledeči najdeni predmeti: sveženj ključev, platnen otroški čeveljček, srebrna športna verižica, francoska knjiga, aktovka, ženska obleka (kostum), žoga, zlata ovratna verižica, 2 psa, sandal, otroška obleka, cigaretna doza, moški jo-čip, vozna odeja lz jute, ženski pas, sesalka za dvokolo, razni denarni zneski in več žepnih ur. m Mariborska plovba. Družba »Mariborska plovba«, ki obratuje z motornim brodom »Maribor med mestom in Mariborskim otokom, namerava v kratkem znižati sedanje vozne cene in nabaviti še drugi motorni brod, ker je promet s potniki vedno večji. m Sreča v aesrefi. V četrtek pnoči se je dimnikarski mojster Ivan Uranjek peljal s svojim pomočnikom Konradom Cončem z motornim kolesom po Aleksandrovi cesti v Krčevini in se z vso silo zaletel v nerazsvetljen kmečki voz, ki je vozil po napačni strani in so tudi za signale ni zmenil. Pomočnika Conča je udarec vrgel v velikem loku na tla, Uranjek pa je le padel, vendar sta k sreči oba ostala nepoškodovana. Pokvarilo se je le motorno kolo. m Kopališki paznik. Za kopališkega paznika na Mariborskem otoku je bil na seji kopališkega odseka mestnega sveta v četrtek popoldne imenovan vpokojeni' policijski stražnik g. I. Pipan. m Povišanje cen v kavarnah. Mariborske kavarne so s 1. julijem povišale cene za kavo in druge pijače. Povišanje utemeljujejo z novimi visoKimi davki in dokladami ter s tantijemami, katere bodo morale plačevati avtorjem skladb, katere se po kavarnah igrajo. Zdi pa se nam, da je povišanje vseeno pretirano. m Šoferji brez izpita. Po zadnji nesreči na Tržaški cesti se je ugotovilo, da je v Mariboru veliko število ljudi, ki vozijo brez šoferskega izpita. Policija je zaradi tega uvedla strogo kontrolo. V četrtek so aretirali prvega avtomobilista brez šoferske legitimacije. m Tatvina kolesa. V Mariboru ne mine dan brez tatvine kolesa. V četrtek so na Slomškovem trgu ukradli kolo Janku Felaherju, uradniku špedicije »Merkur«. Vredno Je bilo 1600 Din. m Prvi primer solnčarice. Velika vročina, ki Je nastopila v Mariboru, je zahtevala v četrtek popoldne ob 14 uri prvo žrtev, Elzo Pleteršikovo, ki se je na Koroški cesti nenadoma nezavestna zgrudila na tla. Prvo pomoč ji je nudila rešilna pstaja, nakar so jo z rešilnim avtom prepeljali na dom. Celje * Ciril-Metodov kres. Sinoči so po stari tradiciji zažgali Ciril-Metodov kres na Starem gradu. Kmalu po osmih, ko se je začelo mra-čitl, so zažarele razvaline starodavnega celjskega gradu. Pevci Celjskega pevskega društva in »Oljke« so zapeli nekaj pesmi, vmes pa je igrala godba. Številne rakete so iluminirale celjski grad. Tudi z drugih vrhov so zažareli številni kresovi pozno vnoč. * Trgovine so danes ves dan odprte. Trgovine so danes na Ciril-Metodov dan ves dan odprte. Tudi službe božje ne bo, dasi je današnji dan za državne urade praznik. Državni uradi radi tega danes ne poslujejo. Na kolodvoru in na pošti bo nedeljska služba. * Kriva prisega. Posestnikov sin Rudolf J. je bil poklican na celjsko okrožno sodišče, da naj priseže, ali res nima nikake imovine za plačilo odškodnine, za katero ga nekdo toži. J. je pod prisego izpovedal, da nima prav ničesar, s čimer bi plačal. Sodnoizvršilni organ pa je našel pozneje na njegovem stanovanju 60 Din, ki so bili skriti v čevlju ter kolo o katerem se je izkazalo, da je last J-a. Policija ga je aretirala in oddala sodišču. * Umrla je v celjski javni bolnici Neža Jošt 57 let stara dninarica iz Škofje vasi. * Zastonj v hotelu. Sobarica v hotelu »Beli vol« je javila policiji, da je neki moški od 16. do 80. junija spal in jedel v hotelu ter nato izginil ne da bi plačal dolžnih 954 Din. Pustil ji je samo dve delavski knjižici, eno na ime 1891. 1. na Westfal3kem rojenega krojača Josipa Sušnika, drugo pa na ime 1908. 1. v Črnomlju rojenega krojača Janka Zalkovca. Ugotovilo se je, da je oni moški Sušnik, ki je bil v zadnjem času zaposlen kot krojač pri tvrdki Stermecki ter izginil ne da bi poprej odpovedal službo. * Prvi dau rokoborbe. Sinoči so v Celjskem domu pričele velike mednarodne rokoborbne tekme. Izžrebani so bili trije pari, ki so dvorili rokoborbo. Irbovl/e V soboto 5. in v nedeljo 6. t. m. se vrše v Trbovljah redne letne skupščine »Zveze organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev Dravske banovine« ter »Društev pokrajinskih občinskih uslužbencev bivše mariborske in ljubljanske oblasM«. V soboto popoldne se vršite skupščini obeh pokrajinskih društev v občinski posvetovalnici in Društvenem domu, ob 20. uri pa se vrši v dvorani Društvenega doma pevski koncert z bogatim sporedom. Nastopil bo zbor mariborskih mestnih nameščencev in vokalni kvartet ljubljanske »Glasbene Matice«. Po koncertu prosta zabava, na kateri bo igral delavski šramelj pod vodstvom kapelnika g. Toneta Hu-darin. V nedeljo dopoldne se vrši redna letna »Zvezina« skupščina v dvorani »Delavskega do-doma«. ob 1. uri popoldne pa skupni obed v prostorih ge. Forle na Vodah. Trboveljsko prebivalstvo vliudno vabimo, da se udeleži pevskega koncerta v čim lepšem Številu in da dostojno sprejme v svojo sredino došle goste. Mvaslmk Seja načelstva krojaške zadruge in vajeniška preiskušnja se vrši v nedeljo ob 2. uri popoldne pri g. Logerju na Hribu v Hrastniku. Tabor centrale »Krekovih družin« iz Ljubljane se vrši pri sv Mihaelu nad Laškem Udeleži se ga korporativno pevski zbor tukajšnje po družnice, ki bo zapel tudi nekaj pesmi. Kcčev/e Namesto cvetja na grob Vandici Krajčevi in Urošu Turku je poklonila g. Iva Krajčeva iz Rogaške Slatine Zavodu za slepo deco v Ko čevju 200 Din. Iskrena hvala 1 Zborovanja na Sušaku glede zveze Slovenije i morjem, ki se vrši v nedeljo, dne 6. t. m., se udeleži tudi zastopstvo kočevske občine pod vodstvom g. župana, višjega finančnega svetnika Maksa Kostanjevca. V ne leljo zgodaj zjutraj sp odpelje avtobus iz Kočevja na Sušak. Vožnja za tja in nazaj znaša samo 100 Din. Nekaj prostih mest je še na razpolago. Obrniti se ; na g. 116 nigmanna (Kikelmatel). Za konkurznega opravitelja o zadevi Fr. Perhaja je namesto dosedanjega upravitelja Romana Koritnika postavljen trgovec Ivan Macher. Tekma. Kolesarsko društvo v Ribnici priredi v nedeljo popoldne propagandno tekmo na progi Ribnica—Kočevje—Ribnica. Proslava 600 letnico Kočevja. Stavba, ki jo gradi pripravljalni odbor za proslavo 600-letni-ce Kočevja, bo dolga 30 m, široka pa 32 oziroma z dvema podaljškoma 38 m. V njej bo prostora za 3000—4000 ljudi. ž*i?