172 št. - 4. leto. Poštnina pavšalhuna. Današnja številka velja 1‘60 K sobota 23. julija 1921. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 30 K.' Letno 360 K. Inozemstvo: Mesečno 40 K. Letno 480 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. AfetstaS ra ministra iJUJPLO PREPELJEJO V BEOGRAD. — OGORČENJE NAD ATENTATOM. '(T;.®eo^rad, 21. j ilija. Danes med 18. in 19. uro zvečer je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je sklenilo, da se prepelje truplo bivšega mnistra Draškoviča na državne stroške in z vojaškim častmi v prestolnico. Truplo prepeljejo že jutri v Beograd. Minister dr. Kukovec in štirje demokratski poslanci so odpotovali v Zagreb, da spremijo truplo v Beograd. Pogreb bo v Soboto. Poleg zastopnikov oblasti se udeleže pogreba tudi zastopniki tujih držav. "Cbi ‘»A,«, Uredništvo: v“*i 1/1. Telefon 360. Telefon 44 ne vračajo, priložiti znamko igovor. •; Zagreb’, 22. julija. Danes zvečer Je bilo skozi Zagreb prepeljano truplo bivšega ministra Milorada Draškovi-£a. Peron na kolodvoru kakor tudi ves ogromni prostor pred kolodvorom je bil poln občinstva, katerega •je bilo na tisoče. Ves kolodvor je bil zavit v črno in na oknih so gorele sveče. Na peronu je bila postavljena vojaška godba in ena stotnija vojaštva. Vlak so pričakovali zastopniki Civilnih oblasti, poverjeniki vlade, zastopnik komandanta armije, koman-' dant divizije s celim častniškim korom, zastopniki cerkvenih oblasti, akadernično pevsko društvo »Balkan« m celokupna akademska omla- hk i5^no °k 1^-20 je ob zvokih godbe, ki je svirala žalostinko, počasi privozil vlak na postajo. Voz z bla-gopokojnikom je bil ovit v črno odejo, na vratih je bil pribit velik križ, °vit z državno trobojnico. Neposredno za tem vozom je bil voz, v katerem se je peljala žalujoča rodbina. Ko je ustavil vlak na kolodvoru, je pristopilo duhovništvo, ki je odmolilo pogrebne molitve in odpelo žalostinko. Nato je zapelo pevsko društvo »Balkan« nekaj žalostink, nakar je v imenu pokrajinske vlade spregovoril par besedi poverjenik za prosveto in vere dr. Tugomir Alaupovič, za njim pa v imenu mesta župan mesta Zagreba Heinz!. Nato je povzel besedo minister za socialno politiko dr. Vekoslav Kukovec in je slavil pokojnika kot vzornega domoljuba in državnika. Opozarjal je na nevarnost komunizma in poudarjal zasluge pokojnega ministra za boj proti temu velikemu sovražniku ujeainjene domovine. Poudarjal je, da so se pokojnikovi tovariši v vladi z njegovim bojem proti komunizmu popolnoma strinjali in da so z njim solidarni. Tudi v bodoče se bodo ravnotako odločno borili proti temu opasnemu sovražniku. Minister je poživljal občinstvo, naj sodeluje pri pobijanju te velike nevarnosti, ki ogroža nas vse. Opozarjal je tudi liste, naj pazijo na svojo pisavo in jih opozarjal na posledice, ki utegnejo nastati iz pisave listov. Občinstvo je govor ministra dr. Kukovca poslušalo z globokim gi-nienjem in ga je večkrat prekinilo s slava-klici pokojniku. Izpregovoril je Judi g. Milan Krešič kot predsednik trajnega odbora demokratske stranke, ki je na krsto položil velik lovor-, fv venec. Lep venec je darovala tudi zagrebška pokrajinska vlada ter Kraljevi namesntik 'Juraj Demetrovič. ivovori so na občinstvo napravili glo-ca1*VUs in marsikatero oko se je ssoizuo. p0 cerkvenih obredih so zastopniki vojaških, civilnih in cer* gvenin oblastev stopili v vlak in po- ™ ?°Progi izrazili svoje so-, hat 9la^a j® zasvirala žalostinko, je Lvlak počasi zapustil kolo-* kWdv°rU navzoče občinstvo nn mpB+n v sPrevod in je korakalo pMinstv!!1! man^estirajoč za narodno kalo protiVa kraljevi dom ter vzkli“ vražnikom^T^ itt so“ ftentata2’ iu,\Preiskava povo-n £ A bivšega ministra DraSkovica je dokazala da te bil nri-pravljen atentat tudi ^ mlnistra za notranje zadeve Svetozarja Prihiče-iVlča. V interesu nadaljnje tajne preiskave se začasno ne morejo obiaviti natančnejši podatki . ; ‘v Beograd, 22. jul. V vsej Beograjski javnosti se kaže čimdalje večje Ogorčenje Preti komunistom zaradi njih poizkusov, razrušiti obstoječi državni red in uvesti terorizem. Vsa javnost govori in* piše soglasno o brezpogojni potrebi, da se odločno nastopi proti komunističnemu terorju in da vlada odredi najodločnejše korake za odtranitev komunistične nevarnosti. »Trgovinski glasnik« piše: Po atentatu na regenta in po umoru Milorada Draškoviča nam mora biti vsem jasno, da se mora za varstvo in svobodo vsakega posameznega prepovedati, preprečiti in iztrebiti .vsaka propaganda in organizacija proletarske ali katerekoli druge diktature. Treba je storiti vse, da bo to dejanje zadnje, ki izvira iz diktature proletarijata. — »Politika« vpraša: Ali je ta dežela doprinesla toliko žrtev in pretrpela toliko mučeništva zato, da umrje na takem križu ali čakajo državni predstojniki na to, da se družba sama dvigne, da za zaščito in rešitev vzame tri glave za eno. Ako treba, se bo zgodilo tudi to, da se tako zdrobi glava strupene kače, ki jo danes vidimo nad truplom Milorada Draškoviča'v vsej njeni ostudnosti. »Tribuna« piše: Ako smo sentimentalni in si želimo anarhijo, potem moremo krepiti komunistično' gibanje. Toda mahoma bo omajalo temelje države in družbe, razrušilo državo in izpremenilo družbo v tolpo zverin, ki bodo živele le o krvi. —< »Novosti« pozivljejo vsakega, ki ljubi domovino, naj ne pozabi tega čintf. Pokažemo naj, da še ljubimo deželo in narod, ki ga moramo braniti. V parlamentarnih krogih se danes govori, da bo kmalu sklicana narodna skupščina, ki bo razpravljala o komunističnem vprašanju. Govori se tudi: da se po pogrebu Milorada Draškoviča sestane ministrski svet, da bo sklepal o tem, kako naj se prepreči nadaljnja komunistična akcija. Beograd, 22. julija. (Izv.) Pogreb pokojnega ministra Draškoviča se vrši po vsej verjetnosti jutri (v soboto) popoldne. Ni pa izključeno, da se rreloži z ozirom na delavni dan pogreb na nedeljo, da se s tem ugodi narodu, ki želi spremiti zaslužnega pokojnika na njegovi zadnji poti. Pogreb se vrši z vsemi vojaškimi častmi. V imenu kraljevske vlade se bo poslovil od pokojnega minister financ Kumanudi in minister saobra-čaja Uzunovič. Beograd, 22. jul. (Izv.) Na včerajšnji ministrski seji so bili pozvani vsi ministri, ki se ne nahajajo v Beogradu, ^ da se takoj vrnejo. Ima se čimpreje rešiti vprašanje, kako postopati, _s komunističnimi teroristi, kojih Yžrtev je postal minister Dra-skovic. Prihod odsotnih ministrov se pričakuje danes in jutri. Ministrski preucednik Pašič, ki je hotel te dni odpotovati je svoje potovanje preložil. Istotako tudi min. Kumanudi ter Ljuba Davidovič in oni demokratski poslanci, ki so hoteli oditi na potovanje v južno Srbijo. Sarajevo, 22. julija. (Izv J ,Vesf o umoru ministra Draškoviča je napra-' vila na celo mesto pretresujoč vtis. Ljudstvo daje na ulicah glasno duška svojemu ogorčenju nad nezaslišanim zločinom. Vsi tukajšnji listi prinašajo o atentatu, posebne izdaje in slike pokojnega • ministra. Na vladinih zgradbah so izobešene črne 'zastave. . Beograd, 22. jul. (Izv.) Kakor se zatrjuje v informiranih krogih, namerava vlada po pogrebu sklicati nujno sejo, na kateri se bode raz-, pravljalo o važnih odredbah. Ni iz-, ključeno, da se sazove narodim skupščina. Zopet Habsburški strah. Dunaj, 22, 'julija, (Izv.')’ Tukajšnji dopisni urad poroča na podlagi dobljenih informacij, da je odhod Karla Habsburga iz Švice zelo malo verjeten. Z ozirom na dosedanje skušnje je Pdrejena tako stroga kontrola meje, os drugih držav, ki bi prišle v J poštev« Kljub vsemu temu se ,v monarhističnih krogih trdovratno vzdržujejo vesti o povratku Karla, ki naj se izvrši kon-tem avgusta, Pariz, 22. jut Londonski „Dailv News“ priobčujejo vesti, po katerih' naj bi bil bivši cesar Karel zapustil SvifiOj, da se napp.tj na Madžarsko*> PREISKAVA RADI ATENTATA’ NA REGENTA. Beograd, 21. jul. Zaslišanje novih' prič o preiskavi o atentatu na regenta ni izkazalo danes ničesar novega. Pač pa je dobila policija nekoliko podatkov, o novosadski ženski komunistični organizaciji, ki je igrala veliko vlogo pri pripravah za revolucijo, USPEH LJUBLJANSKIH AKADEMIKOV V BEOGRADU. Beograd, 22. julija. (Izv.) Sinočnja predstava Cankarjevega pohujšanja v dolini šentflorjanski" („Škan-dala“), ki jo je tukaj priredilo ljubljansko akadernično društvo, je izborno uspela. Med mnogobrojnim občinstvom smo opazili min. Pucelja, dr, \ osnjaka in mnogo drugih' odličnih naših predstaviteljev. Posebno številno je bila zastopana tukajšnja akademska omladina. Po končani predstavi so se podali akademiki na zabavo v hotel „Amerika“, kjer sta dr. Vošnjak in dr, Lenart držala govore. O prireditvi so prinesli vsi beogradski listi zelo laskava poročila. Danes ob 1, uri so ljubljanski akademiki odpotovali v Varaždin,' . VEČNI SPOPADI MED FAŠISTI IN KOMUNISTI. Rim, 22. jul. Po revolucionarnih’ manifestacijah, ki so jih poizkušali prirediti komunisti v Lunigiani, so se zbrali, kakor poročajo listi, ta-mošnji fašisti, da bi demonstrirali zoper nameravano gibanje komunistov v Sarzani. Ko je prišlo kakih 700 fašistov po dolgem pohodu v bližino kolodvora v Sarzani, so zagledali pred seboj karabinjerje, ki so imeli povelje, zabraniti jim vhod v Sarzano. Pri tem je došlo do spopadov. Fašisti so se razkrooili v okoliške vasi, kjer so jih napadli komunisti. Po uradnih poročilih je 26 oseb mrtvih in mnogo ranjenih. Rim, 22. jul. Delavska konferencija je sporazumno s socijalističnim klubom in z vodstvom socijalistične stranke sklenila, udeležiti se pogajanj ministrskega predsednika Bonomija v svrho vzpostavitve miru s fašisti. Narodni svet fašistov se jc s 23 proti 3 glasovom izrekel za nadaljevanje pogajanj. Upati je, da se bo v petek dosegel sporazum, . .. ,-/ , MADŽARSKA ZAHTEVA DEL \ BARANJE. _ Budimpešta, 22. jul. (Narodna skupščina.) Poslanec Perli_ky je zahteval od vlade, da izrabi vsako prt-* liko, da doseže izpraznitev enega de-, la Baranje, ki je prisojeno Madžarski. Minister zunanjih poslov grof Banffy je odgovarjal na izvajanja predgovornika in izjavil, da vztraja madžarska vlada z neomajano energija na izvedbi trianonske mirovne pogodbe. Stojimo pred izvedbo pogojev te pogodbe in se mora v najkrajšem času rešiti to vprašanje, kakor odgovarja pogojem mirovne po-< godbe. O kakem terminu ne more govoriti, ker tega ne dopušča nara,va te stvari. Nato je,minister prešel na vprašanje odškodnin, ki se ga je dotaknil poslanec baron Szterenyi. Dejal je, da skrivajo te govorice večinoma zlobno tendenco, katere edini namen je, omajati gospodarsko konsolidacijo. Sploh so te govorice popolnoma izmišljene. BONOMI IN TORETTA’ SE NE UDELEŽITA PRED 8. AVG, . % SEJ VRHOVNEGA SVETA. ■*$ ' Pariz, 22. jul. Kakor javlja .Journal", se je italijanski ministrski predsednik Bonomi izrazil, 'da se niti on, niti minister zunanjih poslov marcHese della iTorretta ne moreta pred 7« ali 8. avgustom udeleževati sej vrhovnega Sveta, ker sta zadržana pri parlamentarnih' sejah' v Rimu, a * * >*■' • , -H - ’ t» t. 1 BRIAND NE ODPOTUJE V. rV ,"Vv - PRAGO. , 'm Pariz, 22. jul, K vestem, da namerava potovati ministrski predsednik' Briand v Prago, da postavi temelj za zvezo narodov med Francijo in Češkoslovaško, pripominja „Liberte“, da Po poizvedbah v ministrskem predsed-ništvu o potovanju Briaoda v Prago ni ničesar čuti* AMERIŠKI KREDIT NEMČIJI. '[■ Newyork, 22, julija. Bančni sindikat je dovolil kredit devetih' milijonov dolarjev za prevoz žita v Nemčijo. Ka-Jubfto se čujg, ima kxe#t Jripisssšai itak. Porodita in simpatije. Po poročilih — dosedaj seveda ne še uradnih — je ameriška vlada odvzela našemu konzulu v Washingtonu, g. Saviču exequutur — to se pravi 'Amerika ne prizna našega zastopnika. In ker je vlada Zedinjenih držav že večkrat intervenirala v aferi Savič pri naši vladi, a ni ničesar dosegla, pomeni ta akt, ki ga je Amerika storila na kratko in na svojo roko, velik moralen udarec za našo državo in njen prestiž. Razmere pri Washingtonskem konzulatu morajo biti res neverjetne, kajti do koraka, kakor ga je storila Amerika v tej zadevi, se v diplomatskem občevanju med državami ne odloča tako na-lahko. Kolikor je znano dosedaj, je g. Savič med drugim zagrešil tudi dejanja, kakor to-le: v Ameriki izhajajo jugoslovanski listi, ki se v naši državi ne smejo razpečavati. Naš ameriški konzul je pa tudi hčtel na svoj način pokazati moč tem listom. Odklanjal je namreč potni vizum za našo državo ljudem, Id so jemali vozne karte za parobrode družb, ki so inserirale svoje oglase v jugoslovanskih listih, prepovedanih v naši državi. Amerikanei, ki pojmujejo svobodo seveda malo drugače kakor beograjska porodica, pa niso bili dolgo Časa voljni prenašati tak satrapizem našega diplomata v svoji državi. In ker ni zalegla beseda, je Amerika kratko malo pokazala našemu zastopniku vrata. Po prevratu ima naša diplomacija že drugi tak slučaj —* kolikor jih je prišlo v javnost seveda. Vsem nam je še v spominu afera v Kopenhagnu. To kaže, da nekaj ni v redu. No, in če pomislimo, da so voditelji vladnih strank te dni kar v javnosti povedali, da v Beogradu odločajo simpatije in ne stvarne potrebe, potem nam mora biti jasno, kje tiči prvotni vzrok vsemu zlu. V, našo diplomacijo in na njena odgovornejša mesta sploh ne more nihče, ki ni zvezan z beograjskimi famtlijami, ali kakor pravijo Srbi s »porodico«. Ta resort je domena kaste, ki se v sebi plodi, razvija in kakor vse kaže tudi propada. 