Zanimiva odločba.
Vrhovno sodišče na Dunaju je izdalo v zemljiškoknjižnih stvareh tudi za nas zelo važno odločbo, ki jo razglaša zadnja »Notariats-Zeitung« od 15. aprila 1925. Vrhovno sodišče na Dunaju je namreč ugotovilo, da je vknjižba zastavne pravice v zaznamovanem vrstnem redu dopustna tudi po izvršeni zaznambi domika v izvršilnem postopanju, ker določbe §§ 183 i. r. in 72 z. z. nimata nobene omejitve § 55 z. z. — To pa iz nastopnih razlogov: § 56/2 z. z. določa, da je vpis v zaznamovanem vrstnem redu dovoliti tudi tedaj, če je zemljišče po za-prosilu za zaznambo vrstnega reda in pred vložitvijo predloga na vknjižbo zastavne pravice prešlo v druge roke.
Ni zakonite podlage zato, da je s tem mišljen samo pogodbeni prenos in ne tudi prenos potom izvršbe. § 72 z. z., ki se sklicuje na S 183 i. r., ne pozna nobene izjeme glede v § 56 z. z. določenih posledic zaznambe vrstnega reda, ker je razumeti pod »nadaljnimi vpisi« le vpise s poznejšim vrstnim redom, ne pa onih vpisov, ki se nanašajo samo na vzvratno veljavo prejšnjega vpisa, za katerega se je že določil vrstni red. Nasprotno mnenje bi imelo za posledico, da bi upnik, ki da posojilo v zaupanju na zemljiško knjigo proti izročitvi sklepa o zaznambi vrstnega reda, ne bil deležen v interesu hipote-karnega prometa zahtevane varnosti ter bi bil vsled nepred-vidnega postopanja druge osebe lahko znatno oškodovan. Ne-
16
utemeljena je skrb, da bi bil izdražitelj v svojem zaupanju na zemljiško knjigo varan ali oškodovan, če bi se pravočasna izraba pridržanega vrstnega reda dopustila tudi po zaznambi dodeljenega domika. Izdražitelj je utegnil že pri ponudbi videti v zemljiški knjigi, da je zaznamovan vrstni red za določeno terjatev ter radi tega ponuditi ustrezno manjše izkupilo. Ce je to previdnost opustil, je njegova krivda. Zdražitelj pa škode tudi radi tega ne more trpeti, ker jamči vedno le z zneskom izkupila in je za njega vseeno, če in v kakšnih zneskih se od-kaže izkupilo upniku, ki je bil zanj zaznamovan vrstni red, ali pa poznejšemu upniku. Zastavnopravna terjatev upnika, ki ima sklep o zaznambi vrstnega reda, pa se utegne pri razdelitvi izkupila upoštevati, ker za take terjatve velja analogija § 224 i. r. Če bi pa se uveljavila zaznamba vrstnega reda šele po razdelilnem naroku, je izdražitelj varovan po § 237 i. r. Zaznamba vrstnega reda je zakonito vpeljana radi lažjega hipo-tekarnega prometa ter je tudi zato vpis zaznambe prost vsake pristojbine, doba veljavnosti zaznambe v § 44. III. novele pa I)odaljšana do enega leta. Tudi je zadolžnica oziroma zastavna listina, na podlagi katere se zahteva vknjižba zastavne pravice v zaznamovanem vrstnem redu, podpisana pred izvršitvijo dražbe in od takratnega lastnika zadevnega zemljišča.