©svef a Demetrova nagrada za leto 1929/30. Pretekli teden je bila v Zagrebu podeljena Demetrova nagrada za najboljše novo domače odrsko delo, ki so ga igrali v pretekli sezoni. Jurya je pretresala dela: Begovida, Dimovida, Krleže, Kulundžida, Marjanoviča, Mihaliča, Mu-radbegoviča, Petroviča, Preradoviča, Strozzija, pa jo izjavila, da nobeno tekmujočih del ne zadošča umetniškim pogojem. Naposled je bila nagrada podeljena Titu Strozziju (»Komedija na stubištu«) kot »mlajšemu avtorju, čigar delo daje upati, da se bo razvijal v vse povoljnej-šem zmislu.« Profesor Murko na znanstvenem potovanju po Črni gori. Zadnje dni je naš rojak profesor Murko, profesor na praški univerzi, prepotoval Crno goro, da na licu mesta preštudira črnogorske narodne pesmi in umetnost guslarjev. Že pred vojno je profesor Murko s podobnim namenom prepotoval Bosno in Hercegovino, pred šestimi leti Sandžak, letos pa se je razen v Crno goro namenil Se v južno in staro Srbijo. Na svojem potovanju se je profesor Murko po nekaj dni mudil na Cetinju in v Podgorici, naj-dalje pa je ostal v Nikšiču, ki je s svojo okolico kult narodne poezije in guslarjev najbolj verno ohranil in kjer sta doma dva največja današnja srbska guslarja Jevrem Ušdumlid in Tanašije Vučid. Povsod je profesor Murko dal peti narodne pesmi v fonograf, poleg tega pa si je vestno beležil biografske podatke guslarjev, njihovo znanje narodnih pesmi in način predvajanja. — Preproste guslarje, med katerimi so bili starci do 90 let in majhni otroci, je fonograf sicer malo motil in plašil (»ova djavolja mašina«), vendar pa Je profesor Murko uspel, da je povsod, zlasti pa v Nikšiču nabral mnogo doslej še nepoznanega gradiva o Črnogorski narodni pesmi. f*od! črto Gospod uredniki Smo sredi vojaških naborov. Naši fantje doslej brez izjeme niso delali časti s svojim obnašanjem pri naborih. Umestno je, da opozorim na ta nedostatek, ki na fante meče temno senco. Srezki načelniki v izdanih pozivih sami izrecno (z debelim tiskom) poudarjajo: »K naboru morate priti čisti, umiti in trezni. V vinjenem stanju ne bo nihče pripuščen na rekrutovanjel Razgrajanje z »Auf-biksom«, »Taublihom«, prekti-njevanje (podčrtal jaz) in to celo s tujimi kletvinami v mestu rekrutovanja .in v nabornih lokalih je najstrožje prepovedano. Kdor se temu ne bo pokoril, bo aretiran in odpravljen v zapor ter razen tega še občutno denarno kaznovan. Te velja za vsakega brez izjeme!« Prav ln na mestu Je ta strogost in odločnost. Toda niti najmanj bi ne bilo treba teh strogih predpisov. Slovenski fant, ki je tako dober v svojem srcu, se pa ob takih in podobnih prilikah tako spozabi, da se celo poniža pod žival. Ali Je treba teh razgrajanj po Ljubljani in podeželskih mestih ob času naborov? Ali je treba pijanosti, surovega vedenja, hripavega »Auf-biksanja« in »Taubliha« in »Skart«? Ali je treba zaporov in aretiranja radi pogreškov? — Kdo jim brani veselja? Kdo pijače do prave mere? Kdo petja, pravega fantovskega? Fantje slovenski, če je še kaj plemenitega v vaših srcih, delajte drugače. Bodite veseli, samo surovi fn neotesani ne. Nobenega nasilnega postopanja ne bo treba. Tujci, ki vse vidijo, hvalijo lepoto naše lepe Slovenije, pa se obenem zgražajo nad pijanstvom In surovostjo nekaterih. Prav sedaj, ob času naborov fantje lahko pokažete, ali je to res, ali nel Ne smete trpeti te obdolžitvel Dajte si spričevalo, ne pijanosti in neotesanosti, ampak plemenitosti veselil — Iz katere občine, fantje, se boste najbolje izkazali? Bomo videli I C. P. V DamsTzi im pri. nols Dr. Knud Frandsen iz Kopenhagna je te-le dni objavil v zagrebških »Novostih« daljši članek pod naslovom »Danske literarne novosti«, v katerem omenja in citira med drugim tudi potopis znane pisateljice Karin Michaelis po Jugoslaviji. O vtisih, ki so jih literarne razmere v Jugoslaviji napravile nanjo, pripoveduje Karin Michaelis: »Jugoslovanski pisatelji morajo svoja dela izdajati v samozaložbah, ker so razmere take, da velikih založniških podjetij sploh ni, ali pa ta podjetja prevzemajo in zalagajo samo dela že renomiranih avtorjev in to za naravnost smešno nizke honorarje. Jugoslovanski pisatelji morajo zaradi tega delati po kakršnihkoli uradih ali pa vršiti celo kako fizično delo, da se prežive, svoje književno delo pa morajo smatrati za nekakšno zabavo in razkošno zapravljanje časa. Da je večina njih obsojena, izdajati svoja dela v samozaložbah, pa se vidi že kar po zunanjosti jugoslovanskih književnih izdanj: slab papir, slaba oprema, vrhu tega pa nič reklame.« Danski pisateljici so se razmere pri nas pač lahko zdele tako črne, saj je Danska, ki je komaj tako velika kakor Hrvatska s Slavonijo, dežela najbolj bohotno cvetočega kulturnega in umetniškega življenja. Književna produkcija v Danski je živahna kakor malokje, in kar je najbolj važno: pi- satelji ne pišejo knjig samo za brezupne predale po knjigarnah, danski založniki tudi z lepim dobičkom prodajo svoje stvari. Vsak majhen, ubog kmetiški dom smatra za zadevo ponosa, da ima vsaj majhno domačo knjižnico. Promet javnih knjižnic po mestih in po vaseh je nenavadno živ, toda preprosti Danec, ki si je v knjižnici izposodil in prečital lepo, dobro knjigo, smatra zdaj za dolžnost, da si to knjigo nabavi sam. Domača knjižnica namreč ne sme biti samo podedovana zbirka starih, zaprašenih, neprijetno dišečih zvezkov, ki jih človek ne jemlje več v roke, temveč mora biti vedno sveža in aktualna in se mora neprestano obnavljati. Država sama organizira in vzdržuje celo vrsto lastnih javnih knjižnic, ki vsakomur posojajo knjige zastonj, in prav država in občine so v Danski najresnejši, napodjetnejši pospeševatelj in podpornik književnosti in kulture: vsak založnik sme zatrdno računati ob vsaki svoji novi publikaciji, da mu jo bodo do 1000 izvodov odkupile te državne in občinske knjižnice — in 1000 prodanih izvodov pomeni kritje tiskarskih stroškov in pisateljev honorar. In tako je danska književna proizvodnja obsežna in bogata in si je že zdavnaj na široko