Poštnina plačana v gotovini IZHAJA VSAKO SOBOTO-Uredništvo in uprava Ljubija« ■a, Dalmatinova nlica 11. — Poštni predal st 115. — Naroč-Bina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto itt Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din. rtu EDINOST Posamezna Številka !•- f)in Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljanu L GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE v Uubi£anl, 8. decembra 1S34 S'-v. 41. Podpredsednik JngoMoviinskc narodne stranke ds*, iv« Psf-toliar: I U v! u u • i • 'ž } II i &£ § k u u >■- Najvažnejši referati Slove-cev so bili sprejet v celoti v delov m Kongres je končan, začne se novo borbeno delo. Ni treba, da padamo v reminiscence, vendar ni odveč, če podčrtamo pomembnost in značilnost našega prvega kongresa, ki je preobrazil dosedanjo formacijo Jugoslovanske narodne stranke v stav splošne narodne politične organizacije. Kongres je prikazal moč in silo borbene vojske, postrojene iz vseh plasti naroda, ki je strumno korakala z razvitimi zastavami po beograjskih ulicah, vsa navdušena v odločni volji za svobodo, pravico in enakost. To ni bila nobena bojevniška skupina pokrajinskega obeležja, temveč mogočna narodna vojska, ki je disciplinirana, odločno a dostojno, poudarila svoje zahteve, odklanjajoč vsak kompromis, ker je ta začetek konca borbenosti duha in volje. Na čelu te narodne vojske so vihrali v solnčnem predpoldnevu enotni prapori nad enotno utripajočimi srci Srbov Hrvatov in Slovencev. Na kongresu je bila kar najbolj vidno prikazana popolna in čista demokratičnost nove politične tvorbe. Brez sile in pritiska, brez vsake podpore vladajočih, prosta obmam, špekulativnih računov in podvigov — kruh opozicije je bridek in grenak — se je zbrala iz vseh pokrajin prostrane države veličastna množica, predvsem preprostega naroda. Ta preprosti narod je v polnem soglasju z iz naroda izraslo in z njim povezano inteligenco po ugotovitvi najbolj perečih gospodarsko socialnih problemov, prehajajoč z gnevom in studom preko bohota politične nemorale, izklesal sebi svoj politični pogram. Ta program niso narekovale nobene učene teorije, temveč je on izliv široke nepokvarjene narodne duše. Kongres je razgalil zdravje mladega žilavega pokreta. Ni bilo povpraševanj, ne ugibanj in ne premišljevanj, poudarjale so se težave, povedale so se zahteve in nihče ni vprašal, koliko časa bo še treba do uresničenja zahtev. Pod dojmom enakosti in bratstva smo se razšli borbaši, zavedajoč se dolžnosti, vsak na svoje borbeno mesto, v enotnem prepričanju, da pozitivno delo v prid naroda in v obrambo njegovih pravic mora uspeti. Kongres je doprinesel neizpodbiten dokaz o resnično novi narodni politični tvorbi. Pripadniki vseh bivših političnih strank so svojevoljno manifestirali pod enotnim praporom svojo vernost kralju in jugoslovanski državi, ne da bi si pri tem prilaščali monopol in nihče navzočih ni čutil najmanjše potrebe za povpraševanje, :kako je kdo popreje politično mislil, preden je vstopil v narodno j stranko. Oklenili smo se novega ; političnega programa — na kongresu je bil v posameznih morda j komu nejasnih točkah avtentično raztolmačen — druži nas borba, veže nas poštenje in če nič drugega v nas vseh, mora stvar vo-i diti do pozitivnega uspeha. Iz pri-i stašev vseh bivših političnih | strank sestavljena slovenska dele-| gacija, je utrla nova pota političnega pojmovanja v dravski banovini, kjer so se doslej najostreje začrtavala politična nasprotstva. Ob mogočnem zboru na grobovih ! starega beograjskega pokopališča, j je vztrajala mlada, povsem preusmerjena narodna sila. Slovenci j smo to silo zajeli in nas prav nič j ne plaši, če pri raznašanju te ! zdrave sile stopamo preko grobov starih strankarskih idealov. | Kongres je sunkovito ovrgel i bolno domnevo vodstva nacional-i ne stranke, da je samo ona ligi-timna predstavnica jugoslovanske državne politike. Legitimacijo daje samo narod, te pa nacionalna stranka ni prejela. Kadar jo bo prejela, naj jo javno nabije in nihče ne bo dvomil v njeno pristnost. Dokler pa samo govori o narodovem zaupanju, ne da bi to zaupanje tudi dejansko preiskusi-la, tako dolgo nacionalna stranka nima prav nobene pravice dajati kakršnokoli izjavo o zaslombi med jugoslovanskim narodom. To zaslombo mi imamo, kongres je to dokazal. i S kongresom pa je ovržena tudi namišljenost starih političnih voditeljev, ki stoje izven vrste nacionalne stranke, češ, da je narod še vedno kompaktno usmerjen v prejšnje politične pravce. Da nacionalna stranka naroda nima za seboj in da ga tudi nikdar po svoji krivdi imela ne bo, o tem smo : si edini. Ločijo pa nas nadaljna ; dejstva. Narod hoče zdravo, splo-išno narodno jugoslovansko politiko na osnovi gospodarsko socialnih reševanj, ne pa pokrajinsko verskih trenj. To drži. Kdor tega ne verjame, mu bo politična prihodnost to dokazala. Tako je tudi prav — saj je to v interesu naroda in države. Mi smo si svoje sile svesti in tudi vemo, da gremo solncu nasproti. program novega vodstva jugostovarske n; rodne :• ■ ?nke — Vse bodoče dežo gre v znamenju bratstva, en,^kosti «•» poštenosti — Vladna JRKP stranka se čudi z nemim odobri- v an v m našem u pozitivnemu delu — Rešitev vseh aktualnih vpraš m e v rokah Kakor smo že poročali, so bili Slovencem na prvem drž. kongresu naše opozicijske Jugoslovanske narodne stranke odrejeni štirje zelo važni referati. Nekaj teh eferatov objavljamo v njihovih glavnih obrisih, 'temeljnih zahtevah in predlogih, ostale bomo pa objavili v prihodnji številki našega lista. Jedro vseh slovenskih referatov je bilo s stra- naših i udi ni glavnega odbora soglasno odobreno in vneseno v bodoči delovni program vodstva stranke. ♦ Poročevalec za vse življenjske zahteve in potrebe slovenskega gospodarstva, to je naše obrti, trgovine in industrije, je bil g. Stanko Heinrihar, industrijec iz Škofje Loke, cigar poročilo je izzvenelo v glavnem naslednje: Gospodarski referat Naš shod v Domžalah bo v rsedeljo, dne 9. decembra 1934 ob pol 11. uri dopoldne v SCnlodvorski restavraciji Na shodu bosta poročala predsednik stranke in narodni poslanec g. Svetislav Hodjera in podpredsednik stranke g. dr. Ivo Potokar iz Kamnika Po letu 1930. dalje je nastopila v gospodarstvu depresija, ki je omajala gospodarsko delavnost in nastala je nato kriza, ki je v široki meri zajela tudi naše gospodarstvo. S padcem cen agrarnih proizvodov je nazadovala gospodarska moč trgovine, obrti in industrije in prehaja vedno v težavnejši položaj, tako da lahko trdimo, da se je položaj toliko poostril, da postaja