'Beograjska porodica in zdravi srbski narod sta dvoje. In porodica skrbno pazi, da ne zaide v njeno domeno kaj narodovega zdravja. O prečanih seveda niti govora. Le-ti morajo biti že prav posebno pretehtani in njih hrbtenica spoznana za skrajno upogljivo, predno so redki eksemplarji pripuščali v »sveti hram«. Politika simpatij je torej glavna nesreča v naši državi. Ko smo slišali, da je voditelj vladne stranke dejal pred kratkim v Ljubljani, da se glasuje v skupščini (ki je itak zadnje čase Rumpfparlament) često po simpatijah in je to dejstvo navajal kot dokaz, da je naša država neparlamentarna, takrat nam je šla še poslednja mrena raz oči in danes marsikaj razumemo. Rzumemo n. pr., da smatrajo ti gospodje za naravno, če se klečeplazi pred njihovimi stolči, kajti kdor ni na vladi, mora po njihovem načelu skrbeti za to, da si ohrani simpatije te vlade. Da bi bilo mogoče umestno za vlado, da si ohrani simpatije naroda, to tem voditeljem niti na misel ne pride. Vsak svoboden izraz smatrajo ti -»simpatikU za zbadanje. Uvodnikar lista vladne milosti se je s tem izrazom obregnil ob univerzo, kjer bi si menda klika tudi želela znanstvenikov zgolj po političnih simpatijah. Izvolitev nedemokrata za župana Ljubljane smatrajo istotako za zbadanja centralne vlade v Beogradu. Mesta, ki jih ima n. pr. uradništvo, so po njihovem »shvačanju« njihova lastna neizpodbitna last in oni (taktika namreč) jih smejo oddajati po simpa* tijah. Niti m misel jim ne hodi, da so oni le mandatarji naroda, in da imajo de-. lati za dobrobit vsakega člana naroda. Kaj še?. Narod jim je porodica in nji« hove simpatije so za podrepnike. lato pa gredo stvari tako kot gredo. Poljubljaj peto, ki te tišči in moli zlatega teleta, ki tepta po skrivljenih hrbtiščih!, Zgodovina nam pa kaže, da je taka politična ideologija gnala države v prepad. Kurtizansko gospodarstvo (francoska »porodica« svoje vrste) Ludvika XIV. in naslednika XV. je uganjalo približno enak despotičen centralizem in doživelo krvavo likvidacijo v revoluciji. Živ eksempel »simpatijskega par" lamentarizma« smo pa videli n. pr. v Rusiji. Opomin, ki ga je izrekla v omenjeni aferi Amerika, ne verjamemo, da bo kaj koristil našim državnikom — da bi se pa naučili česa n. pr. iz irske zgodovine, to pa še celo ne. ■ * Upajmo, da vstanejo modrejši možje. , Nova koroška deželna vlada. Celovec, 22. jul, Deželni zbor, je 'danes izvolil deželno vlado. Za deželnega glavarja je bil z večino glasov izvoljen poslanec Florian Groeger. (so-cijalni demokrat), za prvega namestnika deželnega glavarja poslanec Vincenc Scliumy (član nemške svobodo- ^miselne deželnozborske zveze)’, za 'dru-, gega namestnika deželnega glavarja poslanec Silvester Leer (krščanski so-cijalec). Za deželne svetnike so bili izvoljeni trije socijalni demokrati in dva člana nemške svobodomiselne deželnozborske zveze, GRŠKO' . TURSKA VOJNA', .$$! Beograd, 22« julija, Grški list ,,Fo^ litea“ od ,17, t, m, poroča? Včerajšnje vesti o padcu Utahije se smatrajo v vladnih’ krogih kot prezgodnje. Res je, da daje akcija naše vojske vsak dan zadovoljujoče uspeh'e. Naša vojska napreduje na vseh točkah’ s takim zaletom, da ni sovražnik nikjer v stanu, nuditi večji odpor. Povodom neke brzojavke, ki Jo je predsednik vlade sprejel med včerajšnjo sejo skupščine iz Jedrene in v kateri se sprašuje, ali je resnična vest o padcu Utahije, je izdal g, Gunaris nalog, naj se odgovori, da so te vesti prezgodnje, da pa se grška ofenziva nadaljuje z uspehom, Beograd, 22, julija. Uradni! grški komunike poroča: Napadi na utrjene postojanke severno od Utahije in dalje se nadaljujejo. Med drugim se javlja, da se je dosedanjemu trudu grške vojske posrečilo zapleniti znatne množine vojnega materijala, v. napadu pri Aflon-Karabitaru dne it3, julija, ki je bil takoj odbit, pa je sovražnik pustil na bojišču ,120 mrtvih' in ;ioo ranjeniH, pet topov, večje število, rojčmli bomb M točnega, fttoiia, rAtene, 22, jul. Vojni poročevalci listov javljajo o grškem prodiranju, da je osvojeni plen ogromen. Obsega med drugim kakih’ 180 topov vseli kalibrov, V vojaških’ krogili menijo, da je vojna dejansko končana, V Beikosu ob Bosporu se je izkrcalo 400 grških' mornarjev. Kralj je včeraj odpotoval iz Smirne v Eski Šeher, v SEJA .VRHOVNEGA1 SVETA’. Rim, 22, jul. „Tribuna“ ugotavlja, 3a se Italija ni pridružila koraku Francije v Berlinu, marveč *la Tioče nastopiti samostojno in za premestitev angleško-francoskega nasprotja predlagati kompromis, namreč sklicanje vrhovnega sveta dne 28. t. m., /dočim naj bi izvedenci pripravljali predloge za Gornjo Slezijo. ........ __ ______„11—»m 1---- , Curih. Devize. Berlin 7.97, New York 608, London 21.82, Pariz 47.10, Milan 27.05, Praga 7.85, Budimpešta 1.90, Zagreb 1-90» Bukarešta 8.25, Varšava 0.32, Dunaj 0.81, avstr, krone 0.80. Dunaj. Devize. Dolarji 839—843, tnarke 1109—1115, šterlingi 3020—3040, franc, franki 6555—6595, Milan 3750—3770, Jugoslovanski- dinarji (tisoči) 2052—2072, (stotaki) 2042-—2062, poljske marko 40.50—42.50, SvI-* \ carski franki 13900—13950,, . figrafei krpBfl Delaj 3 »e ©b&spai! (Dopis z Dunaja.) V VaŽjem listu z dne 13. t. m? ct'-'fam malo poročilo o razgovoru berlinskega poslanika Čehoslovaške republike g. Tušarja z urednikom pražite »Tribune«. Tušar je mnenja, da: (»stoji Nemčija jako dobro radi življenjske energije ljudstva in ker so fta njeni gospodarski eksistenci zain-teresovane vse sosedne države«, —* !n končuje: »Delo, delo in nič kakor težko delo se vidi v Nemčiji.« Izvrstna sodba! In kaj sledi iž 'ta-. Rega dela? Naravno: da bo Nemčija prva država, ki pride do normalnega gospodarstva kljub vojnih posledic. Bil sem nekaj časa na Nemškem: »r Draždanah, Lipskem in Berlinu. Vozil sem se z Nemci, ki dobro poznajo svojo domovino, — z Danci, Švedi, Angleži in Holandci. Govorili smo mriogo in iz vseh ust je donela sodba v smislu Tusarjevih besed. In kar sem sam videl, potrjuje to sodbo. »Arbeiten und nicht verzagen!« ■—je danes geslo vsega Nemštva. Že ko prestopite v Dečinu (Tetschen) v nemški vlak, opazite veliko razliko: Točnost, snažnost, ko-modnost kakor pred vojno. Zamude vlakov so izključene, razen v slučaju nezgod. Cene mnogo nižje (n. pr. II. razred Gmunt—Dečin 7 ur vožnje 153 č. K, a Dečin—Berlin 5 ur le 80 Mark). O prenapolnjenosti vlakov ni govora, ker vozi primerno dvakrat več vlakov ir;.ro v sosednjih državah. Prvi razred 4 osebe, drugi 6, tretji 8, in vrhu tega je še prav čeden četrti razred. Jedilni voz družbe »Mitropa« je vsem potnikom na razpolago in vsakdo more obedovati v svojem kupeju. Tudi pri skupnem obedu ali večerji vzameš in plačaš le to in toliko, kolikor se ti zljubi. Cene so manjše v markah nego pri nas v dinarjih.‘Za 25 mark moreš imeti izvrsten obed, kar stane pri nas^; 27.50 din. ,Tudi v Berlinu samem ne’ plačaš za nobeno stvar toliko mark kolikor v Beogradu dinarjev! In to pomeni, da je tam vse do 50 odstotkov ceneje. Čez dan je v Berlinu velikansko življenje; promet po ulicah je kakor v panju čebel: vse živo, vse mrgoli po ulicah ljudi vseh narodov, voz vseh vrst, avtomobilov in tramvaj za tramvajem. Podzemska železnica na razne strani vozi vsaki dve minuti, vedno dobro zasedena. Tovarne delajo s polno paro. Že ko se voziš po železnici, vidiš v raznih krajih dimnik pri dimniku, tako da se ti.nehote izvije vzdih: moj Bog, saj toliko dimnikov ni v celi Jugoslaviji, kolikor jih tukaj vidim! Kamorkoli prideš, vidiš resno delo? vsakdo si je svest, da so časi resni in da mora le z vestnim delom pomagati domovini do boljših časov. Tujcu mora imponovati tako — delo, taka trdna volja vsega ljudstva brez razlike, da je vsakdo dolžan, posvetiti vse svoje moči koristim celokupnosti. »Arbeiten und nicht verzagen!