odprla pot v svet, standard kulturnega življenja v Danski pa je visok, kakor menda nikjer drugje. Velik potres v Indiji! V indijskih provincah Assam in Bengalija je bil te dni hud potres, ki so ga pa čutili tudi v ostalih pokrajinah Severne Indije, od Himalije pa do Gangesa. Potres je napravil velikansko škodo. V kraju Gauhati so čutili 9 močnih sunkov, od katerih je trajal prvi 4 minute. V Kalkuti je trajal potres tri minute in je izzval med prebivalstvom strahovito paniko. Prebivalci so bežali na ceste, ker so se bali, da se porušijo hiše. V samem mestu človeških žrtev ni bilo. V Bengaliji in v Assamu je trpelo mnogo mest in vasi, nekatere manj, nekatere bolj. Brzajov-ne in telefonske zveze so povsod prekinjene. Pustolovec velikega formata Pred nekaj tedni je vzbujal tudi v Ljubljani veliko pozornost neki človek, ki je kar na debelo razmetaval denar, to je ameriške dolarje, ter bogato obdaroval vsakogar, s komur je prišel v stik. Obdarjeni Ljubljančani so seveda peli slavo velikemu kavalirju na ves glas in so žalovali, da jih je tako naglo zapustil, veselje pa jih je prevzelo zopet, ko so brali, da se je neznani bogataš odločil, da se še enkrat pripelje v Ljubljano, tokrat pa kar s posebnim vlakom. S posebnim vlakom in z novim dolarskim dežjem pa ni bilo nič, ker je oboje preprečila avstrijska policija, ki je bogataša Johna de Kay-a prijela v enem najlepših hotelov v Salzburgu kot pustolovca velikega formata. Drugi pa zopet trde, da se mu meša. Kakor poročajo nemški listi, je po poizvedbah avstrijske policije imel John Kay največ sreče v Albaniji, kjer je obljubil kralju Zogu, da bo financiral vse železniške gradbe in grad-bo cest. Kralj Zogu ga je odlikoval s častnim naslovom »kraljevega bratranca«, s čemur si je pridobil pravico do naslova »kraljevska visokost«. Ta naslov si je pa lastil gospod Kay že prej, češ da ga je sultan Faisol v Iraku imenoval za »emirja« in da mu je poklonil vojvodski plašč. Na podlagi obvestil policije v Salzburgu so se pa začele za Johna Kay-a zanimati tudi druga policijska ravnateljstva. Tako je javila policija v Budimpešti, da se je ta človek izdajal že leta 1920. v Budimpešti za člana medzavez-niške komisije, ko pa so ga razkrinkali, je kar izginil. Policijsko ravnateljstvo v Luzernu (Švica) je javilo, da ga iščejo razne oblasti v Švici zaradi sleparij, ki jih je zagrešil pred 2 leti. Tudi razna policijska oblastva v Jugoslaviji ga iščejo, n. pr. v Dubrovniku, na Sušaku in Splitu. V Dubrovniku se je nastanil v najboljšem hotelu, kjer mu je bilo vse všeč, samo vratar ne, pa je zahteval, naj ga odstranijo. Ker njegovi želji niso ugodili, je Kay hotel ltratkomalo kupil, plačal ga je pa z nekimi ničvrednim me-hikanskimi papirji. Nekega dne je pa najel vse parnike, kar jih je bilo v luki, pa se je na enem odpeljal sam na Sušak, drugi pa so mu sledili prazni. Plačal pa te zabave še do danes ni. Policija v Salzburgu je zaplenila 40 njegovih kovčegov, ki jih sedaj pregledujejo. V njih so našli doslej razne dokumente, ki dokazujejo, da je John Kay političen pustoloveo največjega formata. Izročili so ga sodišču. Monakovska policija pa je poslala v Salzburg dopis, iz katerega sledi, da smatrajo v Mona-kovem John Kay-a ne toliko z pustolovca ali celo za goljufa, ampak za blazneža. V Mona-kovo je prišel koncem leta 1928., kjer se je nastanil v neki zasebni vili, za katero je plačeval nad 3000 zlatih mark najemnine mesečno. S seboj je imel takrat okoli 30 služinčadi in je prirejal sijajne bankete. Takrat je tudi ponudil delavnicam grofa Zeppelina, da hoče financirati zgradbo 10 Zeppelinov, da bi tako demon- striral proti mirovnim pogodbam, ki jih ne priznava. Stvar se je seveda razbila. Pred štirimi tedni so se pojavili na Kay-u znaki blaznosti, da so ga morali prepeljati v zdravilišče za živčno bolne. Ko so ga pa tu odpustili, se je napotil v Salzburg, kjer ga je prijela policija. Rastlinski sir V nemškem listu »Naturwissenschaft« poročajo, da Kitajci ne znajo predelovati mleka v sir in maslo, pač pa da poznajo že dolgo časa neke vrste sir, ki ga imenujejo »sufu« ali »to-sufu«. Ta sir izdelujejo iz beljakovine soje, ki je tudi že pri nas nekoliko znana rastlina. Vrenje, ki povzroča razkrajanje sojine beljakovine, je nedavno preiskoval Wai. Ta je našel, da povzroča vrenje sojine beljakovine neka doslej neznana glivica, ki jo je našel prof. Wai v sivi skorji sira iz soje. Sir iz soje je podoben znanemu rokforškemu siru. Dodevajo ga mesu, solati in kruhu in ima baje izvrsten okus. Za začimbo imajo neko rjavkasto slano tekočino, neke vrste omako iz soje. Sira iz soje ne izdelujejo po kakšnem posebnem predpisu, ampak po stari tradiciji, ne da bi ves razvoj natanko poznali. Uspeh ali neuspeh pripisujejo naklonjenosti ali nenaklonjenosti bogov. Izdelujejo pa sir iz soje že nekaj tisoč let in najstarejša poročila o tej jedi segajo nazaj do leta 2000 pr. Kr. V Berlinu so ustanovili društvo, ki hoče gojitev soje zanesti tudi v Evropo, ker je moka iz soje zelo bogata na beljakovinah. Če se bodo poskusi posrečili, bomo gotovo kmalu dobili tudi rastlinski sir iz soje. Rfoč godbe Iz kmečke koče je prihajal glas orglic. Žalostna, hrepeneča pesem. Oba ruska vojaka na straži sta se zavila še močneje v svoje plašče, nemo poslušala, in gledala v večerno nebo. Dom, ženo in otroke sta videla, prijetni vonj gozda in travnika je prihajal z zvoki orglic k njima. Hrepenenje se je vsesalo v srce in srd je vstajal zoper sovražnika, ki jih je vrgel iz sreče miru. Tedaj je prešla melodija v koračnici podobni motiv, tako nekako kot »Tovariši, naprej, naprej!« Vojaka sta se tesneje oklenila svojih pušk. Zvok je sprostil vso divjost, ki je bila v njiju vklenjena. Ritem je trdo koval njuni srci. »Še naa bo spoznal sovrag...« sta mislila; in da je vendar lepo in krasno, za slavo Rusije se boriti in na svetlikajočo se kolajno a carjevo podobo sta mislila in na povratek, poln cvetja. Oči so se svetile, srce je trdo tolklo in smehljala sta se. »Ali igra kdo od naše stotnije?« »Ne, ogrski ujetniki pojo. Ves večer pojo ln igrajo... Huzarska pesem Je prastara. Ko sem bil v Debreczinu pri varieteju, sem jo slišal vsako noč petdesetkrat. Tako pravi: »O ti sladka, sveta ogrska zemlja I Pest tvoje zlate grude naj mi polože na srce, predno bodo zaprli krsto...