kritičen. Trgovina, obrt in industrija, ki so organizirane v obligatornih organizacijah, osnovanih po zakonu obrti, se bore danes z mnogimi težkočami, med katerimi so najvažnejše: 1. Trgovina, obrt in industrija občutijo omalovaževanje svojih teženj in potreb. Opaža se, da se tej važni narodno - gospodarski stroki posveča premalo pažnje. Gospodarska politika ne ustreza potrebam naše notranje in zunanje trgovine, pa je težnja trgovine, obrti 'in industrije, da se gospodarska politika reformira, da se uredi gospodarstvo po načrtu, na načelu enakih pravic in dolžnosti vseh delovnih slojev. Skliče naj se čimprej zakonito odrejen gospodarski svet. 2. V gospodarski zakonodaji opažajo trgovina, obrt in industrija, da ta zakonodaja ni v skladu z različnimi gospodarskimi, kulturnimi in socijalnimi prilikami posameznih predelov države. Gospodarske, kulturne in socijalne prilike v državi so tako različne, da je v škodo razvoja gospodarstva posameznih predelov enotna, za vse predele države enakove-ljavna gospodarska zakonodaja. — Zato se trgovina, obrt in industrija zavzemajo za izpremembo naše gospodarske zakonodaje v tem pravcu, da bodi gospodarska zakonodaja okvirna, da se da v okviru enotnih zakonskih določb več samoodločanja v stvareh, ki se tičejo gospodarskih, kulturnih in socijalnih prilik posamezne banovine — banovinam. 3. V pogledu davčne obremenitve ugotavljajo trgovine, obrti in industrija, da je davčni pritisk v poslednjem času postal nevzdržen. Ob zaščiti kmeta, ob zapori denarja in ustavitvi trgovskih kreditov ter ob splošnem padcu kupne moči konzumenta, ob vedno češčem prehajanju trgovcev, obrtnikov in industrijcev v insolventnost, — je sedanja in zlasti pred-stoječa obremenitev za našo trgovino, obrt in industrijo, propadajoča. Trgovina, obrt in industrija opažajo, da se nalagajo vsa težka bremena njim, da nasprotno tvorijo privilegiji kozumnega zadružništva z velikim prometom velik izpadek na državnih dohodkih. — Potreba je zato, da se finančna in davčna politika preobrazi in preusmeri v pravcu enakomerne, gospodarski moči prilagodene obremenitve, brez privilegijev in popuščanja. Izvede naj se davčna reforma tako, da se pridobnina kontingentira, da se ukinejo vsi privilegiji. — Ustavijo naj se pogoste davčne rubežni pod ceno in dovoli naj se obročno odplačilo davkov. 4. V zunanjem trgovinskem pogledu je želja, da se urede zlasti skrajno neugodne prilike v lesni trgovini. Naša lesna trgovina in industrija sta v sistematičnem propadanju in bi bili nujni ukrepi, da se zlasti najbližje, t. j. italijansko lesno tržišče uredi. Preference, ki jih je nudila Italija Avstriji, so ugonobile naš izvoz lesa v Italijo. Italijanska uvozna carina na naš les je še enkrat višja od vrednosti lesa na panju. Vsled tega je važno in nujno, da se navežejo ponovna pogajanja z Italijo in dosežejo carinske in železniško-tarif-ne ugodnosti, vsaj deloma, kot jih uživa Avstrija, ki bi omogočilo izboljšanje našega, sedaj nevzdržnega položaja na italijanskem trgu. Za slučaj pa, da z Italijo tega ni mogoče urediti, je treba najti pota do drugih tržišč, tako z Nemčijo kot s francoskimi kolonijami. Nadalje je zelo važna ureditev obračuna lire v kliringu, in to v tem smislu, da ni izvozničar lesa pri obračunu po kliringu prikrajšan za celih 50 para pri vsaki liri, kar znaša pri kub. metru izvozni-škega lesa 15 odstotkov vredno- sti in to na korist italijanskih iz-vozničarjev. Nadalje je težnja lesnega trgovstva, da se z uredbo o izvozu lesa uredi izvoz in poveri izvedba uredbe organizaciji pokrajinskih lesnih področij. V Beogradu naj se osnuje Centralni odbor, ki naj vodi našo zunanjo lesno politiko, ob sodelovanju pristojnih ministrstev in zastopnikov pokrajinskih izvoznih organizacij. — Da pa se prepreči nereelna trgovina, je potrebno, da se zahteva usposobljenost za ta posel. Glede izvoza agrarnih produktov je treba skrajno grajati podelitev celega kontingenta o izvozu eni sami družbi (Prizad), s tem onemogočiti konkurenco ter tako še poslabšati izvozne cene; tako imamo primer izvoza sadja v tem letu. Napake, ki so letosflfrovzroči-le izvoznikom velike težkoče in škodo, naj se za prihodnjo sadno sezono ukinejo in naj se pusti prost, le na kakovost in opremo kontroliran izvoz. — Glavna naloga pa naj bo merodajnim ministrstvom čim bolj ugodni mednarodni trgovini dogovor, in to taki, da bodo res vsestransko dobro proučeni ter v popolno korist in procvit celotnega državnega gospodarstva. 5. V zunanje-prometni politiki opažajo trgovina, obrt in industrija preobremenitev s prevoznimi tarifami, katere odjemljejo našim izvoznikom vsako konkurenčno sposobnost na inozemskem trgu ter danes pri daljših progah presegajo vrednost prevoznega blaga samega. Zato je nujno potrebno znižanje prevoznih tarif. Poleg gornjega pa tarejo trgovino, obrt in industrijo še razni ostri devizni predpisi, kateri so pa le težko izpolnjivi ter vsekakor močno konkurenčno škodljivi. 6, Kreditna obrestna mera naj se zniža na predvojno višino, t. j. 6%, katera višina bi komaj odgovarjala današnjim gospodarskim produkcijskim prilikam. Debetna obrestna mera pa naj bi se fiksirala s 3% in s tem odpravila go-rostasna razlika med debetno in kreditno obrestno mero, ki znaša danes 7 od 8%. Za kmetska posojila pa naj bi bila debetna obrestna mera do največ 1 in pol %; le pod temi obrestnimi merami bi bil garantiran obstoj našega gospodarstva. — Narodna banka bi morala popolnoma domači obrti in industriji proti dobro osigurane-mu jamstvu po isti obrestni meri' kot bankam dati na razpolago potrebni kapital, da bi zamogli ti, ki so največji davkoplačevalci, torej največja opora države, s temi nizkimi obrestmi razvijati in povzdigniti svojo obrt, trgovino in indu- strijo. Samo na tak način bi bilo drugi naj se likvidirajo. Vsi vla- Nasa denarna politika naj sej Agrarna reforma naj se izpo-, pomagano k splošnemu blagosta-; gatelji bodo zadovoljni, ko bodo spremeni tako, da ne bo dvojni polni tako, da pridejo vsi pašni- nju. na jasnem, koliko so vredne njih kurz naše valute povzročal niz- ‘ki veleposestnikov, ne glede na 7. Zaščitijo naj se domača obrt, vloge ter da bodo vedeli, da so kih cen kmetijskih proizvodov. množino posestva, ki so bili ne-trgovina in industrija. Opaža se, njih vloge vsak čas likvidne. Ta- Naš kmet potrebuje danes za kdaj last kmetov, v posest kme- da je tuja industrija, ki posluje v koj naj se pristopi k izdelavi no- razvoj in napredek kmetijstva tijskih pašniških zadrug, veliki meri v naši državi, v veliko j vega bančnega zakona v pravcu