34 Glive (Fungi, Mycota) so samostojno kraljestvo živih bitij. Njihova raznoli- kost ter število vrst sta izjemna in že samo v Sloveniji je bilo doslej zabeleže- nih vsaj 5.430 vrst. Mnoge od njih sla- bo poznamo in tudi pregledno znanje o glivnem bogastvu različnih območij naše države je marsikje pomanjkljivo. Pred štirimi leti sva prva avtorja v Trdoživu (2019: VIII/1) že predstavljala rezultate svoje osnovnošolske raziskave raznolikosti gliv v Braslovčah, v Savinj- ski dolini, ki sva jo opravila pod zunanjim mentorstvom mikologa Luke Šparla. Je- seni 2017 in 2018 sva na skupno 25 te- renskih obiskih, na le približno 0,25 km 2 velikem gozdnem območju z ledinskim imenom »Gmajna« v Rakovljah, zabeležila preko 300 vrst gliv. Za »najin« MTB kva- drant 9756/1 oz. za Braslovče z okolico sva prvič zabeležila preko 100 vrst. Spomniva še, da na terenu nisva »gobari- la« in gliv po večini nisva nabirala, ampak sva jih ciljno iskala v različnih habitatih: po gozdnih tleh, med podrastjo, na štorih, deblih, listih na robu gozda in izjemoma celo pod zemljo. Na terenu sva najdene glive čim bolje fotografirala, nato pa foto- grafije doma skrbno uredila ter določila s pomočjo strokovne literature in svetov- nega spleta. Končne določitve je potrdil, popravil in dopolnil Luka. Najdbe vrst sva primerjala s podatki iz javnega informa- cijskega sistema za beleženje in kartiranje vrst gliv v Sloveniji – Boletus informaticus (https://boletusinformaticus.si/start. aspx). Kljub temu da je glivno bogastvo »naji- nega« majhnega raziskovanega območja preseglo pričakovanja, je bilo jasno, da zaradi omejenega obdobja raziskave in s pristopom »ljubiteljske znanosti« nikakor nisva zabeležila celotne vrstne raznoliko- sti gliv na tem območju. Zato sva v letih 2019–2023 raziskavo nadgradila z doda- tnimi obiski gozda v družbi očeta. Obmo- čje raziskave sva malenkost razširila, tako da je zajemalo skupno približno 0,4 km 2 gozdiča na zahodnem robu zaselka Rako- vlje, ki ga na severu omejuje dolina poto- ka Radigaj, na jugu pa potoček Jelovnik. Poseben poudarek sva dala poznozimske- mu in pomladnemu obdobju ter poprej Prispevek k poznavanju gliv v Braslovčah Besedilo: Bine Bedjanič, Ana Mia Bedjanič in Luka Šparl Foto: Bine Bedjanič nekoliko slabše pregledanim območjem ob potokih. S predhodno pridobljenim znanjem in na podlagi izkušenj preteklih dveh let sva se osredotočila zlasti na fo- tografiranje vrst, za katere sva domneva- la, da jih še nisva videla, oz. sva ocenila, da so »nove«. Med februarjem 2019 in aprilom 2023 sva tako na okoli 30 prilo- žnostnih terenskih obiskih posnela preko 1.000 dodatnih fotografij gliv. Ker so glive zelo obsežna in raznolika skupina živih bitij, njihovo določanje pa je lahko pogosto zelo težavno in zahte- va veliko znanja ter izkušenj, sva za po- moč ponovno prosila Luko. Najin »citizen science« pristop je kljub ciljnemu teren- skemu delu in dobri dokumentaciji v mnogih primerih odpovedal. Na podlagi še tako dobre fotografije, a pomanjklji- vih dodatnih informacij o podrobnostih in značilnostih, brez mikroskopiranja ter drugih pristopov, zanesljiva določitev glive do vrste namreč ni bila mogoča. Ne glede na omenjene omejitve nas je podro- ben pregled zbranega gradiva ponovno prijetno presenetil. V nadaljevanju izpo- stavljamo nekaj zanimivejših odkritij. Po pričakovanju nas je z novimi najd- bami gliv za ožje in širše območje raz- veselilo zlasti obdobje konca zime in pomladi, ki je bilo do takrat za nas še ne- raziskano. Medtem ko smo marčno pol- ževko (Hygrophorus marzuolus) in zimsko panjevko (Flammulina velutipes) pričako- vali, je široka medaljonka (Discina ancilis) v vzhodni Sloveniji zelo redka in je sodeč po karti razširjenosti iz zbirke Boletus informaticus nova vrsta za Savinjsko re- gijo. Bolj splošno sta razširjeni prav tako zgodnji vrsti skledarjev: škrlatna čašica (Sarcoscypha coccinea) in rjavkasta skle- dičarka (Legaliana badia). Jeseni 2019 nas je presenetilo opažanje zajedalskega pago- bana (Pseudoboletus parasiticus), ki zajeda nič kaj podobno daljno sorodnico navadno trdokožnico (Scleroderma citrinum) in ga ne prej ne kasneje nismo našli. Odmirajoča ali odmrla drevesa, debla in veje so pomemben življenjski prostor Med zaprtotrosnicami (deblo Ascomycota) iz skupine skledarjev (red Pezizales), ki smo jih zabeležili zelo zgodaj spomladi, sta v vzhodni Sloveniji redka široka medaljonka (Discina ancilis; levo) in bolj splošno razširjena škrlatna čašica (Sarcoscypha coccinea; desno). Zgodnja prstenica (Choiromyces venosus) ima gomoljast, krompirju podoben trosnjak, ki značilno raste pod zemljo in ga na površini redkeje opazimo. Uvrščamo jo v družino gomoljark (Tuberaceae) in je soro- dna bolj znanim gomoljikam – tartufom, s katerimi pa ne deli kulinaričnega slovesa. 35 gliv. Podrobnejši ciljni pregled navede- nih življenjskih okolij nas je nagradil z opažanjem številnih zanimivih vrst. Med redkejšimi v Sloveniji in novimi za šir- šo Savinjsko regijo so npr. trepetlikin plutač (Phellinus tremulae), pecljasta zamazanka (Exidia recisa), blazinasti predirnik (Diatrype bullata), brezova pre- dirnica (Diatrypella favacea), vrstna tr- hlica (Neoantrodia serialis) in zgrbančena usnjevka (Hydnoporia corrugata). Redka v regiji je tudi sicer težko določljiva me- snata želatinka (Ascocoryne sarcoides), ki smo jo določili na podlagi nespolnih trosnjakov. Še redkejša je njena sorodni- ca Ascocoryne solitaria, za katero zbirka Boletus informaticus navaja le dva podat- ka iz zahodne Slovenije. Ob pregledu številnih mikoloških knjig so slike nekaterih neobičajnih vrst gliv iz tega ali onega razloga pritegnile našo pozornost in nas navdahnile za naslednji obisk gozda. Takšen primer je prapro- tna pogostnica (Rhopographus filicinus), ki jo najdemo na steblih orlove praproti (Pteridium aquilinum) in za katero zbirka Boletus informaticus navaja za Slovenijo le osem najdišč. Kljub le maloštevilnim najdbam gre po naših ocenah – tudi glede na razširjenost orlove praproti po celotni Sloveniji – za precej pogostejšo vrsto. Tu- di bodikino kalupnico (Trochila ilicina), ki napada liste navadne bodike (Ilex aquifolium) in je pri nas doslej znana z vsega treh najdišč, smo ciljno poiskali na naravnem rastišču te zavarovane rastline v našem gozdu. Skupne rezultate svoje raziskave gliv v obdobju 2017–2023 bomo v kratkem po- drobneje predstavili v mikološkem član- ku. Določitev zbranega obsežnega foto- grafskega materiala še ni čisto zaključena, vendar vse kaže, da bo seznam vrst gliv majhnega gozdička v Braslovčah z doda- tnimi raziskavami zadnjih let narasel na že preko 370 vrst. Med njimi je preko 60 vrst gliv novih za celotno MTB polje 9756, skoraj 30 dodatnih je novih za širšo Sa- vinjsko regijo. Dokaz več, da lahko tudi z osnovnim pristopom ljubiteljske zna- nosti, ki ima seveda tako prednosti kot tudi mnoge omejitve in pomanjkljivosti, ob načrtnem delu ter s kritično presojo in sodelovanjem specialista pomembno do- prinesemo k poznavanju biotske raznoli- kosti pred domačim pragom. Nekaj zanimivejših vrst gliv iz Braslovč, ki so na podlagi podatkov iz informacijskega sistema Boletus informaticus nove za širšo Savinjsko regijo. Zgoraj, od leve proti desni: trepetlikin plutač (Phellinus tremulae); pecljasta zamazanka (Exidia recisa); brezova predirnica (Diatrypella favacea) in zgrbančena usnjevka (Hy- dnoporia corrugata). Spodaj, od leve proti desni: mesnata želatinka (Ascocoryne sarcoides); želatinka Ascocoryne solitaria; bodikina kalupnica (Trochila ilicina) in praprotna pogostnica (Rhopographus filicinus). Zanimiv predstavnik družine cevark (Boletaceae) je zajedalski pagoban (Pseudoboletus parasiticus; trosnjaka z betom in klobukom levo in desno), ki uspeva kot parazit na navadni trdokožnici (Scleroderma citrinum; kroglast trosnjak na sredini). Vrstna trhlica (Neoantrodia serialis) raste na od- mrlih deblih in štorih iglavcev.