« in nato pravi dalje: »Hej, meč in kopje, kmalu bosta v rdečem se bleščala kot svilena ruta mojega dekleta —. Turške glave se vale po polju kot buče. Prav, sinko moj, pravi ritmojster in pri vsakem skoku konjiča tolče sablja korak ob škorenj... Tako približno se glasi. Ogri podivjajo, če jo slišijo... Spet se je oglasila pesem. Pesem o sveti ogrski zemlji. In ruski vojaki so jokali od hrepenenja po svoji domovini. Nato so zapeli tam pe- sem zvestobe svojemu kralju. In pesem je ganila Ruse tako, da so vzeli iz oprtnikov molitvenike in poljubili prilepljeno carjevo sliko. Če tudi je komponist izrecno mislil na ogrskega kralja... Svetilka na kravjem repu V severoameriški državi Connecticut-u se ljudje pečajo največ z živinorejo. Pa se je zgodilo, da je neki farmar gnal svojo kravo ponoči nekam po cesti v drug kraj. Bila je sicer zelo temna noč, toda farmar je svojo kravo gnal lepo za krajem in kadil svojo pipo, krava pa jo trapala lepo počasi sredi ceste. Naenkrat pa nekaj zasope in zapiska, nekaj poči in trešči, krava zarjove in ljudje kriče... nesreča je bila že tu. Avto, močan 90 konjskih sil, se je zaletel v kravo, potem pa v drevo. Krava je bila mrtva, šofer ranjen, farmar in potniki pa so se zmerjali in kričali drug na drugega kot za slavo. Ni manjkalo mnogo, pa bi se bili stepli. Farmar je zahteval odškodnino za povoženo kravo, šofer zopet odškodnino za polomljeni voz — preostalo torej ni nič drugega kakor pot k sodniku, da napravi konec klasični 6imfoniji zmerjanja in psovanja. Dočim je povožena krava ležala še na cesti in čakala, da jo odpeljejo, je že sodnik odločil na licu mesta: Farmar mora plačati odškodnino, kajti on bi bil moral kravi obesiti na rep svetilko, predno jo je pognal na cesto. Kar velja za avtomobile,'velja tudi za goveda. To salomonsko razsodbo so odobravali val kmetje, ker v Connecticutu avto ni luksuz, ampak vozilo, s katerim se vozijo tudi kmetje. Telefonski pogovor Danes je bil prisednik Pommery imeno* van za državnega pravdnika. Dve sobi sta bili zanj. Nove mize in stoli so bili v njih. Na novo so ju prepleskali, celo vrata bo prebarvali. In nanje je sluga pribil vizitko: »Dr. jur. Pommery«, pod njo pa ja bilo svarilo: »Sveže pobarvano!« Elektriko so vpeljali, uradnik je preizkušal novi pisalni stroj. Pommery je bil zakopan v aktih za svojo mizo. V njegovo sobo so vpeljali telefon. Vedno je kdo potrkal. Ljudje so prinašali račune. Pommcrjf je plačal enega za drugim. Sedaj je bila njegovi listnica prazna. Žalostno so bobnali njegovi prsti po mizi. Pa je spet nekdo pov trkal. Pommery je zgrabil za slušalo. »Da, da, naravno«, nekdo je vstopil ti sobo — »seveda, proces zaradi Falkenha-genove grofije sem jaz prevzel. Pa denarja ml pošljite takoj jutri. Da, da, boW rabil dvanajst tiso«, toda takoj Jutri! Ta me ljudje preplavljajo z računi. Da, pa nar svidenje!« Nato je slušalo obesil na aparat ln se ozrl po došlecu: »Želite?« Možu so se širile ustnice: »Prišel sera « pošte, da zvežem vaš aparat z mestnlra omrežjem.) Neprecenljive zmožnosti. »Prijatelj, imam uslužbenca, ki Jo Dostal v moji službi siv.c »In jaz, dragi moj, imam strojepisko, ki je postala v moji službi rujava, rudeča in plava.« Sirile „JugosIovana“ ! ANAT0LE FRANCE: BOGOVI S02EJM 21 Zarazum gojim ljubezen, nikakor pa ne fanatizma, je odvrnil Brotteaux. Razum naa vodi in naa razsvetljuje; ko pa ustvarite iz njega božanstvo, vas bo slepil ter vas navajal k zločinom. In Brotteaux je modroval dalje, ne meneč se za to, da je etal v mlaki, kakor je modroval nekdaj v tistih pozlačenih foteljih barona Holbacha, ki bo bili, kakor se je aam izražal, podlaga prirodne filozofije: Janez-Jaka Rousseau, je dejal, ki je kazal precej talentov, zlasti za glasbo, je bil capin, ki je trdil, da izvaja svojo moralo iz narave, v resnici pa jo je izvajal iz Calvin-ovih načel. Narava nas uči, da drug drugega žremo, in ona nam daje zgled za vse zločine in pregrehe, ki jih družabni red skuša popraviti ali prikriti. Čednost treba ljubiti; ampak dobro je vedeti, da je to enostaven pripomoček, ki si bo ga domislili ljudje, da žive med seboj udobno. Kar imenujemo moralo, je samo obupen poizkus naših bližnjih proti vesoljnemu redu, ki je borba, klanje in slepa igra nasprotnih si sil. Sama sebe razdira, in bolj ko o tem razmišljam, bolj se prepričujem, da je vesoljstvo pobesnelo. Bogoslovci in filozofi, ki delajo iz Boga stvarnika narave in graditelja Vesoljstva, nam kažejo v luči nesmiselnosti in zlobnosti Pravijo, da je dober, ker se ga boje, toda prisiljeni so priznavati, da ravna okrutno. Pripisujejo mu zlobo, ki je celo pri človeku redka. Ih s tem dosežejo, da ga ljudje na zemlji časte. Zakaj naše bedno pokolenje ne bi posvečalo kulta pravičnim in dobrohotnim bogovom, od katerih bi se mu ne bilo treba ničesar bati; za njihove dobrote bi ne občutilo prav nikake nepotrebne hvaležnosti. Brez vic in pekla bi bil ljubi Bog prav klavern gospod. Gospod, se je oglasil oče Longuemare, ne govorite o naravi: saj ne veste, kaj je. Pasja noga, tako dobro vem to, kakor vi, oce moj[I Ne, tega ne morete vedeti, ker nimate vere in ker naa vera sama uči, kaj je narava, v čem je dobra in kako je bila izprijena. Sicer pa nikar ne pričakujte, da vam bo modgovarjal: Bog mi ni podelil niti toplote jezika, niti aile duha, da bi zavrnil vaše zmote. Bati bi se moral, da bi vam a svojo nezadostno spretnostjo dajal samo priliko za bogokletstvo in povod za zakrnjenost, in da bi, čuteč živo željo, biti vam na uslugo, žel kot edini sad svoje neskromne milosrčnosti.. > Ta govor je prekinil glasen vrišč, ki se je dvignil tam spredaj nad prvimi glavami ter opozoril celo vrsto sestradanih, da pekama odpira vrata. Posamniki so se zaceli pomikati naprej, toda silno počasi. Službujoči narodni stražnik je puščal kupce posamič skozi vrata, drugega za drugim. Peku, njegovi ženi in njegovemu fantu sta pn prodaji kruha stala ob strani dva civilna komisarja s trobarvnim trakom na levem rokavu, ki sta pri vsakem odjemalcu ugotovila, da spada k sekciji in da je dobil samo tisti delež, ki mu pripada sorazmerno Številu ust, ki jih ima rediti« .Grajan