« je geslo, ki ga pogosto čuješ in pri vsakem koraku vidiš, kako lepo se to geslo praktiški izvršuje. In sodba vseh mojih tujih sopotnikov je bila, da bo Nemčija prva, ki se kljub vsem povojnim dajatvam prva povrne k blagostanju. Silno veliko se moremo učiti od Nemcev! —. O, da bi Jugosloveni posnemali njih zglede! Videl sem tudi povsod, da imajo Nemci dobro mnenje o bodočnosti Jugoslavije, — ko enkrat pre^ neha diletantstvo in pa »Schlampe-rei« v vodilnih krogih. O lehkoživosti, kakoršno vidimo n. pr. na Dunaju, v Berlinu ni sledu. Bari, ponočni lokali — skoro prazni; kar je tam' videti, je vse tuje. Celo najfinejše restavracije so' navadnp skoro prazne. Že v restavracijskem vozu je debelo tiskano na jedilnem listu, da je odpravljena — napojnina. »Trlnkgel-der« so odpravljeni povsod, v kavarnah, gostilnah, hotelih itd. Plačaš predloženi račun, pa mirna Bosna! Kako blagodejno to vpliva na potnika. — Ako si drugod, na Dunaju ali koderkoli pri nas, le en dan ali dva v hotelu, plačaš več napojnine nego znaša račun! Povsod pa vidiš slike, bivšega cesarja, članov cesarske hiše, znanih vojskovodij itd. Razglednice teh oseb so povsod razpostavljene na odličnem mestu in se vedno veliko prodajajo. Upanje, da se stari časi povrnejo,'je splošno, — dasi vlada pov-sod tiha resignacija v novi položaj; ki je Nemčiji vsiljen, ki pa nima odmeva v srcih naroda. Rusov in Poljakov kar mrgoli po Berlinu. Nešteto imajo tam svojih društev, gospodarskih in trgovskih organizacij. Ko bodo enkrat razmere v Rusiji in Poljski konsolidirane, bodo te organizacije vpliven posrednik med temi državami. In Ncmci se z vso svojo velikansko industrijo skrb- no pripravljajo na te Sase. Ni dvoma, da bodo Rusi in Poljaki najboljši odjemalci nemških izdelkov. — Nemci bodo, plačevali vojno odškodnino z malim delom dohodkov, ki jih bodo stalno prejemali iz tujine. O tem ni nikakega dvoma. Jugoslavija ni doslej ničesa storila, da bi si zagotovila nemški trg za svoje pridelke. Narobe, z dosedanjo zvozno in carinsko politiko je prisilila Nemce, da so poiskali druge vire za svoje potrebe, —< in tam ostanejo. O teh razmerah bi se dalo mnogo pi-sati, ali je vse bob ob steno pri zaslepljenosti in domišljavosti, ki vlada pri nas doma. Čehi so znali drugače]; Niso zaprli svojih mej tako, kakor Jugoslavija, in njihove trgovske organizacije v celi Nemčiji so velikanske. V Berolinu naletiš vsak hip na Čehe obojega spola. Toliko za danes! _______________________________ A. O. Anglija in Italija. Svetovna vojna je uničila imperi-jalistično Rusijo in 'Anglija je izgubila Svojega najnevarnejšega tekmeca v bosporski morski ožini, Veliki angleški imperij vodi danes zadnje diplo- ( matske spletke, da doseže nevtraliteto Carigrada, kjer pa bo de faeto gospodoval sam. Trenutno se je zdelo, da bo Anglija v vprašanju Carigrada osamljena. Zlasti praneija se drži rezervirano, ker so povzročile med tema antantnima silama zdatne diference gornješlezijsko vprašanje kjer je bil odpoklican francoski komandant le Rond in sodne razprave proti krivcem v Lipskem, ki so jih razpustili francoski zastopniki, angleški pa ne. Francija podi pira Poljsko in hoče obdržati tako-zvane sankcije nad Nemčijo;' Anglija je za milejšo politiko napram Nemčiji. Taka nesoglasja naravno vplivajo tudi na druga politična vprašanja. Anglija išče za svojo orijentalsko politiko novega zaveznika, 2e Bismarck je trdil, da Italija ne more iti v eventual. vojni proti Angliji, kar se je tudi v vojni pokazalo, ko je Italija izstopila iz tro-zveze. Pod novim italijanskim ministrstvom se je pojavla smer, ki propagira anglesko-italijansko zvezo napram turškim nacijonalistom. Italijanski list „Tempo“ pravi: Razmere v Anatoliji so se toliko spremenile, da Italija ne more več ostati pasivna." List zahteva, da brani Italija svojo interesno sfero v Mali Aziji ter jo spravi v sklad z angleškimi zahtevami. Takoj na to je izšel v londonskem ,,Daily Telegraph" diplomatski članek, ki je očividno inspiriran od angle-škega zunanjega ministrstva. Članek ima namen, da sondira italijansko javno mnenje. Ze leta 1913 in 19x4 so se vršili razgovori za angleško italijansko pogodbo v vzhodnem Sredo-* zemskem morju, ki jih je prekinila svetovna vojna, Tudi londonski pakt iz leta 19x5, ki je bil samo nadaljevanje onih razgovorov ter razne medzavez-niške konvencije, ki so bife izdelane med mirovnimi pogajanji, sc niso nikoli v bistvu praktično izvajale. Sedaj je prišel morda čas, da se omenjeni pakt s posebno anglesko-italijansko zvezo konsolidira. Proti taki zvezi, ki bi se ji pridružila tudi mala antanta (?), ne bi mogel Kemal paša ničesar storiti. Grško bi za sprejem turško-grške turške sprave, kakor jo je predlagal Curzo«, odškodovali na ta način, da bi antanta priznala Konstantinovo vlado ter bi Italija končno ratificirala dogovor o Do-dekanezu. Kot partner Anglije bo Italija lahko vedno računala na pomoč Loti-dona, ko bo uveljavljala svoje pravice, ki izvirajo iz sevreške pogodbe, dobila bo varstvo svojih vojaških interesov v Albaniji ter podporo pri svojih kompenzacijskih zahtevah, če bi nenemške države ne mogle plačati svojih dolgov, V interesu Italije je, da ji Anglija po določeni pogodbi dobavlja premog, Velike važnosti je skupno postopanje v vseh' arabskih vprašanjih’ in končno bo vsa mala antanta' iskreno pozdravila, čet Anglija ob tej priliki še enkrat izreče svoj odločni veto proti restavraciji Habsburžanov, Tako' angleški list po naročilu svoje diplomacije in italijansko časopisje a simpatijo razpravlja o tem predlogu, kat dokazuje, da bi lahko tvoril temelj za anglesko-italijansko zvezo. Jasno je, da se v bližini naše države nekaj kuha, kar ne bo breiz posledic! na vso Srednjo Evropo. Za nas bi bilo najvažnejše vprašanje Albanija, Nimamo nikakega po-željenja, da bi se nam morda priključilo par 100,000 Skipetarov, vendar ni brez največjega pomena, kakšne razmere bodo vladale n« jijgu naše države. Kaj zna Italija, vemo, in kaj po-* meni varstvo italijanskih' vojaških! interesov v Albaniji, tudi vemo, ,■ Albanija mora postati kulturna 'dr* žava brez italijanske protekcije, ki bi le vzdržavala neredne razmere, da nart lahko vsak trenutek oošlie črez mejo nekaj tisoč banditov brez odgovornosti. Ako se Albanija ne more sama ali s pmočjo evropske diplomacije konsolidirati, potem naj — izgine. Naši državniki naj pazijo, da ne dobimo na jugu naše države — italijanske ekspoziture, V tem tiči za našo državo