dobro kmetijsko zadružništvo.; Zakon o občinah, s katerim se ugodnejšem položaju, kakor naša j odgovornosti upravnih svetnikov Zato naj se že vendar enkrat je izvršila komasacija (zmeda) domača industrija; poleg tega, da j in direktorjev. Vsi upravni svet- sklene zadružni zakon, s katerim občin, se ni izvrševal po željah i,n prejema kredite od svojih inozem- niki in direktorji morajo nuditi go- bo vlada primerno podpirala skih central, uživa še ugodne in | tovo jamstvo za pravilno pošlo- kmetijstvo. velike kredite pri naši Narodni j vanje denarnega zavoda. S tem Kmet potrebuje stanovsko or- banki, v škodo domači industriji.: se bo povrnilo zopet zaupanje v ganizacijo, kakor jo ima jo delav- pravilna ureditev občin, naj se Tako se tudi tuja industrija od- denarne zavode in ponehalo bo ci, trgovci in drugi sloji v obli- predela zakon ali pa naj se spre- jospodarskih potrebah ljudstva, temveč le v korist gotovih političnih interesentov. Da se izvrši teguje na vse mogoče načine dav-1 pomanjkanje gotovine, čnim in socijalnim obveznostim, v! 9. Zavarovalnice. Tudi to vpra-škodo naše države in domače in- j šanje je pereče. Vse zavarovalni-dustrije. Izvaža svoje dobičke ce so v rokah tujega kapitala, tu-pod vsemi mogočimi naslovi v | di takozvane domače zavaroval- ki zbornic, da bi mogel tako vsaj mene izvrševalci zakona nekoliko zastopati svoje interese. Jugoslovanska narodna stran- ! Kmetje Dravske banovine smo ka zahteva v imenu kmetov: imeli lastno stanovsko organiza- Splošno, enako in tajno volilno cijo v 100 let stari Kmetijski pravico, da bo tudi kmet lahko inozemstvo. Posebno pažnjo je nice so samo agencije velikih ino- družbi, ki so jo pa nekateri go- svobodno uveljavil svojo voljo in spod j e razpustili s pomočjo poslancev in ministra. Tako živimo svobodno volil svoje zastopnike. Kmet je steber Jugoslavije, danes v času, ko nima naš kmet Čuvarji države naj pazijo, da se ta steber ne bo omajal in podrl, ker bi s tem trpela škodo poleg treba posvetiti tuji industriji, ka- j zemskih zavarovalnih družb. — tera ima svojo centralo v inozem- Da se otresemo teh izkoriščeval-stvu in potom njih uvaža surovine 1 cev, je potrebno, da se ustano- in polfabrikate. Z višjim fakturira-; vijo banovinske zavarovalnice, nikjer prav nobene besede, njem surovin in polfabrikatov iz- j katere naj se združijo v zvezo Socialna pravičnost zahteva vozi ves dobiček, njihovi tukajš-1 banovinskih zavarovalnic ter naj da naj vlada pripravi zakon o vseh predvsem država, nji obrati pa izkazujejo izgube.' prevzamejo ves zavarovalni po- starostnem zavarovanju kmeta.1 * V zaščito domače in že obstoječe | sel. S tem se bodo zavarovalne Razne zavarovalne družbe imajo! Poročevalec za pereča vpra-tuje industrije, katera lahko krije premije znižale, dobiček pa ostal na razpolago dovolj kapitala, ki šanja slovenskega delavstva je vse naše potrebe, naj se omeji po- doma ter se lahko porabil v na- naj se v to uporabi, saj so v časuibil g. Josip Polanc, rudar iz Ve-deljevanje novih koncesij. Velja predek našega gospodarstva. krize zvišale zavarovalne pre-llenja, ki je podal naslednje popa naj geslo: Kupuj le domače , 10. Za gospodarske potrebe mi je. iročilo: blago! |dravske banovine naj se pokrene 8. Naši denarni zavodi. Skrajni akcija za zakonsko projektirano' D&ictVSkl r©fSITfJt čas ie da se uredi naše denarni-1 železniško progo Ljubljana—Ko-; , . , , /mnn x~ i v i i i* i „ cas je, ua se ureui ndse ueudiiu , Nalog.o imam, da iznesem da- 6000. V dežele na kontinentu se štvo; ko bo to vprašanje rešeno, j cevje—Sušak. Poleg zelezmske bo oživela vsa zosDodarska de-Pr°2e naJ se prične zgradba ce- , , ... ..... uu uziveid vsa Kusuuudistvd uc , , mora nase stranke, referat o de- jih je 8200. lavnost in nastopilo bo zopet bla-|ste Ljubljana—Susak. Za kritje . > vnrašanin p ■ -iv i i i • gostanje. Zato naj se izvrši Žigo- j stroškov naj se najame notranje, ‘V. ...p , ,J ' . _ I Pri nasih borzah dela je ste- sanje vsega papirnatega denarja, posojilo; k podpisu tega posojila da se s tem more dognati, kje in nes tukaj, pred njavišjim foru- je izselilo 6600 oseb, vrnilo pa se kako so ohranjeni tako na brzo roko izginuli milijoni. Uvede naj se stroga kontrola o pravično pridobljenem premoženju posameznika, družabnika ali bančnika ter naj se v slučaju nezadostnih in neopravičenih dokazov tako premoženje zapleni v korist državne u llcl. Govoriti o delavskem vpraša- j vilo brezposelnih, ki so se obra- naj se v prvi vrsti pozove v naši njl\ pa f® pravi govoriti,° vP™r jeali nanje za delo in podporo, na-zemlji delujoča tuja industrija in saaju delayskeSa razreda nase|rasl0 v zadnjih treh letih od države vobce. zavarovalnice, da se s tem vsaj malo oddolžijo dolžnostim do države, iz katere so izvozile stomilijonske dobičke. it Referat našega kmetijstva je ! 151.000 (v letu 1930.) na 310.000 (v ! Čas mi ne dopušča, da bi šepetu 1933.), istočasno pa imamo v spuščal v podrobnejšo analizo|naši državi zaposlenih.65.000 tuj-ikrize kapitalizma v svetu v ob-:cev. če in nato še posebej pri nas doma, ampak moram nasprotno, le bil v spretnih rokah," preizkuše- na kratkc| ugotoviti, da so splošna gospodarska depresija v svetu in ž njo prebrzi tempo razvoja blagajne. Izvrši naj se revizija j nega kmetovalca in drevesničar ja vseh denarnih zavodov in ugoto-!g. Vekoslava Štamparja iz Ljuto-vi, kateri zavod je sposoben za ! mera. Njegovo poročilo je vsebo- i nadaljno poslovanje, naj ostanejvalo naslednje misli in zahteve: moderne tehnike, v dobičkaželj nosti pretirana racijonalizacija j ter tehnična izpopolnitev obratov I ustvarili nepopisno krizo kapita-j lizma v svetu, a istotako tudi pri Položaj našega kmeta je brez-.skim denarjem, naj bo v držav-;nas doma. Kmetilsfti referat upen; dejstvo je, da kmet na nih, kakor tudi samoupravnih vsej črti propada. Vsled gospo- oblastvih; banovinske doklade v danske in denarne krize kmet j naši banovini so za polovico pre-največ trpi. Zaščita kmeta je ne-, visoke v teh kritičnih časih. Go-zadostna in ni najmanj izpolnila spodarstvo z državnim imetjem In ker skupine kapitalizma, vsled krize v lastnem ustroju, ne morejo med seboj deliti vedno le dobička, ampak so primorane deliti tudi izgubo, je jasno; da si nad, katere so stavili na njo. S naj se pravilno uredi. Državna J vsaka skupina poišče svojo žrtev in ta je v prvi vrsti delavstvo, kateremu se naloži ta izguba na pleča, da jo nosi ter da pod pritiskom zniževanja svojih plač, podaljšanjem delovnega časa. Izredno težaven, naravnost katastrofalen in obupen pa je položaj rudarjev v naši državi, posebej še v Sloveniji. Dočim je bilo v letu 1925. zaposlenih v Sloveniji še 16.747 rudarjev, je danes zaposlenih samo še okrog 6800, ki pa delajo tudi skrajšano in so mnogi od njih le delno zaposleni. Zaslužek teh rudarjev je padel od letnih 187 milijonov v letu 1925. na 68.1 milijona dinarjev v letn 1933. In če pogledamo v rudarske revirje, v katerih se le par mesecev v letu redno obratuje, vidimo, da znaša tam povprečni zaslužek rudarja komaj 450 Din na mesec. In če računamo, da plačuje rudarski delavec 14 % od svojega idealnega mesečnega za- taktiko čakanja in odlašanja, podjetja naj upravljajo pošteni kakor se izvršuje zadnja leta, se in strokovno izobraženi ljudje, kriza ne bo rešila. Treba bo seči da bodo vodena strokovno. Uve-po radikalnejših sredstvih za sti je treba strog zakon proti ko-ohranitev kmeta. 'rupciji. Jugoslovanska narodna stran-! Zaradi nerentabil nosti kmet ka je za popolnejšo razbremeni-J ne more zadostiti svojim obvez-tev kmeta. Predvsem naj se iz- nostim. Cene kmetijskih pridel-vede davčna reforma z novim kov se morajo zvišati, kakor so davčnim zakonom, ki naj olajša v drugih agrarnih državah. Zato kmetom davčna bremena. Davek je treba trgovsko in carinsko po-naj se pobira od dobička, ne pa liti ko tako preurediti, da ne bo od dela, kakor ga plačuje kmet. naš kmet v izgubo prodajal svo-Obetala se je razbremenitev jih pridelkov v tujino; prazni kmeta, toda zgodilo se ni nič, hlevi in posekani gozdovi, sledo-temveč davčna bremena so od vi slabe gospodarske politike, leta do leta neznosne j ša. kličejo glasen memento čuvar- Razdolžitev kmečkih posestev jem države. Vojaštvo naj kupu-čaka nujne rešitve. Za to je po- je svoje potrebščine naravnost ^ko delavstvo1 treba cenenega kredita in zruža- pri kmetu ter jih plačuje po do- nje obresti na nizko stopnjo. Zla- ločenih cenah, kakor trgovcem. .- . , . sti naj se znižajo obresti pri dr-j Cene industrijskih izdellcov rOV,ailJa ■ ° i” r'/(; IZK” '^j Vsako nadaljnje razmotriva-žavnih in privilegiranih bankah, uaj se prilagodijo cenam kmetij- !uul 1 ,v , p,l( 1 \ nje o življenjski možnosti tega zlasti tistih s kmetijskim kredi- skih pridelkov. Napravi naj se 1",M , “ ' „ ^ UZ-i-• ' delavstva bi bilo odveč in milo tom. Milijarde denarja, ki so v konec izkoriščanju našega kme- sal na ,e ^ , J°"ov rečeno je, da se more primerja- tujini. naj se privedejo nazaj v ta in delavca po tuji industriji in p industrijski delavec pri nas v samo še s prikrajševanjem bolniškega in služka samo za starostno zavaro-st.arostnega zavarovanja, s po- vanje, potem lahko vidimo, da je slabšanjem delovnih pogodb, z mesečni zaslužek faktično še likvidacijo zaščitne zakonodaje manjši, ker se mu zaradi skrče-pretvarja to izgubo zopet v dobi- nja delovnih dni prispevek za to ček, s katerim razpolaga ne,našit- zavarovanje podvoji. Ako prište-ni moloh-kapital. ijemo k temu bolniško zavarova- Iz navedenega je razvidno, da ‘De’ tlavek na ročno delo, brez-nosi vso težo takozvane krize v Post>lni fond, bednostni sklad, pri-svetu, kakor tudi pri nas doma, sPeyek za Delavsko zbornico ter po ogromni večini le delovno razne c,r"Se ustanove in končno ljudstvo mest in vasi, najhujše čist, doprinos tedaj vidimo pri tem pa je prizadeto industrij- dosežejo ti odtegljaji o 5 'do 30 % izplačane mezde, kar da „ , ,, ., , i .v, 'potem 315 Din čistega zaslužka Po podatkih bolniškega zava- ... i i " no m«"™, »i, jo.50 Um na d na mesec ah an. pinccicju IlUZiUj » l''' *- »** r\ 1 • • • u lllliuon ijvovi vieiavuv., I državo in naj se dajo kot poso- privilegiranih družbah (Prizad), [ a o kanovmo najmanj ena po Kristusu s šestina. jilo na razpolago jugoslovanske- kakor smo videli pri kupčiji z, v v . ,v mcuujoiv mu ljudstvu'. Vlada lahko poišče žitom in letos s sadjem. i ... asa ‘ l,v.a JC 1 a.,v pr.eJS‘ skim knlijem. denar s pocenitvijo državne Davčna bremena naj se pra-!n»h let,h vellk lzvoznik <>e'ov-uprave: ministrske penzije naj vilno razdele, da ne bo kmet pla- se ukinejo, senat, ki nima dela, čeval nad 600 milijonov davka, srednjeveškim sužnjem ali kitaj- >nih moči. Kriza kapitalizma, katero po-„ , . , . . vzroča racijonalizacija ter pre- tirana clobičkaželjnost, pa tira naj se odpravi. Število ministr- vsa industrija pa le 120 milijo- selilo čez morje 150.000 naših de- rm|arsk(> delavstvo v neizogibno stev naj se zniža; ni treba, da nov. Zato naj se vpelje stroga lavcev, od katerili je 92.000 na- ka Mvarovanje nujnoill brez. To je bridka in čista resnica ^pogojno zahteva. Zahtevamo, da izvajanja delavske zakonodaje se ^ pokojninsko zavarovanje pri nas. ! nameščencev razširi na vse kate- Iz navedenega torej sledi ugo- gorije privatnih nameščencev, na tovitev, da čaka našo Jugoslovan- katere se nanašajo predpisi §§ sko narodno stranko na tem po-j 324. in 433. obrtnega zakona s 1 ju ogromno delo reorganizacije | posebnim ozirom na trgovske po-in naš kongres mora delavstvu j močnike. 5. Zavarovanje poljedelskega delavstva, V silno bednih razme- naše kraljevine pokazati, da naša stranka resnično razume današnje obupno stanje vsega de-jra}i žive tudi poljedelski delavci, lavstva in da je pripravljena in Niti primerne podpore, niti 1 rd no odločena, stopiti v borbo izdravl jen j a nimajo, ako zbole. za to delavstvo, ki ga gotova go- 'Tudi v tem pogledu ima zakon o spoda podcenjuje in gleda po- zavarovanju delavcev jasna do-strani, kakor da je manjvreden ločila, kdaj se mora izvesti soe.i-in protidržaven element. Uilno zavarovanje za poljedelske T 11 11 • delavce. Zato naprošamo ministr- lasno je kakor na dlani, da je . . , .... • 1 , ■ •i/,v„i.„ _ stvo za socialno- politiko in namišljen le 111 hotenje človeka s, 1 • 1 1 • v , , • .rodno zdravje, da pokrene vse praznim želodcem in praznim ze L- .1 lcalcor na z ze- potrebno, da bo socialno zavarovanje za poljedelske delavce zdravje ima predpisati s pravilnikom minimalne zneske kot odškodnino za delo. Ker je s tem stanjem izvajanje čl. 267. ovirano, je nujno potrebno, da se ta uredba v najkrajšem času predpiše. 12. Ureditev šolskega pouka. Z uredbo, ki se ima izdati na podlagi čl. 267. obrtnega zakona, naj se šolski pouk na obrtno nadaljevalnih šolah uredi tako, da se bo vršil med delovnim časom in ne ob nedeljah ali delavnikih ob večernih urah. Obrtno šolstvo je izredno važen faktor v pogledu vzgoje našega obrtnega naraščaja in spada neposredno v učenje obrti. Zato se mora vršiti tudi pouk ob delavnikih in to med delovnim časom. 13. Izdajo naj se naredbe in uredbe. Vse potrebne naredbe in uredbe, ki se imajo izdati na pod-ilagi novega obrtnega zakona, naj se čimprej izdelajo in izdajo. S tem, da se zavlačuje izdanje teh uredb, se otežkoča izvajanje in pravilno 'tolmačenje zakonitih določil pristojnim oblastem. Istotako naj se z zaščitno carino onemogoči uvažanje kurilnih naprav, katere ne bi mogle uporabljati domačega premoga. 7. Najodločneje odklanjamo osnutek pravilnika za uzakonjenje minimalnih mezd, izdelanega po Delavski zbornici v Ljubljani, ker ne odgovarja eksistenčnemu minimumu in ker dela razliko v plačah med moškim in žensko. 8. Zahtevamo uzakonjenje eksistenčnega, minimuma, kateri za štiričlansko družino v Dravski banovini ne sme biti izpod Din 2000. 9. Zahtevamo likvidacijo starega avstrijskega »Rudarskega zakona« iz 1. 1854. ter vseh dodatnih naredb in njemu priključenih predpisov. Z likvidacijo starega avstrijskega »Rudarskega zakona« naj se likvidirajo vsa pom drugačno, kakor pa z ze meljskimi dobrinami prenasiče-nega in z denarjem obloženega bogatina. Delavstvu je treba dati za pošteno delo pošteno plačilo, ki mu bo omogočalo človeka dostojno življenje; dati mu je treba pravico in prizna'ti enakopravnost med vsemi, pa bo tudi delavstvo postalo ne protidržavni, pač pa državotvorni element. Zaščita delavstva in socijalno zavarovanje Radi težke gospodarske krize se delavska socialna zakonodaja ne izvaja. Ker je to vitalne važnosti za delavstvo, zahtevamo, da se obstoječi pozitivni delavsko-zaščitni zakoni v polni meri izvajajo. Poleg gornjega je nujno, da se naša delavska socialna zakonodaja izpopolni po vzorcih delavsko zaščitne zakonodaje modernih držav in tozadevnih konvencij, predloženih od Mednarodnega urada dela v Genevi. Predvsem pa zahtevamo, da se izvede sledeče: 1, Povečanje kompetenc in- čimpreje stopilo v veljavo. 6. Zavarovanje zoper brezposelnost. Izboljša naj se obstoječa naredba o posredovanju dela in podpiranju nezaposlenih ter poiščejo mere za omejitev brezposelnosti. Predvsem je potrebno, da se z zakonom izvede zavarovanje zoper brezposelnost. 7. Zaščita hišno-gospodinjskih poslov. V svrho zaščite hišno-gospodinjskih poslov naj se Posel-ski red, ki je sedaj v veljavi samo za Slovenijo (Dravsko banovino), razširi na vso državo. 8. Zakon o minimalnih mezdah. Z ozirom na vedno večje izrabljanje delavstva od strani delodajalcev, ki je radi brezposelnosti primorano sprejeti delo pod vsakimi pogoji, naj se v najkraj-krajšem času uzakoni zakon o minimalnih mezdah. Te mezde pa v nobenem slučaju ne smejo biti nižje od eksistenčnega minimuma, katerega ugotavljajo za to pristojne ustanove. 9. Zaposlitev inzemcev v naši državi. Pravilnik o zaposlitvi inozemskih delavcev v naši državi iz leta 1925. naj se revidira. Podvzeti je vse mere, da se dotok špekcij dela.Inšpekcijam dela naj tujih nameščencev omeji, poseb-se kot nadzornim in izvršnim or- no za one stroke, v katerih ima- ganom da večja kompetenca v izvrševanju njihovih funkcij in jih podredi ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Da bodo mogle vršiti svoje naloge, naj se jim dajo zadostni krediti. 2. Avtonomija delavskega zavarovanja in izvedba volitev za bolniško blagajno. Zavarovanje zoper bolezen iii nezgode naj se uredi tako, da bodo nosilci tega zavarovanja po banovinah z najširšo avtonomijo. SUZOR naj bi ostal samo kot nadzorno-statistič-ni organ. Prav tako zahtevamo, da se izvedejo za to panogo zavarovanja volitve in tako omogoči delavstvu pri tem soodločanje in postavitev takih vodstev, ki bodo upravljala to važno zavarovanje čim bolj v korist delavstva. 3. Starostno zavarovanje. Po-{ leg krize trpi delavstvo največ J radi tega, ker je v primeru starosti ali oslabelosti nepfeskrblje- , no. Zakon o zavarovanju delavcev je že postavil temelj za izvedbo tega zavarovanja. Ker so dani vsi pogoji, da se zavarova- lno dovolj sposobnih delavcev doma. Sploh naj se izvede revizija vseh zaposlenih inozemskih nameščencev in vsem, kateri opravljajo druga dela, kakor ona, za katera so dobili dovoljenja, naj se jim prepove nadalj-na zaposlitev v naši državi. 10. Delovni red za obrtna in industrijska podjetja. V § 340., petem odstavku, obrtnega zakona je določeno, da ima minister za socialno politiko in narodno zdravje predpisati obrazec za poslovni red v industrijskih in obrtnih podjetjih. Z ozirom na to prosimo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, da v interesu reda, ki je za vsa podjetja nujno potreben, čimprej predpiše na podlagi § 340. obrtnega zakona obrazec za delovni red. 11. Zaščita vajencev in odškodnina za delo. Na podlagi § 2b7. obrtnega zakona je določeno, da imajo vajenci pravico do odškodnine za delo. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno Red in mir v .državi sta možna le, ako se bo delavstvo zaščitilo pred izkoriščanjem. Zato je skrbeti, da se obstoječi pozitivni zakoni tako s strani delodajalcev spoštujejo, kakor s strani oblasti tudi izvajajo. Kolikor pa zakoni in uredbe ne odgovarjajo . dejanskim razmeram, naj kra-iljeva vlada in pristojna ministrstva skrbijo, da se popravijo in prilagodijo sedanjim razmeram. Naši rudarji Glede ureditve rudarskega vprašanja so bili še posebej sprejeti naslednji predlogi: 1. Zahtevamo ukrepe na polju socijalne preskrbe delavstva, kateri morajo izboljšati sedanji nevzdržni položaj ter omiliti brezposelnost. V ta namen se mora delo na socijalno-političnem polju izvajati po določenem načrtu tako, da ne bodo 'tozadevni ukrepi pomenili poizkusov brez vidnega cilja. 2. Zahtevamo sanacijo rudarskega pokojninskega zavarovanja, v katerega svrho je treba uvesti obdavčenje vseh rudnin v državi in tudi onih, ki se uvažajo. Obdavči naj se vsa industrija, ki z mehanizacijo in racionalizacijo veča število brezposelnih. V ta namen naj se pri vseh podjetjih izvede stroga kontrola ter ugotovi, koliko delavcev so zaposljevala nekdaj in koliko jih .sedaj/Ugotovi naj se, koliko delavstva sta izrinili racijonaliza-jcija in tehnična izpopolnitev obrata. Na osnovi teh ugotovitev, J naj se prisilijo podjetja, da plačajo sorazmerni davek v brez-i poselili fond. 3. Starostnemu zavarovanju mora slediti brezposelno zavaro-Ivanje. Brezpogojno je treba zvišati brezposelno podporo, ki se po dosedanjih določilih zakona |izplačuje samo za 6 tednov v dobi enoletne brezposelnosti. 4. Brezposelni fond naj se priključi Bratovski skladnici. 5. Starejši delavci naj se upo-koje, mlajši pa zaposle. V siluča-ju, da je delavec upokojen predčasno, to je pred karenčno dobo, naj se mu prizna in izplača cela pokojnina, delavec pa naj plačuje prispevek za pokojninski fond, dokler ne doseže karenčne dobe. 6. V svrho zaščite domače prtv mogovne industrije ter zaščite rudarskega delavstva pred popolnim obubožanjem zahtevamo, da se obdavčijo vse one kurilne naprave, katere uporabljajo iz inozemstva uvoženi premog. »Rudarska glavarstva« (Rudarska satništva), katera obstojajo v onih pokrajinah naše države, 'ki so bile do prevrata pod avstrijsko upravo. 10. V zvezi z likvidacijo avstrijskega »Rudarskega zakona« naj se izdelajo novi »rudarski policijski predpisi« kot špecijal-na zaščita rudarskega delavstva. K sestavi teh predpisov, se morajo brezpogojno pritegniti tudi zastopniki rudarskega delavstva in sicer direktno iz revirjev. 11. Vsa kompetenca reorganizirane rudarske zakonodaje, naj preide pod potrebam in razmeram primerno reformirane »Inšpekcije dela«. 12. Z likvidacijo »Rudarskega zakona« naj se postavi v veljavo »Zakon o zaščiti delavcev« enotno za vso državo. Koliko zmore narod? Nekaj o davčni praksi na podlagi izpremenje-nega zakona o neposrednih davkih po noveli od februarja 1934. Mogočen val razburjenja, je zajel celo Slovenijo, ko so razne Davčne uprave razglasile svoje ocene za odmero pridobnine za leto 1934 in ko so začele razpošiljati obvestila in plačilne naloge za zadnji kvartal 1934. da tiči vendar vir zla v novem zakonu o neposrednih davkih iz meseca februarja t. L, za katerega so poslanci nacionalne stranke iz Slovenije z navdušenjem glasovali, tako, da se ni našel med njimi niti en mož, ki bi imel pogum glasovati proti temu zakonu. Ko se je zakon razpravljal v skupščini, so nam nudili naši listi le odlomke zakona, oziroma njegovega osnutka in tako tedaj ni bilo mogoče presoditi učinka iz-prememb zakona. Toda določila te novele k zakonu o neposrednih davkih so bila usodna in so v prvi vrsti kriva silnemu povišanju pridobnine. Oglejmo si torej glavna določila teh izprememb! Reklo se je: Vse male obrtnike bomo pavšalirali in jih s tem odtegnili presoji Davčnih odborov. To pa je bilo dotičnim davčnim zavezancem-malim obrtnikom v kvar. Zakaj Davčni odbori so navadno upoštevali pri oceni razne momente, ki so govorili v prilog davčnemu zavezancu. Zakon pa je določil tudi za najmanjšega obrtnika v najbolj zakotni vasici, ki izvršuje obrt samo kot postransko delo poleg svojega kmetijstva, povprečni davek 120 dinarjev, ki znači podlago čistega dohodka Din 2000. — Ako pa ima tak obrtnik kakega pomočnika, s čemer se ne razume »pomočnik« v običajnem pomenu te besede, temveč znači pomagač, ker se šteje tudi vajenec za pomočnika, mora plačati za tega pomočnika še 60 Din davka, tako, da ima skupaj za osnovo 3000 Din čistega dohodka. Poprej so bili taki majhni obrtniki ocenjeni od 600 na 800, 1000, kvečjemu 1200 Din. Novi zakon je uvedel poleg »pavšalistov« ali »poprečninarjev« tudi tkzv. minimalni davek. Ako se zdi Davčni upravi, da bi mo- rala kot čisti dohodek oceniti premajhen znesek, ali ako ima kako podjetje očitno izgubo, tako, da bi se moralo po pravici priznati za pasivno, se po novem zakonu ne sme izpustiti iz obdačitve, temveč se takemu obrtniku ali podjetju predpiše tkzv. minimalni davek. Ta davek se izračuna iz 2 do 3 in pol kratne letne najemnine ali najemninske rednosti stanovanja davčnega zavezanca in k tej vsoti se prišteje 10 do 30 odstotkov najemninske vrednosti obratnega lokala. V tem določilu tiči za marsikoga velika krivica. Ako biva n. pr. posestnik kakega podjetja, ki je morda v resnici pasivno, v mestu, se mu zaračuna minimalni davek po njegovi mestni najemnini, ki jo mora plačevati od svojega stanovanja. Ako pa je ,več družabnikov skupaj, se seštejejo najemninske vrednosti stanovanj vseh družabnikov in se tako najde prav znaten znesek kot osnova za odmero pridobnine, ki ni v nikakem razmerju k resničnemu čistemu dohodku podjetja. Še večja krivica tiči v tem, da se n. pr. trgovcu, ki ima več podružnic, izračuna minimalni davek za vse podružnice od najemninske vrednosti lastnikovega stanovanja, tako, da služi ta najemninska vrednost ali najemnina po trikrat in štirikrat za podlago odmeri pridobnine. Naravnost neverjeten pa je naslednji primer: Ako sin večje rodbine, ki stanuje pri svojih starših ali sorodnikih, osnuje kako podjetje, se mu minimalni davek ne izračuna od najemninske vrednosti njegovega stanovanja, temveč od cele morda zelo obširne hiše, v kateri stanujejo njegovi roditelji ali sorodniki. V vaseh in naseljih so zgradbe zgradarine proste. Ako pa lastnik zgradbe izvršuje kako obrt, se mu poleg pridobnine, ki jo mora plačati kot obrtnik, odmeri še tudi izgradarina. Za minimalni davek pa je zopet ta zgradarina podlaga za odmero pridobnine. Tukaj vidimo torej čuden »qui pro quo«, da mora zaradi obrti plačevati zgra-darino, zgradarina pa je potem zopet podlaga za odmero mini- Vsak poštenjak bodi član Jugoslovanske narodne stranke! malnega davka za predpis pridob-nine. To je pravi »circulus vitio-sus«, iz katerega je težko najti izhoda. Važno je pa tudi to, da Davčni odbor ne more iti pod minimalni davek in da šele na pritožbo dav- kon, da se smejo odbiti samo obresti za obrat, kakor da bi stroji in cela oprema podjetja ne spadali k obratu. Večina industrij je v obupnem položaju ravno zaradi tega, ker so naredile investicije na podlagi konjunkturne dobe, se- čnega zavezanca vnovič razprav- j daj v krizi pa ne morejo plačevati lja o njegovi pridobnini in ima niti obresti, kamo-li, da bi amor- pravico staviti samo predlog, o katerem dokončno sklepa prizivna komisija. tizirale investicijski kapital. Davčne uprave pa ne priznavajo teh pasivnih obresti, in tako Iz navedenih primerov se vidi,1 nastajajo spori in nesporazumlje-da je v prvi vrsti kriv zakon, da , nja v Dav£njb odborih zaradi teh so letošnje ocene in odmere dose-; diferenc v raz,agi zakonskih dolo_ se poleg gospodarskih skrbi ne zanemarjala tudi ta hvalevredna naloga! * Redčenje mladih gozdov. Ali je in v koliko je umestno, da posega človeška roka v razvoj gozda? Dolgo se je ugibalo o tem med gozdarskimi strokovnjaki. V novejši dobi naglašajo, da je poseganje v razvoj gozdov potrebno, še več, da je to za bodočnost gozda često odločilnega pomena. V deželi je mnogo gozdnih posestnikov, ki se zanimajo za gozd samo napravi veliko škodo, ker ima vihar, sneg, sončna toplota večji dostop. Najboljši čas za redčenje je takoj po prestani zimi, preden poženejo poganjki. — Še na nekaj bi opozorili gozdne posestnike. Pri negovanju mladih planinskih gozdov naj se pazi na lepo razvite mecesne in jim pomaga do svetlobe in zraka. Mecesen je med iglavci najžlahtnejša drevesna vrsta in vreden