Brotteaus si je postavil iskanja užitka za edini življenjski smoter: smatral je, da razum in Čuti, ki so tam, kjer ni Bogov, edini sodniki, ne morejo poj-miti kakega drugega smotra. Ker pa je bilo po njegovi sodbi v slikarjevem besedovanju nekoliko preveč fana. tijma in v redovnikovem nekoliko preveč preproščina, da bi mu moglo nuditi kdove kak užitek, je ta modrj človek, da spravi svoje vedenje v danih okoliščinah « sklad s svojim naukom ter sl posladka to dolgo čakanje, potegnil iz zevajočega žepa kot bolha rjave suknje svo* jega Lukreca, ki mu je bil vselej najdražja naslada Id resnično zadovoljstvo. Platnice iz rdečega safijana so bile na vogalih ogoljene od dolge rabe in grajan Brof. teaux je bil toliko previden, da je spraskal ž njih grb, troje zlatih otočičev, ki jih je bil njegov oče, davčni zakupnik, kupil za lepe, trde denarce. Odprl je knjigo na tistem mestu, kjer pesnik filozof, ki hoče ozdraviti moške od ničnih ljubavnih blodenj, zaloti neko žensko v objemih njenih služabnic, v položaju, Id mora žaliti vse Čute zaljubljenega človeka. Grajan Brotteaux je čital te verze, kar pa ga ni nikakor motilo, da ne bi pasel svojih oči na zlatem tilniku svoje zale sosede ter vdi* haval e slastjo vonja vlažne kože tega umažančka. Pesnit Lukree je poznal samo eno modrost; njegov učeneci Brotteaux pa jih je poznal več. Čital je, pomikajoč se vsako četrt ure za dva ko« raka naprej. Na njegovo uho, ki se je naslajalo na resmli, mnogovrstnih ritmih latinske muze, je zaman udarjal vrišč razburjenih boter o podraženju kruha, slodkorja, kave, sveč in mila. Tako je dospel z vedrini srcem do praga pekarne. Takoj za njim je videl Evarist Gamelin preko njegove glave pozlačene žarke na žele/pi ograji, ki je zapirala dohocL Kongres zastopnikov stanovskih organizacij denarnih in zavarovalnih zavodov v Beogradu Včeraj popoldne ob 14-30 po zaključitvi slavnostnega banketa je sprejel Vašega dopisnika predsednik Udruženja denarnih zavodov v Ljubljani g. Ivan Slokar, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke, in mu o današnjem kongresu zastopnikov stanovskih organizacij denarnih in zavarovalnih zavodov dal naslednjo izjavo: 2. t. m. se je vršila predkonferenca zastopnikov denarnih in zavarovalnih zavodov, na kateri so bile izdelane in prediskutirane resolucije, ki so bile sprejete na današnjem kongresu. Pri razpravi o resoluciji, ki se nanaša na ustanavljanje posebnih zbornic za denarne zavode, so bili vsi mnenja, da je treba ustanoviti take zbornice, edino zastopniki vojvodinskega udruženja so bili glede teh zavodov drugačnega mnenja ter so zastopali stališče o skupnih zbornicah. 0 vseh drugih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, pa se je dosegel popoln sporazum ter smo videli, di so bili vsi zastopniki denarnih zavodov iz vse države enega mnenja. Vprašanje obrestne mere ima za nas Slovence prav poseben pomen, ker je razlika med obrestno mero za vloge in obrestno mero za kredite pri nas mnogo manjša, nego v drugih krajih naše države, ter se radi tega davčna bremena pri nas tudi mnogo bolj občutijo kakor drugod. Pri nas obstoja silno močna konkurenca re-gulativnih hranilnic in zadrug, ki ne plačujejo delnic niti davkov in ki imajo le omejeno režijo ter radi tega poslujejo z minimalnim dobičkom na obrestni meri, kar seveda težko občutijo neprivilegirani denarni zavodi. V pogledu novega zakona o delniških društvih smo zastopali stališče, da mora biti ta čimprej objavljen in se pri tem vpošteva tudi mišljenje stanovskih organizacij, ki naj bi k zakonu sestavile svoje pripombe in želje. Mi Slovenci kakor tudi drugi smo v glavnem zadovoljni z zaključki kongresa ter upamo, da bodo merodajni vladni činitelji sprejeli naše resolucije. Naslednja konferenca se bo vršila v Ljubljani koncem ali pričetkom prihodnjega leta, kakor bodo to pač narekovale razmere in potrebe. Poleg g. generalnega ravnatelja dr. Ivana Slokarja sta se kongresa udeležila tudi oba podpredsednik Udruženja denarnih zavodov, g. generalni ravnatelj Avgust Tosti in g. centralni ravnatelj Hanuš Krofta. Mednarodni zadružni dan (5. in .6 julija t. 1.) Zadružno gibanje je staro že preko sto let. Robert Owen, Charles Fourier, dr. William King in drugi narodni gospodarji prvih de-eetletij minulega stoletja so postavljali temeljne zakone narodno gospodarskemu po-kretu, ki se je pozneje razvil do dimenzij, ki jih danes zavzema. Zakonodajalci zadruznemu gibanju so pa bili pošteni tkalci rochdalski in Schulze-Delitzsch ter Raiffeisen. Tako imamo danes za konsumno zadružništvo rochdalski, za kreditno zadružništvo pa schulze-delitzschejanski in raiffeiznovski zakonik. Ostala gibanja so nastala bolj sporedno in so Odtenki enega in drugega. Po tej kodifikaciji zadružnih temeljev se je radružništvo iiaglo razvijalo in že proti koncu minulega stoletja se je izkazala potreba, da se zadružništvo združi v svoji mednarodni tvezi, ki bo stremela za ojačen jem zadružnega vpliva na mednarodno gospodarstvo. Razvoj je šel dalje in zlasti sedaj po svetovni vojni izgleda kot da nima mej. Lahko mirno rečemo, da ni kulturne j še države sveta, kjer bi ladružništvo ne bilo razvito. Nekje je blagostanje države odvisno od njega (Danska, Finska), drugje trgovina brez zadružništva skoro nič ne pomeni (Anglija, švedska), drugje je pa skoro edini trgovec poleg države sploh (Rusija). In da združi vsaj enkrat letno svoje velike armade tudi miselno in propagatorično, je Mednarodna zadružna zveza, ki združuje danes skoro 55 milijonov, v glavnem delavskih zadrugarjev, določila prvo soboto v juliju za svoj dan. Kot svoj simbol je določila mavrično zastavo, ki naj bo znak enakosti, ki jo najde v zadružništvu vsakdo in možnosti delovanja vsakogar v zadružnem gibanju. Pod tem praporom se letno zbirajo zadrugarji vsega sveta, da na svoj praznik izvrše revijo svojega dela. Tudi letos proslave zadrugarji svoj praznik. Kako vsako leto, se bodo vršili tudi v Sloveniji shodi delavskih zadrug, ki bodo pričali o veličini zadružnega pokreta. Zadružna obrato-vališča in domovi bodo okrašeni in povsod se bo videlo, da je ta dan — zadrugarski praznik. Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani je izdala na svoje zadruge proglas pod geslom «vsi za enega, eden za vse». Priporočila je tudi sprejem resolucije, predložene od internacijonale v Londonu. Prepričani smo, da bo Zadružni dan kot vsako leto uspel in s to nado vabimo vse k udeležbi slavnostnih prireditev. Vsi bodimo prepričani, da je zadružništvo početek gospodarske emancipacije širokih ljudskih slojev. Zato naj živi zadružni pokret in zadružni dani Gospodarske vesti X Novi zakon o uredbi državnih monopolov. V ministrskem predsedništvu se proučava osnutek novega zakona o državnih monopolih. Posebna pažnja se posveča tobačnemu monopolu tako v pogledu produkcije, kakor tudi predelave tobačnih izdelkov. X Posebna razstava živil na zagrebškem sejmu od 13. do 22. septembra 1930. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je priznan obči gospodarski značaj razstave 14. mednarodnega sejma s posebnimi sejmi stavbarstva, hotelske, hišne in kuhinjske industrije, tekstilne Industrije, krznarstva in kož, poljedelstva in plemenske živine ki jih priredi Zagrebački zbor od 12.—22. sept. V to svrho se je konstituiral poseben odbor, ki namerava ob priliki jesenskega sejma prirediti posebno razstavo živilske industrije (kuhano in sušeno sadje in zelenjava, kandirano ln Južno sadje, suhomesnati izdelki in delikatese, mlekarski proizvodi, mlevski izdelki, testenine, slaščice, bonboni, med, mineralne vode itd.). Prijave sprejema uprava sejma. X Sklicffhje tarifskega odbora. Ministrstvo prometa je te dni izdalo nalog, da se v najkrajšem času skličejo na delo vse strokovne sekcije tarifskega odbora. X Potrdila o izvoru blaga preko Soluna. Minister finafte je izdal glede potrdil o izvoru blaga, ki jih izstavlja naša trgovska zbornica v • Bolunu tole pojasnilo: »Jugoslovenska trgovska zbornica v Solunu sme izstavljati potrdila o izvoru blaga in sicer za vse blago na njenem področju, bodisi da prihaja iz prostega prometa ali iz solunskih anterpojev, bodisi iz tranzitnih skladišč, ne glede na to, ali je blago iz evropskih ali prekooceanskih držav. Ta potrdila se smejo izdajati samo v primeru, kadar blago za-carinijo skopljanske, djevdjelijske, bitoljskke ali solunske carinarnice. X Jugoslovanski konzulat v Egiptu. V Aleksandriji je bil otvorjen jugoslov. generalni konzulat, kateremu načeluje kot honorarni konzul g. Filip Musič-Bej. X Nova paroplovna linija. Splitska praroplo-vidba je vpostavila redno tovorno linijo med našimi lukami in Tripolitanijo z redno zvezo za Malto in Benghasi. X Gospodarski adresar. V smislu zakona o organizaciji in delu zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, je minister za trgovino in industrijo dovolil upravi^ zavoda, da v lastni redakciji izda odresar izvozniškib in drugih pomembnih gospodarskih podjetij naše države. — Adresar bo vseboval po strokah razporejeni popis industrijskih, izvozniških in uvozniških podjetij, denarnih zavodov in trgovskih obratov. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je že razposlal gospodarskim organizacijam navodila o zbiranju gradiva za ta adresar. X Dolo na zemunskem mostu. 2. t. m. se je nadaljevala gradnja zemunskega mostu. Delo se je pričelo na obeh straneh obenem. Ze sedaj je zaposleno pri tej gradnji veliko število delavcev in izvedenih inženerjev. Družba Baligneaul sondira zemljišče za zgraditev asfaltne ceste, ki bo vezala most z Zemunom. Dovaja se potrebni materijal. Dela naglo napredujejo, ker je bilo sklenjeno, da se dovršijo, preden poteče določeni rok. X Elektrifikacija Švice. V teku leta 1929 so pričele obratovati tri nove centrale s 100.000 KS. Vsi švicarski električni obrati razpolagajo do sedaj s 2,230.000 KS. Sest nadaljnih električnih central s skupno kapaciteto 428.000 KS se nahaja v gradbi. Skupna produkcija v letu 1929 je znašala preko 5300 milj. kiIowatnih ur, to se pravi 1300 kw. ur na prebivalca. 45% energije se porablja v razsvetljavo, kurjavo in gonilno silo industrije, 13% za pogon železnic, 22% kon-sumira elektrokemična in elektrometalurgična industrija, 20% energije se eksportira. Ce bi se vsa ta količina energije morala proizvajati v kaloričnih eentralah, bi morala Švica uvoziti za 120 milj. frankov več premoga. (432-75), kasa 432-75—434, julij, avgust in december 432-75—434, 4% agrarne obveznice 54 d., 7% Blerovo posojilo 84—84-375 (84-25), 8% Blerovo posojilo 95—95-375 (95), 7}£ posojilo hipotekarne banke 83-50—83-75 (84). — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 902-50—910, Udru-žena 194-25—195, Ljubljanska kreditna banka 122 d., Narodna banka 8220—8325. Industrije: Šečerana Osijek 330—336, Trboveljska 412-50 do 416, Slavonija 200—210, Vevče 128 d. Beograd, 4. jul. 7% invest. pos. 98-75, 4% agrarne obveznice 55-75—56-25, 7% Bler 85-75, 5% obv. 1930. 73-—, Narodna banka 8230, Izvozna banka 645, Založna banka 530, vojna škoda 443—443-25, ultimo avg. 448-50—449-50, december 468-50. • Notacije naših drž. papirjev v inozemstvu. London, 4. jul. n. 7% Bler 83-125-84-—, New-york 8% Bler. 94-95, 7% Bler 83-50-84-50, 7% pos. Hipot. b. 82-50-83. Dunaj, 4. jul. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-50, Dunav-Sava-Adria 12-45, Prioritete 93"85, Ruše 34-50, Trbovlje 50-50, Leykam 4'70. Žitna tržišča. Na ljubljanskem trgu tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Novi Sad, 4. julija. Oves: bački, sremski 140 do 145. Koruza: bačka, sremska 105—107K, bačka, sremska, ladja Dunav 110—122 bačka, sremska, avgust 110—112^, ban. ladja Dunav, Bega 110—112ban. 97^ž—100. Ostalo vse neizpremenjeno. Promet: 19 vagonov pšenice, 3 vagone ječmena, 3 vagone ovsa, 51 vagonov koruze, 7 vagonov moke, 10 vagonov otrobov. — Tendenca: neizpremenjena. Sombor, 4. julija. Pšenica stara: bačka 77 kg 180—185, bačka 78 kg 185—190, sremska, slav. 155—165; nova: sremska, slav. 77/78 kg 152K do 157M, bačka 78/80 160—165, bačka 77/78 kg 157K—162/4, ban., Tisa šlep 79/80 kg 160 do 165, ban., Bega šlep 77/78 kg 157^-16254, ban., Bega kanal 77/78 kg 155—160. Oves: bački 130 do 135, sremski, slav. 135—140. Rž: bačka 105 do 110. Ječmen: novi, bački 64/65 kg 95—100, bački letni 67/68 kg 95 do 105. Koruza: bačka 105—110, bačka, avgust 110—115. Moka: bačka Ogg 330-340, Og 325-335, 2. 290-300, 5. 230 do 240. Moka: 6. 