nevarnost angleško-italijanskega sporazuma! Taka pogodba bi tudi otežkočila in poslabšala naše stališče v Jadranu, kar je za nas življenskega pomena« — Najnovejša poročila o vstaji Miriditov V Albaniji in podpori albanske vlade z orožjem in municijo od strani Italije, zadostno pričajo, kje misli Italija kazati naši državi svojo moč ter, nas vedno vznemirjati. Vedno Italija. Po svoji tradicijonalni politični vzgoji ni nikoli poznala Italija v zu-. nanji politiki odkritosrčnosti. Eksistenca naše države formira v Italiji močne politične skupine. Desnica v rimskem parlamentu, ki sestoji iz hi-pernacijonalističnih fašistov nacionalistov in nekaterih Salandrovih' prijateljev, sicer nima večine, vendar je bila dovolj močna, da je povzročila padec kabineta Giolitti-Sforza. Oba državnika sta sicer podpisala rapall-sko pogodbo z Jugoslavijo, ko sta še prej vse poskusila, da bi našo državo oslabila in zmanjšala. O tem zanimivo pripoveduje v »Neue Freie Presse« z dne 16. julija t. I. italijanski senator dr. Benedetto Cirmeni Italijanski fašizem nam je hotel predvsem ugrabiti Črno goro. Cirmeni pravi: Napadi desnice na zunanjega ministra Sforza so bili čisto neopravičeni .V Rapallu ni bilo niti govora o Črni gori. Ravno Giolitti in Sforza sta večkrat brezuspešno delovala pri zaveznikih v prid Anglije. Italija se je prijateljsko obrnila na Ameriko, Anglijo in Francijo. Amerika je odgovorila, da se sploh noče ukvarjati s tako malo in oddaljeno deželo. Francija je rekla: Od dneva, ko smo oflcijelno priznali aneksijo Črne gore po Srbiji, ni več za nas črnogorskega vprašanja. Anglija je menila: Iz enkete, ki se je vršila na licu mesta, je razvidno, da je velika večina Črnogorcev popolnoma zadovoljna, ko tvori bistveni del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsak plebiscit bi bil tedaj odveč. Srbija je imela pri mirovnih pogajanjih lahko stališče, ker se je vedno sklicevala na separatna pogaja-nia, ki so se vodlia v svetovni vojni med Dunajem ih Cetlnjami. — Izvajanja gospoda Cirmenija I so važen dokument, ki priča, da je tudi ofici-jelna Italija prikrit, nevaren in naj-večji nasprotnik našega narodnega ujedinjenja. f i^ilorad Draškovič. Žrtev komunističnega atentata minister izven službe Milorad Draškovič se je rodil v rudniškem okrožju v Srbiji leta 1873, Zvršil je osnovne in srednje šole ter pravniško visoko šolo. Nato je odšel v Švico, kjer se je bavil s poljedelskimi študijami. Ko se je vrnil v domovino, je takoj pričel s poljedelskimi reformami in ga je njegovo okrožje odposlalo v skupščino. Kmalu je bil vsled svojega temeljitega poznavanja razmer zelo priljubljen in opeto-vano je bil imenovan za upravitejja raznih ministrskih resortov. Tako je upravljal zaporedoma ministrstva vojne, notranjih del, železnic itd. Bil je v svojili resortih vesten, da — morda celo preveč vesten, strog, pa tudi pred vojno v narodu jako priljubljen. Njegovo delo na .gospodarskem polju je rodilo obilo lepega sadu. Organiziral je s priznano marljivostjo in vestnostjo izvozno banko, ki je tudi za časa najhujšega progona srbskega naroda izborno poslovala in marsikomu rešila njegove prihranke, Preko izvozne banke je organiziral konserviranje in sušenje sliv in izvoz tega blaga v; inozemstvo, pa tudi mlekarstvo je postavil na novo, moderno bazo, pri čemur s o mu izborno 'služila izkustva, ki :si jih' je pridobil v Švici, iV zadnjem času je pričel Milorad Draškovič bolehati in se je odtegnil javnemu življenju, Nameraval se je posvetiti zopet povsem' svjojemu delu za povzdigo poljedelstva a mu je to nakano preprečila atentatorjeva kroglja, ki je zamenjala princip z osebo., (Vsak pošten človek' obžaluje terorističen čin prenapeteža, zlasti še, ker je brez dvetaa, da bo to nasilje rodilo znova reakcijo, ki jo povečini narod kot tak ne zasluži, Beležke. , Samo za odrasle nacl x8 let ‘. Sestanek’ zaupnikovi In prijateljski " večer pri pogrnjenih' mizah’ priredi krajevna organizacija !JDS dne 23, t, m, v celjskem Narodnem domu, na katerem bo poročal minister dr, Kuko- vec. Pristop imajo samo somišljeniki nad 18 let, Malo čudno pa izgleda, da se ta državotvorna gospoda tako zapira. Zakaj ne napravijo javnega shoda, kakor poslanci NSS? Ali jih' je malo strah pred javnostjo. Seveda, somišljeniki se bodo prej pri pogrnjenih mižali dobro okrepčali, da bodo lažje prebavili poročilo dr, Kukovca, kako j treba spoštovati Strankina načela in program?! In zato so vabljeni samo somišljeniki nad 18 let, ki so že malo bol utrjeni, ker mlajšim bi znalo slabo postati in ker obstoji nevarnost, da bi se tudi, ker; so še bolj idealni ne po-hujšali. Vsem somišljenikom nad 18 let pa želimo dober teki (Intimni večer se danes najbrže ne bo vršil, ker je min, Kukovec zadržan vsled pogreba min, g, Draškoviča.) ( Politične vesti. Razorožitev Bolgarije. Diplo matični sotrudnik „Daily Telegraph“ poroča: Maršal Foch je poslal franco- skemu zastopniku medzavezniške komisije nujne ihstrukcije in naročilo, naj se čimprej izvede razorožitev Bolgarije, Vprašanje irske samostojnosti. Današnji razgovor Lloyd Georga z De Valero j c trajal skoro eno uro. Kakor se govori, sta razpravljala o teh-le točkah: i. Tiomerule za Južno Irsko po vzorcu angleških dominijonov, 2, gotovost glede Ulstra, 3, važna Ji-nančna vprašanja, 4, važna vprašanja glede ureditve severne, in južne irske republike* Gospodarstvo. Zakaj jeklarna v Guitanju pela. O tem se tudi med našimi strokovnjaki marsikaj šušlja a nihče nima poguma izreči jasne sodbe, ker ni dejanskih dokazov, a proti tajnim silam je boj nemogoč. Ni kriva bližina meje, kakor meni tisti Savič, ki bi želel vse fužine prenesti v Bosno. Tudi ni vzrok nacionalizacija podjetja ali neorijentiranost v novih razmerah. Tudi poprej, dokler je imel fužine grof Thurn, se je največ izdelkov izvažalo na jug, Avstrija in Nemčija sta dajali le surovine. Fužine izdelujejo navadno in plemenito jeklo.' Leta 1912 se je produciralo 546 vagonov jekla, med vojno pa ;o izdelovali tam granate in šrapnele. Danes produkcija nazaduje brez krivdo obratnega vodstva, ozir. državnega nadzorstva. Produkcija bi se dala povzdigniti le z državno pomočjo, a namesto te se slišijo iz Beograda nasveti, naj se tako važne fužine opuste, ozir. presele v Bosno, Zdi se, da posluša vlada krive svetovalce. Že enkrat se je odslovilo več delavcev, sedaj se zopet govori, da odpuste' kakih 100 delavcev. Žrtvovani bodo zopet po večini Slovenci - domačini, >ki imajo svoj skromni Uom, a so le na zaslužek v jeklarni navezani. Zdi se, da bi bilo ravnatelju, ki je Nemec, čisto prav, ako se jeklarna premesti. To peša-nje In to ugibanje o premestitvi bo baš sedaj zelo slabo vplivalo, ko pričakujejo tja razmejitveno komisijo. Nemčurski delavci že sedaj žugajo slovenskim delavcem. Brezdvomno pa dela na propad jeklarne neka nevidna roka, ki je ni mogoče razkrinkati, ozir. bi mogel storiti to le izurjen tehnik v tej stroki. Nedavno je dobila tovarna 30 vagonov blaga nazaj zaradi slabe kakovosti. Kako si naj to razlagamo, saj je strokovno osobje večinoma isto, kakor je bilo pri grofu Thurnu. Za misleče ljudi govore nekoliko sledeča dejstva: ravnatelj je Nemec, , osobje prodajnega oddelka so Nemci, tehnik je nemčur, laborant, ki preiskuje in analizira jeklo, je tudi nemčur, isto-tako je večina mojstrov protinarod-nega mišljenja. ,Vsi ti ljudje so le z želodcem v Jugoslaviji, dočim so njihova srca v Avstriji. Rešitev in odpomoč bi bila edino v tem, da se izvrši temeljita strokovnjaška preiskava vsega podjetja, ne da bi se pri tem poslušalo ravnatelja ali grofa Thurna. ff-" Izvoz živil ne bo prepovedan. Ministrstvo za finance je doznalo, da se razširjajo glasovi o nameravani prepovedi izvoza živil. Ministrstvo za finance izjavlja, da so vsi taki glasovi popolnoma izmišljeni in neosnovani, ker se ne misli niti na prepoved izvoza, niti na povišanje izvoznih1 postavk. Razširjane takih glasov se vrši z očividno tendenco špekulativnosti, ki jo je treba energično pobijati. ^f-i Zamenjava perperjev. Komisija finančnega ministrstva, ki se peča z zamenjavo perperjev, je ugotovila, da je treba zamenjati nad 11 milijonov perperjev, Perperji se zamenjajo po določeni relaciji v najkrajšem času, rK Stanje posevkov in vpliv vremena na rast kulturnih rastlin v drugi polovici meseca junija 1921. Vreme v drugi polovici meseca junija deževno in razmeroma hladno zaradi dežja, ki so ga mestoma spremljali močni viharji. Padavine je bilo v Izobilju. > Ozimni strneni posevki dozorevajo, ječmen je v žetvi, V nekaterih krajinah že mlatijo. Vse strnine, kolikor se še razvijajo, so se dokaj popravile, na težji zemlji pa so tudi polegle. Koruza je jako dobra; okopavanje se nadaljuje. Krmska in sladkorna pesa stojita jako dobro. Vrtni posevki so jako dobri; kolikor so dozoreli, jih prinašajo na prodaj, Deteljišča so dala tudi dru^o košnjo, toda dokaj slabo. Travniki se veči-< noma kose. Pridelek sena je rela^ tivno slab, razen v krajih, kjer Je bilo dosti moče. Rastlinskih bolezni je malo. Kobilice so napravile znatno škodo pri posevkih v barskem pod-goriškem in cetinjskem okraju. Občutljivejšo škodo je napravila toča M Dalmaciji, v Bosni in v požarevškem, brajskem, tbpliškem okraju; v hribovskih krajih je padel tudi sneg V! pirotskem in kosaniškem srezu. Poplave, povzročene po nalivih in iz-stopivših večjih rekah, so naredile veliko škodo v Bosni (banjeluški In bihaški okrug) in v beranskem, zvi-! škem in trsteniškem srezu. + Razpis dobave bele pšenično moke. Dne 28. julija t. 1. dopoldne se v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani zaključuje pisme-« na direktna pogodba z najpovoljnej« šim ponudnikom za-dobavo 10.000 kg fine, pšenične moke št. »0«. Iptere-* senti naj pošljejo pismene, s kolkom za 2 dinarja kolkovane ponudbe, ali pa naj stavijo ustmene ponudbe za: franlco vagon Ljubljansko intendan« sko skladišče, ki ima železniški tir, ali franko vagon, kake druge želez* niške postaje vojaškim tovornim listom. Kavcija 10 odstotkov. Nas tančnejši pogoji so interesentom M vpogled pri komandi Dravske divi« zijske oblasti v Ljubljani. ~K Vinska letina kaže izborno 't Slov. goricah in na Štajerskem sploh. Posebne vrste, ki so pozno cvetele, so nastavile obilo grozdja. Vsled su-< še in vročine se tudi bolezni na trstju in grozdju ne morejo razvijati. + Začetek trgovine z angleškim premogom. Vsled dolgotrajne stavke je izvoz premoga iz Angleške čisto, prenehal. Te dni pa se zopet tovorijo! z angleškim premogom ladje za*Ita« lijo, Južno Ameriko in Bombay. 85 primeri z današnjimi cenami se po^ nuja angleški premog v, Italiji 3 linga ceneje od ameriškega. H- Propast ruske tekstilne Induh strije. Iz Rusije poročajo, da bo za*, čela ruska tekstilna industrija za dol« go časa počivati, ker sirovine krijejoi komaj 38 odstotkov domače potrebe* Sedaj ima cela Rusija samo 5000 jtoQ lana. H: Žetev riža v Italiji. Izgledl za letino riža v Italiji niso najboljši, keii so bila polja vsled dolgotrajnega dežja več časa poplavljena. Žetev se je pričela koncem maja. Domnevaj se, da bo riž, ki ga bo Italija uvažala od drugod, yeliko ceneji od doma* čega. + Vinska kriza v okolici Šibenika. V okraju Šibenik je po mnenju iistcrv! še okoli 10.000 hi vina nerazprpda* nega. Cena je sorazmerno nizka, ker*, se poznano šibeniško vitio ne more, sedaj prodajati po več kakor 1500 K hektoliter. Tamošnji vinogradniki, stoje pred težko gospodarsko krizo. Poklicani faktorji naj to za prebivali stvo tako važno in življenjsko vpTa* šanje ugodno rešijo. -H Kriza v tovarnah cementa t* Dalmaciji. Kakor že ponekod javlje-i no, so tvornice cementa sklenile, dal' radi visoke carine prenehajo z obratom in odpuste svoje delavstvo. KI ■ zadnjem času je generalno ravnatelj-* stvo tvornic doseglo s carinskim rav« nateljstvom sporazum in ustavilo d?« la. Sporazum dopušča, da se carina?, ne izplačuje, temveč samo akreditira, V svrho proučevanja tega vprašanja se bo sestavila posebna komisija. N# podlagi njenih osnovnih izjav se bej o tem sporu definitivno sklepalo, '+, Transportne pristojbine zCk mak. Glasom odloka ministrstva pro-< meta št. 17.882 z dne 17. junija, sel računa pristojbina za prevoz mako« vega semena po specijalni tarifi Štv 1; to pa, kadar se oddaja za prevod najmanj 10.000 kg, ali se plača vozft* rina za tako težo, , Jutrišnja številka »Jugoslavije« bo obsegala 12 strani z najraznovrstnejšo, zanimivo vsebino.^ Razun aktualnih političnih tankov in notic, mnogobrojnih novic, bo priobčila tudi sestavke iz najrazličnejših poljev zurnalistike. Inserati za to številko s® sprejemajo že do danes opoldne v upra-vl. Posamezna številka bo stala v razprodaji in kolportaži 1 din. (4 K). Nostradamus je glavni junak istoimenskega romana od Zevacca, ki vzbuja sedaj splošno pozornost naših številnih či-jateljev. Njegovo pravo ime je Michel No-tra-dame, rojen 14. decembra 1503 v St. K?myju v. Provenci, umrl pa 2. julija v Salonu. y Marseillu Je študiral medicino, pomele se pa začel pečati z astrologijo, čarovnijo in prorokbami, ki je v tem času posebno cvetela. Njegove prorokbe so vzbujale radi skrivnostnega sloga in mistike veliko pozornost. Katarina Medici ga je pritegnila na svoj dvor, a Karl IX. ga je celo Imenoval za svojega telesnega zdravnika. Njegove prorokbe je 1. >781 papeški dvor Prepovedal, ker Je v. njih. tudi naznanil pogin Papeštva. ‘■'K— Kmetijski Ust in potrditev ljubljanskega župana. Zadnji »Kmetijski list« piše: »Anton Pesek ni potrjen za župana Ljubljane in je bila naša tozadevna vest v prejšnji številki netočna. — Absolutno ne razumemo, zakaj bi nekateri na vsak način radi n&redili g. Antona Peska za mučenika. Še bolj pa se čudimo politični kratkovidnosti EOtovih krogih, ki si s tako pridnostjo kopljejo grob, ker tako slovesno pokopavajo geslo demokratizma.' Pa naj bi se še kdo čudil, če napredujejo narodni socialisti! Ali 5e ne izpreviditc, da ne napredujejo narodni socialisti vsled lastne sile, temveč le vsled demokratskih napak, ki so vsak dan .večje in vedno bolj grobe! .» — P°v,erienlk za s°clia!no skrbstvo g. Adolf Ribnikar ie odpotoval za več tednov, vsled česar odpadejo do nadalineia sprejemi pri predsedstvu poverjeništva “ pravoslavngea episkora v Sloveniji Je imenovan gornje-karlovski episkop Ilarin Zeremski. _ . ^^pokojen Je zdravstveni nadzornik Uanlf* Blelweis-Trsteniški v Ljub- da otvori v vseh industrijskih es.in oržavne klavnice, v katerih se bo podajalo meso po 6 do 8 K za kg. Bi tudi Pri nas ne škodovalo! — Vsem, ki iščejo ali oddajalo stanovanje. Z novo stanovanjsko nareclbo in z dodatnim pravilnikom' se uvaja glede stanovanj popolnoma nov postopek. Poverjeništvo za socialno skrb kot tako nima v bodo- _® stanovanjskim vprašanjem prav nič Več opraviti. V prvi instanci izdaja stanovanjske odloke stanovanjska oblast po zaslišanju stanovanjskega sosveta. V drugi instanci pa razsoja o vseh stanovanjskih zadevah končnoveljavno poseben senat, obstoječ iz enega zastopnika deželne vlade, enega sodnika in enega konceptnega uradnika mestnega magistrata. Senat razsoja na Podragi predloga stanovanjske oblasti, ki temelji na ustni razpravi, zaslišanju prič itd. Pri prvi instanci. Z ozirom na nev postovk v stanovanjskih zadevali so interven-be pri poedinih funkcijonarjih poverje-dp? i •za socia!no skrb a'* Pr* komurkoli pri im ti vlndi brezuspešna in ne morejo »meti nikakega vpliva na -otek in odločitev anovanjskega vprhšanja in to tem manj, se imata tako prva kot druga stauo-iSpiu °l,,ast. toEno ravnati po jasnp dolo-?®riiii zakonskih predpisih. Vsakomur, ki ga jnreresira stanovanjsko vprašanje, svctujc-|no. da si kupi novo stanovanjsko naredbo ■n pravilnik, ki sta izšla tudi v ponatisku. — Odpuščeni cariniki. Precej je moralo *Ssmrdeti, da je začela celo carinska direkcija nekoliko pometati v svojih vrstah. Iz službe so odpuščeni znani carinik Fr. Ne-Pomucki, nadalje začasni carinik v Mariboru Aleks. Stojanovič, začasni carinik Iv. hJPltan in carinik III. razreda Viktor Pintar n Ljubljani in carinik Alfred Kramberger v u°r. Radgoni. I ve-JT Stolica slavistike na londonski uui-ške vi ^ Prizadevanje naše in češkoslova-lektorL,e"se ustanovl 2e letos v Londonu iateli t slavistike. Stolico dobi znani pri- ^Jugoslovanov Scotus Viator. nad 'm-.°bčinl Kozjak pri Gor. Kungoti rriiBii ® ie Izvoljen za župana za-čas a/lernškutar Fr. Bauman, ki je svoj-striii i Podpise za priklopictv k Av- hišah 8rdil Srbe, češ, da bodo vse po venci in rekvirirali. Zavedni Slo- stališčfe leg°vi občini imajo zelo težavno Slovenca‘A?3^00 Preganja neustrašenega nlka Slov«,.'^rma. Kdo je takega sovraž- kar je bilo količkaj vrednega v gostilni. Med delom so si privoščili tudi pijače in so izpili 1 liter žganja in 1 liter vina. Odnesli so gostilničarju več srebrnega in aluminijastega jedilnega orodia, masti, papriko, olje, rum, kavo, natakarici pa več obleke. Skupna škoda znaša 7000 K. — Zgubljena je bila v četrtek v Vrhniškem vlaku srebrna, kvadratasta ura. Ker je dotična .oseba, ki je uro pobrala znana, se ista v lastnem interesu vabi, da jo pošlje na upravo »Jugoslavije« proti nagradi. Pred nakupom se svari. Ljubljana. nlkajilovencev in naše države potrdil? “■str' Šoleo realec Ant*6,« Sori je utonil sedmo-soieoj-ealec Ant0n Globočnik iz Železnikov. Kresnice ?e^odri°vi t,ezniear* Na postaii prometenzn j* na tla službujočega nika Milana Pirnati postainega odprav-viaL Pirnat Jr?, - ravno ko ie odpravil 'I -rb Obor«r£Zne Poškodbe na glavi., sovcih' ,07'ft fantje., V Mez-lanšaka In od Sv ivu ttepH fantie iz Po' fz Polenšakh'* a ter ie neki fant variSa od Sv. Ma^ka z«i,PiUŠko« ustrelil Je' ne, poberč. ZakaI s,e fantom orož- , fVamS ^Sskm^S-Navelikih profila v začetku meseV^htn p S® J® latvina. Tatinska družba, ki se i m °?iska |?lvlno izvrstno pripraviti, je niwm,ia z,a l kobilo S 5- tednov starim in debetom vredno 27.000 K, dalje™ kobile v Jkupnl vrednosti 88.000 K in dva k0ma 'rPd SL?,'000 *■ Ker ni izključeno, da So sJ Žan ’ tatovl v Slovenijo se občinstvo odo! la na previdnost pri nakupu konj. Ukradeno kolo. Odvetniškemu kon-'Ucrirf11 iP vladiboju Kapusu Iz Ljubljano je Kam-.ei “eznanec iz veže neke gostilne ,v rlz, £rno pleskano kolo znamke »Pa-, »6ia™.Ne,¥Voblsk V Selah. V Selah so se ■ vefT neljubi gostje in so izvršili poleg sestmv« tatvin precejšen vlom pri po-; °blek« FLancu Petelincu. Odnesli so več; okoli 52pa ne da bi mi ta pogled odkrival {>ot, kako zagotovim Henriju presto-onasledstvo?!..:« In že je v duhu začutila na svojem Selu -kraljevsko krono... IV. Brabant Brabanson. Brabant je bil eden tistih surovih lB prostodušnih, po naravi bojevitih pustolovcev, ki so se z dušo in teletom prodajali tistemu, kdor je največ ponudil. Udeležil se je vseh zadnjih vojen Franca I.; pri teh prilikah je ipravil in razdelil nebroj udarcev ter H ogledal vsa količkaj slavna bojišča. Poznal je tudi vse ceste širom Francije, in marsikateri bogat trgovec, ki mu ga je smola prinesla naproti, je moral z lahkim žepom in težkim srcem nadaljevati svojo pot. Brabant je bil takorekoč v osebni službi princa Henrija, katerega je na tihem sicer zaničeval, a se ga je vendar držal, ker ni bil skop plačnik. V trenutku, ko se je Marija onesvestila v svoji ječi, je Henri pograbil otroka in ga izročil Brabaptu, ki je čakal njegovih povelj. Kakšna so bila ta povelja, je čitatelju znano. Brabant je odšel iz Templa z otročičkom v naročju. Malček je vekal na vse grlo in otepal z ročicami in no-žicami, čuteč, da ne sloni na nežnih prsih svoje mamice, posebno pa tudi zato, ker je bila mesečina še vedno preostra za njegove oči, ki niso bile vajene drugega nego teme. Ne meneč se za njegovo vpitje, ga je zanesel Brabant v Kalandrsko ulico, kjer je imel svoje stanovanje. To stanovanje je bilo nekakšen brlog, opremljen z vegasto mizo, polomljenim stolcem in raztrgano slamnico, ki je ležala v kotu; zato iia je krasila stene cela zbirka bodal, rapirjev, mečev in kopij, ne vštevši treh ali štirih arkebuz. Brabant je položil otroka na slamnico in zagodrnjal: »Evo te, mali hudiček! Miruj, ti pravim! Križ božji! Da bi te satan! Kakšno žrelo! Kar živim, ne pomnim takšnega vpitja! In kako ti je kre- pak, mrcinica, kakšne šapice že ima! Imeniten tič bi postal-enkrat, ako ne bi hotela nesreča, da se vrneš nocoj v pekel, odkoder si prišel! Molči že, da te ne polijem z blagoslovljeno vodo!« Videč, da se »hudiček« ne zkrkne za to strašno grožnjo, je storil Brabant v svojem prostodušju zares tri velike križe; prepričan je bil, da se mora otrok onesvestiti. Ali trmoglavček je vekal še bolj: kako ne bi, ko je bil tako silno lačen! »Hudirjaf« se je začudil naš vojščak, »kaj pomeni to! Da bi te zlodej! Trikrat sem ga pokrižal, in še ne molči?! Da bi vsaj vedel molitvico, ki bi mu šla do živega . . .« Ker pa ni znal nikake molitvice, je jel srdito korakati po izbi, hladeč si jezo z neštetimi kletvicami, kakor da naj bi te zalegle namestu molitve. A zaman je klel, zaman se je tiščal za ušesa. Nazadnje je besno zgrabil otroka, dvignil ga k sebi ter mu pogledal v obraz. Malček zdaj ni več vekal, hropel je, in ličece mu je si-nelo; ko ga je vojnik prijel in vzdignil k sebi, pa je sirotek zdajci umolknil, pogledal ga boječe s svojimi velikimi očmi in željno nastavil ustka, češ, daj mi sesati! ... To videč, je razbojnik osupnil in se globoko zamislil. Tolovaj in po-bijač, ki vse dotlej ni bil vajen drugega nego hudobije, je mahoma začutil, kako ga prešinja nekaj nezna- nega, milega in silnega. Sočutje se je zdramilo v njem. On sam se ga kajpak ni zavedal — on, ki se ni usmilil še nikoli žive duše na svetu.. Otrokovi očesci sta se zdajci zaprli; zaspal je. In kakor opažamo pri malčkih pogosto, kadar so prav hudo žalostni, je plakal dalje, z zaprtimi očmi. Razbojnik se ni genil; stal je ž njim kakor kip. Okrutni vojščak in zasednik, divjak s sedmer-nim oklepom okrog srca, pobijač v kirasu od bivolovega usnja, zavit v svoj preluknjani plašč, z ogromnim rapirjem ob stegnu — ta strašni človek je držal detece v svojem naročju in milo zrl na njegove solze. Nazadnje ga je rahločutno položil nazaj na slamnico. Po prstih se je odmeknil, majaje z glavo in čeh-ljaje se po temnih laseh, ki so na sencih že osiveli. Kren.il je k vratom in se odpravil na ulico. Pivci v sosednji krčmi so z osuplostjo videli, kako je s strahovitim razbijanjem in preklinjanjem zbudil bližnjo mlekarico. Prvič v svojem življenju je kupil Brabant Brabanson mleka ftamestu rujnega vina. Vrnil se je v svoj brlog, umil kositreno čašo, ki mu je drugovala v njegovih samotnih premišljevanjih, ter jo napolnil z mlekom. Nato je stopil k malčku in mu privzdignil glavo . . . Dete se je zbudilo; ubogemu bitju, ki še ni umelo piti drugače nego iz materinih’ prš, se je po dveh, treh nespretnih poizkusih vendar posre-; čilo ujeti rob čaše z usti ... Ko jei bil Marijin sinko nasičen, je uprl oči v razbojnika in z radostnim smehom iztegnil ročice. Brabant Brabanson je klečal pred slamnico in potrpež-. ljivo nudil sirotku svoje košate brke, da ga je vlekel zanje . , , Naposled je malček zaspal. Se dolgo je ostal klatež na kolenih, ne da bi se genil, ter čuval spanje hudičevega sinka. Zdajci pa je zabučal v nočno tišino bronasti glas zvona pri Naši Gospe. Razbojnik se je vzravnal, prisluhnil in zaškripal: »Ura je ena! . . .« Zdaj bi moral izpolniti svojo strašno nalogo, ker mu princ Henri ni prišel'povedat, da naj nese otroka Mariji . . . Toda Brabant se je stresel kakor jezen merjasec. Z dolgim, strašnim pogledom se je ozrl po orožju, ki je viselo na stenah; izbral je najdaljše in najostrejše bodalo ter, se postavil ž njim na sredo brloga: »Tako!« je zarenčal. »Ako pride in mi poreče, naj grem z otrokom h krvniku, mu izrujem čreva, pa naj bo desetkrat princ! . . .« Slišali smo, kaj je odgovoril Bra-ban, ko ga je kraljevič vprašal, kako je ž otrokom. In ko je Henri odhaja je v Provanso iskal med svojimi slugami in spremljevalci Brabanta Brabansona, ga ni naše: izginil je bil brez sledu. (Dalje prih.) „VERA“ roman O.Waldowe je izšel v. knjigi in stane broširan 20 K, vezan 26 K v platno vezan 32 K. Štev. 792. Razpis. Okrajni zastop v Mariboru razpisuje gradbo okrajne ceste Maina—Velka (odčina Ploderšnica) v dolžini 3-3 km. Gradba se mora izvršiti točno po načrtih, ki so interesentom med 8. in 12. uro dopoldan v uradnih prostorih okrajnega zastopa Koroška cesta 26 na vpogled. Tam so razvidni natančnejši predpisi glede izvršitve gradbe in kakovosti materijala, po katerih naj se točno sestavi cela ponudba. V obče so obvezni za deloprejemnika vsi splošni in posamezni pogoji za oddajo javnih del. Ponudbe je vložiti zapečateno najpozneje do 1. septembra 1921. Priložiti jim je potrdilo o plačani 5 % varščini cele ponudene fvote. Varščina naj bodo vložne knjižice kakega domačega denarnega zavoda. Z delom naj se prične takoj, dovršiti ga je do 31. decembra 1922. Okrajni zastop Maribor, dne 15. julija 1921. Vladni komisar: Dr. Leskovar. PRODAM 1 in pol uro od Maribora tik farne cerkve gostilno, mesarijo, trafiko in posestvo radi preselitve. Vpraša se v Trubarjevi ulici 79, V Mariboru. 8CwJig©¥©dkiraIa samostojna ' moč, želi službo v kakem podjetju na dežeii, kjer bi lahko dobilh malo prazno stanovanje. Ponudbo se prosijo pod „GOI(JANC“ na upravništvo tega lista, 1530 BčJElElESlHHBHElHJiaElsaHHElESlBElBJE Erjavci; K M „Pri zlati lopati" trgovina z železnino Valvazorjev trg št. 7 (nasproti Križanske cerkve) Zaloga anmsate te Mida tsHBHKaraaHBoaniSHtsiaiafflHHiaiagis Prome lehn. in industrijsko podjetje dr. z o. z. •; Ljubljani, Gradišče štev. S. jako poceni zaradi premenjene dispozicije - proda 1 električni motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brovvn - Bovveri z reostatem in drugimi pripadki. I električni motor II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra- tov, kompleten. Za oba motorja se prevzame garancija za. takojšnjo uporabljivost. Naročajte in širite Gradbeno podjetje ing.Dukič, Ljubljana, Resljeva c.9 sc priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Tapetniška in dekoracijska delavnica Miroslav Zor Ljubljana, Kolodvorska ulica39. priporoča se v napravo novega in predelavo starega tapetniškega pohištva. Večja spedicijska družba potrebuje eStviziierja za Jugoslavijo. Brezpogojno potrebno je znanje slovenskega srbohrovaškega in nemškega jezika. Plaža in ostali pogoji po dogovoru. Ponudbe pod imenoin- »Akviziter« sprejema upravništvo lista. Obvestil©« Imam v zalogi vse sokolske potrebščine, kroje, telovadne obleko, čevlje, ovratnike gumbe za člane in članico, Ceniki na razpolago! PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S. Raznovrstno iililipsuo jeklo na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah LJUBLJANA. SPEDICIJSKA TVRDKA -Ko na RAKEKU °H° oskrbuje točno, najhitrejše vse v špe-dicijsko stroko spadajoče posle, kakor tudi ocarinjen;«, -. ■, ■.= Odgovorni urednik: Dominik Čebin, Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Resfauracija Južni HoiodvoF* Maribor. Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah. Eranjo Stikler, restavrator. Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c.20. Jurčičeva ul. 9. Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. št. 133. ulica 3. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 2. Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno hi debelo. — Glavno zastopstvo polnik gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne W alt er Martin y. — Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov,na vse kraje, za kar je na razpolago 10 to-rrr.-rrr: vornih autornobilov. =z=rr.--