posestnikove posebne skrbi in nege. Premalo sadja uživamo. V deželi pridelamo razmeroma dovolj gle tako. višino in da v najčeščih i Vprašamo pa, kdo naj plačuje ; tedaj, ko ga izkoriščajo. Menijo,; sadja, mnogo ga pokupijo mesta, primerih presegajo poviški za 100 j 0bresti za investicijska posojila 'in odstotno lansko odmero pridobm- kako je mogog čisti dohodek, če ne, dasi je, kakor se trdi, finančni minister nameraval samo 60, se ne morejo plačevati niti te obresti? Ali naj plačujejo podjetja naj ostane vse, kakor je, gozd naj, precej se ga izvozi. Premalo pa raste, kakor hoče. — Zato pa so j ga vživamo sami. Suho sadje, kmečki gozdovi često tako gosti, mezga, vkuhano sadje in sadni so- da pojemajo, ko je sicer rast drevja v najbujnejšem razvoju. Takim gozdovom je treba svetlobe, odstotkov poviška pri dohodku davek od j z g u b e ? To je na. od neposrednih davkov. iravnost nemoralna zahteva in. --------- - Ce pa pri »malih« tega izpadka u^ija gospodarsko podjetnost, ter zraka in dovolj prostora v zemlji, ni, temveč je nasprotno dohodek vod!i do bkvjdacjje industrij. Pa;Tega se ne doseže s kleščenjem mnogo večji, nego se je pričako- čujejo ugovori: Velika podjetja drevja. Ko je gozd star 15 do 25 valo, potem je povsem neuteme- niorajo vsaj nekaj plačati državi, l^h se močno sklene in množica ljeno 'in tudi nepotrebno načelo, da prav> £e jmaj0 čisti dohodek, naj dreves se začne dušiti pod obvla-morajo »primanjkljaj« plačati ve- ,pjačajo tudi davek od njega; mi dajočimi drevesi, ledaj moramo lika podjetja, oziroma industrije. ^a^Q trdimo da naj se od izgube gozd ves pregledati ter zaznamo- Prav, tudi mi smo zato, da plačaj ne tefja davgkt ' vati potlačena in zadušena dreve- vsakdo, ki ima čisti dohodek od; ' . sa. Po poseku zadušenih dreves svojega obrata, pripadajoči davek ! Pa bl Pa taka podjetja državi se ve-g preostalih ne smejo več od tega čistega dohodka. Toda ne plačevala, to tudi m res- dotikati Drevje se previdno po-tudi to mora limeti svoje meje. mcn0- ker phumjejo poslovni da- dira Jn spravi £ez leta se redče_ Kdor količkaj pozna naše gospo-Nep ki je po vsakem noveliranju nje ponovi zmerno in previdno. darske razmere, mu ni neznano, zakona zlezel za stopnjo višje, dr- ge redej premočn0j se gozdu da tudi industrije v današnjih ča- zava prejema usluzbenski davek —,-----1-------........... sih ne plavajo v denarju, da se zaposlenega delavstva, podje-marsikatera stroka naravnost bo- *ia plačujejo socialne prispevke, ri za obstanek. Pa tudi tiste stro- tovornine in razne izvozne pri-ke industrije, ki še cvetejo kljub stojbine, kljub temu, da so morda gospodarski depresiji, se ne smejo pasivna, zadušiti, temveč se jim mora Končno ugotavljamo, da je v bi bila s sodelovanjem »napred-omogočiti večji razmah in raz- našem narodu globoko zasidrana njh« držav popolnoma jasna cvit, ker je v interesu države sa- zavest, da država potrebuje da ki se pri nas premalo rabijo. Dejstvo je nadalje, da o vigredi uvažajo trgovci inozemsko sadje. V Nemčiji skoraj ni človeka, ki bi užival samo suh kruh, temveč si ga maže s sadno mezgo. Po švicarskih gostilnah in hotelih dobiš na željo vedno lahko sadni sok. Končno je resnica, da smo pred dreves. Vmes bodo pustili njive in travnike. Najmodernejši krojač na svetu živi v Dalbyju v Avstraliji, 300 kilometrov od mesta Brisbane. Mojster se je namreč izučil za pilota in je napravil tudi potrebno izkušnjo. Sedaj bo svoje naročnike po obširni deželi obiskoval z letalom. Tako bo, misli moderni krojač, najhitreje vse opravil. Ker so tam razdalje med posameznimi naselbinami zelo velike, pravi krojač, da se mu bo letalo bolj izplačalo, kakor pa avto ali železnica. Največji ptič je »moa«, ki je visok 4 in pol metra. Najvišji ognjenik je Cotopaik-si v Ekvadorju, ki je visok 5943 metrov. Največja slika je Tintoretov »paradiž« v Benetkah, ki meri 11X26 metrov. Največji kip na svetu je »Kip svobode« v newyorškem pristanišču. Visok je 74 metrov. Najvišja in največja gora je 20 leti sami suho sadje bolj čislali Mount Everest, ki je visok 8880 kot danes. Siromašnim slojem je metrov. bilo suho sadje nadomestek za1 V Sloveniji imamo letos na-kruh in šolarji so ga nosili za ma- pram lanskemu letu okrog 2000 lico v šolo. Ob primerni organiza- , trgovskih obratov manj. ciji in zadostnem razumevanju bi, - se naš sadni pridelek torej lahko podvojil ali potrojil. Po svetu ?n 'domovini V Ženevi postaja situacija vedno bolj zamotana, namestu da me, da si davkoplačevalca ohrani tudi za bodoča leta in da ga ne zadavi takoj ob prvih dneh njegovega obstoja. Naša industrija je večinoma mlada, tako da še ni amortizirala investiranega kapitala. Večina davčrtih uprav pa se brani priznati pasivne obresti od investicijskih posojil in ozkosrčno razlaga za- vek in da se mora ta davek pla- Madžarska, ki uživa poseben, ne upravičen privilegij raznih vele- čevafi. Toda, ti davki naj bodo sj] zainteresiranih na marše,j-pravični, sorazmerni in plačilni skern atentatu, je skušala v že- zmožnosti ustrezni, da se s prehudo davčno prakso ne prestriže-jo korenine narodnega gospodarstva in da zaradi tega ne usahne gospodarsko življenje, kar bi pomenilo katastrofo za narod in državo. §. Pred z mo spodarsfvo pokladaj tudi slame, če gre s se-_ ...... ,nom trda. Breje krave puščaj re- Sprijaznimo se z mislijo, da je , dno na prost0 gibanje olajša po- zima v deželi in da je ne prežene več noben vrag. V zimi bodi gospodarjeva skrb posvečena domu, kjer bo vedno našel novega posla. Poglejmo nekoliko naokoli! Na domu čaka gospodarja mnogo posla. Pregledati je treba poslopja, zavarovati živino in ljudi pred vetrovi in mrazom, očistiti, popravljati in namazati orodje in stroje, popraviti gnojišča in gnoj-nične jame. Reda je treba tudi drugod: v hlevu in na seniku, v skednju in kašči, na dvorišču in okrdg hiše. Na podu je treba izmenjati gnilo desko, na slemenu gnije greda, v kaščo vodijo mišje luknje, v oknih v hlevih in svinjakih so nekatere šipe razbite, druge neprozorne. Bistrovidni gospodar opazi povsod pomanjkljivosti in jih skuša odstraniti. V hlevu začenja mraz. Skrbeti je za primerno toploto. Primerna hlevska toplota je 15 stopinj. V hlevu mora biti zdrav in čist zrak, zato je treba skrbeti za redno prezračevanje. Dobro je vedeti, koliko in kakšna krmila imaš za krmljenje živine. Treba je preračuniti in določiti, da jo prekrmiš do spomladi. Ob Svečnici mora biti vsaj polovica vseh krmil še ohranjena. Mladim živalim pokladaj najboljše in najredilnejše seno, konjem in volom, ki počivajo, pokladaj seno s kislih travnikov, dobro