170—180, 7. 115—125, 8. 90 do 100. Otrobi: bački 78—80. Tendenca stalna. — Promet 182 vagonov. Budimpešta, 4. julija. Tendenca trdna, promet živahen. Pšenica: oktober 19-10—19-46 (19-34 do 19-35. Rž: oktober 12-30—12-78 (12-66—12-67). Koruza: julij 15-35—15'60 (15-66—15-68), avgust 15-40-15-90 (15-70-15-75), tvz. julij 13'80 do 13-85 (13-65-13-70). Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca neizpremenjena, zaključenih je bilo 5 vagonov borovih hlodov. S Ljubljana, 4. julija 1930. J. N. S. je na svoji zadnji eeji določil savezne delegate. Žbor sodnikov pa sodnike za nedeljske izločilne tekme. za državno prvenstvo. Tekmo Hašk — Slavija (Osijek) v Zagrebu sodi g. Joksič iz Beograda; savezni delegat je g. arhitekt J. Šafarik. V Subotici vodi tekmo Bačka — Jugoslavija g. Zivanovič (Novi Sad); delegat g. R. Krstič blagajnik saveza. Ljubljansko tekmo sodi Dunajčan g. Goebl; delegat je sav. tajnik g. M. Živanovič. vijo smatrajo, kljub t«mu, da je oddala dva igralca v državno reprezentanco, kot dovolj močno, da užene Bačko. Subotičani pa na svojem terenu niso brez šans. Težko stališče bo imel Hašk, ki mora nastopiti brez svojega najboljšega igralca Hitreca. Osiješka Slavija je pridno trenirala in je v državnem prvenstvu jako nevaren protivnik. Hašk ima precej nestalno formo, vendar bo najbrže tekmo odločil za eebe. Za Ooncordijo pravijo, da se poda v Ljubljano, na vroča tla Slovenije, kjer zagrebški klubi niso nikoli imeli sreče. Splošno se sodi, da ima Concordija najtežjo nalogo in da je izid popolnoma negotov. Zelo čudno pa je pisanje nekega zagrebškega dnevnika, ki pravi dobesedno: »Ljubljanske novine se obširno bave ovom utakmicom, jer se Slovenci nadaju, da če im uspjeti, da izbace Concordiju iz državnog prvenstva. Oni su kraj toga i veoma iskreni pa na pr. otvoreno pišu, da ako ovu utakmicu sudi domači sudac, da 6e Concordija) utakmicu izgubiti.< To pisanje je naravnost gorostasno In popolnoma izmišljeno, niti eden list ni pisal v tem smislu, nasprotno, vsi ljubljanski časopisi so si edini, da je rezultat povsem negotov. CONCORDIJA — ILIRIJA. V nedeljo ob 18. uri. Jutri nastopi dan odločitve, Concordija ali Ilirija — eden izmed obeh bo moral izprsi iz nadalnjega tekmovanja. Concordija se te 247' i angleški funt . . ■ ■ ■ > 274-90 1 dolar .... i i i * 56-50 1 kanadski dolar . . ■ » 56-20 1 nemška zlata marka , > 13-50 1 zlati zlot ... i « i »’ 6'34 1 avstrijski šiling , ■ ■ > 1 belg .... « i « > 7-90 1 pengS ... i i i > 9-90 1 braziljski milreis , ■ ■ > 6 35 1 egiptovski funt i ■ ■ >' 282-— 1 uruguajski pezos , ■ ■ » 61'— 1 argentinski pezos « i » 21’— 1 turška papirnata lira t >’ 2630 100 turških piastrov . . > » 26-30 100. zlatih francoskih frankov > 1095-90 100 francoskih frankov ■ ■ > 221-90 100 švicarskih frankov t t > 1095-90 100 italijanskih lir ... ■ »' 296-40 100 nizozemskih goldinarjev » 2270-— 100 romunskih lejev ■ ( i > 33-55 100 bolgarskih levov < ■ ■ » 41’— 100 danskih kron . ■ i i > 1513'— 100 švedskih kron . ■ i ■ V 1518*— 100 norveških kron * ■ ■ > 1513*— 100 pezet ....»ii > 658'— 100 drahem . . . • i i > 73-— 100 češkoslovaških kron # i > 167-60 100 finskih mark . . ■ i >' 142’— 100 letonskih lat . i » » > 1086-20 Ti kurzi veljajo za čas od dne 1. do dne 31. julija 1930. ter se morajo uporabljati tudi v nastopnih primerih: 1. ko se sprejema kovano zlato — napo-leondori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo luške takse, o čemer Izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračunavalni tečaji za angažiranja in potrošnje po proračunu za leto 1930./1931. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah; in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Comp. in 7% no Državne hipotekarne banke, emitiranih v New Yorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun ministrstva za finance v Beogradu, 23. junija 1930.; br. 11—84.750. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. junija 1930., št. 144 Razglasi kraljevske banske uprave ,'io. 4478. 2-2 Razpis. Razpisujem na podstavi čl. 86.-98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1920. ter vseh njegovih poznejših dopolnitev in izprememb s skrajšanim rokom od 20 dni javno pismeno licitacijo za nabavo motornega cestnega valjarja efektne teže 12.000 kg na dan 4. avgusta 1930. ob enajstih pri prvem odseku tehničnega oddelka kra- ljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, Turjaški trg št. 1. Podrobnejši pogoji licitacije so razvidni iz »Službenih objave dnevnika »Jugoslovana« z dne 8. julija. 1930., št. 25. V Ljubljani, 26. junija 1930. Kralj, banska uprava Dravske banovine. Pomočnik bana: Dr. O. Pirkmajer s. r. V. No. 3303/3 3-1 1611 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del pri popravi upravnega poslopja kraljevske banske uprave v Ljubljani, Bleiweisova cesta, I. javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 21. julija 1930. ob 11. uri v sobi št. 17 Tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg št. l/III. Potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami proti plačilu napravnih stroškov pri istem oddelku v sobi št. 21. Ponudbe naj se glase tako, da podajo v odstotkih (tudi z besedami) popust na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za: I. Zidanrska dela pri obnovi fasade . . Din 286.410-— II. kleparska dela > »' 218.480-— in III. krovska dela . » > 44.200— skupaj . Din 549.090"— Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehn. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg. št. 1. Kralj, banska uprava Dravske banovine t Ljubljani, dne 1. julija 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 117/30-8 Dražbeni oklic. Dne 12. avgusta 1930. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Grahovec, vi. št. 159 in 427. Cenilna vrednost: Din 13.800'—; najmanjši ponudek: Din 9200'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, dne 1. julija 1930. * Vpisi v trgovinski register. II. Vpisali so se dodatki in i z - membe pri nastopni firmi; Sedež: Gaber je pri Celju. Dan vpisa: 18. junija 1930. Besedilo: A. Westen, delniška družba v Celju. Delniška glavnica se je v zmislu sklepa izrednega občnega zbora z dne 28. septembra 1924., odobrenega z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek V., v Ljubljani z dne 24. novembra 1924., štev. 7479/24, zvišala na Din 20,000.000-— z izdajo novih delnic po Din 100-—, ki so se v gotovini popolnoma vplačale. Glede na zvišanje glavnice se je odstavek 1. in 2. § 8. pravil izpremenil ter se ista glasita: »§ 8. Delniška glavnica je znašala prvotno Din 5,000.000-—, razdeljenih na 50.000 komadov, po vloženih aportih, polno kritih na imetnika se glasečih delnic po Din 100-—. Ta glavnica se je s temeljem sklepa občnega zbora z dne 28. septembra 1924. in državne odobritve tega sklepa zvišala na Din 20,000.000*— i izdajo novih delnic po Din 100-—, ki so se v gotovini popolnoma vplačale. (Ostali odstavki ostanejo neizpreme-njeni.)« Okrožno kot trgovsko sodišče t Colju, dne 18. junija 1930. (Firm 162/30 — Rg B II. 46/6) • Vpisi v zadružni register. II. Vpisali so se dodatki in i z -premembe pri nastopnih zadrugah: 282. Sedež: Brežice: Dan vpisa: 23. junija 1930. Besedilo: Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Brežicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izstopila sta iz načelništva: Supan Ignac in Ozimič Franc. Vstopila sta v upravni odbor: 1. Mikolič Ludovik, ravnatelj meščanske šole, ki je bil dosedaj vpisan kot namestnik in ki se kot tak izbriše, ter 2. Klofutar Alojz, višji davčni upravitelj v pok. v Brežicah. Vpiše se kot namestnica člana upravnega odbora: Ivanc Valerija, učiteljica meščanske šole v Brežicah. Okrožno sodišče t Celju, odd. I., dne 23. junija 1930. (Firm 132/30 — Zadr. III. 64/21) • 283. Sedež: Sladka gora. Dan vpisa: 23. junija 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Sladki gori, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izstopil je iz načelništva: Grosek Anton. Vstopil je v načelništvo: Novak Ivan, posestnik v Pijovcu št. 46. Okrožno kot trgovsko sodišče t Celju, odd. I., dne 23. junija 1930. (Firm 144/30 — Zadr. I. 836/49) * 284. Sedež: Trbovlje. Dan vpisa: 23. junija 1930. Besedilo: »Metalija«, kovinarska industrija v Trbovljah, registrovana zadruga t omejeno zavezo. Izstopil je iz načelništva: Jeretin Ivan. Vstopili so v načelništvo: 1. Klenovšek Jakob, obratovodja v Lokah št. 812, kot načelnik. — 2. Novak Franc, delovodja, Loka štev. 368, in Blatnik Franc, ključavničar, Retje št. 6 — kot člana načelništva. Vpišejo se tudi na občnem zboru dne 23. marca 1930. sklenjene izpremembe pravil v §§ 6., 13. in 16. Načelništvo obstoji odslej iz načelnika, tajnika, blagajnika in treh (3) odbornikov. Okrožno sodišče v Celju, kot trgovsko sodišče, dne 23. junija 1930. (Firm 86/30 — Zadr. III. 162/9) 285. Sedež: Žetale. Dan vpisa: 18. junija 1930. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Žetalah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Na mesto dosedanjega statuta so stopila pravila, sprejeta na občnem zboru dne 6. aprila 1930. Obratni predmet je odslej: Zadruga ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljšavati; zlasti iz-podbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim udoA v gospodarstvu potrebna denarna sredstva. Ta namen dosega zadruga s tem, da a) sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem računu; b) si pridobiva nadaljnja denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom v prvi vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani; c) daje svojim članom posojila; d) oskrbuje svojim članom inkaso. Vsi razglasi zadruge se vršijo z naznanilom, nabitem v pisarni, in 7 razpisom v »Narodnem Gospodarju«, v Ljubljani izhajajočem glasilu Zadružne zveze. Načelništvo obstoji iz načelnika in 7 (sedmih) odbornikov. Okrožno kot trgovsko sodišče t CeljUj odd. I., dne 18. junija 1930. Firm 138/30 - Zadr. I. 352/63) Konkurzni razglasi Sa 2/30 1598 286. Poravnalni oklic. Otvoritev poravnalnega postopanja o pr* molenju. Poravnata* sodnik: Tiller Franc, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Poravnalni upravitelj: dr. Goričan Aloji, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri tem sodišču C, avgusta 1930. ob devetih. Prijavni rok do 25. julija 1930. Poravnalna kvota: 40%,: nVVjiva * enem letu. Okrožno sodišče r Celju, odd. I.t dne 30. junija 1930, ■ ■■ Sa 2/30—2 100® 287. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o lmo-vini Neškudla Jaroslava, neprotokolirano-ga trgovca in obrtnika s paramenti in car* kvenimi izdelki v Ljubljani, Sv. Petra e. št. 25. Poravnalni sodnik: Merala Ferdinand, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani; poravnalni upravnik: Dr. Tuma Henrik, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 140, dne 9. avgusta 1930. ob desetih. Rok za oglasitev do 4. avgust« 1930. pri deželnem sodišču v Ljubljani. Poravnalna ponudba: 40%, plačljiva v 4 enakih zaporednih tromesečnih obrokih. Deželno sodišče ▼ Ljubljani, oddelek III., dne 1. Julija 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev 161* Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje z dne 30. junija 1930. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga ■ ( , 336,633.619-42 Posojila ...... s 1.345,C)89.684-88 Račun za odkup kronskih novčanic...................... 929,335.766-88 Račun začasne zamene ■ 159,957.466-20 Dolg države . . . « , 2.997,155.034-— Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje novčanic 2.138,377.163-— Saldo raznih računov i , 1.135,497.724-88 9.042.046.459-27 Pasiva. Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano , . , , i i .30,000.000--« Rezervni fond * . ■ i 12,531.387-39 Novčanice v obtoku . • 5.229,713.605-— Državni račun začasne zamene ....................< 159,957.466-29 Terjatve države po raznih računih . » • ■ i ■ 140,969.479-22 Razne obveznosti . 5 , 1.247,441.488-87 Terjatve države za zastavljene domene .... 2.138,377.163--* Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 83,055.870-—. 9.042.046.459-27 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — sa vse bančne dolžnike brez razlike — 5^91 na leto. Obrestna mera za posojila na zastav« 7% na leto. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. tiskarno odgovarja Qtmai Micli&lek. •— Urednik Jane* Debevec, «— Za inseratnl del odgovarja Avgust Rozman, m Vri t Ljubljani: