—^ ^^^^ ^^^^^^^ ^gtmm šaranja 1 mifii'li aH. fr..,- ^^„.^^, GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik - četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna Stev. 14 (576) Leto XII. NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg štev 3 (vhod la 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 1800 din oziroma Dilančeve ulice) - Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni bankj NOVO MESTO 6. APRILA 1961 5tev- 127 ~ Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Casopisnr v Novem mestu štev. 606-70/3-24 "W¥W ™Cf u* Mr*,tM 1701 podjetje -Delo- v Ljubljani Razgibano politično življenje v vseh predelih okraja potrjuje, da se tudi pri nas organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva čedalje bolj razvijajo v specifičen mehanizem političnega samoupravljanja - Razveseljivo narašča samostojnost občinskih političnih vodstev v presoji položaja in določanju nalog za konkretno deio Uredništvo našega lista je naprosilo predsednika okrajnega odbora SZDL tov. Viktorja Zupančiča, da je odgovoril na nekaj vprašanj s področja dejavnosti občinskih organizacij Socialistične zveze in o nekaterih najvažnejših nalogah; ki so zdaj pred nami. Občinske organizacije SZDL so začele po V. kongresu SZDL Jugoslavije sa-mostojneje delati; odgovornost občinskih vodstev Socialistične zveze je večja. Kaj lahko rečemo glede te- ga za občinske odbore SZDL v našem okraju? Občinski odbori SZDL v okraju so po V. kongresu zastavili res velike delovne napore, da bi našli prave oblike dela v občini in da bi Sociali- stična zveza lahko uresničila naloge, ki jih je dobila s V. kongresom SZDL Jugoslavije kot osnovna organizacija SZDL. Ker je že za njimi prvo obdobje, lahko rečem, da so občinski odbori SZDL v glavnem namen dosegli. Če pregledamo delo, velja ta ugotovitev predvsem za občine Brežice, Videm-Krško. Črnomelj, Novo mesto in Sevnico, malo manj pa morda za Treb- Ne samo dan, ampak leto zdravia Jutri se začne letošnji SVETOVNI DAN ZDRAVJA, tokrat posvečen preprečevanju nesreč in povečevanju varnosti ljudi Letošnji svefovni dan zdravja, ki ga bomo kot vsako leto praznovali 7. aprila, bo posvečen preprečevanju nesreč in povečanju varnosti državljanov v vsakdanjem življenju. Dosedanje akcije za varnost, pri delu so se morda le preveč lotevale samo vprašnja varno, sti na delovnem mestu. Okrajni odbor RK Novo mesto je prejšnji teden sklical posvetovanje in povabil predstavnike šolstva, oddelka za notranje zadeve, DOZ, DPM, AMD, stalne konference za varnost pri delu in zdravniškega društva. Predsednica OO RK Milica Sali je prisotne seznanila z zaključki republiškega, posvetovanja in povedala, kako se na svetovni dan zdravja pripravljajo v drugiii okrajih. Po živalmi razpravi so prisotni sprejeli nekaj zaključkov o tem, kako naj bi letos ta dan proslavili v našem okraju. Udeleženci posveta sestavljajo okr. koordinacijsko komisijo, enake komisije pa naj ustanovijo tudi v vseh občinah. Dogovorili so se, naj občinska posvetovanja sklicema občinski oddelki za zdravstvo. Ker je bilo na dan okrajnega posvetovanja še zelo malo časa za priprave na dan zdravja, naj v vseh občinah izdelajo celoletne programe akcij, da ne bi bilo praznovanje le kampanjsko. V šolah naj uredijo higienske kotičke in izboljšajo higiensko ureditev stavb. Pobudnik tega naj bosta ood-mladek RK in pionirska orga- DVAJSET LET poteka danes od zgodovinskega 6. aprila 1941, ko so nemške, italijanske in druge horde zahrbtno napadle in okupirale našo državo. Zaradi izdaje in strahopetnosti generalov kraljevskega režima je jugoslovanska armada klonila pred okupatorji že po 12 dneh šibkega upora. Vlada generala Simo-vica je s kraljem vred pobegnila v inozemstvo, se-reda pa pri tem ni pozabila naložiti kovčkov z zla-■lom in dragocenostmi iz kleti narodne banke. Medtem ko je »oblast« z gospodo in vlado na čelu j sramotno pobegnila z letali na varno v tujino, sta v državi ostala samo neoboroženo ljudstvo in Komunistična partija Jugoslavije, ki je edina ostala zvesta svojemu ljudstvu, iz katerega je tudi izšla. 2e prve dni okupacije se je Partija začela pripravljati na oboroženo vstajo; po njenih navodilih so tudi v Novem mestu in drugod po okraju začeli mladinci in drugi zavedni državljani pobirati in skrivati orožje ter strelivo, ki ga je bilo tiste dni povsod dovolj ob cestah. Ze davno pred vojno, se pravi pred napadom na Jugoslavijo, je naša Partija leta 1938 dala komunistom in komunistični mladini nalogo, naj se urijo v ravnanju z orožjem in v vojnih veščinah. Voditelji Partije s tovarišem Titom na čelu so vedeli, kam bo pripeljala izdajalska politika protiljudskega kraljevega režima, ki je ljubimkal z nacisti ter fašisti in se bratil s krvniki lastnega ljudstva. Ta trenutek je napočil 6. aprila zjutraj, ko so združeni okupatorji navalili na Jugoslavijo in jo v nekaj dnevih zasedli ter razkosali kot ubitega vola. Zmagoslavni občutki napadalcev pa so imeli kaj kratko življenje. Ze na dan prihoda Nemcev v Zagreb je CK KPJ na svoji seji sklenil, da se bo večina članov CK peš prebila v Bosno, Crno goro, Srbijo in Slovenijo. Partija je vzela v svoje roke pripravo vstaje. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi vojni komite s sekretarjem CK na čelu. Politbiro CK KPJ je določil za svoj sedež Beograd in od tam začel voditi priprave ljudstva za vstajo po vseh jugoslovanskih pokrajinah. Tla za vseljudsko revolucijo so skupaj z zapuščenim ljudstvom pripravili komunisti, edini zvesti sinovi domovini, ki v najstrašnejših dneh niso zapustili rodne grude, še pred napadom Nemcev na Sovjetsko zvezo se je začelo goloroko ljudstvo pod vodstvom komunistov upirati pobesnelim usta-šem in dobro oboroženemu vojaškemu napadalcu — ponekod s puško, drugod s koso, z vilami in z drugim preprostim orodjem ali orožjem. Tlel in vzplamteval je boj na življenje in smrt; vse partijske organizacije v državi so se pripravljale za vseljudsko vstajo, ki se je bližala iz dneva v dan. nizacija. Košček šolskih vrtov na podeželju lahko posebej ogradimo, v njem pa se bodo v lepih dneh igrali predšolski otroci pod varstvom starejše osebe. Nato bo manj požarov in nesreč med otroki. O tem naj razmišljajo DPM in ZZD. Učit ielji bodo porabili več časa za opozarjanje otrok na nesreč.'. in jih poučevali, kako nesreče preprečevati. AMD bo "^uredovalo, da bo pravilmk za vozniške izpite dopolnjen s členom, ki bo določil, da mote voznik poznati tudi pravila prve pomoči. Zdravstveni delavci so letos oprauili le vrsto akcij: imeli so šfeuilna preda vanja s področja zdravstva, tečaje za hišno nego bolnika, 1. jih je priredil RK, poseben seminar za cestarje o prvi pomoči itd. Podobnega naj bo letos kar največ, da bomo dan zdravja z dobro pripravljenimi programi razširili v leto zdravja. J. M. Priporočilo 0SS gospodarskim organizacijam Okrajni sindikalni svet v Novem mestu priporoča vodstvom gospodarskih organizacij, da nadomestijo delo v nedeljo, 30. aprila, z delom v eni prejšnjih nedelj, tako da bi prvomajski prazniki trajali od 30. 4. do vključno 3. maja 1961. Počastite praznik dela z akademijami v podjetjih in občinskih središčih, kolektivom pa pripravite razne prvomajske, izlete v bližnje kraje. VREME od 6. IV. — 16. IV. 1961 ' Okrog 7. ali 11. aprila močan mrzel val s snegom in pozeba-mi. Drugače bo do 9. aprila v glavnem suho vreme, od 10. aprila dalje slabo vreme s padavinami. V. M. nje in Metliko; pri slednjih vpliva manjša razvitost občine. Ta napredek se je pokazal predvsem v samostojnejšem delu, v poteku krajevnih konferenc, še posebno pa pri občnih zborih raznih društev in drugih političnih organizacij. Tudi krepitev komunalnega sistema ;n komun sploh kaže na veliko sodelovanje s strani SZDL, ki je razen tega sodelovala v organiziranju zborov volivcev, v pripravah pespek-tivnih planov in podobnem. Občinske konference SZDL so v decembru pokazale veliko skrb političnih vodstev za aktivnejšo delo krajevnih organizacij Socialistične zveze, podružnic in sekcij. Pokazale so nam, kako občinska politična vodstva na podlagi izkušenj, ki so jih dobila po V. kongresu, rešujejo vse naloge, ki so danes pred komunami. Smatram, da je sedanji sestav občinskih plenumov in izvršnih odborov SZDL sposoben tako politiko pravilno nadaljevati. Smatram pa, da bodo tudi tisti občinski odbori SZDL, ki doslej še niso poiskali pravilnih ' oblik dela, prav tako morali svojo delo bolje zastaviti. Po kongresu Socialistične zveze Slovenije so pred nami različne in številne naloge. Kako se jih je lotila organizacija v okraju? Kaj je bilo doslej nareje-ga in katere so trenutno najvažnejše naloge SZDL v občinah? Po V. kongresu SZDL Slovenije so dobila naša politična vodstva nove naloge, predvsem zaradi tega, ker se je po V. kongresu SZDL Jugoslavije izoblikovalo nekoliko organizacijskih vprašanj, po drugi strani pa so bili sprejeti v zvezni ljudski skupščini pomembni novi zakoni in predpisi, ki dajejo našemu gospodarstvu nove oblike dela. Ti predpisi vplivajo izredno močno na izpopolnjevanje našega Občni zbori občinskih sindikalnih svetov Po zaključenih občnih zborih sindikalnih podružnic se zdaj pripravljajo na letne občne zbore občinski sveti. 15. aprila bo tak zbor v Brežicah, 16. aprila bodo občni zbori v Črnomlju, Metliki, Sevnici in Trebnjem, 18. aprila v Vidmu-Krškem in 26. aprila v Novem mestu. Sindikati v okraju pripravljajo ta mesec tudi več konferenc. Tako se bodo predstavniki prometnih strok zbrali 12. aprila, 14. aprila bo posvetovanje obrtnih in komunalnih delavcev, 19. aprila pa bo konferenca sindikata trgovskih in gostinskih delavcev. gospodarskega kot komunalnega sistema v celoti. Prav tem nalogam je slovenski kongres (Nadaljevanje na 2. strani) 7 tisoč kilometrov do predsednika Tita 8. aprila bo izpred poslopja okrajnega ljudskega odbora v Titovem Užicu, kjer se je 1941 mudil štab užiškega partizanskega odreda, odšla na pot štafeta mladosti. Stafetno palico bodo v Užicu nosili mladinci, ki so se rodili v dneh užiške republike. Letošnja štafeta mladosti bo šla skozi 250 večjih krajev. Mladinci bodo z njo pretekli okrog 7 tisoč kilometrov. Na osrednji proslavi v Beogradu bosta v imenu jugoslovanske mladine izročila pozdrave predsedniku Titu 20-letni mladinec in mladinka iz Titovega Užica. Božidar Jakac: RASICA (1945) .4 Spored letošnjih prireditev ob 20-letnici revolucije je dokončno izdelan - Občinska politična vodstva ga lahko dopolnijo s prireditvami, vezanimi na dogodke iz leta 1941 Okrajni odbor za proslavo 20-letnice revolucije je na svoji zadnji seji na podlagi predlogov občinskih odborov za proslave sprejel dokončni program letošnjih prireditev. Zvezno proslavo, ki bo 4. julija v Titovih Užicah, bomo povsod v okraju spremljali z različnimi oblikami poslušanja. Posebno slavnosten bo ta dan v Črnomlju, kjer bodo odkrili spomenik 1.200 I padlim borcem na Griču. Proslava bo skupna manifestacija občin Črnomelj in Metlika. Ta dan bo tudi večja proslava trebanjske občine na Debencu s celodnevnim sporedom. V dneh od 1. do 4. julija bodo proslave tudi v vseh delovnih kolektivih, v vseh občinskih centrih pa bodo počastili zvezno proslavo s slavnostnimi akademijami. Osrednja republiška proslava za Slovenijo bo 21. julija v Ljubljani. Iz vseh krajev Dolenjske, Spod. Posavja in Bele krajine bodo občinski odbori SZDL organizirali udeležbo in prevoze v Ljubljano. 22. julija bo v Žužemberku velika proslava z odkritjem spomenika in kostnice na Cviblju. Prireditveni odbor meni, da bi se žužemberške proslave udeležilo čimveč ljudi predvsem iz našega okraja. Člani Zveze borcev in aktivisti se dobro spominjajo borb in ofenziv, ki so bile okrog Žužemberka, zato bo posebno njihova udeležba na osrednji okrajni proslavi najštevilnejša. Dan vstaje bomo razen te- ga počastili v vseh večjih krajih in vseh občinah. Posamezne občine bodo razen tega proslavile 20- obletnico pomembnih dogodkov iz leta 1941. Tako bo večje slavje v Vidmu-Krškem 30. julija, 29. oktobra v Novem mestu, 28. oktobra v Brežicah, 5. novembra osrednja proslava občine Sevnica, medtem ko bomo 22. december svečano proslavili s sodelovanjem JLA. Letos poteka 20 let, odkar je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Vsa vodstva SZDL bodo letošnjemu 27. aprilu dala poseben poudarek. Na slavnostne seje odborov SZDL bomo povabili predstavnike delovnih kolektivov, ustanov, zastopnike kulturnega in javnega življenja. Krajevne organizacije bodo za svoja področja priredile posebne proslave. Prazniku dela — 1. maju bomo dali letos poseben poudarek. V dneh med 27. aprilom in 1. majem bodo številne proslave v vseh delovnih kolektivih, šolah in večjih središčih v občinah. Slovesne prireditve bodo za 25. maj — dan mladosti. Takrat bo v Novem mestu tudi okrajni festival najboljših mladinskih pevskih zborov. 26. julija bodo v Ro-salnicah pri Metliki odkrili spomenik padlim borcem. 30. julija bo komemoracija v Dobravi pri Brežicah, kjer so bili ustreljeni prvi krški aktivisti v letu 1941. Tudi v Semiču bodo 28. oktobra proslavili krajevni praznik v spomin na odhod prve belokranjske čete v letu 1941 na Bučko. V okraju bo razen tega več spominskih razstav, posamezne občine pa bodo izpopolnile sporede s spominskimi svečanostmi, ki bodo združene z dogodki iz leta 1941. Pomagajmo mladini pri izbiri poklicev nekdo kakor Vsak dan vozijo kamioni papir iz tovarne) celuloze na vse strani države. Takle kamion odpelje naenkrat do 25 ton časopisnega papirja, za katerega je bilo treba v tovarni predelati do 72 kubičnih metrov lesa. Čeprav tovarni na Vidmu še vedno primanjkuje mehkega lesa (praktično nima nobenih komercialnih zalog iglavcev), ji obrati lesne industrije in žag v okraju nič kaj ne pomagajo pri premagovanju teh težav. Mnogi še vedno raje prodajajo žamanjc in druge odpadke za kurivo, namesto da bi ves les kar najbolj racionalno izkoristili v Industrijski predelavi Nič ni bolj odvratnega, kakor poslušati, kako vsak dan preklinja svoj poklic, nič bolj prijetnega, uživati radost poklicnega dela, v katerem se počutiš kakor v toplem domu, ki je zate zgrajen. Vsako leto zapušča šolo več tisoč učencev in učenk, ki so zaključili obvezno šolanje. Kam sedaj? Mladina stoji pred izbiro poklica; ni več otrok, ni pa še odrasla, zato se premalo zaveda, kako važna je izbira poklica. Mladina torej potrebuje pomoč. Poklicna svetovalnica se skupaj s prosvetnimi delavci in drugimi zainteresiranimi organi trudi, da bi mladini čimbolj olajšala izbiro poklica. Mesec april je mesec poklicnega usmerjanja mladine. To je mesec izrazito razgibanega, živahnega dela na področju usmerjanja mladih ljudi v poklice. NAMEN POKLICNEGA USMERJANJA JE: — prikazati mladini, ki bo letos zaključila obvezno šolanje, kako važna je pravilna izbira poklica za posameznika in družbo; > — seznaniti učence tudi s tistimi poklici v obrti, industriji, prosveti, upravi v našem okraju in LR Sloveniji, ki najbolj potrebuje mlade ljudi; — omogočiti učencem ogled delovnega procesa v podjetjih in ustanovah; — seznaniti tudi starše s problemi poklicnega usmerjanja mladine. Komisija za poklicno usmerjanje pri poklicni svetovalnici v Novem mestu bo v sodelovanju s šolami in gospodarskimi organizacijami izvedla v mesecu poklicnega usmer-enja naslednje akcije: — organizirala bo Izlete mladine v gospodarske organizacije in ustanove, obrtne delavnice in na gradilišča; — oskrbela za mladino in starše predavanja o izbiri »oklica in o posameznih poklicih; — učenci bodo pisali šolske naloge o izbiri poklica ter izdelovali likovne izdelke, ki prikazujejo ljudi na različnih delovnih mestih, najboljši izdelki in pismene naloge bodo nagrajeni; — predvajani bodo filmi s področja poklicnega usmerjanja; — šole bodo seznanili z možnostjo vključevanja v uk aH na delovno mesto oziroma s pogoji za nadaljnje šolanje. Ob koncu meseca poklicnega usmerjanja bo zaključna prireditev v Novem mestu in v Trebnjem, kjer bodo po kratkem kulturnem sporedu podeljene nagrade. »Pravi človek na pravo mestor« mora posVati načelo, ki velja za vse. Ce se bodo vsi po n;n'- -..... " «> b0 zvišala življenjska raven vsega naroda. P. J. Vsa družba s pomočjo žena Zapiski z ženske konference v občini Črnomelj Občina Črnomelj je po številu zaposlenih žena na 4. mestu v okraju. 671 zaposlenih žen predstavlja 31 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Tudi tu so žene v mnogih pogledih že vedno zapostavljene, odgovorni pa so storili vse premalo da bi jim omogočili resnično enakopravnost v naši družbi. Iz poročila Vladke Vanovič smo lahko razbrali mnogo. Načela je mnogo težav, ki žulijo žene v črnomaljski občini, delegatke pa so v razpravi poročilo dopolnile ter odkritosrčno in resno povedale, kaj je prav in kaj ni. DELO V GOSPODINJSTVU NIČVREDNO? Tako je videti, čeprav vsaka zaposlena žena, ko se vrne domov, dela že od 8 do 12 ur v lastnem gospodinjstvu. Pogoj za družbeno uveljavljanje žene je torej: razbremeniti jo v prvi vrsti gospodinjskih deL Koliko so storili za to v občini Črnomelj? O družbeni prehrani, ki bi ženo razbremenila kuhe, razpravljajo že dve leti. Sadov še ni videti. Obrat družbene prehrane ima le >Begrad« in še ta je v kooperaciji z zasebnikom. Zmogljivost kuhinje je ^0 obrokov, v sezoni pa se hrani v obratu 60 do 70 ljudi. Tople malice delijo še v Bedt, Lič, Prehrambeni industriji Črnomelj, v obratu IEV na Vrtači in v čevljarski delavnici v Semiču. »Samo z razpravljanjem pa večji obrat družbene prehrane ne bo zrasel!« so ugotovile delegatke. Mlečne kuhinje po šolah vse preveč pitajo otroke z raznimi namazi, premalo pa z mlekom. Zene bodo zato to pomanjkljivost takoj izboljšale. Tudi okoli stanovanjske skupnosti v Črnomlju je preveč razprav, uspehov pa Se ni videti. Otroški vrtec v Črnomlju je namenjen predvsem otrokom zaposlenih mater. Zaradi rastočih potreb ga bo treba razširiti, o tem, čigav otrok naj bo sprejet, pa naj odloča odbor. KAJ PA NA VASI? Edino razvedrilo kmečke žene je razgovor, saj za branje časnikov nima časa. Družbene službe zaostajajo za razvojem, žene pa so zaželele več zdravstvenih predavanj o ženski higieni, splošnih predavani, ki bi jih izobraževala in jim bila hkrati razvedrilo. Enoličnost delovnih dni na vasi poživljajo le tečaji, ki jih prirejajo RK, gospodinjski centri, žene zadružnice in tečaji za krojenje in šivanje. 313 žena v občini je včlanjenih v KZ, v raznih oblikah upravljanja zadruge in v družbenih organizacijah pa sodeluje 338 žena. V KO je izvoljenih le 14 žena, zato je razumljivo, da se krajevni odbori na vasi še niso lotili problemov, ki tarejo kmečko ženo. SZDL JE STORILA PREMALO Socialistična zveza je premalo odločno reševala težave, ki jih čutijo žene. Čeprav je izmed vseh članov SZDL 31 odstotkov žena, je le-teh v odborih SZDL samo 18 odst Še slabše je v LO, kjer so med 78 odborniki le 4 žene. Kot volivke so žene v večini, saj jih je 900 več kot moških. Pogovorile so se, da bodo odslej hodile na zbore volivcev in tam enakopravno izražale svoje zahteve. Ne bodo več odklanjale kandidatur, kadar so predlagane. Pri reševanju svojih težav bodo zahtevale pomoč vse družbe, po najboljših močeh pa bodo pomagale tudi same. Največ skrbi je treba posvetiti izobraževanju žene, saj je kvalifikacijski sestav zaposlenih žena zelo slab. S pomočjo številnih oblik za izobraževanje bodo skušale ta sestav izboljšati. Več žena pa bo treba izvolili v gospodarska svete občine in v ljudski odbor, da bi kot enakopravne proizvajalke že tam soodločale, kakšna bo uporaba sredstev, in dosegle, da bo kak dinar šel tudi za probleme žena. J. M. Zastrupljanje vran in srak Okrajna lovska zveza v Novem mestu je zadolžila lovske družine, naj tudi letos zastrupljajo vrane in srake. Vemo, da te ptice napravijo nemalo škode na posevkih, razen tega pa uničujejo zarod fazanov in poljskih jerebic. Ker škoda prizadene predvsem kmečka gospodarstva, je prav, da kmetovalci lovcem pomagajo. Vaščani naj zbcro jajca, ki jih bodo lovci zastrupili in jih nastavili vranam in srakam. Tudi kmetijskim zadrugam priporočamo, da pomagajo pri tej akciji. Delo ne bo neuspešno, kar dokazuje lanskoletni uspeh; na njive so odložili 7500 zastrupljenih jajc in je poginilo približno toliko škodljivih ptic. Omenimo naj še kragulja, roparja domače perutnine in lovi. Vsakdo, ki ve, kje ima ta roparica gnezdo, naj pove lovcu, lovska družina pa ga bo za to primerno nagradila. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V današnjem pregledu bomo poskušali bralce seznaniti vsaj % nekaterimi dogodki v minulih dneh, da celo tednih, kajti priznati je treba, da nas le-tl včasih zares prehitevajo. Nedavno tega so na zasedanju Ljudske skupščine Slovenije sprejeli zakon o zdravstvenem varstvu ln zakon o organizaciji zdravstveno službe v Sloveniji. Ta zakon pomeni skupno z lani sprejetim zveznim zakonom o organizaciji zdravstvene službe enotno akcijo naše družbe, ki želi, da bi se zdravstvena služba vskladila z razvojem našega družbenega sistema. Dosedanji Prosta izbira zdravnika administrativni sistem je imel več slabosti. Zlasti je bilo neurejeno nagrajevanje zdravstvenih delavcev. Nagrajevanje po zakonu o javnih uslužbencih — sem so namreč spadali tudi zdravstveni delavci — nI omogočalo stimuliranja strokovnosti, požrtvovalnosti in vsega drugega, kar lahko predstavlja boljše dielo posameznega zdravstvenega delavca. Se več. Tak sistem ni spodbujal vodstva posameznih zavodov niti k racionalnemu zaposlovanju strokovnega zdravstvenega kadra. V samem zavodu nI bilo mogoče nagrajevati še tako kakovostno delo zdravnika, medtem ko je lahko dobil priznanje za uspešno delo v sosednem zavodu ter tako povečeval osebne dohodke. To pa seveda nI niti najmanj pametno in koristno. Slabosti je še več. Toda ne kaže jih naštevati, ker so sedaj dane vse možnosti, da tudi zdravstveni delavci uvedejo sebi primerno ter spodbudno nagrajevanje. Nikakor ne bi trdili, da je to enostavna stvar, še celo ne, da bi se dalo nagrajevanje v zdravstvenih službah avtomatično prenašati iz gospodarskih organizacij. Toda nekaj osnov nudijo tudi Izkušnje podjetij. Novi zakon uveljavlja tudi samoupravljanje na novih osnovah. Zakon izenačuje pravice zdravstvenih delavcev 8 samoupravnimi pravicami delavcev v proizvodnji. Zdravstveni delavci niso več samo Izvajalci določenih opravil. S sistemom nagrajevanja bodo odpravljali mezdne odnose in tako bodo postali tudi samostojni gospodarji. Sami bodo ustvarili dohodek ln ta dohodek delili, samostojno bodo odločali o nagrajevanju, skratka o vsem. Med drugim bo še zlasti važno, da bodo' lahko skrbeli tudi za standard svojih uslužbencev. Mislimo na stanovanja in podobne stvari. Ko pa govorimo o gospodarjenju, se je treba zavedati, da bodo morali tuđi zdravstveni zavodi dobro gospodariti. Dobro gospodarjenje pa pomeni iskanje notranjih rezerv v najširšem pomenu besede. Velik prispevek za rast zdravstvene službe, ki je v skladu z razvojem naše socialistične družbe, je tudi princip svobodne Izbire zdravnikov. Zakon ta princip dosledno uveljavlja. Princip ne pomeni le velike razširitve pravic državljanov, ampak tudi novo obliko sodelovanja državljanov pri organizaciji zdravstvene službe. Tako bo lahko državljan-bolnlk najbolj uveljavljal svoje zahteve do zdravstvene službe In vplival na njeno organizacijo ter delo. Državljani bodo s svojo izbiro dali priznanje tistim zavodom in tistim zdravstvenim delavcem, ki se bodo pri delu najbolj izkazali in ki mu bodo nudili tudi najboljšo pomoč. Nezaupanje in nezadovoljstvo državljanov s posameznim zdravstvenim zavodom ali zdravstvenim delavcem bo nenehno pritiskalo to strokovno službo k izboljšanju dela. Pravice državljana-zavarovanca pa bodo sicer urejene še z zveznim zakonom • zdravstvenem zavarovanju, pri čemer svobodna izbira zdravnika ne bo omejena v škodo zavarovanca. Zakon pa tudi sicer uveljavlja še vrsto oblik, s katerimi se bodo lahko državljani uveljavljali kot soodločujoči činitelj pri urejanju zdravstvene službe sploh. Ce izpustimo obširnejše poročilo o delu Zveznega Izvršnega sveta, ker bo le-ta v kratkem pred Zvezno skupščino, bi danes zapisali šc nekaj o nedavnem plenumu sindikata kmetijskih delavcev. Opozorili bi radi predvsem na dejstvo, da smo doslej posvetili veliko premajhno pozornost življenjskim in delovnim razmeram delavcev na posestvih. V večini primerov so bila vsa lnvestisjjska sredstva uporabljena samo za pospeševanje kmetijstva, za nakup strojev Itd., prav malo pa smo razmišljali o stanovanjih in drugih objektih, ki lahko izboljšajo življenjske razmere delavcev. Sindikat meni, da bi bilo treba od predvidenih investicij v letošnjem letu vsaj 10 odstotkov nameniti za gradnjo stanovanj ter izboljSanje drugih življenjskih pogojev kmetijskih delavcev. No, treba je povedati, da so kot vzgled Ba tem plenumu omenili kmetijsko posestvo in kombinat Kočevje ter Bratstvo in edinstvo v Bečeju, ki sta zgradila za tvoje ljudi v zadnjih letih 230 stanovanj. Poljedelsko ♦ škodo, ki jo povzročajo ptiči-škodljivci, bomo preprečili le, če bomo pravočasno ukrepali. OKRAJNA LOVSKA ZVEZA V NOVEM MESTU Predsednik Tito nadaljuje svojo nadvse uspešno pot po državah Zahodne Afrike. Po navdušenem sprejemu, ki ga je doživel v Gvineji in Republiki Mali je obiskal Maroko. Po Maroku obišče še Tunizijo in Združeno arabsko republiko. Tisk je prejšnji teden objavil nekaj vtisov o dosedanji poti, ki jih je opisal predsednik republike v razgovoru z jugoslovanskimi novinarji. Značilno je, da je nanj napravil največji vtis polet nedavno osvobojenih afriških množic, ki se sicer borijo z ogromnimi težavami, a so vendarle dosegle tisto, brez česar noben narod ne more napredovati — 'svobodo in neodvisnost. Res je ta neodvisnost še marsikje nepopolna, ker je gospodarstvo nedavno osvobojenih afriških držav še primitivno in v marsičem pod nadzorstvom gospodarskih krogov prejšnjih kolonialnih sil, toda razvoj bo neizogibno prinašal čedalje večjo samostojnost tudi v tem pogledu. Posebno važno je dejstvo, ki ga je tudi poudaril predsednik Tito, da se ti afriški narodi zavedajo, da svoje prihodnosti in svojega gospodarstva ne morejo graditi na starih, kapitalističnih temeljih. Zmagala je ideja socializma. Popolnoma naravno je pričakovati, da bodo socialistične oblike v razvoju afriških narodov kazale zelo veliko raznolikost, toda to je nujno. Socializem kot svetovno gibanje so mora prilagajati razmeram na posameznih celinah in celo v posameznih deželah, če je to dogmatikom prav aH ne. Naposled je prišel odgovor iz Moskve. Sovjetska zveza načelno soglaša z britanskim načrtom za rešitev laoške krize, to se pravi s sklicanjem mednarodne konference štirinajstih držav o Laosu ln z obnovitvijo dela nadzorne komisije za Laos. Z drugimi besedami, sovjetska vlada soglaša s tem, da mora Laos postati resnično nevtralna država. S tem soglašajo zdaj vsi: ameriška vlada, SEATO pakt, uporniška vlada princa Bun Uma ter vsi drugi prizadeti in neprizadeti činitelji. Toda ni bilo vedno tako. Se pred kratkim je ameriška diplomacija govorila o neposredni intervenciji v Laosu, če bo to potrebno. pogajanja med zastopniki francoske vlade in začasne alžirske vlade. ToSa med objavo tega datuma in doslej se je marsikaj zgodilo, kar je poslabšalo položaj in spravilo začetek pogajanj v nevarnost. Alžirci so predvsem zamerili Francozom, da so na glas raztrobili, da se bodo »posvetovali« tudi s tretjo alžirsko silo. Ta tretja alžirska sila pa ni nič drugega kot tista struja, ki je za sodelovanje s Francijo. Prišlo je tako daleč, da se je odgovorni zastopnik francoske vlade »zmotil-« in v izjavi za tisk dejal, da se bo Francija »pogajala-« Odgovor iz Moskve Položaj se je namreč zelo zasukal za uporniške sile generala Fumi Nosavana in za Zahod, ki jih podpira. Se pred nekaj tedni Washington nI hotel nič slišati o nevtralnem Laosu, o Suvana Fumi kot predsedniku nevtralne vlade in o gibanju Patet Lao, ki naj bi sodelovalo v vladi. Uradna ameriška verzija je namreč, da »rdeči« blok množično podpira »upornike«, to je komuniste in nevtralce v Laosu. O pomoči, ki jo je Amerika od vsega začetka nudila desničarjem v Laosu, pa sramežljivo molči. Naj bo tako ali drugače, kaže, da jc najhujša kriza prebrođena, kar pa nc pomeni, da bodo pogajanja lahka in kratka. Kar čez noč nc bo mogoče ustvariti nevtralnega Laosa, katerega neodvisnost bi spoštovale prav vse sile ne samo na papirju, ampak tudi v dejanjih. Sedmega aprila bi se morala začeti z zastopniki alžirske tretje sile in ne samo »posvetovala«. Mimo teh nesporazumov je prišlo v Evianu, mestecu ob Ženevskem jezeru na francoski strani, kjer bi se morala začeti pogajanja, do tragičnega dogodka. Francoska ekstremna desnica je namreč z dinamitom porušila del občinske hiše v Evianu. Zupan Camille Blano je izdihnil v bolnišnici. Bil je znan pristaš pogajanj med Francozi in Alžirci, borec v francoskem odporu med vojno in župan v Evianu od leta 1945. Očitno je, da močne sile delujejo proti francosko-alžirskim pogajanjem In da imajo te sile pristaše tudi na odgovornu! položajih v francoskem javnem življenju in državnem aparatu. Tudi v prihodnje jc pričakovati, da bodo z vsemi sredstvi sabotirale pogajanja, tudi ko se bodo ta začela. Razgibano politično življenje (Nadaljevanje s 1. strani) SZDL dal največji poudarek. Doslej v okraju ni bilo kakšnih posebnih akcijskih programov prav na podlagi kongresa. Občinska vodstva SZDL so imela v tem času veliko drugih nalog, pri katerih so bili politični aktivisti v celoti angažirani: imeli smo številne občne zbore, konference, sprejemanje in razprave občinskih družbenih planov, proračunov in podobno. Z gradivom V. kongresa SZDL Slovenije in sprejetimi novimi zakoni s področja zdravstva, šolstva in javnih služb državne uprave sovpada tudi gradivo II. plenuma SZDL Jugoslavije. Vse to je zdaj pomembno gradivo, s katerim moramo nujno seznaniti slehernega državljana v občini. Ponekod so že bile razprave v delavskih svetih, na občnih zborih sindikalnih podružnic in drugod, kjer so govorili tudi delegati s V. kongresa. V podjetjih so bile doslej razprave preveč lokalnega značaja, samo v s staližča podjetja. Smatram, da zastavlja našteto gradivo trajnejše naloge vsem našim političnim vodstvom in da to delo nikakor ne sune biti kampanjsko; Nasprotno, z načrtno akcijo je potrebno prenesti naloge ln perspektive med vse naše ljudi. Zato smo na seji predsed- stva Okrajnega odbora SZDL, kjer so bili predsedniki občinskih odborov SZDL, sklenili, da bodo občinski odbori SZDL s pomočjo aktivistov celotno snov temeljito predelali in jo predložili v razpravo državljanom. Posebno važno bo pri tem, da bodo gradivo dobro spoznali vsi naši kolektivi kot predstavniki Socialistične zveze. Predvsem kolektivom morajo biti Jasne vse posledice in spremembe, ki bodo nastale na podlagi sprejetih zakonov in ukrepov. To pa ne zadeva jamo gospodarskeorganizacije temveč se bodo pojavili premiki na celotnem področju družbenega življenja. Razen razprav v podjetjih, v večjih centrih in v krajevnih organizacijah bo treba organizirati razprave tudi s kolektivi v šolah, v zdravstvenih zavodih, skratka: povsod tam, kjer čutimo, da se bodo pojavila vprašanja, kako izpolniti nove naloge. Pri vsem tem pa mora SZDL celotno razpravo voditi Sn skrbeti, da bodo ob pravem Času podvzeti v komuni vsi potrebni ukrepi. Naj mimogrede še omenim, da je — razen drugih ukrepov in mer — organiziral Zavod za izobraževanje in organizacijo dela seminarje za tovariše iz občinskih vodstev, da bodo lahko predavali in pomagali pri tolmačenju obsežnega gradiva. čeprav je namen novih gospodarskih ukrepov zelo jasen, je vendarle v nekaterih kolektivih bojazen, češ da še niso znani vsi instrumenti delitve in podobno. Brez dvoma bo izpopolnjevanje našega gospodarskega sistema zahtevalo od delavskih 6vetov, sindikatov in drugih organov v gospodarstvu večje prizadevanje v iskanju novih oblik dela. Vsa stvar je postavljena na gospodarski račun. Zdi se mi, da je prav zaradi tega ponekod preveč razprav o tem; »Čakamo, nI še predpisov, ni še jasno to in ono..; « čeprav bi bilo marsikje že brez vsega tega nujno pogledati, kje so še rezerve, ki bi lahko podjetje spravile na bolj gospodarsko poslovanje in mu dale večje možnosti za mehanizacijo, za boljšo organizacijo tehnološkega procesa in podobno. Za nami so občinske konference žena, konference občinskih zvez za telesno vzgojo in plenumi nekaterih občinskih odborov Socialistične zveze delovnega ljudstva. Tovariš predsednik, kako ocenjuješ njihovo delo? Občinske konference žena so nam pokazale, da je na tem področju nastala le precejšnja sprememba Ponekod (v No- Ne Se delavke, tudi upravljavke čeprav je v občini Vldem-KrSko zaposleni h več kot 800 žena, so v občinskem zboru le 3 žene, v zboru proizvajalcev pa nobene — V vseh krajevnih odborih v občini so Izvolili samo eno ženo, prav ti odbori pa naj bi na vasi zagotovili oživitev vseh tistih dejavnosti, ki Jih v mestih urejujejo stanovanjske skupnosti -- Sklep konference: krepkeje bomo sodelovale v družbenem življenju! 29. marca Je bila v Vidmu-Krškem občinska konferenca žena. Udeležilo se Je Je okrog 90 delegatk ln gostov, med njimi zastopnici glavnega ln okrajnega odbora ženskih društev tovarišica Živa Beltram ln Francka Slak, članica okrajnega odbora Socialistične zveze Inž. Vilma Pirkovič ter predstavniki občinskega vodstva, političnih ln gospodarskih organizacij. Obširno poročilo o dejavnosti ln problemih žena Je prebrala Zvona tomaZiC. Poročilo Je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. V pestri in zanimivi razpravi Je sodelovalo 26 delegatk in gostov. — Govorili so o neštetih težavah, a katerimi se žena srečuje v življenju; o tem, da Je žena premalo zastopana v družbenem ln političnem življenju, o varstvu in vzgoji otrok, o delu stanovanjske skupnosti, dejavnosti žena v mestu ln na podeželju ter drugem. SKUSAJMO ČIMBOLJ RAZBREMENITI ZENO! Delegatke iz Vidma-Krškega so povedale, da skušata Center za napredek gospodinjstva in Stano- Konj v avtomobil 25. marca Je po cesti iz Brežic proti Vidmu-Krškem peljal tovornjak S-4262. v vasi Libna se Je srečal s konjsko vprego, ki j« vozila pravilno. Na vozu je sedel gospodar z 8-letnlm otrokom. Sicer mirna kobila se Je iz neznanega vzroka pri srečanju s tovornjakom splašila in poskočila v levo. Oje voza Je zadelo v sprednjo Šipo avtomobila, da se Je zdrobila, oje pa se je od udarca prelomilo. Voznik, ki Je k sreči vozil le s 40 km hitrosti na uro, Je naglo zavrl in zavil v desno, tako da sta desni kolesi avtomobila obstali na cesti, levi pa v Jarku. Otroku, ki Je sedel poleg gospodarja, Je kobila pri poskoku poškodovala gleženj. Primer opozarja, da se vozniki ne smejo zanesti na mirnost vprege, saj bo preprečenih mnogo nesreč, če bodo tako, kot zahtevajo predpisi, pri srečanju z motornimi vozili, stopili z voza in prijeli živinče za povodec vanjska skupnost v sodelovanju s socialistično zvezo, občino ln podjetji čimbolj razbremeniti zaposleno ženo. Uredili so kemično čistilnico, pralnico, likalnlco, kopalnico, s prvim majem pa bo pričel obratovati obrat družbene prehrane. V kratkem bodo ustanovljeni Se drugI servisi. Vendar menijo delegatke, to So nI dovolj. 18-3 UNIVERZALNO AVTOMOBILSKO MAZIVO je izdelano na podlagi litd-jevih mil in je najnovejši izdelek tovarne »ISKRA«. LIS-3 avtomobilsko mazivo uporabljamo: — za vsa podmazovalna mesta na šasiji, za vodne črpalke, krogljlčne ležaje, kolesa, tlačne ležaje in križni zgib; — za dele električnih naprav: zaganjalo, dinamo in razdelilnik. Specialno in univerzalno mazivo LIS-3 uspešno nadomešča inozemske masti za navedene svrhe. Ce želite karkoli glede podmazovanja, se obrnite ia tehnično službo tovarne »I S K R A« v Zagrebu HEINZELOVA 33 V Vidmu-Krškem nI niti enega otroškega vrtca. Na Vidmu gradijo nove 24-stanovanJske bloke, toda nikjer nI predviden prostor za Igrišča niti za sušenje perila. To dokazuje, da bi morale tudi žene sodelovati pri Izbiri načrtov za nove gradnje. 2al, da žena na vasi dejansko nima nič od stanovanjske skupnosti. Najbolj bi jim pomagali, če bi Jim krajevni odbori pomagali urediti vodnjake ln perlšča. V Brestanici naj bi ustanovili, otroški vrtec, v Dolenjem M-skovcu uredili vodnjak, v ambulanti na Raki naj bi bila stalna medicinska sestra. To ieljo so Izrazile delegatke. CEMU NEENAKOPRAVNOST? »Zena Je čestokrat v neenakem položaju v odnosu do moža in do družbe«. Je zapisano v poročilu. Tega mnenja so bile tudi dlsku-tantke. Pravile so, da v veliko primerih možje ne pustijo svojih Žena na sestanke. Tudi v družbi ji ni priznano tisto mesto, ki ji pripada. V občini Vldem^Krško Je zaposlenih preko 800 žena. V delavskih svetih ln upravnih odborih je zastopanih okrog 20 odstotkov, v kmetijstvu družbenega sektorja U odstotkov, v občinskem zboru so tri žene, nobene pa ni v zboru proizvajalcev. Le 1$ žena Je v svetih občinskega ljudskega odbora, le ena pa je v krajevnem odboru. Znatno bolje so se žene uveljavile v stanovanjski skupnosti, društvih prijateljev mladine ln v organizaciji Rdečega križa. Takšno stanje v eni najbolj gospodarsko razvitih občin v okraju Je nezadovoljivo. Razlog Je Iskati največkrat pri ženah. Premalo se udeležujejo zborov volivcev ln sestankov Socialistične zveze. Morale bi Javno nastopati ln pomagati Iskati skupne poti pri reševanju problemov. Na ta način bi se žene najbolj uveljavile. Dolžnost socialistične družbe, zlasti pa organizacij Socialistične zveze je ženam pomagati. SIcer pa je žena sama kovač svoje bodočnosti: čim večje Je njeno sodelovanje v družbenem življenju, tem trdnejši ln vidnejši je njen položaj v družbi. K. D. vem mestu, Črnomlju) so bile konference nepričakovano dobre. 2ene so načele zelo pereča vprašanja, predvsem reševanje nekaterih komunalnih vprašanj, o katerih že leta in leta govorimo, a se niso premaknila z mrtve točke. Povsod se je čutilo, da žene dobro poznajo probleme svojih krajev. Mislim, da bo morala SZDL začeto delo razvijati v tem smislu. Občinske konference za telesno vzgojo so v glavnem dobro uspele. Predstavniki društev so pozitivno sprejeli pobude za ustanovitev občinskih zvez. Stvari, o katerih se je doslej odločalo v okrajnem merilu, prehajajo na občinska vodstva, kar naj predvsem vpliva na večjo množičnost v telesni vzgoji. V zadnjem času so bili občinski plenumi v Novem mestu, Brežicah, Trebnjem in Metliki, medtem ko so bile v drugih občinah seje izviršnih odborov SZDL. Povsod so obravnavali vprašanje prenašanja kongresnega gradiva med ljudi, vprašanje volitev zadružnih svetov in druge tekoče naloge, ki so pred krajevnimi organizacijami SZDL. Zdi se mi, da so ponekod (Metlika in Trebnje) v zvezi z volitvami zadružnih svetov le premalo analizirali konkretne probleme, ki se nam kažejo na področju kmetijske proizvodnje. Gre za osnovno misel, da morajo biti ekonomske enote (prejšnje manjše zadruge) v novi združeni zadrugi vsak dan gospodarsko močnejše. Njihova proizvodnja mora nenehno naraščati, zaradi boljše organizacije pa mora biti tudi cenejša. Le tako bomo dobili novo, močno, združeno zadrugo. Ker imamo v našem političnem življenju zelo veliko nalog, bo še ta mesec okrajni plenum, ki bo vsem naštetim vprašanjem posvetil veliko skrb. 43 Samozvani poglavar koa-goške pokrajine Moiz Combe je tako reko« napovedal vojno Združenim narodom. To Je storil v zvezi s prihodom čet OZN v Katango. Baje je dal nekakšen ultimat. Vse kaže, da je Combe šel le predaleč in si domišljal, da bo krojil usodo ne samo Katangi, ampak vsemu Kongu, in to s pomočjo belgijskih, južnoafriških ln drugih belih plačancev. Po najnovejših vesteh so v Katango prišU Svedl in del Indijskega oddelka. EJ v središču Londona se Je nad dvajset tisoč Britancev udeležilo pohoda v protest proti atomski oborožitvi Veliko Britanije. £3 V Kijevu se je marca zgodila strahovita nesreča, v kateri je izgubilo življenje 141 ljudi, medtem ko jih Je bilo 143 ranjenih. Nesreča se Je pripetila 13. marca ob 8.30, ko so se v zgornjem delu Babje kotline začele usedati velike gmoto spodkopane zemlje na površini 25 hektarov. To področje v okolici Kijeva nasipavajo že od leta 1950. D V Iraku so obnovili pogajanja med iraško vlado ln pe-trolejskimi družbami, ki so jih prekinili lani. Ministrski predsednik Kasem Je ob tej priložnosti sklical tiskovno konferenco, na kateri je omenil tudi nedavne krvave nerede v nekaterih četrtih Bagdada ln dejal, da ti neredi »čudno sovpadajo« z začetkom petrolejskih pogajanj. ta Londonski tednik »Sonda? Times« piše, da bo ameriški predsednik Kennedv umaknil predlog, naj bi severnoatlantski pakt spremenili v »samostojno atomsko silo«. To je namreč predlagala Eisenhowerjeva vlada še lani decembra na zasedanju sveta ministrov Atlantskega pakta v Parizu. E3 V Moskvi Je bilo 23. in 29. marca redno zasedanje politic-no-posvetovalnega odbora držav, ki so članice Varšavskega pakta. Objavljeno Jo bilo skupno poročilo, v katerem jo rečeno, da so udeleženci zasedanja na široko Izmenjali mnenja o vprašanjih v zvezi z mednarodnimi dogodki. Značilno je, da na zasedanju nista bila navzoča kitajski in albanski delegat. V Brežicah so sprejeli družbeni plan in proračun za 1961 Odbgrnikl obeh zborov Ljudskega odbora Brežice so v četrtek 30. marca po živahni razpravi sprejeli družbeni plan in proračun občino za leto 1961. V razpravi je sodelovalo blizu 50 odbornikov. Družbeni plan predvideva letos povečanje bruto družbenega proizvoda za 23,4 odstotka (od lanskih S milijard 2aa milijonov dinarjev na 6 milijard 377 milijonov dinarjev letos), povečanje narodnega dohodka za 20,6 odstotka, povečanje števila zaposlenih za 10.5 odstotka ln storilnosti za 12 Nabirajte zdravilna zelišča Cvet: črnega irna-oparnice-trnule, malih marjetic. Korenine: male morice, bodeče neže-kompave, sladkih koreninic, regrata (samo rumenega), pekoče koprive, repinca. Lubje: češminovih korenin. Pohitite z nabiranjem cveta črnega trna! Odkup korenin trobentice, kor. gladeža, listov bršlina in hrastovega mahu jc zaključen. 2e nabrane količine oddajte takoj v vaši zadrugi! odstotkov, v družbenem sektorju lastništva in proizvodnje Je v vseh panogah planirani porast za nekaj odstotkov višji kot v zasebnem sektorju. Odborniki so razpravljali največ o investicijah in ugotovili, da bo treba dati letos prednost šo nedokončanim investicijam, nato pa začeti i najnujnejšimi novimi investicijami, z boljšo organizacijo dela in izboljšanimi tehnološkimi postopki bodo kolektivi povečali storilnost, hkrati pa bo treba povečati izkoriščanje proizvodnih' zmogljivosti z uvajanjem dveh Izmen, v kmetijstvu bodo povečali površine v pogodbeni proizvodnji in kar najbolj skrbeli za razvoj obrti, turizma in gostinstva, ki še vedno zaostajajo za splošnim razvojem. Se letos bodo pričeli izdelovati geološko karto področja občine s posebnim ozi-rom na nahajališča kremenčevega peska. Odborniki so potrdili tudi odlok o finanslranju šolstva; ki razporeja vse šole po njihovi pomembnosti v deset kategorij. Merilo za razporeditev šole v določeno kategorijo so sredstvaf ki Jih porabi en oddelek na šoli. Odlok velja le zo finansiranje osebnih in materialnih izdatkov šolstva* ne velja pa za gradnjo in opremo. Letos bo občina Brežice prispevala iz stanovanjskega sklada dva odstotka v poseben sklad združenih sredstev zS gradnjo steklarne v Novem mestu. Na ie-ji so sprejeli tudi več drugih odlokov ln uredili nekaj premoženj-bl;o-pravnih zadev. J. Mi Ife 14 (576) DOLENJSKI LIST Stran 3 Zadruga - most med kmetom in družbo Kako se trebanjska kmetijska zadruga pripravlja na volitve novega zadružnega sveta - Pet poslovnih enot v KZ Trebnje 8. aprila je v Trebnjem zajedal ZS kmetijske ' zadrugo. Jlo je bilo najbrž zadnje zasedanje ZS pred volitvami novega, zato so se zadružniki res temeljito pogovorili o delu v letošnjem letu in izvolili več organov, ki bodo izvedli volitve. Zadružni svet je najprej potrdil nova pravila zadruge, ki izprerninjajo sedanje pogoje za članstvo, pravice organov u-pravljainja in notranjo organizacijo zadruge. Član zadruge bo lahko odslej le kmetovalec, ki z zadrugo pogodbeno sodeluje, ki ji prodaja presežke svoje proizvodnje in ki podpiše izjavo, da vstopi v zadrugo. Enako pravico bodo imeli še naprej družinski člani, če sodelujejo v proizvodnji kmeta člana zadruge. Pristopnina bo 100 din, dosedanji delež pa je odpravljen in bo vsem članom vrnjen, ker je zaradi trdnejše gospodarske moči zadruge nepomemben. Kmetijska zadruga na več samo združe, nje kmetov z nalogo, pomagat: jim pri njihovih težavah, ampak je njena glavna naloga povezovati interese družbo z interesi posameznega kmeta proizvajalca. Občni zbor zadruge ima manjše pravice. Sprejema pravila zadruge, razpravlja o perspektivnem načrtu razvoja zadruge in določa glavne smernice razvoja. Priporočila občnega zbora mora obvezno pretresti ZS. Zadružni svet in UO imata po novih pravilih približno enake pravice in dolžnosti kot delavski svet v podjetju. Močno se je spremenila tudi notranja onganizac'i|ja zadruge. Z združitvijo vseh zadrug v občini se je kolektiv KZ Trebnje povečal na 160 ljudi. To zahteva izpremembo sestava ZS. V njem bo odslej 50 % predstavnikov kolektiva zadruge in 50 % predstavnikov kmetov proizvajalcev. Takšno razmerje je utemeljeno, saj ustvarjajo lastni proizvodni obrati zadruge nekaj več kct 62 % kosmatega dohodka, pogodbeno sodelovanje, odkup in ostale dejavnosti zadruge pa le dobrih 37 % dohodka. Zato so sklenili, da bo v novem 80-članskem ZS 40 kmetov in 40 članov kolektiva zadruge. V proizvodnih okoliših bodo izvoljeni področni ZS (podobni obratnim DS v večjih kolektivih), ki bodo pomagali osrednjemu ZS izpolnjevati naloge. Zadružni svet lahko v zadrugi ustanavlja poslovne enote, proizvodne obrate, razne zavode in službe, ki so po njegovem mišljenju potrebne za razvoj kmetijstva. KZ Trebnje bo imela zaenkrat 5 poslovnih enot: prvo sestavljajo lastni prozvodni obrati s 300 ha zemljišč, drugo kmetijska proizvodnja in poslovni promet v zasebnem sektorju, tretjo gozdarski obrat, četrto predelava vrtnin in- gozdnih sadežev v nastajajočem obratu na Mirni in peto mesarije v MireasK; dolini. Poslovne enote bodo upravljali DS in UO v skladu s plani proizvodnje, ki jih odobri ZS. Poslovni sklad (obratna in osnovna sredstva) je v zadrugi enoten, knjigovodstva pa ugotavlja, kako posamezne poslovne enote sredstva, ki so jim bila odobrena po njihovih finančnoproizivodnih planih uporabljajo, in jih v primeru potrebe preliva iz enote v enoto. Zadružni svet je nato pravila potrdil, izvolil dve volilni komisiji (eno za volitve članov kolektiva, ki bodo 22. aprila, in drugo za kmetovalce, ki bodo volili 23. aprila), izvolil disciplinsko komisijo, sklenil, da imajo volilno pravico vsd dosedanji člani zadruge, sestavil predlog kandidatne liste za predstavnike kmetov v ZS, potrdil pripojitev posestva Mala Loka k zadrugi, odobril, da zadruga lahko najame posojilo za obratna sredstva v znesku do 70 milijonov, in odobril pred izdelavo proizvodnega načrta nujne investicije v znesku 15 milijonov dinarjev. M. Zastoj zaradi gnojil Dobovski kovinarji si krepke kujejo svetlo bodočnost Obrtno kovinarsko podjetje v Dobovi, ki Je bilo ustanovljeno komaj predlanskim. Je lani prvo v okraju doseglo plan, do konca leta pa je prot7.velo za 40 milijonov dinarjev brutoprodukta. Prostore Je Imelo podjetje v prvem nadstropju zgradbe, za delavnico pa je uporabljalo In Se uporablja tudi dvorišče. Tu so dobivali njihovi težki kovinski proizvodi svoje oblike. Mladi kolektiv pa ni pokazal pridnosti ln sposobnosti samo s tem, da je presegel plan nekaj mesecev pred rokom ;povsem sami so si postavili delovno halo (dvorano), da Jim ne bo treba ob slabem vtc-menu delati zunaj ali pa prekiniti delo. Hala Jih je veljala milijon in pdI dinarjev (pravzaprav je toliko stal le material zanjo), vse ostalo pa so napravili kovinarji s prostovoljnim delom. Decembra lani so uvedli v kolektivu tudi topli obrok. Za nadaljnji razvoj pa jim je seveda nujno potrebna tudi strojna oprema (varilni agregat, škarje za pločevino, vrtalni in brusilni stroji itd.). Čutijo tudi pomanjkanje strokovnega kadra, predvsem varilcev, elektrovarilcev ln ključavničarjev. Zaradi Izobraževanja teh 60 povezani z raznimi šolami m izobraževalnimi centri, predvsem z mariborskimi. Podjetje nujno potrebuje tudi računovodje Štirje delavci obiskujejo zdaj v Brežicah tečaj za visoko kvalifikacijo, vedno nova naročila, ki presegajo njihove zmogi-Ulvostl. Fl Letošnja zgodnja pomlad je pogodbenim proizvajalcem ja-marsikomu prekrižala načrte, vila, da ni gnojil. Sami ste kri-saj ni skoraj nihče pričakoval, vi, da jih nI! — so ji ti odgoda se bo treba tako zgodaj vr- varjall. niti na polje, travnike, v vino- Črnomaljska kmetijska zadru-grade in sadovnjake. Predvsem ga nabavlja umetna gnojila iz V Beli krajini, kjer je nekoliko Ruš. Zastoj pri nabavi pa je topleje kot drugje v Sloveniji, prišel popolnoma nepričakova-80 ljudje že v prvih marčevih no, čeprav je tako zamujanje dneh, če ne že prej, pripravili bržčas opravičljivo. Seveda bi vse za spomladansko setev. Po- bilo pravilneje, če bi umetna tem so čakali. Kmetijska zadru- gnojila za pomladansko setev ga v Črnomlju pa je kmečkim pripravili že v jeseni, takrat, ko Je povpraševanje po njih na trgu manjše. Nekatere zadružne poslovne enote so si prav tako pripravile zalogo, ki nekako zadošča za prve potrebe. Vendar kmečkim proizvajalcem ti problemi ne pomenijo težje ovire pri nadaljnjem sodelovanju z zadrugo, in njenimi poslovnimi enotami, kar dokazuje, da je med zadrugami in samostojnimi kmečkimi gospodarstvi sklenjenih vedno več pogodb. To sodelovanje zajema poljedelstvo, površine za rast krmilnih rastlin (v Lokvah in Dragatušu po 60 ha) ter živinorejo. Razen tega je zadruga vzela v najem večje deteljišče, ki ga bo samostojno obdelovala nekaj let. Še enkrat: občni zbor ali semeni? Ze v zadnji številki smo poročali o občnem zboru Kmetijske zadruge Novo mesto, na katerem so se kmetovalci — člani zadruge pokazali vse prej kot umni gospodarji zadružniki, ki gredo v korak s časom, v obširnih in tudi enostavno sestavljenih poročilih je bilo mnogo gospodarskih postavk, o katerih bi lahko plodno razpravljali. Kmetijska zadruga Novo mesto je po združitvi petih majhnih zadrug prerasla v cospodarsko dokaj močno zadružno organizacijo. Lani je bil na področju zadrug, ki so se združile, UBtvarjen bruto promet 330 Pozdravita svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM! Naročita Ha ja » hvaležni Van bodo ze poiornostt milijonov dinarjev, od tega Je kmetijstvo prispevalo blizu 218 milijonov dinarjev, gozdarstvo pa 1.12 milijonov dinarjev. Skladov so ustvarili za 15 milijonov dinarjev. Pogodbena proizvodnja Je zajela 1020 hektarov površin, v pogodbeni reji- pa je bilo 200 telet, 140 odraslih goved ln 2.120 prašičev. V posebnem poročilu o delovanju gozdarske službe so zadružniki izvedeli, da je le-ta opravila lani vzdrževalna dela na 217 ha gozdov, obnovo pa na približno 40 ha. Odkazanih Je bilo 22.300 kubičnih metrov lesa za posek — (največ listavcev),promet lesa pa je na področju zadruge znese", 7700 kubičnih metrov. Našteli bomo le majhen del zanimivih podatkov o načrtih zadruge za leto 1861 ln o njenem razvoju do leta 1905. Bruto promet bo narasel letos na 380 milijonov dinarjev, lastna ekonomija zadruge bo še letos na 20 ha površen ustvarila 8 milijonov 300 tisoč dinarjev proizvodnje. Strojni odsek bo z boljšim Izkoriščanjem kmetijskih strojev opravil letos za 12 mlljonov 400 tisoč dinarjev strojnih uslug, kar je za 50 odstotkov več kot lani. Pogodbena proizvodnja bo zajela 1.220 ha površin, v pogodbeni reji pa bodo kmetovalci zredili 210 mladih goved, 200 odraslih goved in 2.300 prašičev. Do leta 1955 bo zadruga povečala ekonomijo na 200 ha površin ln dosegla na njej 70 milijonov dinarjev proizvodnje (živinoreja 41 milijonov, 29 miljonov pa rastlinska proizvodnja), strojne usluge bodo dosegle znesek 30 milijonov dinarjev, potrebnih bo pa 160 miljonov dinarjev investicij: 04 milijonov dinarjev za proizvodne ln pomožne obiekte in 66 milijonov dinarjev za nasade in kmetijske stroje ter nakup plemenske živine. Za udeležbo pri posojllh ima zadruga letos le dobro tretjino sredstev, konec pet- letke pa bo razmerje obratno: zadruga bo prispevala dve tretjini sredstev za soudeležbo, le tretjino pa si bo takrat Izposodila. Kmetovalci — člani zadruge, ki 80 dvorano Doma Jugoslovanske ljudske armade skoraj napolnili, niso razpravljali o številnih podatkih, ki so jih lahko razbrali lz poročil. Razprava se je vrtela okoli taks, posamezniki so zahtevali ristorno, govorili so o »debeluhih, ki Imajo avtomobile«, o tem, kako Je kmet reven, tako da bi se neobveščen poslušalec ustrašil, da bodo zdaj — zdaj pomrli od hudega. Vpili ln hrumeli so drug čez drugega, nekdo pa *e na zelo spolzek način neokusno razpravljal o umetnem osemenjevanju živine. Gotovo bo razprava odslej na področnih občnih zborih' mnogo boljša, kot Je bila na opisanem. Edini član zadruge, ki Je razumno razpravljal, je bil ljudski odbornik Lojze Murn, ki Je kmetom povedal, da ni prav če zavidajo mladini zaposlovanje v tovarnah in da avtomobile proizvajamo pač zato, da jih državljani kupujejo. Oboje je sestavni Trikrat - otroci! NOV TRANSFORMATOR 1«. marca Je v Brusnicah pritekel izza ograje in skoč/1 pred osebni avtomobil S-1352 triletni F. J. Voznik je dečka podrl, tako da se Je znašel pod vozilom, kjer Je obležal nezavesten. Prepeljali so ga takoj v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da Ima zlomljeni obe ključnici in tri rebra. 20. marca Je v Novem mestu pripeljal z Glavnega trga motorist P. J., ki Je vozil s hitrostjo okoli 20 kilometrov na uro. Učenko H. M., ki Je prečkanju ceste, ki vodi na Novi trg, pregledala le desno stran cestišča, Je motorist podrl in laže poškodoval. Vozil Je brez vozniškega dovoljenja 27. marca je na kandijskl strani novomeškega mostu tik za tovornjakom prečkala cesto učenka tretjega razreda E. H. Na drugi polovici cestišča jo je podrl voznik M. S. z osebnim avtomobilom S-16620. Otrok ima zlomljeno nogo pod kolenom ln nekaj prask po obrazu. V vseh treh primerih so povzročili ne^ečo otroci! Starši, opozarjajte Jih! V KZ Brežice: 11 poslovnih enot Pred volitvami v zadružne svete, reorganizacijo kmetijskih zadrug, sprejemanjem proizvodnih planov, spremembo pravil in v času občnih zborov smo obiskali tudi KZ v Brežicah. Brežiška zadruga je največja v okraju, ima preko 200 zaposlenih, zadovoljivo število strokovnega kadra; 25 traktorjev, močan ostali strojni park in svoja posestva. Temu primer, no se je v zadrugi razvijalo tudi upravljanje, se pravi, da je brežiška zadruga tudi v razvoju upravljanja pred drugimi zadrugami. Zato se nc-smemo čuditi, če imajo v Brežicah že organizirano delo in upravljanje pc takih metodah, ki jih v drugih kmetijskih zadrugah šele uvajajo, in če se organizacija le zadruge v nekate-nih stvareh razlikuje od organizacije ostalih zadrug. V začetku preteklega meseca so ustanovili v KZ Brežice II poslov. >nih enot (v njih pa 24 obračunskih mot) te so: uprava, skladišče, strojni služba, .josestvo Mokrice, pose stvo Brežice področne uprave Cerk. 1 j e, Jesenice, globoko, Dobova klavnica z mesnicami in trgovine V teb poslovnih enotah imajo obratne delavske svete; ti odločajo o delu obrata, doslej pa je odločal !e pošlo vodja obrata Ob m trt' delavski svet bodo sprejemni: tudi ^voie delovnf plane njihov seštevek pa bo plan zadruge Na sestanka kolektivo-poslovnih pnol so Ip'ovcI na o red log obratnih svetu *p preHae^V kandidate za zadružn svet Poslov ne enote bodo imele v zadružnem »vetu 40 predstavnikov, prav toliko pa tudi zadružniki - privatni kmetje. Vse poslovne enote skupaj pa bodo imele centralni delavski svet. Na področjih bivših kmetijskih zadrug Cerklje. Dobova, Globoko ln Jesenice, ki se imenujejo zdaj proizvodni okoliši, so področne uprave, ki bodo imele področne zadružne svete. Člane teh zadružnih svetov bo imenoval zadružni svet KZ. Področni ZS bodo skrbeli, da bo izveden plan proizvodnje, kooperacij in odkupa na njihovih področjih, določali bodo vrstni red strojne obdelave itd. Pred volitvami v zadružni svet ne bodo imeli na področju KZ le enega občnega zbora, ampak kar 5: za vsak proizvodni okoliš in še za Brežice po enega. Na njih se bode dokončno pogovorili o kandidatni listi za ZS. o proizvodnih programih, ki bodo v kratkem izdelani, o spremembi pravil in drugem. Kmetijska zadruga bo še naprej širila lastno proizvodnjo na sedanjih posestvih, ustanavljala pa bo tudi nove Na kratko vam bomo predstavili sedanje stmje na posestvih oz •'bratih in načrte za naslednjih "i let Obrat v Globokem se sicer šelr •nuje. razvijal pa se bo predvsem » sadjarsko smer Tu so zdaj nasadi >"-ušk (5 ha) jabolk (2 ha) in breske" ^ S ha) Nameravajo nasaditi 5e ve.' breskev Zemljišč ima obrat mak rikoll 20 ha) ko pa bo regulrane "tabrn'ea bo dobil obrat orecei ve' •emljo V Globokem bodo še letos ogradili hlev za 100 glav živine in upravno stavbo. V naslednjih nekaj letih nameravajo postaviti še dva hleva za 200 glav živine in pripadajoče obrate. Tudi obrat Cerklje šele ustanavljajo. Pravkar postavljajo tam kozolec, v katerem bo shramba za krmo Ob njem bosta zrasla dva hleva, v katerih bo prostora za 200 glav živine. Načrti zanju so že gotovi in kredit odobren. En hlev bo stal ze letos in jeseni bo v njem že precej živine. Obrat bo dobil v uporabo bivšo cerkljansko gmajno. To gmajno že čistijo in rigolajo. 8 do 10 ha je bo očiščeno še do spomladi, ostalo — skupaj meri preko 40 ha — pa bodo skrčili, zrigolali in izsušil i poleti, ker je zdaj zamočvirjena. Na teh površinah bodo posejali silažno koruzo in nekaj ovsa. Večina bo za pridobivanje živinske krme, na S do 8 ha pa nameravajo urediti nasad jablan. Pose.stii0 v Brežicah se ukvarja z živinorejo in hmeljarstvom. Zdaj imajo v hlevih preko 230 glav živine za pitanje, s hmeljem pa imajo za sajenih 13 ha. Posestvo se v naslednjih letih ne bo širilo, ker za to ni oogojev. Na obratu Mokrice se ukvarjajo s sadjarstvom. Zasajenih imajo 6 ha breskev in 3,5 ha jabolk in hrušk Razen sadjarstva se bavijo še z živinorejo Pitajo 120 glav živine m?d -ezono pa redijo še piščance, po ka 'erih je veliko povpraševanje Teh prodajo na leto 10.000 Na tem ibratu bodo širili le sadjarstvo ko bodo za to pogoji. V naslednjih letih se bo širil fie obrat v proizvodnem okolišu Dobova, kjer doslej pitajo le 35 glav živine. To je nekak zametek bodočega posestva. Načrta za bodoče posestvo še nimajo, njegov razvoj pa bo odvisen od ponudbe zemlje in ostalih pogojev. Pred kratkim je bil odobren še projekt Za gradnjo rastlinjakov na Čatežu. Rastlinjaki bodo pod stek-lom.ogrevala pa jih bo topla voda. Ta gradnja bo veljala 160 milijonov dinarjev. V privatnem sektorju kmetijstva je predvideno povečanje kmetijske proizvodnje za 15 odstotkov na leto oziroma v naslednjih petih letih za 75 odstotkov. Najobčutnejši bo po rast v pitanju mlade govedi in prašičev pa tudi v sadjarstvu (Globoko. Artiče), medtem ko bo povečanje v poljedelstvu manjše. V pogodbenem sodelovanju bo obnovljen le manjši del nasadov, ker si bo zadruga prizadevala dobiti zemljo za na. sade v odkup ali zakup. Se en podatek za zadrugo: pre. teklo leto ie ustvarila 720 miliior.ov dinarjev prometa in brutoprodukta v petih letih pa se bo ta številka oovzpela na milijardo 300 milijonov dinarjev. Sedanja posestvi in obrati -ad.ruge uporabi in io okoli 1iifl h" '.emlie. čez pot let pa io bodo imel' oredvidoma 1400 ha Taki so načrt razvoia kmeti'stva na po.drocltj KZ Brež:ce Seveda še niso vsi dokončni O niih se bodo pogovorili $ stanovali. Obratni delavski svet je o tem že razpravljal in bodo nekaj stanovanj uredili v orehoviškem gradu. Prav problem delovne sile in manjše površine so vzrok, da poslovnih enot po gospodarskih panogah pri šentjernejskem obratu KGP iz Novega mesta ne bodo uvedli. Sčasoma bi bržčas le prešli tudi na to obliko gospodarjenja in poslovanja. Ivan Zoran Predvolilna zborovanja v brežiški občini Zadružni svet Kmetijske zadruge v Brežicah je na zadnjem zasedanju razpisal volitve v novi zadružni svet Volivci, člani zadruge, bodo volili svoje predstav nike v nedeljo, dne 23. aprila, volivci, člani kolektiva, pa v četrtek, dne 20. aprila. Kmetijska zadruga in organizacije Socialistične zveze se marljivo pripravljajo na volitve. Napovedana so predvolilna zborovanja, Ui bodo združena z občnimi /bori posameznih področij. V soboto, 8. aprila, bodo /bori v Dobovi (ob 20. url v Za'lružnemii domu), v Globokem iob 20. uri v Zadružnem«! domu), v Jesenical> (ob 19. url pri Šetincu), v Krški vasi (ob 20. url v Gasilskem domu) Id v Artlčah (ob 20. url v šoli), v nedeljo, 9. aprila, bodo zborovanja v Kapelah (ob 7. url v Gasilskem domu), v Sroruljab (ob 8. uri v šoli), Cerkljah ob Krki lob 7. uri v Domu), Čatežu ob Savi (ob S. url v šoli) in v Brežicah (ob 8,30 v dvorani opekarne). Po pripravah sodeč vlada med zadružniki veliko zanimanje za volitve v zadružne svete. Na predvolilnih zborovanjih bodo volivci zadružniki izbirali Kandidate za (Mane zadružnih svetov, ki jih bodo v prihodnjih dveh letih zastopali ln pomagali upravljati njihovo ziulruso Tudi pn kolektivih posameznih »bratov zadruge so bila sličrut zborovanja, na katerih so predla* jall kandidate za člane zadružnih svetov. Najboljše zadružnike v svete Pred dnevi je zasedal plenum Občinskega odbora Socialistične iveze v Brežicah. Pogovorili so se o sklepih občinske konference, o delu na terenu, o družbenem planu ln proračunu občine ter o razvoju kmetijstva, ki je osnovna gospodarska panoga brežiške občine. Krajevne organizacije Socialistične zveze bodo mobilizirale vse sile za razvijanje proizvodnih odnosov in prejbrazbe na vasi. Povečana dejavnost krajevnih organizacij se bo odražala po posameznih sekcijah, katere bodo ustanovili na vsem področju. Predvidevajo sekcije za kmetijstvo, za splošna vprašanja ter še posebne sekcije, za katere bodo pokazali ljudje zanimanje. Naloge sekcij bodo: tolmačenje planskih nalog, analiziranje posameznih področij glede proizvodnje ln odnosov na vasi, ko- Speraclja, vaški kolobarji ln po-obno. v ta namen bodo prirejali strokovna predavanja, debatne večere, prikazovali pa bodo tudi filme. Na sestanku so razpravljali tudi' o volitvah v zadružne svete. Organizacije Socialistične zveze bodo aktivno sodelovale na predvolilnih zborovanjih, na občnih zborih proizvodnih področij ln pri volitvah. V nove zadružne svete naj Izvolijo najboljše zadružnike, predvsem take, ki so le sodelovali v proizvodnji z zadrugo, kajti velja naj načelo, naj zadrugo upravljajo tisti, ki z njo uspešno sodelujejo. Za boljše delo občinskega odbora Socialistične zveze so Imenovali deset komisij, v katerih bo delalo nad 40 tovarišev ln to-varlšic. Te komisije bodo reševale vso problematiko svojega področja ln dajale pobudo občinskemu odboru ln krajevnim organizacijam. Ob zaključku so obravnavali program ln priprave za proslavo ob 20-letnlci revolucije, ki jih bodo prirejali skozi vse leto. —elt „Hoćemo donosno pod etje!" Na kmetijskem obratu v črmošnjicah so člani sindikata povedali, da i dosedanjim gospodarjenjem niso zadovoljni Člani sindikata kmetijskega obrata v Črmošnjicah so Imeli pred kratkim svoj letni občni zbor. Na zboru so bilj navzoči tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Jerman, sekretar KGP Novo mesto tov. Skof ter agronom KGP inž. Peterlin. Predsednik sindikalne podružnice je poročal o delu sindikata v minulem letu, zatem Pa se je razvila živahna raz-orava. Kaj so povedali člani kolektiva? »Izgubo imamo, pa poglejmo, zakaj. Proizvodni stroški za liter mleka so 47 dinarjev, mleko pa moramo prodajati po 26 din.« Živinorejci so pripovedoval:: »Mi smo plačani od količine litrov mleka In kilogramov prirastka. V času košnje je bilo veliko dežja. Seno je bilo slabo, manj vredno, zato je silaža slabša. Kako naj s takšno krmo dosežemo večjo molznost in večji prirastek?« Člani kolektiva so ugotavljali, da se da z boljšo organizacijo dela in boljšim gospodarjenjem, sodelovanjem vseh članov kolektiva, povečati dohodek podjetja in njihov zaslužek. O tem so povedali: »Iz slabše črede krav moramo izločiti vse tiste, ki imajo zelo majhno molznost. Krave, Id smo jih dobili iz nakupov, imajo tako majhno molznost, da še lastnega teleta ne pre-hranijo s svojim mlekom, medtem ko imajo druge krave pri istih pogojih znatno večjo molznost. Seno bi bilo kljub obilnemu deževju lahko kvalitetnejše. Ker so sezonski delavci plačani od kilograma posušenega sena, je v njihovem interesu, da je seno čim manj suho in zato čim težje. Takšno seno pa se potem kvari in vpliva na molznost krav. pa tudi na plače živinorejcev. Ne samo upravnik in delovodja, mi vsi moramo skrbeti, da se to ne bo več dogajalo!« Spet drug tovariš je povedal: »Čemu moramo zjutraj čakati, da delovodje razporedijo delo? Vsak delavec naj v bodoče že prejšnji dan izve. kaj bo delal!« O letovanju delavcev so povedali: »Podjetje ima svoj počitniški dom ob Jadranu, ki je namenjen prvenstveno članom kolektiva. Stroškj bivanja v tem domu so res majhni, kljub temu pa se je lani prijavilo za letovanje zelo malo delavcev, ker je prav v letni sezoni ob košnji možen dober zaslužek doma. Tudi to bi bilo treba urediti!« Ob koncu razprave so se nekako zedinili ob teh besedah: »Ne bomo več dolgo govorili o izgubi v našem podjetju, postati moramo donosno podjetje in naši prejemki se morajo večati.« Tako je bil zaključen občni zbor delovnega kolektiva kmetijskega obrata v Črmošnjicah. Jože Skof FRANCE MIHALOVČAN: USODEPOLNI DAN Na današnji dan pred dvajsetimi leti je bila napadena ugoslavija. O dogodkih, ki so se zvrstili takrat v Novem ,icstu, vedo starejši Novomeščani marsikaj povedati, ven- lar se v glavnem datumov ne spominjajo več dobro. i'osređujemo vam nekaj izvlečkov iz kronike pokojnega novomeškega veterinarja Otmarja Skaleta, ki je vestno beležil vse važnejše novomeške dogodke. Stavbi osnovne in meščanske šole v Novem mestu po drugem bombardiranju in požaru C. april 1911. Usodepolni dan! Začetek vojne! Nemčija in Italija napadli Jugoslavijo. Na hranilnici sem pomagal spravljati važne spise v zaboje in jih odpeljati v zaklonišče. 7. april. Dopoldne alarm za zračni napad, a brez bombardiranja. Preselili smo se v Ločno. Miloš vstopil obvezno k zaščiti, ki jo je organiziral Sokol. 8. april. Ta dan so nas obiskali fantje od zaščite. 9. april. Velik vojaški promet v mestu. Številno nastopajo prostovoljci. Jemali so le nad 20 let stare. Spet alarm, a brez bomb. Pošte nobene. 10. april. Malo snega. Dva alarma brez bomb. 11. april. Veliki petek. Konec vojne! Begunci smo se vračali v mesto. Tu je bilo živahno. Vojaki so vodili s seboj konje in vole (ne svoje). Naenkrat žensk, glas: »GOVORITE Z BEOGRADOM!« Kako jc bil aprila 1941 izpuščen iz novomeških zaporov tovariš Kristan - Brezglava zmeda ob napadu fašistov na Jugoslavijo Dr. Davorina Grosa smo naprosili naj nam pove nekaj spominov na prve dni druge svetovne vojne in še posebej o izpustitvi Kristana in ostalih komunistov, ki so bili takrat zaprti v novomeških zaporih na podlagi zakona o zaščiti države. — Kdaj in kako so zaprli Kristana in ostale — med njimi tudi Vilmo Beblerjevo, zdaj poročeno Pirkovič — se ne spominjam već, niti ne vem, kje so jih aretirali. Zaprti so bili po zakonu o zaščiti države. Ob začetku vojne sem bil mobiliziran in dodeljen delavski četi v Novem mestu, od tam pa premeščen v »suhoputno stanico«, ki Je bila nameščena v novomeški gimnaziji, v Novo mesto se je nato preselil še štab dravske divizije in štab rezervne divizije. Oba sta se nastanila v osnovni soli, v Novo mesto pa se je preselil še ljubljanski »vojni okurg«. Zadnje dni P'-eđ razpadom je ostal v zaporu samo še Kristan, ostale pa so izpustili. Ne spominjam se več, če je bilo v sredo aH četrtek pred razpadom, ko je prišel k meni na »suhoputno stanico« moj svak in me ves razburjen vprašal, kaj delam, da je Kristan še vedno v zaporu. Pripomniti morem, da je bil, preden je bil zaprt, navidezno v službi pri mojem svaku Cirilu Dularju, ki Je bil poslovodja novomeške podružnice takratne Kmetijske družbe. V resnici Je opravljal Kristan samo naloge političnega značaja. Svak ga je vzel v službo po dogovoru z naprednimi ljudmi iz Ljubljane ln na priporočilo svojega brata; Jaz sem dobil dan prej na Državnem prav-ništvu v Novem mestu zagotovilo, da bo tudi Kristan Izpuščen. Zaradi tega sem se začudil, da Kristana niso izpustili. Razumel sem razburjanje svaka, ker se Je bal za Kristana, saj je bilo jasno, da bodo Nemci poteptali Jugoslavijo in da bo to slabo za politične pri pomike. Takoj sem odšel do državnega pravnika in ga vprašal, zakaj niso izpustili Kristana in da se bojim, da bi ga Nemci ubili, če bi ga dobili v roke. Zahteval sem, da ga takoj Izpusti. Državni pravnik se je izgovarjal, da on Kristana ne more izpustiti, ker je zaprt po zakonu o zaščiti države in nalogu iz Beograda. Predočll sem mu, kakšen je vojaški položaj ln da Je pričakovati v najkrajšem času zlom ter prihod Nemcev, ki bodo Kristana gotovo ubili. Vedel sem tudi, da tisto jutro na »suhoputni stanici« in v štabu divizije nismo dobili več zveze z Beogradom, zato sem rekel državnemu pravniku, naj telefonira v Beograd in če mu bodo rekli, naj Kristana ne izpusti, je v redu, če pa ne bo dobil zveze, je odločitev o usodi Kristana v njegovih rokah. Vendar bo odgovoren, če se bo Kristanu kaj zgodilo. — Ta grožnja ga je zelo razburila. Jaz nisem hotel odnehati in sem zahteval, naj telefonira v Beograd. Tega pa ni niti poizkusil in je sam priznal, da z Beogradom ni več mogoče dobiti telefonske zveze. Nato sem mu ponovno predočil položaj in zahteval, da mora Kristana izpustiti. Ker pa je vztra- Za mobilizirance in za orožja, ne municij Glede drugih dogodkov v Novem mestu ob dnevih razsula stare Jugoslavije: — Kakor sem že povedal, sem bil takrat mobiliziran v vojsko ln sem bil tretji dan mobilizacije dodeljen »suhoputni stanici« v Novem mestu, kt Je bila nameščena v gimnaziji. Imel sem referat sprejemati mobilizirance ln jih pošiljati v njihove enote po navodilih, ki sern jih dobival iz štaba divzije, nameščenega v osnovni šoli. Prve dni je to nekako šlo. čeprav sem imel v začetku težave, da me v štabu divizije referent ni hotel niti sprejeti, ker nisem imel oficirskega fina. Kot bivši rezervni oficir iz prve svetovne vojne pa sem opravljal posle refereota-oficlrja na »suhoputni stanici«. Potem se Je situacija zaostrila. Nastala je zmeda, štab divizije ni imel v več primerih zveze s svojimi edinicami, tako Jal, da on tega ne more storiti, sem mu predlagal, da bi šel jaz do predsednika okrožnega sodišča, da bi ta sklical sejo, ki bi odločala o izpustitvi Kristana. To sem predlagal zato, ker je državni pravnik izjavil, da te odgovornosti ne more prevzeti in sem mu sugerlral, da bo na ta način odgovornost padla na sodnike. Nato sem odšel do predsednika Okrožnega sodišča, mu razložil na kratko celo zadevo in ga prosil, da skliče kazensko sejo v svrho izpustitve Kristana. Vprašal sem ga še, kdo bo v senatu, da bi šel do tistih sodnikov ln jih pregovoril, da bodo glasovali za izpustitev Kristana, pa mi je odvrnil, da to ni potrebno, da bo že on uredil ln da bo Kristan že dopoldne Izpuščen. Predsednik Okrožnega sodišča Je držal besedo in Kristan je bil že dopoldne izpuščen. Po Izpustitvi sem Kristanu predočil, naj bo previden, ker so v Novem mestu elementi, ki bi ga utegnili spravili s pota. Obljubil Je, da bo nasvet upošteval, potem pa ga nisem več videl. ZDRAVI BOLNIM - TELEVIZOR! Do torka opoldne smo dobili za televizijski sprejemnik, namenjen bolnikom TBC na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice, naslednje nove prispevke: Jurij Matešič, Beograd — 500 din; Pekarija, Trebnje — 2.000 din; Brigita Borštnar, Ljubljana — 1.000 din; Industrija obutve, Novo mesto — 3.000 din; Sindikalna podružnica Novotcks, Novo mesto — 15.000 din; Občinski ljudski odbor Trebnje — 2.000 din; prof. Vlada Jankovič, Novo mesto — 500 din; Jože Itak, Novo mesto — 400 din. — S Ponlkev po nam spet poslali: Jože Florjančič — 500 din, Jože Novak — 500 din, Amalija Radelj — 500 din, Silva Godnjavec — 500 din. Uslužbenci Dolenjskega lista so zbrali 3.000 din, I.ojze Hlede iz Zalije vasii pa je daroval 5.000 din. SKUPAJ SE JE NABRALO do 4. aprila 219.449 din. Nadaljnje prispevke pošiljajte na naš tekočI račun: 616-70/3-24 pri Komunalni banki v Novem mestu. Pri vseh prispevkih pripišite namen nakazila: ZA TELEVIZOR BOLNIKOM TBC! Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA prostovoljce ni bilo ne e in ne uniform... da nisem več vedel, kam naj mobilizirance, ki so še vedno prihajali, pošiljam. V štabu divizije sem zato dnbil povelje, da naj jih dirigiram v Kostanjevico ob Krki. V tem pa so že začeli prihajati razni prostovoljci. Nekateri več ali manj znani takratni levičarji so pripeljali s seboj tudi večje ali manjše skupine, med njimi so bili razni intelektualci, med katerimi se zlasti spominjam umetnika Pirnata. prihajali so lz LJubljane ponoči z vlakom. Vlak je vozil samo še ponoči ln se ponoči zopet vračal v LJubljano. V štabu divizije nisem glede teh prostovoljcev dobil drugih navodil kako to, da naj jih pošiljam v Kostanjevico Prostovoljci so boleli Imeti orožje in municijo, pa tudi uniforme in se boriti, vendar nisem Imel na razpolago niti za mobilizirance municije, orožja in uniform in tako tudi prostovoljcem tega nisem mogel preskrbeti. Vse, kar se je dalo zanje storiti Je bilo to, da sem jim priskrbel hrane In jim dal potrebna navodila, da naj proti Kostanjevici ne hodijo po cesti temveč po poljih in naj hodijo ponoči in ne podnevi. Zmešnjava je rasla od ure do ure Kaos je bil od ure do ure večji. V Novem mestu je bilo ogromno vojaštva, ker so prihajali od vseh strani, razen tega je bilo nagrmadeno v mestu ogromno živil za vojsko, pa tudi cel vlak municije. Nekako ob četrti url zjutraj, II. aprila 1041, pa so nas »razpustili« in nam naročili, da naj se vlak vrne domov kakor ve in zna. Ker sem živel v Novem mestu, sem se podal v svoje stanovanje, se preoblekel v civilno obleko, nato pa sem se čez nekaj časa podal v mesto, v tem pa so že začeli Nemci bombardirati Novo mesto. — Bombe so padle tudi na osnovno šolo, iz katere pa sta se štaba obeh divizij že izselila, vendar je bilo v kleteh osnovne šole veliko municije, ki je potem ure in ure eksplodirala, šola sama pa Je bila v prefežnem delu porušena. Tega dne popoldne so se pripeljali s tovornim avtomobilom v Novo mesto Kočevarji — kultur-bundovci s kljukastimi križi na rokavih. Pozneje je prišla izvidnica nemške vojske v blindiranem avtomobilu, v katerem je bil menda neki nemški general. Izdali so poziv za zbiranje orožja ln ga zbirali pred sedanjo tovarno zdravil. Kočevarji in tudi nemška izvidnica so odšli in tako je ostalo v Novem mestu »brezvladje«. Naslednjega dne, v soboto 12. aprila, smo ustanovili riekak odbor, /naj bi prevzel varnostno službo ln zavaroval tudi skladišča hrane za revno prebivalstvo. Razen tega je ta odbor sprejemal in odpremljal naše vojake Iz Južnih krajev, ki so prihajali iz Gorenjske v Novo mesto. Dali smo jim potrebna navodila za pot In hrano. Ti vojaki so nam pripovedovali, kakšen kaos je bil na položajih na Gorenjskem In da o pravem vojskovanju sploh ni bilo govora. Danes ne vem več, kako sem se znašel na čelu tega odbora. V noči od 12. na 13. april so ml sporočili, da Je prišlo od mokronoške strani v mesto z avtomobili nekaj nemških vojakov direktno na pošto, pozneje pa da so še ponoči zopet odšli. 13. aprila Je bila nedelja; zadrževal sem se na rotovžu, ko je dopoldne prišla alpinska četa nemških vojakov, mene ln odbor nagnala, pred rotovž pa so postavili stražo. Kmalu zatem smo že videli, kako vodijo nemški vojaki jugoslovanske vojne ujetnike, ki so jih zbirali na gimnazijskem dvorišču, na cestah pa so pritrjevali smerokaze z vojaškimi označbami. Smer vssh je bila proti Mokronogu. XI. novomeška brigada »Janka Brodarica« odlikovana Pred dnevom mladinskih delovnih brigad Je odlikoval predsednik republike XI. novomeško MDB Janka Brodarica z Redom dela III. stopnje. Brigada je lani dosegla pri gradnji avtomobilske ceste izredne uspehe. To je že tretja novomeška MDB, ki je za uspehe v letu 1960 odlikovana z Redom dela. Vsem brigadirjem Iskreno čestitamo v želji, da bi njihovim uspehom sledile še ostale naše brigade. Odličje bo podeljeno na dan mladinskih delovnih brigad v Novem mestu. Sd. 296 jih bomo potrebovali V lanski sezoni je bilo zaposlenih v našem okraju 469 gostinskih delavcev, od tega 3 visoko kvalificirani, 120 kvalificiranih, 117 polkvalificiranih, 165 nekvalificiranih in 64 uslužbencev. Dejanske potrebe pa so bile lani naslednje: 23 visoko kvalificiranih, 187 kvalificiranih, 125 polkvalificiranih, 80 nekvalificiranih in 74 uslužbencev. V zimskem času je opravilo izpite za polkvaliflkacijo 44 gostinskih delavcev, za kvalifikacijo pa 23. Gostinska podjetja in zbornice štipendirajo 30 gostinskih delavcev, od teh jih bo 19 letos končalo šolo. — Po uresničitvi pet- — Aeroplani krožijo nad mestom in brne. Orožniki so nas tolažili, da so aeroplani naši. Naenkrat začne, pokati. Vse je začelo bežati v hiše in zaklonišča. Mi smo se zatekli v zaklonišče na Turko vem vrtu. Bomba je padla na Turkov vrt in na streho hiše krogle od strojnic bombnikov. Ljudje so bili zelo razburjeni in so molili in jokali. Luč v zaklonišču je ugasnila. Bomba je padla tudi na ljudsko in meščansko šolo ter jo vžgala, da je do zidovja vsa krasna stavba zgorela in bila uničena. Vzrok tega napada je, ker je bil v šoli nastanjen vojni okrug in nakopičenega v šoli in okoli mnogo streliva ter granat, ki so po vrsti eksplodirale z močnimi poki. Strojnice so ranile mnogo ljudi in konj. Drobci so leteli do Skabrnetove hiše. V kletnih prostorih šole je bilo razstrelivo za most in je bila nevarnost, da se vname, kar bi predstavljalo veliko nevarnost za obližnje dele mesta. Meščani so se spet začeli izseljevati. Granate pred šolo so še vedno pokale, da nismo mogli v Ločno po ločenski cesti, zato smo se napotili po desnem bregu Krke. Nad Grabnom so krožili nemški bombniki, zato smo se zatekli v grad. Kasneje smo se prepeljali pri Krki čez Krko in odšli v Ločno. Mesto so zasedle stopnjema nemške čete. Na mestne hiše so obesili bele zastave kot znak udaje. Nemci so zahtevali, da se odda vse orožje in da se ne vrši sabotaža in da se ne zasmehuje nemških čet. Na rotovžu visi zastava s kljukastim križem. 12. aprila. Po cestah in peš-potih trume ljudi, ki vozijo in nosijo razno ukradeno blago. Na postaji so bili naši in bolgarski transporti, namenjeni naši in nemški vojski polni vina, pelinkovca, jajc in lešnikov. Ljudje to raznašajo. Časopisi iz Ljubljane ne prihajajo v mesto. 15. aprila. V velikem številu marširali nemški vojaki skozi mesto. Podnevi živahen promet vojske. Naši ljudje oddajajo orožje. Nemci odšli proti Celju. V mestu ostalo le malo vojakov. Stražili so zaščitni oddelki in orožništvo. Zjutraj je bilo na Glavnem trgu 8 velikih italijanskih avtobusov določenih za Hrvaško. V mestu zmanjkalo cigaret. 20. aprila. V mesto prišli italijanski vojaki. Stanujejo v So-kolskem domu. Vse mesto je v hitlerjevskih zastavah. 22. aprila. V mesto prišli nemški orožniki. Ta dan so Nemci prevzeli občino in odslovili župana ter odbornike. Novi nemški župan je inženir Miklavc. 23. aprila. Nemci odšli, zasedbo prevzeli Italijani. Nemški občinski odbor odstavljen in postavljen spet stari z županom dr. Polenškom. 24. aprila. Italijani zasedi) orožniško kasarno. Ropanje v Šentjerneju. 25. aprila. Iz Novega mesta odšli intervenirat v Šentjernej. Skozi Novo mesto so potovali ustaši s svojimi političnimi voditelji (Paveličem, Kvaterni-kom? itd.) Odpeljali se proti Ljubljani. Namen ekspedicije ni bil znan. 9. maja. V Novem mestu velika italijanska vojaška parada, ki ji je prisostvoval italijanski general. letnega perspektivnega plana okraja pa bodo potrebovala naša gostišča še 296 gostinskih delavcev, od tega 25 visoko kvalificiranih, 126 kvalificiranih, 82 polkvalificiranih, 37 nekvalificiranih in 26 uslužbencev. J. P. Proces proti najgnusneusemu, najbolj nečloveškemu rablju, ki se je igral z milijoni ljudi, kakor da niso ljudje, bo te dni predstavljal vest človeštva. Za njim bodo stali ne samo Zidje, pač pa narodi vsega sveta, ki trdno želijo, da bi bil svet za vedno rešen zverinskih pošasti v človeški podobi, kakršni so bili Eichmann, Artukovič in drugi, in zločinskih organizacij, kakor so bile nacistična vlada, SS, gestapo in druge. Obtožba pa bo preko Eichmanna naslovljena tudi na vse tiste v Zahodni Nemčiji in drugod po svetu, ki si še vedno upajo ščititi zločince, za katere je bilo iztrebljanje celih narodov, kakor bi pobijali muhe. Človeštva ne skrbi (oliko dejstvo, da se še vedno nešteto s krvjo nedolžnih omadeževanih nacistov svobodno giblje v najvišjih državnih in drugih institucijah, na primer v Zahodni Nemčiji, kot pa porajajoče se sile, ki bi rade ponovno oživile in legalizirale ideje, v imenu kakršnih je Eichmann pobil milijone nedolžnih ljudi. Zato bo proces obenem tudi prst opomina, ki bo še bolj izostril vest človeštva, da je treba žc v kali zadušiti vsak poskus oživljanja fašizma, naj se pojavlja v kakršni koli obliki. Obtožba bo naslovljena tudi na tiste, ki "novi red«, kakršnega je s pobijanjem nedolžnih hotel uresničiti Hitler, izvajajo na nič manj sadističen način v Alžiru, Južnoafriški uniji, Keniji, Kongu in drugje. Kaj ni že dovolj velika sramota, da se po 50.000 letih zgodovine človeške družbe, v kateri se je, če bi jo strnili v povprečje človeške dobe 10 let, kakor je dejal neki voditelj osvobodilnega gibanja v Tanganjiki, že pred 5 leti rodil neki genij, ki je odkril prvo pisavo, in je šele pred 2 letoma živel Julij Cezar, vtem ko jc danes zjutraj zasvetil prvi televizijski zaslon, šele danes pojavlja na pozornici afriški novorojenček — prve neodvisne države? A njihovi dejanski, ne samo navidezni, formalni svobodi tudi še danes, ko je odbrzelo v nebo prvo raketno letalo, postavljajo na pot ovire: tlačijo ljudi v rezervate, jih s policijo gonijo na plantaže in jih zapirajo v vojaško zastražena taborišča! Mar naj za tako početje uporabljamo drugačno ime, kakor bodo na procesu imenovali vse. kar je počenjal Eichmann v koncentracijskih taboriščih? ZA OBTOŽNICO STOJE TUDI IZSELJENCI Za obtožnico ne stoje samo milijoni Zidov, ki so jih nacistični rabl.ji pokončali v plinskih celicah Auschvvitza, Buchemvalda, Dachaua in drugod, mapak tudi Slovenci, ki jih je Hitler hotel, kakor mnoge druge narode, za vselej iztrebiti. Saj je Siegfried Uberreitcr. ko je prevzel posle šefa civilne uprave v Mariboru, dejal: »... Spodnjo Štajersko bom tako privil, da bo v njej prostor samo za Nemce in tiste Štajerce, ki so se leta, desetletja in stoletja dolgo zvesto in tovariško borili z ramo ob rami z nemškimi rodbinami. Vse drugo je trebi izseliti... V tej pokrajini, ki ji je fiihrerjev ukaz začrtal novo mejo, bodo živeli samo ljudje, ki se svobodno in z veseljem opredelijo za fiihrerja... Hladnokrvno bom ukrenil vse potrebno, da v tem razvoju ne bo zastojev.« Nasilno preseljevanje Slovencev je bil eden izmed poglavitnih ukrepov v programu germaniziranja tistih delov Slovenije, ki so jih zasedli Nemci. Dvanajst dni po kapitulaciji kraljevine Jugoslavije je poslal Eichmann svojemu podrejenemu kapetanu SS Huinitschu naslednjo brzojavko: »Predmet: Osebje za preseljevanje. Zveza: Tamkajšnja teleprinterska depeša številka 4270 z dne 24. aprila 1941. Glavni upravi državne varnosti, Berlin, v roke podpolkovniku SS dr. Elichu. Esesnvskega podoficirja UIricha iz; Vodstvenega odseka SD Poznanj (Posen) ni mogoče zamenjati. Za poveljnika taborišča v Brežicah ob Savi, ki ga zdaj formirajo, je treba premestiti ustreznega uradnika iz ustanove gestapa Graz, ki je dodeljen Referatu III Štaba za preseljevanje. — Glavna uprava državne varnosti, Berlin, IV B 4, 593/41, LASTNOROČNO EICHMANN, major SS. Prispelo 28. aprila 1941.« ; V zvezo z načrti za preseljevanje Slovencev so bili gesta-povskim ustanovam v Sloveniji dodeljeni posebni »strokovnjaki«, ki so delali po napotkih Eichmannovega Referata IV B 4. Najbolj znana Eichmannova »specialista« te vrste sta bila kapetan SS Humitsch in poročnik SS dr. Seidl. Izseljevati so začeli takoj. Najprej je bilo v načrtu, da bi Slovence preselili pretežno v Srbijo. Že maja naj bi stekli prvi transporti in poslej vsak dan nad tisoč Slovencev. Na območju stare Srbije naj bi naselili 260.000 Slovencev. Na konferenci v Zagrebu 4. junija 1941, kjer so pretresali preseljevanje Slovencev, pa so sklenili, tla bodo preseljevali v treh etapah: najprej 5.000 Slovencev, »politično obremenjenih intelektualcev« iz Spodnje Štajerske, večidel v Srbijo; nato 25.000 Slovencev, ki so se priselili na ozemlje Spodnje Štajerske po letu 1919, in sicer na Hrvatsko; na koncu, torej v tretji etapi, pa Slovence, naseljene na obmejnem ozemlju med rajhom in NDH ter rajhom in Italijo, kakor tudi del slovenskega prebivalstva iz Gorenjske. Na konferenci so sklenili, da preseljenci lahko vzamejo s sabo 50 kg prtljage in 500 din na osebo. Zbirna taborišča so določili v Mariboru, Celju, Ptuju, Slovenskih Konjicah in Rajhenburgu (Brestanici) ter za preseljence iz Gorenjske v Begunjah in Šentvidu. (Nadaljevanje sleđi) OBTOŽUJEMO! Ob procesu proti Eichmannu. Edino dekle je bilo ostalo pri njem. Od studenca je prinesla vode in dala mu je piti, da si je ohladil pekoča usta. Ovila mu je glavo z mokro prtevino in nje solze so se spojile z njegovo krvjo. -Umiram!« je vzdilmil, »ln za sveto evangelije še ničesar nisom storil. Moj bog, kako si me zapustil! Ali jo slišiš, kako buči, trobento sodnega dne. da se kar hribi majejo?« ' »Jug buči po dolini in gozde maje!« »Jug, Fianica, to ni jug, to je glas božji. In že se, poglej, premika hrib k hribu, ali mene ne sta rej o v svoji sredi A jo vidiš ondi. kako posega božja roka proti meni''" »Sončni žarki so. gospod Jurij, ki padajo Iz oblakov na Bukov vrh!« »Sončni žarki, Franica, si H slepa? To je bleščeča roka očeta božjega in odnesla me- bo po j, nem zraku v raj svetega evangelija. Gospod nas povejiča, a sovražnike svoje potepta v prah. da so uničeni popolnoma!« Zbistrilo se mu je nekoliko oko. »Franica, .ucrilrati' 1" mlad sem še. in umreti mi ni lahko!« Te ! ie govoril zamolklo. Potem pa je nHf-cfcqi biblilo na us*a tako da tr je sveta knjiga pordečila od krvi, katero je moral preliti zanjo. »Biblia saera! Preklet bodi rod, ki te neče sprejeti! Ze korakajo vojske nebeške in njim na čelu je sveti angel Mihael, in meč se mu sveti v rokah. In v sredo svojo me kličejo in jaz jim hitim nasproti. Ale-luja!« Spel se je kvišku, pritisnil roko na razbito črepinjo ter vzdihnil: »Žejen sem! Zemlja poka pred mano, in iz nje švigajo plameni. Jaz pa umiram v imenu gospodovem! Aleluja!« Nagnil je glavo k zemlji in umrl! — V. Zima je gospodarila y deželi. Z belim svojim prtom je objemala hrib in dol. V trdo železje jezakovala bistre potoke in z rezkim mrazom je pregnala ptice pevke V tistih mrzlih dneh je vitez Hohen-burg nekega jutra prav zgodaj prijezdil v Poljane. Hlapci njegovi so bili po pogorju nalovili nekaj odpadnikov, in te je hotel prevzeti in odpeljati na Loški grad. Poprej pa le nameraval drugi srenji v strašilo sam svojo sodbo izreči in io takoj tudi brez vsake apelacije izvršiti. Grajski hlapci so bili na cesti pred mostičkom, ki se je oahaial sredi vasi. nrav tam. kjer se še dandanes nahaja, odkidali sneg ter tako pripravili obširen prostor, kamor so bili segnali tolpo ubogih grešnikov. Od tega prostora so bili odkidali široko gaz do potoka, katerega je pokrivala tanka ledena skorja. Tukaj nahajamo tisto jutro stare znance -voje. Najprej je tičal v tolpi naš nesrečni torom Stopistran. A bil je v silno slabem položaju. Mraz in glad sta mu bila ugonobila vse moči. Raztrgal si je bil obleko in prsti so mu preglodali obuvalo. Moralo ga je hudo zebsti, ker neprenehoma je odskakoval od zemlje, kakor bi stal na razbeljenem železu. Zaklada svojega, koša, ni imel več, najbrž so mu ga bili odvzeli bl-riči. ko jim je Jerom prišel v pest. Tudi mati Medudka in mlajša nje tovarišica sta se nahajali med jetniki. Starka ni kazala nikake bojazni. Časih je izpregovorila poluglasno: »Saj so Kristusa tudi sodili!« Tem glasnejša pa je bila nje tovarišica: ta je neprestano solze točila in vpila: »Sežgali nas vendar ne bodo!" Isto tako vidimo v družbi berača Luka. Ta se ni mogel načuditi, kako je prišel semkaj. »To je pa res čudno,« kričal je, »da mene, lavretanskeg;> romarja, vrivajo med take razbojnike in tatove! Pritožim se do papeža v Rimu. gotovo na do loškega škofa!« »Videl boš, da se nismo zmotili,« mu jf odgovoril porogljivo eden izmed stražnikov -če se ne motim, sedaj si na najboljšem notu. po katerem se pride do vešal ali pa do kolesa!« Med jetniki je bila končno tudi Frani oa z Dobja. Mirna je stala sredi teh note nuhov in niti skrivala se nI. ko jp med navzočimi ugledala starega svoieea očeta ki je bil v strahu za otroka svoieaa hitel v Poljane. Samo ob sebi se umeje da je bila vas tisto jutro polna >-ad«v»<' nežev. Odraslo in mlado, vse je pritiskalo na mesto, kjer je imel vitez Hohenburg' izreči svojo sodbo. Niso dolgo čakali nanj. Komaj se je bilo sonce prikazalo.na jasnem jutranjem obnebju, že je bil loški oskrbnik v Poljanah. 2 njim so prijezdile tudi ženske z Visokega in grajski pisar. Prve so prišle bolj iz radovednosti, ker je tedaj ženski spol rad gledal, če se je mučilo kako človeško bitje, ustvarjeno za veselje in prostost. Hotenburg se je prijel brez odloga tožnega svojega dela. »Privedite mi najprej tistega suhega dolgina!« je ukazal hlapcem. »Vidi se mi, da ima več greha, kakor kaže na obrazu!« Blriči so pritirali preden Jeroma Stopi-strana. / »Kaj počenjaš ti/todi?« ga je vprašal oskrbnik osorno, »in pod čigavo graščino spadaš?« »Kaj počenjam, milost 'vaša,« Je odgovori! Stopistran lahkodušno, »malo kradem, malo molim, kakor nanaša vreme, milost vaša!« -Kaj pa veruješ?« »Vse. kar ukazuje milost Vaša!« -To je pretkan slepar.« je izpregovoin oskrbnik proti pisanju, »in sedaj ne vem. ali naj mu jih dam nabrisatt po nodolatih ili nai Ca postavim v vodo!« 1 -Kar bo. bo dobro.« se ie smeiai torom, -ootlei se bom vsni malo pogrel. Stopr bom *.ivel fr'iko 'asa dokler bo hotela smr' ali pa gosposka!« -Odvedi'e ga kam vstran1- se ir za tezi' -skrbnik -in naš^pjtp mu dvanajs* »nrkih! notom na v Loko ž niim' Ne bo mu škodilo !* en malo na iztozatoiro položimo!« Takoj sto dva biriča pograbila Jeroma '-i ip lnhl'odn■' ir v rr--?!' T?iv,l ?o nn II ittVišrt''. Odvedli so ga v vežo sosedne hiše, po ložili ga na stol ter mu odšteli gorko pla čilo. Hohenburg je tedaj opazil Franico , Dobja. »Kje ste ulovili to?« »Pri svetem Volniku,« je odgovoril hlapec, »zmivala je ubitega luterana. Pripovedovali so nam. da sta sr hotela vzeti Zategadelj smo jo uklenili in privedli, da jo milost vaša po pravici kaznuje!« -Usmilite se je!« je zaječal stari Dob-ničan, »z materjo sva stara in edino to imava!« -Kako lepe lase ima!« je izpregovon' Agata. in grofica Suzana je pristavila: »Nika ie ne tepite!« Tudi vitezu Hohenburgu se je omečit srce, ko je gledal milobni in bledi obra*/ dekletov. •»Je li poprej rada 'molila?« je vprašii očeta. »Cez vse mere rada,« je odgovoril le-!;, -in spomladi sta se z materjo obljubi1 '< lavretanski kapelici.« »Odrežite ji lase.« je razsodil vitez. ■••■> xitem naj ji je za seda i odpuščeno!« Razrešili so 11 kiti in ii ? ostrim no/"1 »drezali bujni lišp mlade elave -V treh tednih se ima s pokori ti in pri stopiti k svetemu obhajilu Saj se boš veh "lar poboljšala?« ie vprašal vitez. Gledala je nekaj časa no sneženi okoli •i in potem odgovorila: -Ne vem.« -Cesa ne veš' laz pa veni da se bo: poboljšala, že staremu svojemu očetu na ljubo!« Tako je tarnal starec in hitro io ie od -ndel 7 nevarpipft mos+^ dn hi š^ a-»i jr n< izpregovorila kaVf -vm-t.— t\;,no nisnria 1 Btev.14 (576) DOLENJSKI LIST Stran S Srečanja z ljudmi io kulturno delavnostjo (Tretje nadaljevanje in konec) Bodo šli v Kcpet? Svoboda v Brestanici je zrasla ob kolektivu termoelektrarne. Člani so vključeni v razne sekcije. Organi delavskega samoupravljanja in uprava elektrarne kažejo veliko razumevanja za kulturnp-prosvetno življenje v svojem kraju in nudijo za to pomoč ' ■ ■ . liSlIflitill Minka Gale, režiserka sevniske Svobode S skupnimi napori so pred leti uredili gledališko dvorano. Marljiva je dramska sekcija, ki vsako leto kvalitetno naštu-dira nekaj odrskih del. Tudi proslave so podoba vestnega dela. Za prebivalstvo so prireditve domače Svobode zelo privlačne, kar dokazuje vedno velik obisk. Svoboda v Brestanici pa ima tudi svoj zabavni ansambel »STEB«. Člani ansambla so: Mato Zakpnjšek, po poklicu elektricist, ki je vodja ansambla in tudi avtor nekaterih uspelih popevk in melodij, ključavničarski mojster Mirko Avsenak, elektricist Karlo Meh, ključavničar Brane Zefran, uslužbenec Ljubo Vutkovič. finomehamčnl mojster Milan Vodopivec, absolvent TSS Zvonko Šerbec ter Anica Glogovšek in Jože Butkovič. Leta 1058 so pričeli delati. Aprila 1959 so se predstavili s prvim celovečernim programom. Dosegli so prvo mesto na prireditvi »Pokaži, kaj znaš!- v Brestanici (novembra 1959). Leto dni nato so nastopili na okrajni prireditvi v Dol. Toplicah. Vmes so gostovali v nekaterih krajih celjskega in novomeškega okraja. Danes so eden naj* boljših zabavnih ansamblov v našem okraju. Veliko je bilo vaj, pred no so to dosegli. In človek se vpraša, kdaj sploh najdejo čas, saj večina članov ansambla po rednem delu obiskuje razne šole ali izredno študira. Imajo voljo, pa zmorejo tudi to. Najbrž ne bodo hudi, če odkrijemo Še njihovo tiho željo: uspeti na reviji v Trebnjem, kar bi jim omogočilo nastop v Kopru. Tudi m/, jim to želimo. Zasluži priznanje Z intervjuji ni bilo sreče. Ljudem o sebi besede ne teko. Minke Galove, režiserke Svobode v Sevnici, nismo nadlegovali z vprašanji o njenem delu. V predlogu upravnega odbora Svobode za (»delitev odlikovanja Zveze Svobod Je bilo vse, kar smo želeli vedeti o tem. Po poklicu je učiteljica; že 35 let posveča največji del svojega prostega časa vzgoji ln razvedrilu ljudi. Z vztrajnim delom in poglabljanjem je dosegla zavidljive uspehe. Kot učenka prvega razreda osnovne šole je bila prvič na odrskih deskah. Tako se je pričelo njeno delo v igralskih skupinah. Preprosto, a vendar se ga je oklenila * vsem srcem. Postala je Izkušena igralka in režiserka. Bila je mentor mnogim igralskim družinam. Uprizoritve v njeni režiji so . grajene s solidnim znanjem, ni pa jih mogoče našteti, toliko jih je. Dosegla je, kar doseže le malo amaterskih režiserjev. Pa ni samo režiser Če je potrebno, je tudi ma- sker, šepetaika, scenarist. Je tudi članica upravnega odbora Svobode in občinskega dramskega sosveta v Sevnici. S posebnim veseljem režira igre z mladino. Vodi tudi dramske krožke na šoli. Kot so v njej vzbudili veselje do odra v šoli. tako skuša sama navdušiti za igranje že pionirje. Zna pristopiti k ljudem in delati z njimi, radi jo imajo in jo spoštujejo. Po toliko letih poklicnega dela in udejstvovanja v '■culturno-prosvetni dejavnosti njena vnema ni popustila. Z nezmanjšano voljo, polna vedno novih načrtov za delo, prispeva bogat delež kulturnemu Mvljenju. »Aprilski blues« Ni jih še izpolnil 17, njegovih skladb pa je že več, kot mu je let. Dijak je, z dobrim uspehom v šoli. Doma je v Metliki, v družini, kjer je udejstvovanje v glasbi tradicija, in ime mu je Silvester Mlhetič. V svet glasbe ga je popeljal njegov oče, kapelnik ttodbe, ki mu je dal sedemletnemu v roke dve drobni paličici, ki sta kar kmalu poslušno udarjali po malem bobnu. Klavir, harmonika, klarinet, flauta in pikolo so instrumenti, ki jih je obvladal v desetih letih, vendar mu je harmonika trenutno najljubša. In v igranju na harmoniko res preseneča. Pred 6 leti je na šolski proslavi zaigral skladbico, ki je do takrat ni še nihče slišal. Bila je začetek nečesa, kar je skrito v njem pa je hotelo na piano Dni ji je ime --Valček metliške mladine-. Potem je prelil na notni papir še nove valčke, polke, bluese in fokse. Igra jih na proslavah in prireditvah prosvetnega društva, šole in v veseli družbi. Poslušalci pravijo, da ima smisel za te stvari. Nadaljnji uspehi so odvisni od njegovega dela. To, kar je pokazal doslej, upravi-čuje nova pričakovanja. Sam pravi, da natančno ne bi mogel opredeliti, zakaj ga glasba veseli, ga pa toliko navdušuje, da jo žali študirati. Upamo, da se mu bo želja izpolnila. »Štajerci« In primorska govorica? V dvorani Svobode v Brežicah so luči počasi ugašale. Mimica Osojnik, ta večer v vlogi Kate. nas je vpeljala v Držičevo komedijo »Tripče de Utolče«. Se na zadnji generalki se je bala, kako bo šlo, pa je vendar sproščeno tekel prizor za prizorom. Zadržani smeh publike se je stopnjeval. Ludvik Metelko kot Tripče je s sijajno igro ustvarjal odlično razpoloženje gledalcev. Scena in maske Ivana Vogrinca so lepo dopolnjevale igro. Režiser je z igralci Mileno La-puhovo. Ivanom Pericem, Ivanom Novakom, Ljubico Jevševčevo, Rudijem Kroš-lom, Marjanco Ogorevčevo, Ivanom Vogrincem. Jožetom Ogorevcem, Brankom Stajn-kom, Jožetom Gerjevičem, Ivanom Kostanjškom, Jožetom Bartoletom poleg obeh prej omenjenih in tehničnim osebjem Milko Zupanovo. Ljnbom hmt".......mzm Stegerjem in Radom Bartoletom pripravil prijeten večer Zavesa se je prehitro zagrnila Igralci so se tako približal; gledalcem, da so ti še in še zahtevali, naj se pokažejo. Trud je bil poplačan. Bili smo prepričani, da so tudi ustvarjalci predstave tako zadovoljni kot mi. In spet nas je presenetila s?mokritičnost. »Težave? Seveda smo jih imeli, predno smo po 30 vajah prišli do nocojšnje premiere. Mislim, da je bila največja težava tisto, česar nismo naredili: dati predstavi vzdušje renesančne komedije z barvitostjo primorskega jezika. »Štajerci* pa primorska govorica?!« Tako misli režiser Bogo Ja-vornik. Kot gledalci smo se mu le delno pridružili. Veliko zahteva, pa tudi veliko je uspel izvabiti iz ljudi, ki so razen štirih prvič igrali. Eden takih je tudi avtomehanik Rudi Kro-šel. ki nam je zaupal, da je dobil veliko veselje do igranja. In tako prav gotovo tudi ostali, saj so se že prvič lepo uveljavili. Seveda pa bo potrebno še veliko dela. volje in vztrajnosti. Morda ima režiser prav, kdor ima res veselje do igranja, vzdrži tudi ostro kritiko, saj je njegovemu uspehu v korist. Bili smo v raznih krajih vseh naših občin in obiski na tej poti so končani. Radi bi se bili ustavili še pri igralcih Svobode v Vidmu-Krškem, ki bodo letos uprizorili Borove »Raztrgan ce« v počastitev 20-letnice revolucije. Prijetno bi bilo prisluhniti pionirskemu pevskemu zboru v Ore-hovici, ki se pripravlja za nastop na občinski reviji. Kdo ne bi z veseljem gledal prireditve baletne skupine Svobode iz Kanižarice. Njen nastop v dvorani karlovškega gledališča je izzval prave ovacije, ki so se ponovile tudi v Dol. Toplicah. Človeka privlačijo klubski večeri v Šentjanžu zaradi pestre vsebine in ker so lepo pripravljeni. Skoraj vsak večer imajo nekaj. Prav gotovo je zanimivo, kako prosvetno društvo v Mokronogu upravlja in vodi kino, kako uresničuje programske težnje, ki si jih je zadalo. O knjižnici v Metliki, ki je v letu 1960 dobila le 8 (osem) novih knjig, bi lahko marsikaj napisali. Majhen kraj je Loka pri Žiri a ne m mestu, prosvetno društvo »Primož Trubar* pa šteje kar 117 aktivnih članov. Bogat delovni program, široka zainteresiranost prebivalstva za prosvetno delo, marljivo vodstvo — snovi za samostojno reportažo. In še bi lahko naštevali. Na okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev smo bežno prelistal; predloge za odlikovanja, ki so jih predložili občinski sveti: Franjo Vad-nal. Julija Rajmer, Aloj Ra-dej, Sonja Kolšek, Drago Gre-gorc, Fanei Novak, Ignac Pršina, Amalija Zvar, Anica Zalar, Pavla Zajelšnik ... Pri njih in pri drugih se bomo še oglasili, ker vemo, da lahko po takih obiskih napišemo o dejavnosti, ki je za našo družbo zelo pomembna. TRDINOVA NAGRADA ZA 1961 Komisija za podeljevanje Trdinove nagrade daje na podlagi 8. čl. Pravilnika o podelitvi Trdinove nagrade z dne 22. januarja 1S61 obvestilo o pogojih za podelitev Trdinove nagrade za leto 1961. Trdinova nagrada v znesku 250.090 dinarjev, ki so bo razdelila na pet enakih delov, je lahko podeljena: — za uspešno izobraževalno delo in estetsko humanistično vzgojo; — za uspešno ustvarjanje, vodenje in razvijanje kulturno-prosvetnih organizacij in društev; — za uspelo dramsko, glasbeno, klubsko ali folklorno izvedbo, ki se je močno uveljavila v javnosti in ima širši pomen za umetniško in kvalitetno rast amaterske dejavnost; — za pomembna dela z literarnega, znanstvenega, publicističnega, likovnega, glasbenega, filmskega in televizijskega področja; — za pomembna dela na področju arhitekture, urbanizma in projektiranja. Obrazloženi pismeni predlogi za kandidate za Trdinovo nagrado za leto 1961, ki jih lahko dajo kulturno-prosvetne organizacije in društva, politične in družbene organizacije in posamezniki, morajo biti predloženi NAJPOZNEJE DO 1. MAJA 1961 NA NASLOV: Komisija za podeljevanje Trdinove nagrade pri Svetu Svobod in PD okraja Novo mesto, Cesta herojev 3. Predlogu naj bo predložena tudi ustrezna dokumentacija. KOMISIJA ZA PODELJEVANJE TRDINOVE NAGRADE Junija bo ¥ Novem mestu mednarodna razstava »»AKVAREL« t.- Silvo MlhelčiC, i,lilij komponist in Igralec iz Metlike Okrajni svet Svobod in PD ie s Kulturno-prosvetnim svetom Jugoslavije sklenil dogovor o prireditvi razstave AKVAREL v Novem mestu od 26. 6. do 5. 7. 1961. Razstavo organizira v naši državi Kul-turno-prosvetni svet s pomoč-io UNESCO, ki jo je opremil in dal na razpolago za razstav-ianje v naši državi. Razstava obsega 72 reprodukcij akvare-ov najslavnejših kitajskih, ja-lonskih, siamskih in evropskih umetnikov od 3. stoletja do današnjih dni .med njimi Kou K'aitcheja. Vvilliama Tumera, Paula Cezanna. Johna Roberta Cozensa, Vincenta van Gogha in Pabla Picassoja. Dela. katerih reprodukcije si bomo lahko ogledali na razstavi v Novem mestu, se nahajajo v galerijah in muzejih ter privatnih zbirkah v Parizu. Londonu. Pekingu. New Yorku, Stockholmu, na Dunaju in v Minneapolisu. Nedvomno bo razstava za Novo mesto pomemben in redek kulturni dogodek. V dneh razstave bo tudi predavanje o nastnn'-- in razvoju akvarela in o umetnikih, katerih dela bodo razstavljena. Obiskovalci bodo lahko dobili tudi lične prospekte Razmah klubov v Sevnici Na nedavni razširjeni seji krajevne organizacije SZDL je bilo sklenjeno, da se v Sevnici ustanovi več klubov kjer bi se shajali državljani v prostem času, poslušali radio, gledali televizijske oddaje, zlasti pa bi tu izmenjavali misli v debatah, poslušali preda- Igralci DPD Svobode »Bratov Milavcev« v Brežicah v Držićevi komediji »Tripče de Utolče« ideni-ICršic©: razprava o šolstvu Jfen^n! večer v Slovenski filmski ustvarjalci v Vidmu-Kršker^ V torek, 11. aprila, bo v okviru delavske univerze tn filmskega kluba Svobode Vi--dem-Krško v Doma Svobode revija najboljših slovenskih kratkih filmov v l 1050. Predvajali bodo Planico. Torzo, Mlaj, Cesto, Sestro, Njegov dan in Statistično je doka rano. Vsi filmi bodo trajali 90 minut. Predvajanju bodo prisostvovali tudi zna:ii slovenski filmski snemalci, režiserji in kritiki, ki bodo po predvajanju odgovarjali gledalcem na razna vprašanja s pudročjn filmske ustvarjal;'osti. Pester izbor filmov in prisotnost znanih filmskih letalcev bo prirabilo precej obi-skovalcev, žito je oraanitator pripravil dve projekriji ob 17. uri za mladino, rtruflci ob J»J0. -i. PD »Primož Trubar« je priredilo 2. aprila literarni večer. Vabilu s3 se odzvali pisa-telrj France Bevk, pisatelj Anton Ingolič in pesnik Tone Pavček. Pred nastopom so si književniki ogledali hišo, kjer je bival prvi slovenski pisatelj Primož Trubar kot žapnik in so mu naši književniki ob 500-letmci prve slovenske knjige 1. 1951 postavili spominsko ' ploščo Ogledali so si tudi lepo urejeni dom počitka s krasnim parkom. PD »Primož Trubar« pa je povabilo zgodovinarja prof. Ivana Mlinarja iz Celja, da jim je orisal zanimivo zgodovino Loke. Zastopnik LU je najprej v krat. kom orisal kulturno življenje v Loki. nato je predstavil književnike občinstvu. Navdušena srednješolska mladina je posebej čestitala lanskemu jubilantu tov. Francetu Bevku in mu poklonila šopek cvetja. Ravno tako so p'or.r^ji pozdravili tov. Ingoliča in Pavčka in jima tudi poklonili šopke cveti'a. Občinstvo je pazljivo poslušalo dela književnikov in jih nagradilo, z bučnim aplavzom. Pionirji so t»a 5a posebej -.plavdirali pesniku Pavčku ki je recitiral še - nekaj otroških pesmi. Polno zasedena dvorana js bila dokaz, da ie bil kontakt med občinstvom in književnik; Z3,res prisrčen Vsakemu udeležencu bo ostal ta edinstven' »POZABLJEN! LJUDJE« v Po!. Toplicah Prosvetno društvo iz Straže je v nedeljo, 2. aprila, uprizorilo v Dolenjskih Toplicah igro rgorja Torkarja »Pozabljeni ljudje« Mladi igralci so precej težko delo prepričljivo prikazali na odru in poželi precejšen uspeh. Sicer pa to nI prvo njihovo gostovanje. Z deli domačih in tujih dramatkov so gostovali že v več krajih po Dolenjski. večer v najlepšem spominu. Občinstvo je izrazilo željo, da bi jih še kdaj obiskali. S. Skočir 30. marca se je sestal svet za šolstvo, prosveto in kulturo ObLO. Razpravljal je o sprejetju odlokov o ustanovitvi družbenega sklada za šolstvo a delitvi sredstev za ta družbeni sklad in c kategorizaciji šolstva. Ugotovljeno je bilo, da so s povečanjem rednih in položajnih plač ter honorarjev prosvetnim delavcem nastali večji izdatki, Letošnje »LJUDSKE KNJIGE« Prešernova družba v Ljubljani izdaja med svojimi zbirkami tudi priljubljeno zbirko LJUDSKA KNJIGA; na leto izide 10 knjiig. Kdor se naroči na celotno zbirko dobi biosi-ran roman že za 250 din, v pol-platno vezan pa po 350 din. Letno naročnino 2500 oz. 3500 dinarjev lahko plača naročnik tudi na obroke. Romane »Ljudske knjige« lahko dobite v vseh knjigarnah in boljših trafikah oziroma tudi pri Prešernovi družbi, Ljubljana, poštni predal 41-1. Letos so že izšli 4 romani v tej zbirki: E. Robles: Temu pravimo zora. (danes objavlja- mo iz romana kratek odlomek), E. \Vallace: Bledoličnifc, V. Ivanov: Oklopni vlak, in P. Merimee: - Colomba, medtem ko bodo še izšli: E. Santa-Umiranje na zemlji, W. W Maugham: Nekdaj in sedaj, J. Mishina: Ktpenje mor. ia,- R. Gordon: Kapitanov? omizje, C. Pavese: Tovariš, in SI. Mrožek: Pomlad na Poljskem. Vmes so torej sodobni romani, humoristične povest: in zanimive zgodbe, ki bodo nedvomno vedno našle širok krog bralcev in ljubiteljev lepih knjig. Zbirka je razen teg3 tako poceni, da jo lahko res samo toplo priporočamo. kot je bilo predvideno. Osrednji problem je vzdrževanje tehniške srednje šole. To šolo obiskujejo v pretežni večini dijaki iz sosednjih občin. Zato bodo morale te občine šolo denarno podpreti Svet je razpravljal tudi o učnem uspehu učencev. Osnovno šolo je v prvem polletju izdelalo 93 odst., kar je lep uspeh. Svet je nadalje sprejel navodila o postopku pri delitvi 5 odst osebnih izdatkov iz proračuna občinskega družbenega sklada za šolstvo. Navedeni odstotek prejemkov naj bi se delil po uspehu in prizadevanju prosvetnih delavcev. Ta navodila bodo poslana v razpravo šolskim odborom in učiteljskim kolektivom. D. K. IO Železnice so še vedno najvažnejše prevozno sredstvo v na Si državi. Lani so naši vlaki prepeljali čez S12 milijonov potnikov, 1965 pa se bo to število povečalo na okrog 3O0 milijonov. Do takrat bodo v promet vključili 320 električnih in Dieslovlh lokomotiv, in 1200 novih potniških vagonov. vanja in podobno. Take klube imajo že gasilsko društvo, Svoboda, savska šola in šola na Radnji. SZDL želi, da bi klubi na široko odprli vrata vsem članom SZDL kakor tudi drugim prebivalcem. Predstavniki omenjenih družbenih organizacij so rade volje pristali na to. Sklenjene je balo. da bosta kluba v gasilskem domu in pri »Svobodi« (v bloku) namenjena predvsem odraslim, klub v savski šoli pa mladini. Treba je še ustanoviti klub v sami Sevnici, kjer so na voljo prostori v restavraciji družbene prehrane, in v Šmarju, kjer pa tudi ne bo težko najti primernega prostora. Sredstva za nakup dveh televizorjev bodo že nekje našli Pri gasidoih v savski šoli, v ^Svobodi« in na Radnii s televizorji že delajo. Na isti seji je bilo sklenjeno, da bosta veliki dvorani v gasilskem domu in v domu TVD Partizan na voljo za javne prireditve (akademije, proslave, predavanja, novoletno jelko in podobno) vsem društvom in družbenim organizacijam brezplačno, kadar sa ne bo pobirala vstopnina. Odškodnino v znesku po 2.500 dinarjev bo v takem primeru plačal odsek za šolstvo ObLO v Sevnici. Za pravilno razporejanje dvoran so ustanovili poseben odbor pri organizaciji SZDL, ki ga sestavljajo vsi Dred^edniki društev. RA.TKO ZUPANC Vlado Lamut: K R A L K A (1650) ODLOMEK IZ KNJIGE EMMANUELA ROBLESA »TEMU PRAVIMO ZORA« - IZDALA PREŠERNOVA DRUŽBA V LJUBLJANI V ZBIRKI »LJUDSKA KNJIGA«. NfiBOCiTE S! 00LEKJSK' UST? Mali oglasi imnin v doma ""em tedniku zanesljiv uspe'?1 — prepričajte se o tem! Vstal je, ugasil luč in postal za trenutek nepremično v temi z močno utripajočim srcem. Dež je prenehal. Čutil je, da ga je prepir z Angelo in tastom vsega utrudil Vendar ga je obšla neka nestrpnost. Nič več mu ni zadostovala zavest, da ima on prav, ne pa Fa-saro, ne pa Latanza, ne pa Angela, ne pa vsi drugi ljudje. Vedel je, kje bo dobil opravičenje. ki ga je potreboval. Oblekel js plašč, stopil skozi kuhinjo in šel iz hiše na vrtni strani, potem ko je skrbno zaprl vrata za seboj. Nič več ni deževalo, pač pa je vonj po črni vodi, po mokrem listju, po vlažni zemlji plaval v noči med drevjem, od koder so padale kaplje s čudnim zamolklim šumom kot v kakšni zvočni podzemeljski jami z vlažnimi oboki. Kaklusova živa meja je bila že za njim, brodil je po lužah. Čisto blizu nekje je besno zalajal pes, nato pa nenadoma utihnil, kot bi mu kdo z enim samim zamahom presekal goltanec. Valerio je op.'izil, da je Clarino akno osvetljeno. Šel je okrog pred-vežnih stopnic, potrkal na oknice in takoj zaslišal lahen vzklik. S tesnobo v srcu. se je približal vratom. Na desni, proti Cagliariju, so se svetile luči, majhne, čiste, izgubljene v morju teme. Toda Angele ni bilo več v njem. Iz njega je izginila, kot polagoma pojenja žgoča vročita »Treba je bilo napraviti konec! Treba je bilo napraviti konec!« mu je šepetala kri v ušesih, ki jih je zbadal ledeni zrak. Pot, ki se je začela v Pompejih enega tistih toplih večerov, ki so tako značilni za neapeljsko pokrajino, se je končala pred temi vrati, medtem ko je strastno prisluhnil Clarinim korakom po hodniku. — Ti si? je končno rekla nekoliko zasopla. Na prsih je stiskala konce svojega toplega šala in je bila videti vsa vznemirjena. — Stopi hrž noter! Ali tvoja žen:, ni prišla? Kaj je? — Je prišla. Pojdiva noter. Ko sta bila v sobi, se je ozrl okn.;. ;ebe. Torej je vse to res, te tople rjuhe, ta svetilka, te knjige, raztresene sem in tja po sobi. in ta mir, v katerem so nenadoma utihnile vse njegove vihre? Obrnil se je h Clari in jo nežno objel. Čutil je. kako je napeta, polna strahu — Dragi moj. Menda se vendar n« pripetilo kaj hudega? Ta mali proseči obraz ga je nenadoma navdal s strahom. Ali je bilo to mogoče? Ali se bo zagnal v popoln poraz? Zdelo se mu je, da se krčevito oprijemlje vrvi nad visokim breznom. Obtožujoči atomi so napolnili sobo in se gnetli okoli njega. »Ti si Zlo, zaveznik Zla si zate ni sreče, to bi bilo preveč nepravično.« — Povej, dragi moj? je proseče za-mrmrala Člara. Njeno življenje je torej morak biti odvisno od ene same besede, od snega stavka, od čisto majhnega stavka, bolj smrtonosnega, bolj pogubnega mogoče kot krogla, ki je napravila v mesu čisto majhno odprtino, čisto majhno pot smrti. — Poslušaj, je rekel, preplašen od senc. ki so se zdaj začele grozeče zibati na stenah, dobro me poslušaj. Clara . . Sandro Galli. Magdin mož ... — No, kaj? — Je pri meni. Policija ga še vedno 'šče. Pri meni se skriva, odkar Je ubil Gorzona Clara je nalahno nagnila glavo da bi bolje videla njegove oči — Pri tebi? In tvoja žena je prišla? Oh, že razumem! Sem ga boš moral pripeljati. Ti ga ne moreš več skrivati v svoji hiši. Spravila ga bova v sobo mojega brata. Maria bo molčala, nič se ne boj Takoj ga b<-treba spraviti sem. Tedaj jo je močno stisnu k seo Ah, to je bilo tisto, Clara. Te besede natanko te besede. Samo te nesedf in vse je bilo v redu in lahko ie Še naprej živel in svet je imel svoj pravi smisel. Bil je pijan od hvaležnosti. Vse megle so se razpršile. Utekel je strašni katastrofi. Clara ga je zadržala še o pravem času, tik pred pogubnim padcem. »Clara žena moja, Clara. moja ljubezen!-je kričala njegova duša, polns omame. Clara pa ga je presenečene gledala, se mu boječe smehljala, Ir položil jo je čez posteljo, odpel njeno tenko srajco, z nestrpno rok< razgalil njeno čudovito telo, njen« prsi, ki so bile kot dva šopka, dve pomladi, dva prelepa studenca, k-iu je pokril s poljubi, goreče, ir vide! .je. kako se je Clarin obra/ izpremenil in izražal nuno čutne naslado, videl je, kak« »e je njen pogled izgubil, kako je ostala med njenimi na pol zaprtimi vekami samo še tenka svetla, strasti poln? črta, njene rdeče in napete ustnice pa so se pregihale kot bi hote'-reči: »Tvoja sem. tvoja sem, ljubin te, zaupaj mi. in ker m >ra pozneje dos.tj pozneje priti »mrl b<> oriši: kot prijateljica kol! »<• K ne bo mogla dovolj vključiti v družbeno življenje. Marsikaj lahko store žene tudi z delitvijo dela v družini, saj ni nikjer zapisano, da mora vse storiti prav žena samal M. Vlado Lamut: V (1961)) KUHINJI PoročaU smo že, da J<: mednarodna organizacija FIM preko Avto—moto zveze Jugoslavije ln Sloveniji zaupala domačemu avto—moto društvu izvedbo svetovnega conskega prvenstva v spe-edwayu, ki bo 28. maja letos. — Nastopili bođo najboljši dirkači iz Češkoslovaške, Poljske, Zahodne Nemčije. Avstrije in Jugoslavije. Ze sedaj, dva mesteca pred prireditvijo, prihajajo prijave obiskovalcev, ki nočejo zamuditi edinstvenega športnega užitka. Veliko jih želi biti priča temu mednarodnemu srečanju in videti drzne motoriste. Avto moto društvo Vldem-Krško bo zanesljivo preskrbelo, da bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva tako tekmovanje, v teku so že temeljite priprave, stadion Matije Gubca, kjer je dirkalna steza, bodo povsem preuredili. Zgradili bođo nova moderna stojišča, saj pričakujejo dvajset tisoč gledalcev. Gledalci bodo nemoteno spremljali celoten potek nadvse zanimivega tekmovanja. Nadalje bodo uredili nov prostor za par- kirale motornih vozil, za tekmovalce in dirkalne stroje, dovoz na stadion, sanitarije in električno napeljavo. Zaradi varnosti nastopajočih tekmovalcev bodo uredili zanesljivo varnostno ograjo na stezi. Za čim uspešnejšo Izvedbo tekmovanja Je bil imenovan prireditveni odbor in razne komisije. Zelo marljiva jc propagandna komisija, ki jo vodi Slavko Smer-del. Ze večkrat se je sestala in razpravljala o organizaciji tiskovne konference, na katero bodo povabljeni zastopniki vseh večjih časnikov ln sosednjih lokalnih listov. Ta konferenca naj bi bila v začetku aprila. Komisija je tudi razpisala natečaj za izdelavo lepaka. Avtor najboljšega osnutka bo nagrajen s 30.000 dinarjev, pripravila Je načrt za plakatiranje lepakov, za izdelavo 30 diapozitivov, ki naj bi jih predvajali v kino dvoranah večjih krajev in mest. Nekaj dni pred prireditvijo bodo letala metala letake nad vsemi pomembnejšimi središči, k sodelovanju je komisija pritegnila tudi filateliste. Avto-moto društvo Vldem-Krško se Je resno lotilo velike ln odgovorne naloge — Izvedbe svetovnega conskega prvenstva v speedwayu. To nalogo bo društvo nedvomno tudi izpolnilo, saj ima že bogate Izkušnje vsakoletnih tovrstnih prireditev. Drago Kastelic ŠAH: Novo mest© : Krško 94:50 Za prijateljski dvoboj so se novomeški in krški šahisti že dalj časa dogovarjali. Končno so se ze-dinili, da se pomerita ekipi obeh mest v Krškem - na šestih deskah v brzopeteznem šahu. Novomeška ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * šport £ TELESNA KULTURA Okrajna zveza za telesno kulturo Praktična stojala za čevlje Čevlji povzročajo marsikateri gospodinji mnogo skrbi. Najprej J« treba odšteti precej denarja, da je vsa družina obuta, potem pa nastanejo novi problemi. Cim vec čevljev pri hiši, tembolj se nam vsiljuje vprašanje: »Kam z njimi?« Razen tega je še težava v tem, da navadno sezujemo umazane ali celo mokre čevlje in jih ne utegnemo vedno sproti čistiti. Zato je prijetno, če najdemo v stanovanju dva prostora za čevlje: enega, kjer lahko čevlje hitro odložimo, Jih nategnemo in pred čiščenjem še osušimo, in drugega, kjer hranimo očiščene čevlje. Da čevlje prej osušimo in prezračimo, Je važno zlasti, če smo prisiljeni, da jih shranjujemo v omari za obleko. Vendar je ta način, četudi J>e precej pogosten, najmanj priporočljiv, ker se vsa omara navzame vonja po čevljih. Zato je bolje, da imamo v garderobni omari poseben prostor z zračnimi vratci ali z odprto hrbtno stranjo. Zaradi velike globine omare pa so nujne smučne police, sicer so čevlji težko donsg-ljivi in nimamo pregleda nad njimi. Vse te skrbi bodo odpadle, če bomo nabavili žično stojalo za Čevlje, izdelek »Industrije žičnih proizvodov, Ljutomer«. Zložljivo stojalo lahko postavimo na sorazmerno majhen prostor v predsobi, kopalnici ali celo v kuhinji. Covlji se bodo preko noči prezračili, posušili in dobili svojo obliko. Se posebno so taka stojala praktična za otroške ustanove, šole in internate, ker z njimi navajamo na red in čuvanje. Kromirano stojalo stane 1.541 dinarjev, lakirano pa le 879 dinarjev. Prepričani smo, da bomo stojalo lahko kupili v naši trgovini, do tedaj pa ga lahko naročite na Zavodu za napredek gospodinjstva — Novo mesto. Tudi otroci naj se razvedrijo Na rednem občnem zboru Zveze Društva prijateljev mladine, ki je bil pred dnevi v Dolenjskih Toplicah, so razpravljali o uspehih in pomanjkljivostih organizacije. Za dalj časa si prizadevajo, da bi za najmlajše dobili primeren prostor in ga preuredili v igrišče. Zdaj bodo to dosegli nekoliko laže. TVD Partizan je namreč med redne vaje uvrstil tudi otroške Igre. Razpravljali so še o otroškem vrtcu. Tega bi moralji ustanoviti že zategadelj, ker je precej staršev tistih otrok, ki bi jih dali v vrtec, zaposlenih. Za zdaj še nimajo potrebnega prostora. Naloga novega odbora Zveze Društva prijateljev mladine pa bo, da ga bodo čimprej poiskali. Tudi najmlajši se morajo razvedriti Drago Gregorc Po predkongresnih konferencah in po formiranju občinskih zvez za telesno vzgojo v vseh občinskih centrih našega okraja, razen v Trebnjem, so se preteklo nedeljo zbrali v Novem mestu predstavniki telesnovzgojnih organizacij vseh občin, da ocenijo položaj v telesni kulturi v okraju tn da obenem ustanovijo tudi v okrajnem merilu nov enoten organ, ki bo vsklajeval delo vseh telesnokullurnlh organizacij ln usmerjal razvoj na tem področju — okrajno zvezo za telesno kulturo. Poleg delegatov vseh občinskih zvez so okrajni konferenci prisostvovali tudi gostje: predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze tovariš Zupančič, predstavnik sekretariata Partizana Slovenije in Športne zveze tovariš Stcpišnik, predsednik OSS tov. Kebe, sekretar OO SZDL tovariš Ogrin in drugi. V referatu člana iniciativnega odbora za ustanovitev Okrajne zveze za telesno kulturo Slavka DOKLA in v precej živahni razpravi smo znova slišali, kateri problemi so na telesno-kulturnem področju v našem okraju najbolj pereči in kakšni naj bi bili ukrepi za njihovo rešitev. Referat in razprava sta podala sliko trenutnega stanja na terenu, razen tega pa sta se ustavila tudi pri nekaterih načelnih vprašanjih telesne kulture, o katerih se bo razpravljalo na kongresu. Zelo tehtna je bila razprava gosta iz Ljubljane — prof. Stepišni-ka. Omenil je, da je osnovni namen kongresa, ustvariti pogoje za resnično množičnost telesne vzgoje. Prava množičnost mora stremeti za tem, da daje vsakomur — ne glede na spol ln starost — tako obliko telesne vzgoje, ki mu ustreza. Pozdravil Je tudi to, da v našem okraju nismo ustanovili okrajnega organa pred občinskimi kot drugje, ampak da smo najprzj formirali občinske zveze, te pa ustanavljajo svoj koordinacijski organ — Okrajno zvezo za telesno kulturo. V razpravi so se oglasili tudi predstavniki nekaterih občinskih zvez. Delegat iz Črnomlja je seznanil prisotne z zelo težkim položajem s prostori v Črnomlju in drugje v občini. Bivši Sokolski dom v Črnomlju, ki Je last Partizana, ne more služiti svojemu namenu, ker je kulturno-zgodovin- DL je prehitel POLET Praktična stojala za čevlje izdeluje podjetje »ZlCA« v Ljutomeru Čeprav Je kazalo, da bodo Imeli udeleženci Športne napovedi preteklo nedeljo lahko delo, je bilo prav nasprotno. Težko Je bilo uganiti celo Izide polovice vseh tekem, kajti presenečenj - velikih ln malih, Je bilo tokrat precej. Kdo bi pričakoval, da bo vodeči Partizan izgubil sredi Beograda in da bo novosadska Vojvodina odnesla obe točki iz Mostarja. Prav zaradi kopice presenetljivih Izidov tudi najboljši v TT-Je-vem tekmovanju uredništev listov ln RTV niso uspeli uganiti več kot polovico vseh izidov. Med šestimi napovedovalci, ki so bili tokrat najboljši, je tudi predstavnik našega lista Slavko Doki, ki bo zaradi boljšega uspeha v prvih devetih tekmah prejel nagrado organizatorja tekmovanja — naročnino za TT. Razen Bergerja, ki Je zmagal v prvem — poskusnem kolu Je KEGLJANJE V BREŽICAH Na kegljišču pri Florjaniču v Brežicah sta se pomerili ekipi kegljačev, starih nad 40 let, in mlada vrsta KS Zadružnik iz Brežic. Zanimivo srečanje se je končalo z rezutatom 205:285 v korist mladih športnikov. Premagana ekipa je že napovedala povratno tekmo in se zato tudi pridno pripravljajo. Posnemanja vredno. Predstavnik KK Razlag iz Brežic nam je povedal, da so bili ob priliki tekmovanja v Črnomlju zares prijetno presenečeni. Uprava rudnika je prenočila ekipo ' Brežičanov proti plačilu 50 dinarjev za posteljo. Športna družina, ki se bori s finančnimi težavami, smatra, da naj služi ta primer za vzgled, kako se lahko pomaga športni dejavnosti. ek Doki prvi predstavnik našega lista, ki mu Je uspelo zmagati. Se bolj pomembno pa je to, da Je s' tem uspehom naš list prešel v vodstvo. Podroben vrstni red v tem kolu: Dolenjski list, Celjski tednik, Večer, Gorenjski glas, RTV ln Slovenski Jadran po 6 zadetkov, Delo, Ljubljanski Dnevnik in TT po 5 in Polet 4 zadetke. Razvrstitev po 14. kolu: 1. Dolenjski Ust 64 točk, 2. Polet 63 točk, 3.-4. Večer in Gor. glas po 62 točk, 5. Delo 59 točk, 6. RTV 58 točk, 7. Celjski tednik 57 točk, 8. Slovenski Jadran 55 točk, 9. Ljubljanski Dnevnik 54 točk, 10. TT — 50 točk. V novem kolu — v nedeljo, dne 9. aprila, bo naš Ust zastopal znani novomeški atlet in odbojkar Marijan Potrč, ki je eden najboljših skakalcev v višino v Sloveniji. Njegova napoved za nedeljsko kolo: 0, 1, 0 - 1, 2, 1 - 0, 1, o -i, 1, 0 (rezerve 1, 0, 1). fm Okrajni prvak: Marijan Kos 2. aprila 1961 Je bilo v Novem mestu okrajno strelsko prvenstvo za »Zlato puščico«. Tekmovanja se Je udeležilo preko 20 strelcev, ki so izpolnili normo že v matičnih strelskih družinah. Na tekmovanju je zmagal Marijan Kos, član SD Pionir N. m. s 554 krogi in osvojil »Zlato puščico« za najboljšega strelca v okraju, 2. mesto je zasedel Andrej Pa. gon, SD Trebnje - 5J5 krogov, 3. mesto: Alojz Spelič, SD Črnomelj - 540 krogov, 4. Božo Kopina, SD Pionir N. m. - 523, 5. Angelca Dež-man, SD Pionir« N. m. - 517 krogov itd. Na republiškem prvenstvu, ki bo ' v nedeljo v Novem mestu, bodo zastopali naš okraj prvi trije. F-dJa. Dobra patronažna služba omogoča na Senovem uspešno organizacijo zdravstvene službe - Po-menek z dr. Jožetom čakšem, upravnikom senovškega zdravstvenega doma, o uspehih in problemih zdravstvenih delavcev Na Senovem imajo dobro organizirano zdravstveno službo. To je napotilo našega sodelavca, da je obiskal upravnika zdravstvenega doma na Senovem dr. Jožeta Cakša in ga naprosil, da bi o tem kaj povedal za bralce našega lista. Tovariš doktor je kljub pičlo odmerjenemu času rad odgovoril na naslednja vprašanja: Naše bralce in morda tudi vaše kolege bi zanimalo, kako Imate urejeno zdravstveno službo na Senovem? — Vprašanje, ki ste mi ga postavili, je začel dr. Cakš, se mi Idi zares pomembno. Posebno ie zavoljo tega, ker sem odgovor nanj želel dobiti pred leti tudi sam Veliko študija in temeljitih priprav je bilo potrebnih, da smo upeljali na našem področju patronažno službo. Iz nje izhaja uspešna organizacija zdravstvene službe. Na Senovem in v okolliu smo za vsako družino pripravili družinsko mapo, za vsakega člana družine pa naslednje kartoteke: soc'a'no zdravstveni izvid družine, za-Ičita industrijskega delavca, tu- berkulozni bolnik, nosečnica-otročnica, mali in predšolski otrok ter kartoteko za šolskega otroka. Potem smo sestavili patronažno ekipo, ki jo sestavljajo 3 medicinske sestre in 2 babici. Ekipa je letos začela obiskovati družine in zbirati podatke za splošen popis; z njeno prizadevnostjo smo uspeli popisati že 230 družin izmed 1700, kolikor jih imamo. Ustvarjamo si točen pregled socialnega in zdravstvenega stanja vseh naših prebivalcev. Menim, da je to nujen pogoj za resnično uspešno zdravljenje bolnikov. Iz statističnih podatkov senovškega zdravstvenega doma vemo, da znaša povprečna starost lani umrlih prebivalcev vašega okoliša 67,5 leta, povprečje pa bi bilo še precej večje, če ne bi bilo vmes 6 nezgod oz. samomorov. Na drugi strani znaša umrljivost dojenčkov v prejšnji občini samo 0.76 odst., kar je svojstven in naravnost rekorden uspeh. Povejte nam, prosimo, kako ste dosegi' tak uspeh? — Ne smatram, da bi bil to kak poseben uspeh, saj menim, da je ena osnovnih dolžnosti zdravstvenih delavcev, da opravljamo službo vestno, vztrajno in s pravim čutom za odgovornost. Imamo posvetovalnico za noseče žene, ki posluje trikrat na teden; pravtako redno deluje posvetovalnica za dojenčke in predšolske otroke. Ugotovljene bolezni otrok sproti zabeležimo in nato otroke ponovno vabimo na preglede. Enkrat na teden posluje tudi dispanzer za žene, za katere smo nabavili najnovejši aparat za ugotavljanje začetka raka na maternici. Naj mimogrede omenim, da imamo še razne druge novejše aparate in instrumente v ambulanti. Razen splošne ambulante na Senovem imamo še ambulanti v Brestanici in Koprivnici, kjer ordiniramo dvakrat na teden. V posebni dežurni sobi imamo na Senovem stalno službo; medicinska sestra je v stalni zvezi z zdravnikom, oba zdravnika pa imava telefone tudi v stanovanju. Kakšni je vloga bolniškega oddelka, ki ga imate v ambulanti? — Bolniški oddelek ima 11 postelj. Če zboli kdo iz odaljene vasi ali kak drug pacient, ki bi ga bilo treba vsak dan obiskovati, ga zdravimo na bolniškem oddelku. S tem si prihranimo dragocen čas zaradi poti. Na oddelku zdravimo tudi resnejše poškodbe in ugotavljamo, če je bolnik resnično bolan. Naš namen ni, da bi ta oddelek imel vlogo pomožne bolnišnice. Za delo, ki sem ga opisal, pa se je odlično izkazal. In vaše želje kot upravnika senovškega zdravstvenega doma? — Da bi delo patronažne ekipe uspešno napredovalo in da bi naš dom dobil nove prostore. Sedanji, večkrat preurejeni prostori, že dolgo ne odgovarjajo več; zaradi njih Imamo težje delo in bolniki se počutijo neprijetno. Primerni prostori za zdravstven' dom na Senovem so. Zdravstvena služba bi se v njih še bolj razvila in še bolj koristila prebivalstvu. Drago Kastelic (Pripis uredništvi' ';akor smo zvedeli, je občinski ljudski odbor v Vidmu-Krškem na včerajšnji seji ObLO odločil, da dobi senovški zdravst dom na razpolago prostore dosedanjega ObLO Senovo, s čimer se bodo uresničile tudi plemenite želje prizadevnih zdravstvenih delavcev na Senovem). ski spomenik ( v njem Je bilo I. zasedanje SNOS). prostori v gimnaziji, ki so bili namensko grajeni za slačilnlce ln orodjarno, se uporabljajo za stanovanja, zato nI čudno, da se Je v zadnjih letih toliko rekvizitov izgubilo. SllSali smo tudi pripombe na račun tekmovalnega sistema, ki zahteva od društev precej denarja. Včasih zmanjka sredstev za redno delo, ker se za tekmovanja porabijo visoki zneski, v bodoče bi se morali omejiti na manjša tekmovanja v občinskem in okrajnem merilu, za tekmovanja v re» publlškem in zveznem merilu pa bi se morala najti posebna sredstva, če so občine in okraji zainteresirani, da je njihov predstavnik v tem merilu. Tudi pri vzgo- ji kadrov se bo treba v bodoče nasloniti na okrajne centre in na komune, pri zbiranju sredstev za redno delo organizacij pa se bo treba nasloniti na delovne kolektive, ki včasih svoje fonde, namenjene za telesnovzgojno dejavnost, nepravilno koristijo (za izlete peščice ljudi itd.). Ker zaradi nekaterih nejasnosti niso mogli sprejeti pravilnika nove Okrajne zveza za telesno kulturo, so sklenili, da se pravilnik izdela po kongresu, ki bo razčistil marsikatero vprašanje. Nato so izvolili še 33-čIanskl upravni odbor Okrajne zveze v katerem so med ostalimi tudi Luka Dolenc. Ludvik Kebe, Jože Glonar, Jože Malic, Alojz Serlni ln drugi. V bodoče: Odbor Partizana pri 0ZTK Preteklo soboto Je podala obračun svojega dela uprava Okrajne zveze Partizan. Med gosti Je občnemu zboru prisostvoval tudi sekretar OO SZDL Roman OGRIN Poročilo je vsebovalo predvsem pregled dela partizanskih društev ln Okrajne zveze, ki je bilo zlasti lani, v letu Vn. zleta »Bratstva in enotnosti«, še posebno obsežno. Zlet Je v vseh pogledih uspel ln priznati je treba, da so tu levji delež doprinesla prav društva Partizan In tehnični aparat Okrajne zveze. Čeprav Je bila vsa dejavnost usmerjena v zlet, redno delo ni veliko trpelo, razen v manjših, organizacijsko ln kadrovsko šibkih društvih. V razpravi smo slišali marsikaj zanimivega. Tovariš Smerdu je poročal o plenumu Partizana Jugoslavije, ki je razpravljal o vključevanju novih članov v vrste Partizana, o nagrajevanju prednjakov in o kadrovskem problemu, nato pa so posamezni predstavniki društev seznanjali prisotne s položajem v svojih društvih. Po razrešitvi starega odbora so IzvoIiU 15-članskl odbor Partizana, ki bo deloval v okviru nove — Okrajne zveze za telesno kulturo, za predsednika pa so izvolili Jožeta Malica. fm— ekipa Je nastopila skoraj v najmočnejši postavi z mojstrskim kandidatom Skerl -m na čelu, vseeno pa Je nale' i-.a močan odpor prav dobre :stov Krškega. V prvem kolu ekipa Krškega celo zmagala s Lesnim rezultatom 12 in pol: : 11 in pol, kasneje pa je morala priznati večje znanje gostov iz Novega mesta, Novomešča-. ni so dvoboj odločili v svojo korist z rezultatom 94:50 točkami. Od Novomešianov so najboljši uspeh dosegli mojstrski kandidat Skerlj, prvokategornik Sitar in letošnji prvak Penko, ki so dost 1 17 točk ali 71«/«, medtem ko je Ra-dovanovič dosegel 14 točk (igral ie dvoboj manj ali 70«/.. Pick in Av-J sec sta se slabše odrezala (prvi 56 in drugi iVIt), zelo uspešen pa Je bil rudi dr. Golež, ki je nastopil kot rezerva v dveh dvobojih ln obakrat zmagal s 3:1. Ođ domačih šahistov Je bil najboljši Cizelj, ki ni izgubil niti enega dvoboja! Premagal je Skerlja, Penka, Picjta in Avsca, s Sitarjem in Radovanovičem pa je igral neodločeno - 2:2! Ostali šahisti Krškega so igrali slabše, vendar niso imeli podrejene vloge. Vsekakor je rezultat 94:50 lep uspeh šahistov Krškega, ker so prvič Igrali na šahovske ure. fm Boj za točke rokometašev ŽENSKA REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA V nedeljo, 9. aprila, se bo začel v Črnomlju boj za točke v ženski rokometni ligi. V Črnomlju gostujejo igralke Mladosti Iz Kranja. Gorenjska ekipa je zelo resen kandidat za uvrstitev v vrhu prvenstvene tabele. Domača ekipa Partizana bo v spomladanskem delu nastopila v postavi: Rajgelj. Lo-zar, Furlan, Zunič A., Weis, Car-man, Zunič M. Kvas, Komnđjić, Ivanušič, Bižal. Za nedeljsko srečanje Je v Črnomlju veliko zanimanje. , OBČINSKA ROKOMETNA LIGA ČRNOMLJA Občinski rokometni odbor je organiziral sedemčlansko rokometno ligo. Po prvih dveh kolih kaže, da se bosta za prvo mesto borili ekipi Belta in Partizana. Lestvica: Partizan 2 2 0 0 54:30 Belt 2 2 0 0 35:26 Mladost 2 10 1 19:16 M Sindikati za razmah športov Z ustanovne konference za telesno vzgojo občine Sevnica — Sindikalne podružnice naj se bolj zavzamejo za razmah športov In športnih iger 28. marca so se v Sevnici zbrali delegati telesnovzgojnih društev, sekcij za telesno vzgojo pri drugih društvih in nekaterih gospodarskih organizacijah. Ustanovili so občinsko zvezo za telesno vzgojo, ki bo v bodoče bolj skrbela za enakomernejši razvoj te dejavnosti. Uvodni referat o dosedanjem delu telesnovzgojnih društev v Sevnici, Boštanju in Loki je imel Cene Božič. Ugotovil je, da je predvsem sevniško društvo dobro delovalo, da so Boštanjčani ravnokar na novo zaorall z novim vodstvom, v Loki pa je resna nevarnost, da društvo Partizan razpade Osnovni vzrok za to je občutno pomanjkanje' vodilnega in vadi-teljskega kadra. Ker obstoječa tr) društva zajemajo znatno piemalo ljudi v splošno telesno vzgojo, naj bi bil v bodoče poudarek na delovnih kolektivih. Tam naj bi se predvsem sindikalne podružnice bolj zavzele za vsestransko širjenje ne samo telovadbe, temveč tudi športov ln športnih Iger. Sole bi tudi lahko znatno več naredile v okviru pouka in izven nJega. Na vasi pa je dovolj možnosti za u-spešno delovanje v mladinskih aktivih in drugih primernih oblikah. Primerno so poudarili tudi pomen atletike, ker je velikokrat bolj sproščena in omogoča sodelovanje včjemu številu udeležencev. V razpravi 60 delegati omenili. da naj bi se za telesno vzgojo ne zanimali samo telovadci ln športniki, temveč bi morala biti ta dejavnost deležna pomoči vse naše javnosti. Velike materialne zapreke za uspešnejše delovanje sekcij klubov in drugih organizacijskih oblik v podjetjih, na vaseh ln v društvih bo mogoče premagati le z združenimi močmi. Vprašanju kadrov je bilo posvečeno odločno premalo skrbi. Brez teh pa ne gre. Nova občinska zveza, ki jo vodi 15-članski odbor, bo lahko uspešno delovala le, če bo razmevanje za telesno vzgojo splošno, če bodo pomagali pri naporih vsi, ki imajo možnost. -©k Okrajni prvak za 1961 je iz Brežic Okrajna kegijaška zveza Je pričela sezono z okrajnim prvenstvom članov na 2x200 lučajev. Tekmovanje je bilo na dvosteznem kegljišču KK Rudarja v Kanižaricl pri Črnomlju 18., 19. 25. in 26. marca 1961. Za naslov okrajnega prvaka članov za leto 1961 in za vstop na republiško prvenstvo v aprilu v Mariboru Je tekmovalo 28 članov iz osmih klubov: Brežic, Šentjerneja, Dol, Toplic. Novega mesta in Črnomlja. Tekmovanje jft bilo na primerni višini. Za uspešno izvedbo so zaslužni tudi prizadevni člani kluba Rudar iz Kanlžarice in uprava kluba ter zaslužijo pohvalo ln priznanje. Novi okrajni prvak v kategoriji članov za leto 1961 je postal tekmovalec kluba Razlag Cvetko KUZ-MrN, ki je nastopil v prvem delu ATLET! ŽE PRIDNO TEKMUJEJO Se nikoli prej niso novomeški ailcti tako zgodaj pričeli s tekmovanji kakor letos. Ugodno vreme jim je.jjmogočllo že nekaj manjših tekmovanj. Na žalost pa še niso vsi pričeli z rednimi treningi, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek na novem zletnem stadionu. Najbolj prizadevni so kandidati, ki se pripravljajo za evropsko prvem stvo v atletiki. Ti so že zdaj pokazali zadovoljive rezultate. Na zadnjem tekmovanju, katerega so se razen atletov Partizana udeležili tudi nekateri člani Ljudske milice iz Novega mesta in atleti iz Mirne peči, so bili najboljši: 60 m mlajši mladinci: Janez Fer-lič 7,9; 60 m starejši mladinci: Tone Perko 7,9; 100 m mlajši mladin-ci:Janez Fcrlič 12,5; 1500 m člani: Martin Strnad LM 5:30,2; daljina - mladinci: Janez Ferlič 5,10; 60 m pionirke: Maja Rajić 9,8; 400 m mlajši mladinci: Pavel Zore 5,86; 400 m starejši mladinci: Stane Luk-šič 58,1; višina - pionirke: Jelka Nova strelska družina Pri sindikalni podružnici Kmetijske zadruge v Brežicah so ustanovili novo strelsko družino — »Zadružnik«. Na ustanovnem zboru je bilo nad 30 ustanoviteljev Nova strelska organizacija bo de lovala kot sindikalna sekcija. 7o začetek bodo nabavili nekaj zračnih pušk za redno vadbo, nato pa bodo osnovali še druge strelske discipline. Ekipa SK Zadružnik se je tudi prijavila za tekmovanje z zračno puško na prireditvah v počastitev dvajsetletnice ljudske vstaje, ek Pirkovič 1,15: višina - mladinci: Jože Kump 1,40; višina '- člani: Miro Baudck 1,75; krogla - člani: Igor Penko 14,90; krogla - članice: Marija Vidmar 9,90; kopje - člani: Marijan Spilar 60,0; kopje - članice: Marija Vidmar 31,00; kopje -mladinci: Jože Košmrlj 38,30; disk člani: Igor Tenko 42.57; disk -mladinci: Edo Zgonc 32,08; Naši atleti bodo imeli aprila m maja še naslednja tekmovanja: 15. aprila:-javno otvoritveno tekmovanje z udeležbo atletov iz Ljubljane, Črnomlja itd.; 23. aprila: okrajno prvenstvo \ Kresu za vsa društva ln šole; 27. aprila: udeležba na otvoritvenem tekmovanju v Ljubljani: 7. maja: pohod ob žici okupirane Ljubljane. Tekmovanj bo dovolj, le dobro se bo treba pripraviti! j. G. tekmovanja ln z lepo in učinkovito igro v dveh nastopih porušil 1631 kegljiv. Na ostala boljša mesta so se uvrstili: 2. Jože Mrzlak, Pionir. 1610, 3. Ivan Fink, Toplice, 1588, 4. J. Birkelbah, Rudar, 1531, 5. R. Zev-nik, Gorjanci, 1570. Na splošno je okrajno prvenstvo članov dalo presenetljive rezultate, saj sta tretje in četrto mesto zasedla tekmovalca iz Toplic in Kanlžarice, kjer so šele pričeli z treningi na 200 lučajev, medtem ko so kegljači iz Novega mesta dosegli slabše rezultate, kot smo pričakovali. R. V. Pozdrav borcem za PUŠČICO! Novomeškemu okrajnemu strel-" skemu odboru je letos zaupana častna naloga, da bo organiziral republiško tekmovanje za »ZLATO PUŠČICO«. To je največje priznanje, ki ga lahko dobi strelec v tekmovanju z zračno puško. Vsak strelec Izstreli pri tem nastopu 15 poskusnih strelov in 60 strelov za oceno. Lcos je norma zelo visoka (530 krogov od 600 možnih!), zato se obeta izreden športni užitek. - V Novem mestu se bodo pomerili najboljši slovenski strelci; pričakujejo nad 70 udeležencev. Priprave na nedeljsko srečanje so v polnem teku. Tekmovanje bo v nedeljo dopoldne na strelišču SGP Pionir v Bršljinu, ki je v imenu okr. strelskega odbora organizator tekmovanja. Upamo, da se bo prizadevna strelska družina SGP Pionirja izkazala tudi tokrat, saj ji ne manjka izkušenj in dobre volje. Ljubitelje športnega strelsva vabimo, da obiščejo tekmovanje najboljših slovenskih strelcev. S. M. 9. aprila: prva ocenjevalna terenska vožnja AMD v Novem mestu Avto-moto društvo v Novem mestu bo priredilo v nedeljo, 9. aprila s startom ob 13. uri z Glavnega trga prvo letošnjo OCENJEVALNO TERENSKO VOŽNJO Avtomobilisti, motoristi in mopedisti, vabljeni v čim-večjem številu! Pripravljene so lepe nagrade 'a zmagovalce. Proga bo tekla po terenu Novo mesto : opanci— Ruperč vrh—Smihel—Kandija—Gotna vas-vrh Gorjancev* Vmes bo streljanje s puško Vožnje se lahke udeležijo vs; lastniki motornih vozil in ljubitelji avtomnta športa. DOLENJSKI LIST Ustafll! smo se na Vinici □ Krajevni odbor na Vinici Je na sejah več let razpravljal o ureditvi pokopališča. Pred kratkim so se želje prebivalstva le uresničile. Staro mrtvašnico so že podrli in izkopali temelj za novo. Hkrati bodo popravili pokopališko obzidje in požagali nekaj čez 200 let starih topolov, ki niso nič kaj krasili okolico. Sredstva za vsa ta dela so va-Sčanl že zbrali in bodo pomagali še pri nadaljnjem urejanju pokopališča. □ Tudi sekcija za olepšavo Vinice si dokaj prizadeva, da bi naselje dobilo kar najlepšo podobo. Zal često njenih pobud zaradi ovir ne morejo uresničiti. jTako so pred kratkim hoteli postaviti ograje, vendar jim je to pestna uprava iz Novega mesta preprečila. Zahtevala je najprej pačrte. Ljudje želijo, da bi taka manjSa dela lahko opravili brez načrtov in taks, zlasti še, ker ne gre za večje gradnje. □ Bife na Vinici upravlja zdaj tamkajšnje turistično društvo. Dohodke gostišča bodo porabili za ureditev campinga ob Kolpi. □ Po neznanjem dnevu je na viniSkem sejmišču vedno nered. Ljudje puščajo slamo in druge odpadke. To pa ni v okras naselju, pravijo Viničani. Ljudje razmišljajo, da bi bilo treba tudi tam opraviti določena dela in urediti sejmiščni prostor. Pred vhodom nameravajo zgraditi lopo, na sejmišču pa kori-*a za napajanje živine. □ V drugem oddelku večerne Sole za odrasle na Vinici, ki se je začela januarja letos, je 15 ljudi. Zamujeno izobrazbo si hočejo pridobiti predvsem kmetovalci, k pouku pa prihajajo tudi uslužbenci in miličniki. Q V viniški kinodvorani je malo filmskih predstav. Kinoprojektor, ki so ga dobili iz Črnomlja, je izrabljen, sredstev za popravilo pa nimajo. Potujoči kino iz Črnomlja sicer pride na Vinico, vendar s takimi filmi, da gledalcem kaj malo nudijo. Niti podnaslovov ne morejo brati. Včasih pripravi filmsko predstavo potujoči kino iz Vukove gorice (Hrvatska), ven- dar premalokrat, da bi bilo občinstvo povsem zadovoljno. Viničani želijo dobiti vsaj projektor za ozki trak; s tem bi omogočili tudi redne predstave zabavnih in poučnih filmov za šolsko mladino. □ Pionirji Vinlške šole marljivo urejajo okolico šolskega poslopja. Razen tega so pripravili obširen delovni program, s katerim so se vključili v pionir- ske igre. Precej si prizadevajo tudi tisti učenci, ki se v šolo vozijo. V prihodnjem šolskem letu jih bo še več. V vlniško šolo bodo hodili tudi otroci iz drugih šol. Zato bo šola potrebovala še najmanj eno učilnico. Ze zdaj pa prostorov primanjkuje ln razmišljajo, kam bo v jeseni sedlo okrog 50 novih otrok, ki bodo prišli z drugih Sol. I. Z. Na šentjernejskem križišču Križišče v Šentjerneju, kjer se stekajo ceste iz Novega mesta, Kostanjevice, Pleterij in Krškega, je hkrati tudi parkirni prostor za vprežna in motorna vozila. Nasproti pošte so že ruševine, ki jih je zapustilo bombardiranje Volovčeve trgovine med vojno. Za njo je uta, kamor pripelje včasih mož iz Cerkelj sladoled. Zadaj pa je lopa, krita s slamo, ki čaka, da bi jo odstranili. Tudi ograja pred Lam-petovo gostilno je odveč. Če bi hoteli naselje vsaj nekako preurediti, bi morali najprej od- straniti to, kar ga kazi, in pozneje poskrbeti še za kanalizacijo, o kateri Sentjernejčani govorijo že več let. Sentjernejskl občani često razmišljajo, da bi morali na trgu postaviti novo stavbo, v kateri bi bila kino dvorana, prostori družbenih organizacij in postaja Ljudske milice. Sedanjo kino dvorano bi prodali kmetijski zadrugi, kjer bi uredila svoje skladišče. Prav tako ne vedo, kam bi postavili spomenik. Najprej so določili, naj bi stal pred novo Odkup izdelkov nekdanje železarne na Dvoru pri Žužemberku Ker v letu 1961 poteka 70 let, odkar je po stoletnem obstanku prenehala obratovati železarna na Dvoru, namerava Dolenjski muzej v Novem mestu urediti stalno razstavno zbirko izdelkov te najpomembnejše nekdanje dolenjske železarske industrije. Za izpopolnitev že zbrane zbirke bo Dolenjske muzej v prihodnjih dneh zbiral in odkupoval navedene predmete na Dvo- Zcs novo upravno in kulturno središče mesta BI V petek zvečer so udeleženci zborov volivcev zvedeli za zanimiv načrt občinskega ljudskega odbora: ogledali so si lahko skico o ureditvi novega upravnega ln kulturnega središča Novega mesta, ki naj bi zraslo na Novem trgu (med Industrijo obutve, stavbo okrajnega ljudskega odbora, novo pošto ln hotelom Metropol). Načrt predvideva tu novo upravno stavbo občinskega ljudskega odbora. V sedanjih prostorih ro-tovža že dolgo ni več mogoče delati, saj primanjkuje prostora — nalog in pristojnosti pa Ima občina čedalje več. Razen novega poštnega poslopja bi kasneje na trgu zgradili tudi novo stavbo za kulturne prireditve; stala bi približno tam, kjer je zdaj staro postno poslopje oziroma gasilski dom, ki se bo umaknil lz središča mesta. Za novo poŠto je predvidena avtobusna postaja, medtem ko predvideva načrt tudi delno prezidavo sedanjega poslopja Jugoslovanske ljudske armade. Na mestu, kjer stoji Beletova hiša, bi zgradili stavbo okrajnih družbenih in političnih organizacij. Sredi tega zazidalnega kompleksa bi dobili velik, zračen in zelo potreben trg za javna zborovanja, vmesne zelene povrSine pa bi zaokroževale novo središče v zares prikupno, arhitektonsko enotno ubrano podobo. Obvozna Ljubljanska cesta bi se po načrta pomaknila malce proti jugu, prav toko pa bi s časoma preuredili tudi sedanji kostanjev drevored. Spričo dejstva, da ostaja Glavni trg s Kapitljem, Bregom in drugimi deli v bistvu nedotaknjen kot stari del mesta in da novega središča mesta ne kaže začeti urejevati ne v UrSllnu, ne v Kandiji ln ne drugod, Je predlagana rešitev prav zanimiva in bo prav gotovo privabila veUk krog ljudi k sodelovanju. Ze na petkovih zborih volivcev so ljudje dajali različne pripombe in zastavljali vprašanja, na katera so odgovarjali arh. Danilo Lapajne ln predstavniki občinskega ljudskega odbora. Da bi se lahko kar največ ljudi seznanilo z osnutkom novega načrta, bodo te dni skico Javno razstavili (verjetno v Lekarni ali v izložbi Novo-teksa). Občinski ljudski odbor prosi volivce za predloge ln mnenja; s sodelovanjem ljudi želi zbrati kar največ pripomb, ogled skice pa bo dopolnil naša gornja kratka Izvajanja o osnovni zamisli novega mestnega središča. Ker gre za načrt, ki bo bistveno spremenil vlogo in pomen sedanjega Novega trga in ustvaril sodobno mestno upravno in kulturno središče, vabimo Novomeščane, da si razstavljeno skico ogledajo. 01 V Bršllnu, II. terenu ln v Žabji vasi so bili v petek zvečer zbori volivcev, kjer so se ljudje seznanili z letošnjim družbenim planom in proračunom občinskega ljudskega odbora. V Bršllnu je razložil program Industrijske izgradnje v tem predelu predsednik okrajnega ljudskega odbora Niko Belopavlovič; ljudje so z zanimanjem sledili razlagi o zgraditvi obratov Iskro in tovarne stekla. Za ureditev naselja bodo v Bršllnu ustanovili režijski odbor industrijske skupnosti tamkajšnjih podjetij, saj bo treba enotno reševati vprašanje kanalizacije, nove ceste, energetskih ln drugih problemov. V Žabji vasi so volivci razpravljali predvsem o kanalizaciji in razsvetljavi, medtem ko so na H. terenu govorili obširno o nujnosti gradnje nove občinske upravne stavbe in o načrtu novega mestnega upravnega središča. Tu so volivci kritizirali slabo založene novomeške trgovine in predlagali, da naj dobi ureditev obrata družbene prehrane (delavske restavracije) več prednosti v predračunu. Podprli so tudi misel, da je treba čimprej iz stavb zdravstvenega doma in osnovne šole izseliti vse stranke ln te prostore dodeliti ustanovam, ki Jim tako zelo manjka prostorov za ambulante oziroma učilnice. Bili so tudi proti Investicijam za preureditev bifeja, pogrešajo pa v družbenem planu skrb za prostore za mladino. Most v Ra-gov log Je nujno treba popraviti oziroma zgraditi novega; priporočili so, naj občinski ljudski odbor S tem delom pohiti, zlasti še, ker bo dela izvršila Jugoslovanska ljudska armada. Nekatere zbore volivcev so ponovili včeraj zvečer. Grajati je treba tiste volivce v mestu, ki se ne zanimajo za delo ljudskega odbora, saj z udeležbo ne moremo biti zadovoljni! Mladine nismo videli na nobenem zboru, pa tudi sicer so organizacije tokrat slabo pripravile svoje člane na udeležbo ln razpravo o pomembnih Vprašanjih gospodarjenja in nadaljnjega razvoja mesta in občine. M Nove oglasne deske za uradne objave, razpise in obveščanje bodo v kratkem namestili na važnih križiščih in krajih, kjer bo lahko največ ljudi prebralo lepake ln druga obvestila. Dosedanji način plakatiranja v mestu bo s tem odpadel, odpraviti pa bo treba tudi zastarel način obveščanja z listki. ■ O delovnih lv.igadah za to leto, razpravljajo te dni na občln-•fcom ljudskem odboru in sedežji organizacij. Kakor smo zvedellj bodo verjetno delale letos v občini tri mladinske delovne brigade, medtem ko bi dve brigadi vodila Socialistična zveza. Več bomo o tem v kratkem poročali. ti Papirnico ln knjigarno v mestu je s i. aprilom prevzela Mladinska knjiga iz LJubljane; združeni kolektiv si obeta s spojitvijo več koristi, predvsem pa pričakujemo vsi boljšo založenost obeh trgovin. Izkušenost velikega ljubljanskega podjetja bo lahko našim knjigarnarjem samo v prid; lahko samo obžalujemo, da do tega koraka nI prišlo že prej, ko se trma posameznikov ni hotela "umakniti pametnim predlogom ... B Za postanek avtobusa je pri hotelu Kandija, odkar so podrli hleve, dovolj prostora, ne da bi oviral promet. Tako pravijo prebivalci Kandije in želijo, da bi se tam ustavljali vsi avtobusi, ki peljejo proti Zagrebu, lz Zagreba ter v Belo krajino. Potniki lahko čakajo v gostinskem lokalu, razen tega pa bo ustreženo mnogim bolnikom, ki gredo na avtobus z internega oddelka ln mnogim starejšim ljudem, ki morajo hoditi na avtobusno postajo pred Metropol. Upamo, da bodo avtobusna podjetja upravičeno željo potnikov upoštevala! BI V soboto, 1. aprila, je spet prišlo v Novo mesto u Fiatov 600. Tokrat so bili vsi temno zeleni. Lastniki so Jih kar hitro odpeljali z Glavnega trga. Kljub temu, da je Novo mesto glede na število prebivalstva eno izmed najbolj motoriziranih mest v naši državi, še vedno prihajajo novi avtomobili ln vsi gredo v promet. K Ponedeljkov živilski trg je bil kar dobro založen. Naprodaj so bila jajca po n dinarjev, solata berivka merica po SO dinarjev, prav tako Špinača, regrat in motovileč. Za fižol so zahtevali 100 dinarjev, za čebulo 100 dinarjev ter za razno jušno zelenjavo v šopkih 10 do 15 diharjev. Kot običajno so bile naprodaj tudi pletenine, okrasni predmeti ln lončeni izdelki. ■ Gibanje prebivalstva:" rodile so: Jožica Grdanc lz Resljeve 3 — deklico, Ivanka Grebenšek s Ceste brigad 2 — deklico, Francka Ivanetič c Ceste herojev 16 — deklico, Nežka Klemenčič z Mestnih njiv — deklico. Milica Mari-nič s Ceste talcev 12 — deklico in Jožefa Macele s Partizanske 8 -- dečka. Poročila sta se: peter Suhorepec, kovinostrugar in Marija Jakše, uslužbenka, oba s Partizanske 1. Smrti ta teden v mestu ni bilo. ru, v Žužemberku in okoliških vaseh. Zato prosimo in pozivamo vse imetnike takih predmetov, da jih ne zavržejo ali morda odprodajo drugim interesentom, temveč jih hranijo za prevzem ali odkup po Dolenjskem muzeju v Novem mestu, ki ima prvenstveno pravico do zbiranja muzejskih predmetov na svojem področju. Obenem prosimo imetnike takega aH drugega, na železarno na Dvoru nanašajočega se gradiva (fotografije, dokumente in podobno), ki prebivajo izven območja Dvora, da o tem obveste Dolenjski muzej ln mu to gradivo stavijo na razpolago. šolo, ker pa te še ne gradijo, so misel opustili. Precej primeren prostor za spomenik bi bil na križišču, toda ta stoji še vedno v Pleter jih. Sentjernejčani pričakujejo, da ga bodo le imeli v Šentjerneju. TAKO NE GRE! SI. marca je bil v Krškem zbor volivcev. Zal se ga Je udeležilo le približno 100 volivcev. Občinski odbornik pa jim ni znal vsega pojasniti o družbenem planu in proračunu občine, čemu ni na takih srečanjih tudi uslužbencev občinske upraive, da bi v razpravi lahko pojasnili to in ono? Ljudje so živahno razpravljali, ker pa nd bilo nikogar, da bi jim podrobneje odgovoril na vsa vprašanja, zbor ni uspel tako, kot bi morail. Vinjeni motorist v avtomobil 13. marca je z zmerno hitrostjo pripeljal po Cesti komandanta Staneta v Novem mestu proti črpalki kombi z registrsko številko Preizkušnja 3-562. Po Ljubljanski cesti mu je pridrvel nasproti vinjeni motorist A. N. Ker ni zmogel zavoja, ga je zaneslo v levo. Pred Industrijo obutve je zadel v kombi, padel z motorja ln se laže poškodoval. Na kombiju je škode za 30 tisoč dinarjev. Zadnje iz Metlike □ V Metliki urejajo te dni park ob Cesti bratstva in enotnosti. Med lepo speljanimi stezicami že zelenijo jelke in ciprese, ki so jih pred nedavnim zasadili, da bi tudi ta predel mesta dobil lepšo podobo. Obrobje parka so že obzidali. Ob cesti pa je že vedno nekaj kamenja — ostankov ruševin, ki jih bo treba spraviti kam drugam in ne v središče mesta. □ Cepljenje proti otroški paralizi bo v Metliki v Zdravstvenem domu 7. aprila, in je ob- vezno za otroke, rojene od 1949 dO 1960. Samo pravočasno cepljenje lahko prepreči, da otrok ne ohromi. Zdravstveni organi so že 1957. leta dosegli, da do tega ni prišlo. □ V Metliki so 3. aprila gostovali črnomaljski učiteljiščni-kl. V domu Partizana so uprizorili Kalundjlčevo dramo »Usode«. Igro si je ogledalo precej Metličanov in so pohvalili režijo prof. Pogorelca, zlasti pa mlade igralce, ki so uprizorili precej zahtevno delo. Pokongresna dejavnost organizacij SZDL v sevniški občini Prejšnji teden so bili na Bučki, Blanci, v Tržiču, Šentjanžu in BoStanju sektorski sestanki krajevnih odborov SZDL. Sestanke je sklical občinski odbor SZDL, da bi tako čim hitreje prenesel aktualne naloge s kongresa na teren. Na sestankih je bila večinoma .velika udeležba. Nekaterim so razen članov odborov prisostvovali tudi člani krajevnih organizacij, le na Blanci je manjkal celoten odbor s Po-kleka. Udeleženci so v glavnem razpravljali o najvažnejših sklepih V. kongresa SZDL Slovenije in o nalogah, ki jih prinaša novi gospodarski sistem. Pogovorili so se tudi o nalogah v zvezi z volitvami novih zadružnih svetov, o problemih kmetijstva, o delovanju sekcij pri SZDL, o proslavah v počastitev 20. obletnice OF-SZDL in o drugih važnih zadevah. Za ta teden so bili enaki posveti sklicani že za sektorje Loka, Zabukovje in Sevnica. Na vseh sektorjih je bilo opaziti isto — povečano aktivnost krajevnih organizacij SZDL po kongresu, ki je dal bogata napotila za delo. V Straži pred prvim aprilom Pred edinim straškim gostiščem »Srobotnikom« urejajo teraso in dohodni prostor. S tem bodo preprečili postajanje konj in druge živine, ki se ob sema-njih dneh na poti v Novo mesto ustavlja pred gostilno. Tudi križišče nameravajo urediti. Nad železniško progo, kjer je bilo do zdaj skladišče za les, boao uredili manjši park s cvetlicami in klopcami. Seveda bodo morali tudi Stra-žanl malo bolj skrbeti za olepšavo naselja. Prav nič lepo ni okolje stavb »Novofesa«. Hišni svet štev. 31 bi tudi lahko že kaj uredil. Smeti ln trnje, ki se je zaraslo vseokrog, bi bilo treba posekati ln namesto tega nasaditi lepotlčno grmičevje. Pričela je borba za točke Pretekli teden bo bile odigrane prve tekme v najbolj množičnem tekmovanju v kegljanju - v borbenih igrah za naslov najboljše ekipe članov ln članic v občini Novo mesto. V dosedanjih tekmo vanj ih po liga sistemu so tekmovali samo člani ln članice iz Novega mesta. V tekmovanje za leto 1961 pa so se vključili tudi kegljačl iz Dol. Toplic, kar je tekmovanje naredilo še bolj pestro in zanimivo. Skupaj nastopa 12 moških ln 3 ženske ekipe. Ker bi bUo tekmovanje članov v eni skupini preobsežno, se. tekmovanje za leto 1961 odvija v dveh skupinah: skupino A sestavlja 5 najboljših klubov lz Novega mesta in člani KK Toplice, skupino B pa 6 klubov lz Novega mesta. V skupini članic nastopajo članice KK Pionir, KK MaJoHca iz Novega mesta in KK Toplice. V prvih srečanjih so bili naslednji rezultati: skupina As KK Luknja : KK Železničar 331:311 Tekmovanja v Brežicah Občinski sindikalni svet v Brežicah pripravlja obširno tekmovanje med aktivi sindikalnih podružnic, Določena so tekmovanja V šahu, kegljanju, streljanju, odbojki ln namiznem tenisu. Tekmovanje, ki bo posvečeno 20-le-tnicl ljudske vstaje, bo v maju in bo združeno s proslavami delav-' skega praznika — l. maja. Številne ekipe se marljivo pripravljajo na to največje delavsko tekmovanje. Iz razgovora s tekmovalci posnemamo, da bi bilo prav, ko bi se to tekmovanje razširilo tudi v okrajnem marUui KK Toplice : KK Pionir 1 325:373 KK Vseh devet : KK Pionir 2 309:324 skupina B: KK Kremen : KK Kovinar 278:362 KK Merkur : KK IMV 311:322 KK Novoteks : KK Kovinar 2 281: 216. Ker je Partizan v zadnjem hipu odpovedal tekmovanje, na njegovem mestu Igrajo mladinci KK Kovinar 2. Pri članicah so najboljše tekmovalke KK Pionir, ki so dobile obe srečanji s članicami KK Majolka z rezultatom 197:156 ln s članicami KK Toplice z rezultatom 200:13S. Razgibana dejavnost šmarjeških organizacij Na zadnji seji krajevnega odbora Socialistične zveze, ki je bila pred dnevi v Smarjeti, so razpravljali o sklepih občinske konference SZDL v Novem mestu. Sklenili so, da bodo članarino pobrali pred datumom, ki ga je določila občinska konferenca. Nadalje so prebivalci iz Sel pri Zburah sklenili, da se njihovo članstvo SZDL priključi krajevnemu odboru Socialistične zveze v Smarjeti. Letos bodo poživili delo vseh organizacij. Precej delavno je gasilsko društvo, ki bo 30. aprila razvilo svoj prapor. Organizacija ZVVI je bila do nedavnega dokaj nedelavna. Šele pred kratkim so začeli smotrneje reševati pereča vprašanja. VTEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 6 .aprila: Ivo Petek, 7. aprila: Radivoj Sobota, 8. aprila: Albert Nedelja, 9. aprila: Ljubomir Poedeljek, 10. aprila: Sreča Torek, 11. aprila: Rada Sreda, 12. aprila: Lazar Črnomelj: 7. in 9. aprila: amer. barvni film »Jez na Pacifiku«, 11. in 12. aprila: amer. barv. film Zlomljena zvezda«. Kostanjevica: 9. aprila: ameriški barvni film »Obračun v Table Ro-cku«, 12. aprila: itallj. film »Kronika Tevnih ljubimcev«. Metlika: 8. in 9. aprila: amer. film »Princ in igralka«, 12. nprila: madžarski film »Draga Ana«. Mokronog: 8. in 9. aprila: amer. film »Divja leta«, 13. aprila, amer. film «Obračun pri OK-Koralu«. Novo mesto — »Krka«: od 7. do 10. aprila: italij. barv. film »Letne pripovedke«, od 11. do 13. aprila: nemški barvni film »Od Aljaske do Mehike«. Novo mesto — Dom JLA: od 7. do 9. aprila: franc. film »Prevaranti«, od 10. do 12. aprila: sovj. film »Sergij Elsenstein«. Semič: 9. aprila: amer. barv film Preko mnogih rek«. Trebnje: 8. in 9. aprila: amer. barvni film »Aleksander Veliki«. Predstava v soboto ob 20. url, v nedeljo ob 14., 16. ln 19.30. PRODAJMO KOŠNJO sena ln otave. Interesenti naj se Javijo 10. apri-' la ob 9. url v upravi Bolnišnice Novo mesto. ODDAM zastonj 10 ha zemlje z gospodarskim poslopjem. Jože Vr-tačič, 2!hovo selo 6, p. Otočec. POCENI NAPRODAJ rabljen krojaški šivalni stroj znamke »Sin-ger. Naslov v upravi lista (260-61) PRODAM hišo in 57 a gozda, 15 minut od železniške postaje Mirna peč. Naslov v upravi lista. (256-61) PRODAM smrekove trame za gradnjo hiše. Naslov v upravi lista. (254-61) UGODNO PRODAM motorno kolo »ZUndapp«. Zupančič, Ragovska 2, - Novo mesto. DOBRO SLUŽBO nudim poštenemu dekletu. Naslov v upravi lista. Ponudbe pod »Gospodinjska pomočnica«. (262-61) NUJNO ISCEM hišno pomočnico k tričlanski družini, najraje starejšo. Otrok star eno leto. Ponudbe pošljite Bredi Kovač, Narodna banka, Kranj. Plačam dobrot ŽAGARJA za venedjanko takoj zaposlimo. Ponudbe pošljite Lesno predelovalnemu podjetju v Metliki. SUHO IN SVETLO dvosobno stanovanje v Kostanjevici zamenjam za enako v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (258-61) ISCEM GARSONIERO aH prazno sobo s souporabo kopalnice. Plačam vnaprej. Naslov v upravi lista. (259-61) TEMNO MOŠKO OBLEKO za Vlik« večjo postavo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. MOŠKO DVOKOLO. odlično ohranjeno, in otroško posteljico prodam. - Naslov v upravi lista. (255-51) PREKLICI Preklicujem, kar sem govoril proti Mariji Mrvlč lz Malega Cerovca, ter se jI zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Franc Kosale, Mali Cerovec 3, Stopiče. Preklicujem vse žaljivke, M sem Jih izrekla proti Antonu KanciHjij Ani in Mariji Pureber ter podjetju »Bor« v Dol. Toplicah, ker so neresnične. Štefka Henigman, Dol. Toplice 72. Preklicujem vse govorice, ki sem Jih širil proti Ivanu Pozunu iz Dobrave, ker so neresnične. Franc Hlastan, Dobrova 28, p. Senovo. Državni zavarovalni zavod, podružnica Novo mesto. prekUcuJe veljavnost naslednjih ukradenih dokumentov: Nezgodne police (n-5) od št. 70977 do 71000 - 24 kom. AR polico za avto zavarovanja štev. 289 — 1 kom. Police za Imovinska zavarovanja (D-6)' od štev. 33771 do 33775 - S kom. D-36 pobotnice za kasiranje imovinskih premij od štev. 163045 do 163050 - 6 kom. 02-3 pobotnice za inkaso življenjskih premij od ftev. 257902 do 257925 - 21 kom. Obveščamo, da je Gozdarsko-lesna poslovna zveza v Novem mestu prenehala z rednim poslovanjem zaradi reorganizacije 1. aprila 1361. Naprošamo vse kupce in dobavitelje, da nam priglase svoje terjatve in obveznosU v roku 14 dni. Poznejših zahtevkov ne bomo upoštevali. GELEE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri Kemo-farmaciji v Ljubljani. MELB.ROSIN — preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (Gelee Rovale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Mel-brocoop (Zavod za čebelarstvo, Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri Kemofarmacijl ČESTITKA ANTONU STEPANU iz Požarev-ca čestitajo za uspešno opravljeni izpit, sinčka Marijana pa lepo pozdravljajo: ate* mama, brata Jože in Slavko, sestre Jožefa, Amalija, Anica ln svaka Stanko ln Matija. GRADAC Marca sta bila rojena dva dečka in ena deklica. Porok ln smrti nI bilo. BOSTANJ (Marca so se poročili: Jože Obšte-tar, mizar iz Martinje vasi, ln Her-mina Krašek, uslužbenka lz Ap-nenlka; Alojz Podlipnik, delavec z Vrha. in Marija Daj čar, bolniška strežnica lz Ljubljane. — Rojstev In smrti ni bilo. BRE2ICE Marca nI bilo rojstev Izven bolnišnice. — Poročila sta se: Franc Petan, zidarski pomočnik lz Bu-koška, ln Emilija Kodrič, frizerska vajenka lz Crnca. — Umrl je Franc Iljaž, upokojenec iz Sentlenarta, star 65 let. NOVO MESTO V času od 27. marca do 3. aprila Je bilo rojenih 11 dečkov in 23 deklic. Umrli so: Ana Gešelj, užit-karica iz Doblič, stara 64 let; Marija Banovec, vzdrževarika lz Doblič, stara 68 let; Franc Poljane, Invalid lz Gor. Lakovnic, star 69 let. Ljudmila Mesojedec lz Vel. Bučna vasi — deklico, Pavla Renko iz Jelovo a — dečka, Jožefa Smole la Praprotnice — dečka. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Cilka Hode lz Globokega - deklico, Jožefa Struci lz Bojsnega — dečka, Hermlna No-vosel iz Perišča — deklico, Nada Jurečič lz Cerkelj — deklico, Ana Kovačlč lz Pisec — deklico, Roza-llja Vlmpolšek iz Gor. Lenarta — dečka, Jožefa Stopar lz Konjskega - dečka, Marija Butkovič z Volčjega - deklico, Veronika Lazanskl lz Nove vasi — dečka) Ivanka Feriln iz Stolovnlka — deklico. Občinski odbor Rdečega križa v Sevnici se najlepše zahvaljuje Ani Fegic, gospodinji lz Sevnice, ki je kot požrtvovalna in nesebična članica RK več let delovala kot bla-gajničarka ln je za vestno delo prejela 10.000 din nagrade. Denar je podarila za bolnike TBC: osnovni organizaciji RK Sevnica - 5000 din, organizaciji RK Tržišče - 2000 din, organizaciji RK Boštanj 2000 ter organizaciji RK v Zabukovju 1000 din. ZAHVALA Ob bridki Izgubi ln nenadni smrti dragega moža, očeta \' ALOJZA HROVATA, lz Gor. Lakovnic pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni krajevnemu odboru Zveze borcev Blrč-na vas, gasilskemu društvu iz Gor. Lakovnic, godbi in pevcem •Dušan Jerebi lz Novega mesta, govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Frančiška, sinova Miran ln Janez z družino, hčerki Fanika in Štefka z družino Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Draga Vovko lz Videm-Krškega — deklico, Tončka Pavlic z Loke - deklico, Marija Hodnik lz Kostanjevice — deklico, Terezija" Žagar iz Biške vas! - deklico, Cilka Gabrijel iz Malih Dol — deklico, Marija Skrbeč z Ra-teža - deklico, Pavla Jamšek s Slančjega vrha — deklico, Marija Ivančič iz Družinske vasi - dečka, Marija Berkopec lz Vel. Cerovca -deklico, Boža Longar lz Dol. Ajdovca — dečka, Francka Grm lz Cešče vasi - deklico, Teodora 21-bert lz Dol. Globokodola — deklico, Ana Golobic lz Strekljevca - deklico, Ana Barbo z Malega Kala -dečka, Jožica Cellč iz Koroške vasi - deklico, Jožica Križan iz Metlike - deklico, Anica Slak z Dol. Poni-kev — deklico. Angela Starešlnič iz Sečjega sela — dečka, Marija Sever s Ponlkev - dečka, Joža Žagar iz Smihela - deklico, Hedvika Baloh iz Brezovice — dečka, Kristina Je-lenič iz Gor. Lokvice - dečka, Anica Pust iz Vel. Loke - deklico, Ana Dragan z Doba — deklico, Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marija Kralj, gospodinja lz Vel. Brusnic, je padla ln si poškodovala levo koleno. Jože 21-bert, delavec iz DoL Globodola, Je padel s konja ln si poškodoval hrbtenico. Alojz Bojč, delavec lz Rudnika, Je padel s kolesa ln si poškodoval glavo. Franc Turk, delavec z Vel. Cerovca, je z ramo zadel ob kolesarko, padel in se poškodoval. Alojz Krese, posestnik iz Podgore, je padel pod voz ln si poškodoval desno golen. Leopoldu Kajfežu, sinu kmeta lz Suhorja; je v roki eksplodiral naboj ln mu poškodoval levo roko ln trebuh. Janezu Vrščaju, kmetu iz Otovca, so se splazili konji, padel je pod voz ln si poškodoval glavo. Brežiško kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili ta iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Lovrenca Kelharja lz Dednj« vasi je nekdo udaril po glavi ln densl roki. Alojz Malnarič, kmetovalec iz Razvorja, Je padel pod voz ter si poškodoval obe nogi. Jožefa Postružln, gospodinja iz Bobove;), si Je pri padcuv s podstrešja zlomda desno nogo in roko. Mljo Turk, uslužbenec iz Senkovca, si je pri padcu z lestve poškodoval glavo. Vinko Božič, sin kmeta lz iz Drnovega, si je pri igri poškodoval levo nogo. Terezija Erban« gospodinja lz Fodvinj, si le pri padcu zlomila desno nogo. Zbori volivcev v metliški občini Pred dnevi so bili v metliški občini dobro obiskani zbori volivcev, le v Metliki zbora zaradi sla. bega obveščanja ni bilo. Volivci so živahno razpravljali o družbenem načrtu občine za leto 1961 ln o perspektivnem petletnem načrtu. Opaziti Je, da prebivalce povsod zelo zanima, kako se bo komuna kot teritorialna skup. nost razvijala in napredovala v naslednjih petih letih. Pohvaliti je treba pripravljenost prebivalcev sodelovati na krajevnih delovnih akcijah. Kjer ni na razpolago dovolj sredstev za delo. bodo priskočili na pomoč domačini. Tako so se odločili za pomoč pri gradnji dvorane na Suhorju; Letos tudi mladinska tekmovanja Ko so v Novem mestu ustanovili nogometni klub »Elan«, je bilo določeno, da bodo še posebej skrbeli za nogometni naraščaj. Na zadnjih sejah Je klub razpravljal o mladinskih treningih. Nogometni klub zato vabi vse mladince, ki želijo tesneje gojiti nogomet, da se ob sredah In petkih ob 16. ure dalje prijavijo nogometnemu trenerju. Mladinci na) na trening prinesejo copate in drugo opremo. Ker bo letos več mladinskih tekmovanj, Se enkrat vabimo mlade nogometaše, da se čimprej prijavijo v klubu. št v Podzemlju bodo pomagali pn gradnji učilnic; na Radovlci pri ureditvi dvorane v gasilskem domu. V Metliki bodo samoprispevke uporabili za urejanje pločnikov, na Dobravlci pa za grad njo gasilskega doma. V letu 1960 Je bil bruto proizvou v občim 3 milijarde ln 15 milijonov dinarjev; letos se bo povečal za 400 milijonov, leta 1965 pa bo znašal že 6700 milijonov ln ^>o v primerjavi z letom 1960 večji za 122%. Tudi narodni dohodek se bo v petih letih povečal za 105% in bo znašal okrog 350.000 din letno na prebivalca. Lani je bilo v občini zaposlenih 1011 ljubil, od tega 840 delavcev. letos pa se Do število delavcev povečalo za okoli 100. Na zborih volivcev so ljudj* pokazali veliko zanimanje za raz. voj kmetijstva, ki predvideva cft-novo ln pridobianje novih površin za obdelavo. Letos bodo začeli obdelovati 83 ha vinogradov, v prihodnjih letih pa bodo s tem delom nadaljevali. Steljnlške površine v SvTžakjh ln v Vinomeru bodo spremenili v krmsko bazo. V okolici Krasinca in Podzemlja pa bodo nadaljevali a pridobiva, njem siteljniškah površin za orno zemljo. Kmetje pravijo, da s starim načinom kmetovanja ne gre več. Jad SPORED RADIO LJUBLJANA GOSTINSTVO Šmarje - Sevnica sprejme kuharico, za gostilno »Na križišču« v-- Šmarju pri Sevnici. Nastop službe 15. aprila. Samsko stanovanje zagotovljeno. SOBOTA, 8. APRILA: 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) - 5.10-5.30 Nelcaj domačih - 8.05 Glasba ob delu - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo -9.25 Vedri zvoki - 10.40 Angleščina za mladino — 10.55 Dve ameriški popevki - 11.00 Po svetu jazza - 11.30 Pionirski tednik - 11.50 Otroci izbirajo pesmico - 12.00 Instrumentalni ansambel Srečka Dražila - 12.15 Kmetijski nasveti -12.25 Zabaven opoldanski spored - 13.30 Po domače vam Igrajo mali ansambli - 13.50 Od arije do arije - 14.20 Sport in športniki - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame ln 7-abavna glasba — 15.40 S knjižnega trga - 16.00 Popevke ln vedri ritmi — 16.40 Komorni moški zbor lz Celja - 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo — 17.45 Pevec Krsta Petrovič — 18.00 Jezikovni pogovori - 18.30 V planinski koči - 18.45 Okno v svet -19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Vsakemu nekaj - 20.20 Honry Cecll: Obe plati postave -21.00 Za prijeten konec tedna! - 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.0o Do polnoči v plesnem ritmu. NEDELJA, 9. APRILA 6.00-6.30 Jutranji pozdrav - 6.30 Veselo na pot - 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.3S Pihalni orkester JLA - 8.00 Mladinska radijska igra — 8.30 Iz albuma skladb za otroke — 8.40 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.45 Spoznavajmo svet ln domovino - 11.45 Orkester Mantovani — 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo I. del - 13.15 Obvestila ln zabavna glasba - 13.30 Za našo vas - 13.45 Z glasbo po Evropi - 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljalo II. del — 15.15 Reklame - 15.30 Kar radi poslušate - 16.00 Humoreska tega tedna - 16.20 Koncertni valčki - 16.40 Peli so tih mati moja - 17.00 Radi bi vas zabavali - 17.30 Radijska igra - 19.30 Radijski dnevnik ln športna poročna - 20.05 Izberit« melodijo tedna! - 20.50 V ritmu počasnega fojrtrota - 21 00 Rezervirano za operno glasbo — 22.11 Ples ob radijskem sprejemniku — «.8S' Nočni simfonični k-oncei*. 33. »Zdaj pa na ono drugo stvar,« jc rekel mr. Trelawney. Pergament je bil na več mestih zapečaten. Doktor jc skrbno zlomil pečate in iz zavoja je padel zemljevid velikega otoka. Na njem so bili vrisani vsi podatki: zemljepisna širina in dolžina, globina morja. Imena gora, zalivov in prelivov. Sredi otoka so bili vrisani z rdcčilom trije križi in napisane besede: »Tukaj leži zaklad«. Bilo je še nekaj opazk o skrivališču orožja. In brž se je rodil načrt, kako se bomo odpravili po zaklad. 34. 2e naslednji dan je mr. Trelavvnev odpotoval v Bristol, kjer je v nekaj tednih kupil in opremil ladjo, da je bila pripravljena za plovbo. Bila je lepa jadrnica in imenovala sc je »Ilispa-niola«. V pismu nam je sporočil,, da jc ime! težave z moštvom, rešil pa ga je star izkušen mornar Dolgi John SHver, ki je izgubil v bojih v Franciji levo nogo. Ta nam je zbral same stare cpmorščake. Napisal je, da naj sc poslovimo in krenemo na pot. Doktor je dobil začasnega namestnika in priznati moram, da sem se težko poslovil od matere. 35. S poštno kočijo smo prispeli zgodaj zjutraj v pristaniško mesto Bristol. Mahnili smo jo v krčmo, kjer je stanoval mr. Trelawney. Ko smo hodili ob nabrežju, sem prvič v življenju videl (oliko ladij vseh držav. Mornarji so prepevali pri delu in nekateri so plezali visoko med vrvmi, V pristanišču je dišalo po soli, ribah in katranu V meni je vriskalo; zdaj pojdem tudi jaz na morje — na samoten otok z bradatimi mornarji iskat zakopane zaklade! Mr. Trelawney nas je veselo pozdravil: »Vse je v redu! Jutri odjadramo!« 36. Po zajtrku so me poslali s pismom za Johna Silverja v krčmo »Pri daljnogledu.« Gostje so bili povečini mornarji, bili so tako glasni, da se nisem upal vstopiti. Tedaj sem zagledal moža in na prvi pogled sem spoznal v njem Dolgega Johna. Levo nogo je imel odrezano čisto v kolku, nosil je berglo in jo uporabljal sila spretno. Visok, krepak in nasmejan je skakljal po krčmi Nagovarjal sem ga in mu ponudil pismo. »Vidim, da si naš novi mornarček,- je dejal. »Zelo me veseli, da tc poznam,« me je pozdravil. V avstrijskih trgovinah s tehničnim materialom so se pojavili pred kratkim posebni aparati, podobni malim tranzistor-8 ki m sprejemnikom. Uporabljajo . Jih namesto notesa. So pravzaprav nekakšni miniaturni magnetofoni, katerim zaupa lastni!; na glas svoje naročilo (namesto da bi ga zapisal v be-težnlco), aparat pa mu ponovi beležko, kadar to lastnik zahteva. Na hlpddromu Cagnes-sur-Mer (Francija) so nastopile same ženske kot jahalke. Na sliki: •nnagovallca Jeanlne Lefevre, hčerka znanega francoskega (Umskega Igralca. I Kudetova potuj.', v Sofijo S Tekači ln tekačice, ki se pripravili IJajo za evropsko prvenstvo v at-1 letikl, so imeli pretekli teden v H Zagrebu Izbirno tekmovanje za seli stavo moške in ženske reprezenlan-H ce za balkanski cross, ki bo letos M v glavnem mestu Bolgarije — \ g Sofiji. '/. uvrstitvijo Hudetove na s Izbirnem tekmovanju na 5. mesto iS smo lahko kar zadovoljni, čeprav 1 smo pričakovali več. S to uvrstitvijo je postala članica državue reprezentance, ki bo R. aprila odp*v tovala v Sofijo. Vodni športi vseh oblik postajajo na svetu vedno bolj priljubljeni, zato se takim težnjam pridružuje tudi industrija, ki je začela izdelovati tudi že najbolj luksuzne motorne čolne po razmeroma dosegljivih cenah. Na sliki: motorni čoln za 8 oseb, Izdelek neke angleške tovarne, stane toliko kot dober osebni avtomobil. Pri nas bi naša industrija lahko že začela izdelovati čolne Iz plastičnih mas, posebno še, ko nam TOMOS že izdeluje razmeroma cenene izvenkrmne motorje. V Italiji stane tak trden čoln Iz plastične mase za 4 osebe približno 150.000 lir. je pa praktično neuničljiv. Borbe na morju V drugi svetovni vojni je bilo »na delu- 2200 podmornic. Potopile so 570 vojnih ladij in 26 milijonov ton trgovskega ladjevja. V bojih je bilo uničenih 1300 podmornic. Najhujše so bile nemške podmornice — uničile so 230 vojnih in 2770 trgovskih ladij (zavezniki so jim poslali na dno 181 podmornic). Ameriške podmornice so potopile 214 vojnih in 1200 trgovskih ladij. Po svetu so te dni veliko govorili o tragični smrti filmske Igralke Belinde Lee, ki se Je ubila, ko je prehitro vozila avtomobil. Bila je zelo privlačna, čeprav brez pravega igralskega talenta. V zadnjem času Bmo Jo videli v filmu »Noči Lukrecije Borgije«. 7i- Prizorček z motocrossa v Los Angelesu (ZIM): dirke zahtevajo od vozačev čedalje več drznosti In znanja, prevelik pogum pa je za marsikoga usoden. Tudi drugi »jezdec- na £1 se jc pognal previsoko pri padcu na zemljo izgubil ko up:*>te m zmago ... DRAGI PIONIRJI IN PIONIRKE! Zadnjikrat objavljena malo temnejša slika vam je delala precej preglavic, zato je bilo tokra: tudi manj pravilnih rešitev. Odgovoriti je bilo treba takole: 1. JUGOTANIN; 2. TANIN. — Zrel je izbral tokrat tri nagrajence: 1. nagrado (1000 din) dobi Danica Zupančič, Sevnica, Kolodvorsk-1, knjižni nagradi pa bosta dobila: Mihec Budja, 3. r. osnovne šole. Središče ob Dravi in Polonc? Planine, 3.a razr. osnovne šole v Sevnici. Do torka nam odgovorite na novo slikovno uganko: 1. Kaj predstavlja slika? 2. Ime in priimek predsednika občinskega odbora SZDL tega kraja 3. Naštejte vsaj tri kulturnoprosvetne ustanove v tem kraju. PvešVtev nam lahko pošljete tudi na dopisnici, pišite pa čitljivo in ne pozabite napisa*! svojega točnega naslova! Zadnji rok za rešitve: torek, 11. aprila 1961. georgij volodin »Tja ne moremo!« je ušlo Saši. »Zakaj pa ne?« se je zasmejal Gorčakov. »Turisti lahko gredo kamor jih je volja: Zlasti pa ti. Saša. Tvojega očeta v Donbasu vsi poznajo in tebi so odprta vsa vrata. Kakšen geolog je to bil? Koliko sem slišal o njem v Krutih gorah samo v teh kratkih treh tednih'/ Eh, če bi bil živ. kako bi vidva z mamo lepo živela Saša je vzdihnil. »Bil je slaven geolog.- je ponovil Gorčakov in narahlo potrepljal Saša po rami. »Nehaj žalovati. Pojdimo v šotor!« Odpeljal je dečka v šotor in jima molče napolnil skodelici. Ko so vsj trije jedli, je vprašal kot mimogrede: »Zakaj pa misliš, da ne moremo po reki navzgor?« Razburjen od pogovora o očetu, je Saša pozabil na previdnost. »Tam je rudnik. Ograjen in zastražen.« je rekel pa se ugriznil za jezik. Gorčakov je glasno pihal v svojo leseno žlico in se potajil, kot da ni slišal. »Uh, kako je vroče!.. Kaj, če bi čorbo ohladili v reki ...« Gorčakov jn Kolja sta obesila kotle na kol in ga odnesla k Donjcu, Saša ie pa izginil v šotor in hitro preštel naboje v na pol strohnelem očetovem pasu za naboje. Vsi so bili notri Kateri naboj neki skriva v sebi sanit? Spravil je pas v torbo torbo pa skril pod blazino. »Hej. Saša, kje si?« se je oglasil Gorčakov. »Poglej: rakun (majhen medved) žre ribe iz porcije!« »Poglej, saj res!« je veselo kriknil tudi Kolja. »Saša, hitro ga spodi, če ne bomo ostali brez rib« Saša je stopil iz šotora, rakun je pa že bežal po bregu Po obedu je Gorčakov vzel puško, se prepeljal na levo obalo in zginil v gozdu. Saša je hitro poiskal nabojni pas in pobral iz njega naboje. Bili so zeleni od vlade. »Odpri jih,- ga je nestrpno priganjal Kolja. Saša je praznil patrone eno za drugo. Smodnik se je razsipal po tleh. »Daj še meni. da ti pomagam,- ga je 'aprosil Kolja. »Odpiraj, toda pazljivo,- mu je rekel Saša Nenadoma je Kolja vzkliknil: »Sanit!« Saša je previdno pogledal v patrono. V nji •o sijali sivi koščki kovine. Zdaj moramo takoj domov!« je rekel Saša, vtaknil patrono s sanitom v žep in se z.askrbljeno obrnil. Nikjer nikogar. Zraven leve obale se je zibal čoln. »Ali bova takoj sporočila tja ... kamor je reba?« je vprašal Kolja. »O čem?« -O modrem žarku« »Misliš, da bi nama verjeli? Poskušala ga -mva dobiti sama.« »Saj res... Kaj naj zdaj storiva?« »Domov gremo.« Gorčakov je pozorno opazoval Sašo in Kolja. Uganil je, da nekaj skrivata pred njim. Skušal je prebrati najdeni dnevnik geologa Tropinina, toda brez uspeha. Saša mu nj zaupal. Kolja se je pa izogibal, da bi bil na samem z njim. Vendar ie nekako le staknil beležnico. Prigovarjal je dečkoma, da se morata naučiti jadrati in ju tako zadržal še ves dan. Ko ju je spravil v čoln in jima postregel z navodili, je odrinil čoln in ostal sam na obali. Vesela, da že znata obračati jadra, sta dečka zaplula po Donjcu. Dnevnik je ostal v šotoru in Gorčakov ga je začel hlastno prebirati. Ko je prišel do strani, kjer je Tropinin pisal o usodni torbi, škatlici vžigalic in pasu za naboje, se je spomnil, da sta dečka, ko ju je opazoval iz gozda, nekaj stresala iz tega pasu, potem pa vztrajno zahtevala, da se takoj vrnejo domov. »V dnevniku je omenjena škatlica vžigalic in pas za naboje. Torej bo sanit v pasu«, je zaključil in začel vneto pregledovati naboje, toda v nobenem ni bilo sanita. Malo je pomislil, potem pa pograbil Sašev jopič in s tresočo se roko posegel v žep. Dotipal je naboj, ga izpraznil, napolnil s svetlimi kamenčki in vrnil v žep. Hotel je takoj zbežati. vendar se je premislil. »To b: bilo sumljivo. Začeli bi me zasledovati, do meje je pa daleč Vsak korak bi bil nevaren«. Skleni] je, da se bo znebil dečkov, ker bo potem veliko bolj brez skrbi. Ko se je znočilo. jima je rekel, da gre lovit ribe, v resnici je pa hote] skriti sanit v ožgani bukvi. Nerad se je ločil od tako dragocenega plena, toda njegov, do podrobnosti izdelan načrt mu je povedal, da je tako najbolje. Zjutraj zgodaj so sedli v čoln in zapluli nizdol po reki. Saša je večkrat potipal žep z nabojem in priganjal Koljo. naj hitreje vesla. Gorčakov je krmaril in pozorno opazoval obalo, kakor da nekaj Išče. Da bi dečkoma ne zbudil suma, je večkrat zakrmaril v ilovico ali grmovje; nato pa dolgo in nerodno obračal čoln. preden so spet zapluli. »Dajte, bom jaz krmaril!« mu je jezno rekel Saša. in mu hotel vzeti krmilo iz rok. »Kaj si tako nestrpen, Saša?« mu je veselo reke] Gorčakov »Saj se nikamor ne mudi in lahko se boš še nakrmaril.« Čoln je spet nasedel na pesek. »Vidiš zmotil si i me.. .-Stopi] je iz čolna in ga potegnil za sabo na obalo. »Pojdita sem, da si zravnamo kosti!-" je rekel in se ulegel na pesek. »Tako bomo pet dni potrebovali do doma!« je Saša jezno rekel Kolju. »Le kaj ga Je pičilo?« »■Vrnitev ga ne mika. Moral bo nastopiti službo,- je odgovoril Kolja »Uleziva se 8» midva r»psek ie gorak.« TOGO enajst mesecev stara država Afriška država Togo leži na obalah Gvinejskega zaliva. Meri 56.500 kvadratnih kilometrov in šteje okrog 1,200.000 prebivalcev. V enem od 44 narečij, kolikor jih govorijo v mladi neodvisni deželi, pomeni Togo: ljudi, ki žive na obali. Nad tri četrt stoletja so se Togožani borili za svojo neodvisnost in šele lani. 27. aprila, je na jamboru v Lomeju zavihrala zastava neodvisne republike: rdeče-rumeno-zele-no polje z belo zvezdo na sredini. Portugalci so že V 15. stoletju prišli v stik s. tem področjem. Tu so se ukvarjali s trgovino z belim blagom. Kasneje so v Togu dobili svoja oporišča nemški trgovci in leta 1884 podpisali dogovor o protektoratu s poglavarjem skupnosti plemena Togo. Anglija in Francija sta leta 1914 zavzelj Togo in si ga razdelili. Po prvj svetovni vojni je prišel Togo pod mandat Društva narodov, kj je poverila upravo dežele Angliji in Franciji. Isto je ostalo tudi po drugi svetovni vojni, ko so skrb za Togo prevzeli Združenj narodi. Prebujanje afriškega nacionalnega gibanja je zajelo tudi Togo, zlasti po drugi svetovni vojni. Gibanje za neodvisnost sta vodila Komite enotnosti Toga (vodji ga je sedanji premier Silvanus Olimpio) in mladinsko gibanje. Stranka Silvanusa Olimpiusa je prepričljivo zmagala nad Progre- sivno stranko, kj je bila za priključitev k Franciji. Tako si je ljudstvo izbralo neodvisnost in jo uresničilo. Seveda, pot mlade republike ni bila lahka. Kolonizatorji, ki so držali deželo predvsem iz strateških vzrokov, niso ničesar storili za njen gospodarski razvoj Čeprav je Togo poljedelska dežela, je obdelanih letno komaj 12 odstotkov ' obdelovalne površine. Industrije pravzaprav ni, razen nekaj predelovalnih tovarn. Toda mlada in revna republika je krepko zastavila delo. Rešiti hoče svoje probleme s čim večjo ekonomsko osamosvojitvijo, s politiko nevtralnosti in sodelovanjem z vsemi deželami na temelju enakosti in enakopravnosti. Jugoslavija je že lani navezala s Togom gospodarske stike. Ti obojestranski stiki se bodo še po- sebno okrepili sedaj, ko' je mlado republiko obiskal maršal Tito. Ribe bodo letos svobodno odplavale... Doslej je bil v Boštanju vsako leto takle čas velik lov na donavske podusti, ki priplavajo v Mirno na drstišče. Letos pa ob vodi ni ne križakar-jev nitj ljudi z električnim agregatom, ki bi z malo truda polovili na pol omotične ribe. Med domačini je to vzbudilo precej različnih mnenj, ribiči pa pojasnjujejo ta ukrep s prepovedjo ribiške zveze Slo- venije. Ribe naj bi praviloma na drstiščih imele mir. Resnici na ljubo bodi povedano, da ga doslej niso imele! Zato je letos ribiška družina iz Sevnice organizirala stalno čuvajsko službo. Ker se domači ljudje niso hoteli lotiti tega neljubega posla, so najeli nekaj tovarišev z juga. ki so seveda nekoliko manj familiarni, pa zato tudi manj »priljubljeni«. Ribe se pa drste v miru in se svobodno vračajo na dolgo pot v Donavo ... »Skrivnostni otok« na Savi Pri Blanci je na Savi precej velik otok, ki je preraščen s šibjem. Pripovedujejo, da je poleti na njem precej kač, pa tudi fazanov in divjih rac. Zelo redki stopijo na ta otok. Celo lovca ne zvabi tja lovska strast. Vendar se je lani odločila skupina mladeničev z Blance, da bi »junaško« preživela v najbolj vročem letnem času nekaj dni na otoku. Za vsak primer je bila »oborožena« z močnimi palicami. Postavila si je šotor, pred katerim sta plapolali dve gusarski zastavi. Nekega dne se je iz smeri Sevnice približevala otoku skupina kajakov. Ko je bila že blizu otoka, je opazila gusarski zastavi. Nekdo je iz skupine kajakov v nemškem jeziku zakričal »Schnell«. na- kar so se s podvojeno hitrostjo oddaljili od otoka ... K. D. »JUGOSLAVIJA JE KRIVA!« - je priznal Hitler Nedavno so v Angliji objavili popoln testament šefa najhujše diktature, kar jih pozna človeštvo — Adolfa Hitlerja. »Fii-hrjr« je diktira! ta svoj politični testament pred svojim samomorom 30. aprila 1945. V tem testamentu je tudi tale odstavek (ko omenja krivce za poraz nacizma): »Odpor J-igosIovanov nas je presenetil. Mi smo v Jugoslaviji izgubljali svoje najboljše ljudi in moči. Jugoslovani so nam pravzaprav vsilili borbo In mi smo morali tam nekaj let prelivati svojo kri...«