krmi krave, stari goveji živini rod. Prašiče opitaj čimprej, krmi pa v obliki goste kaše. V sadovnjaku je treba odstna-niti suha in po mrazu uničena drevesa, ker sicer nudijo skrivališče raznim škodljivcem. Odstraniti je tudi močno oslabela drevesca, katerih ni mogoče več rešiti z gnojenjem in škropljenjem. Drevesne jame za spomladansko sajenje se lahko skopljejo pozimi. Ostanejo naj odprte, da zemlja premrzne. V primeru lepšega vremena se naj očisti ostalo sadje stare skorje, lišaja in mahu ter poškropi z arbo-rinom. Gnojenje travnikov z umetnimi gnojili je najbolj uspešno pred zimo, da se gnojilo tekom zime raztopi in razkroji. Tudi gnojnico se lahko razvaža, če je imamo preveč v jami, spomladi seve bolj zaleže. Na polja navozimo sedaj hlevskega gnoja in ga skladamo na kupe za spomladansko gnojenje. — Poleg gospodarskih skrbi pa je gospodarju naložena še druga skrb: za družino in družinsko življenje. Poletno delo družino trga in izrablja, zima pa naj jo zopet poživi in utrdi. Nekoč so služili zimski večeri, predvsem, da so utrdili zrahljane vezi med družinskimi člani. Zimski večeri so kot nalašč pripravni, da utrdijo kmečko družino tudi duševno. Naj bi nev.i pokazati užaljeno lice. Ta njen poizkus je naletel pri vseh resnih delegatih na viden odpor, celo Italija je pustila svoje najboljše pomočnike na cedilu. Zelo megleno vlogo igra v reševanju naše vsenarodne in državne obtožbe Anglija, to pa s svojim nerazumljivim zavlačevanjem. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je nastopil proti kompromitiranim državam izredno ostro, vendar se situacija po njegovem govoru še ni razčistila. Zdi se, da bo Madžarska s svojimi podporniki vred doživela v bližnji bodočnosti oni edini od- Praktični nasveti Pozlačene okvirje pri slikah očistiš najbolje z vodo in špiritom. Vzemi vsakega polovico, zmešaj in nalahno odrgni okvir l mehko cunjo ali ščetko. Da se zlata barva še posveži, namaži okvir še s snegom iz beljaka, kateremu si primešal malce zdrobljene soli. Namesto paste za zobe so uporabljali naši predniki drobno zmleto sežgano krušno skorjo-Toda še boljše sredstvo, ki nič ne stane in tudi zobni glazuri prav nič ne škoduje, je naslednje: De- Znanega sovjetskega revolu-cijonarja Kirova, najbližjega sodelavca diktatorja Stalina, so ubili iz političnih razlogov neki atentatorji te dni v Leningradu. V Južni Ameriki se gredo še vedno vojno. V preteklem tednu so imeli kar tri revolucije in je zaenkrat nad Bolivijo—Paragvaj. Kakor je videti, v Južni Ameriki vojne ne jemljejo tako resno. Obrtniški teden je bil od 1. ni nekaj koščkov lesnega oglja do 8. decembra t. 1. organiziran na žerjavico. Ko se oglje razžari, v vsej naši državi. V vseh več- ga vzemi z žerjavice in ga pusti, jih krajih in obrtniških sredi- da se ohladi. Na oglju se napravi ščih so bila strokovna predava- bel pepel. Ta pepel poberi in ga nja, prirejenih pa je bilo tudi shrani v škatljici ali stekleniči-več zelo uspelih razstav. Upati ci. Tako boš imel imenitno in ce-je. da bo vse jugoslovansko obrt- neno »zobno pasto«, ništvo končno vendarle doseglo Kako najlažje preizkusiš pit-svoje pravice, ki mu gredo. no vodo? Vzemi čisto in prozorno Slovensko učiteljstvo na Op- steklenico ter jo napolni do tri-lencu. Danes se pokloni smrtnim četrtine z vodo, ki jo hočeš preostankom našega Velikega Uedi- izkusiti. Nato raztopi v njej kav- nitelja v marmorni grobnici Ka- no žličko kandisovega sladkorja, govor^ ki ga terja naše narodno ragjorgjevičev na Oplencu mno- Steklenico nato dobro zamaši in zadoščenje za grozno smrt^ naj- goštevilni delegati slovenskega jo postavi za 48 ur na topel pro- večjega Jugoslovana, neprezalje- učiteljstva, ki bodo položili na nega Viteškega kralja Aleksan- grob več vencev. Obenem polože dra I. Uedinitelja. Jugoslovanski k nogam Velikega Vladarja z na- rodnimi motivi okrašeno skrinjico s stotisoč podpisi šolskih otrok pod prisego zvestobe in dosmrt narod se v svoji državni obliki ; ne boji ničesar in je pripravljen na vse. Poljska in Madžarska. Gom-}nega dela za uedi n j eno, svobod-bos je prejel od Poljske za svoj no Jugoslavijo, nedavni uradni obisk kaj čuden, j Izredno mnogoštevilni požari pomenljiv odgovor: Na mesto zu- se pojavlja jo v zadn jem času v nanjega ministra dr. Becka, ki je spodnjih krajih bivše mariborske »zadržan radi važnih državnih 'oblasti. Oblastvom se doslej še m poslov«, bo vrnil predpisani ob-Jposrečilo izslediti pravih povzro-isk predsednik vlade Kozlovski, čifeljev teh pogostih požarov. Zanimivosti Leteči hotel. Neka holandska letalska družba bo v kratkem spustila v zračni promet letalo, ki je podobno bolj hotelu. Prostora bo za 32 oseb, vendar jih bodo sprejemali samo 16, da ostane prostora za postelje. Zjutraj bo strežaj bo menjaval denar. Letalo bo vozilo s Holandskega v glavno mesto malajskega otoka Java, vožnja bo trajala šest dni. Ameriko pogozdujejo. Ameriški predsednik Roosevelt je izdelal načrt za izboljšanje podnebja. — potnike zbudil in jim v postelji Države sredi severne Amerike postregel s čajem in pogačo. Na- j trpijo namreč silno sušo, ker ni to bodo potniki vstali in se oko- stor. Če tako preiskušeona voda postane čez čas mlečna ali sploh nečista, je to znamenje, da sploh ni užitna, dočim je seveda v nasprotnem primeru pitna. Svež petrolejski madež odpraviš takoj iz vsakega papirja, če držiš papir nekaj sekund nad vročim štedilnikom, nikakor pa ne nad žerjavico ali svetilko. Domisleki . . . Tempo sedanjih dni: Naglo živeti in takoj pozabiti. V Haagu nameravajo ustanoviti muzej Društva narodov. Upati je, da v njem ne bo manjkal tudi nagrobni spomenik mirovne konference. Zvišana vodarina nudi vinskim bratcem najlepši izgovor. Sanjske knjige postajajo zopet moderne. Najbrž.e zato, ker večina ljudi danes lahko o sreči samo še — sanja. Po statističnih podatkih uporaba papirja nazaduje. Ali ni za- tod gozdov. Z gora prihajajo suhi' pali v dveh kopalnicah. V posebni vetrovi, ki suše tla in odnašajo v| v , - . kabini s prekrasnim razgledom' prah spremenjeno prst. Zato bodo to d* imamo te,nU jim bodo servirali drugi zajutrk, [ sedaj nasadili tod nov gozd, ki bo vs,t < «» vec na papnju. ki bo pripravljen v električni ku-jdolg 1600 km in širok 160 km. V i hinji. V letalu bo tudi bankir, ki tem pasu bodo zasadili 3 milijarde! Poravnajte naročnino I izda ja: Konzorcij »Edinosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Drugo Koruhauser. Ljubljana. Šelenburgova ul. 7 predstavnik A. Kolman, Masarykova c. 14/1 V. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani