Aktualno Spodnje Podravje • Občine proti izstopu Središčanov iz muzeja zaradi denarja O Stran 2 s 1 ¡ Štajerski Črna kronika Ptuj, Gerečja vas • Obdolženi Silvo Drevenšek se brani z molkom O Stran 24 Ptuj, torek, 7. septembra 2021 Letnik LXXIV • št. 69 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si Aktualno Spodnje Podravje • Dijak brez maske na sodišče? o Stran 3 Podravje Ptuj^ Konec septembra naj bi končali obnovo 5. prekomorske o Stran 2 Kmetijstvo Podravje • Trgatev letos nekoliko kasneje, cene na lanski ravni o Stran 8 Črna kronika Ptuj • Visoke kazni za pretežke tovornjake na cestah o Stran 24 v Šport Futsal • Uvod, ki je navdušil ljubitelje futsala o Stran 13 Atletika • Čeh tretji v Belgiji, prvi na Poljskem o Stran 13 Sakušak • Izzvenel je že 52. Festival narodno-zabavne glasbe Izjemen večer za Petovia kvintet Na oltar slovenske narodno-zabavne glasbe je 12 izbranih ansamblov, finalistov 52. Festivala NZG Ptuj 2021, položilo novih 12 polk oz. valčkov, ki tako ali drugače posegajo v naša življenja, nas razveseljujejo in polnijo naša srca. Spisali so novo uspešno poglavje v 52-letni zgodovini najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe. MečnaistranehUOMojUii Gore smeti na MMP Gruškovje Tri podjetja so premalo za čisto okolje Destrnik • Kdo je v resnici^ predlagal sodno poravnavojl f-.« Domovi upokojencev v Spodnjem Podravju • Vsak župan bi imel svoj »domski vrtiček«, a ne razmišlja o stroških OjStianši ^ ..... i ^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmfm^ii^. O Strani 6 in 7 | Mfmmmmmmmmmmmfc- Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 7. septembra 2021 Spodnje Podravje • Novi zapleti zaradi nefinanciranja Pokrajinskega muzeja Občine proti izstopu Središčanov iz muzeja zaradi denarja Agonija okrog izstopa in nefinanciranja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož s strani središke občine se nadaljuje in odpira nova in nova vprašanja. Občine ustanoviteljice se ne strinjajo z njenim izstopom iz muzeja, župan Jurij Borko pa (nemočno) trka na vest županskim kolegom in obratno ... Na Ormoškem se že dve leti dajejo okrog problematike financiranja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO). Potem ko je (so)ustanoviteljica občina Središče ob Dravi v začetku leta 2019 nenadoma in enostransko prekinila financiranje PMPO, je spor pristal na ptujskem sodišču. Po neuspešni mediaciji naj bi sprti strani vendarle dosegli pogojni (!) dogovor, ki pa je, kot vse kaže, že v startu obsojen na propad. Po omenjenem predlogu naj bi središka občina muzeju na račun nefinanciranja zadnjih dveh let izplačala znesek v višini 25.000 evrov, potem pa bi se - kar zadeva vodstvo muzeja - lahko umaknila iz sousta-noviteljstva. Toda le v primeru, če se bodo preostale tri soustanoviteljice (MO Ptuj, Ormož in Sv. Tomaž) strinjale z izstopom občine iz omenjenega zavoda. Ta pogoj pa je že sprožil burne odzive, saj - kot kaže - nujno potrebnega žegna z njihove strani ne bo. Srž problema: prevzem stroškov Ormoški župan Danijel Vrbnjak je že napovedal, da v izstop Središčanov iz muzeja ne bodo privolili: »Predlog bomo obravnavali na delovnem sestanku, toda nanj ne bomo pristali, kajti na ta način bi skupaj s tomaževsko občino avtomatično prevzeli njihove finančne obveznosti do muzeja. Ne gre za malo denarja. Našo občino bi na Da jih k soustanoviteljstvu muzeja ne more prisiliti nihče, saj muzejska dejavnost ni obvezna javna služba občin, poudarja središki župan Jurij Borko. letni ravni to stalo kakih 18.000 evrov. Sicer pa izstop ne more biti tako enostranski. Obveznosti središke občine do muzeja si tudi nisem izmislil jaz, tako so se odločili ob odcepitvi od občine in to je treba spoštovati.« Podobnega mnenja je tudi to-maževski župan Mirko Cvetko: »Izstopa središke občine iz muzeja ne bomo podprli, saj bi s tem morali prevzeti tudi njihovo breme. Takšno je mnenje občinskega sveta in tako bo tudi ostalo.« Na ptujski občini diplomatski Z Mestne občine Ptuj so se elegantno izognili jasnemu odgovoru s pojasnilom, da na izstop pristanejo, če to zanje ne bo pomenilo dodatnih finančnih in materialnih stroškov iz tega naslova, kar pa je praktično nemogoče, saj bo izpadli delež nekdo pač moral pokriti: »Mestna občina Ptuj je podala soglasje k pogojni sodni poravnavi, sklenjeni med Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož in Občino Središče ob Dravi na Okrožnem sodišču na Ptuju pod pogojem, da se z izstopom Občine Središče ob Dravi na novo uredi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, posledično na novo definirajo finančne obveznosti, pri čemer Mestna občina ne bo prevzemala nobenih finančnih in materialnih obveznosti iz naslova sofinanciranja zaposlenih in materialnih stroškov v Območni enoti Ormož ter nobenih preteklih ali prihodnjih obremenitev.« Na ta način najbrž tudi ormoški občini ne bi imeli nič proti središkemu izstopu... Borko glede zavrnitve redkobeseden Kljub temu da občine niso naklonjene izstopu, je dejstvo, da ne morejo prisiliti nikogar, da ostane soustanovitelj muzeja. Muzejska dejavnost namreč ni obvezna javna služba občin, pa je na drugi strani kritičen središki župan Jurij Borko. »Lahko se odločijo, kakor želijo. Imajo to možnost. Mi smo ponudili roko sprave, pokazali dobro voljo in predlagali poravnavo. Bomo videli, kaj bo sledilo. Sem pa pričakoval, da temu ne bodo naklonjeni,« se je na odločitev občin odzval župan, ki je še ormoškima kolegoma zažugal: »Če trkam na njihovo vest ali ne ... Jaz temu pravim pošteno sodelovanje. Mi smo v nekih zadevah neko- _ Foto: CG Lorenčič: »Izstop je v pristojnosti občin« »Predlagana pogojna poravnava sodišča bi bila uspešna, če jo potrdijo vse občine soustanoviteljice. Zdaj je že jasno, da se to ne bo zgodilo, tako da se bo postopek nadaljeval na pristojnem sodišču. Dejstvo je, da občina Središče ob Dravi ne želi več sodelovati kot soustanoviteljica PMPO in bo njen izstop treba urediti, saj mimo volje soustanoviteljice ni mogoče vztrajati pri njenem članstvu v PMPO. A to je v pristojnosti občin soustanoviteljic,« je dogajanje pokomentiral direktor PMPO Aleksander Lorenčič. ga razumeli, da ni želel sodelovati oz. je želel izstopiti, nas pa očitno nihče ne razume ... Ampak, kot rečeno, odločitev je na vsakem. Lahko pa tudi mi igramo takšno igro in izstopimo iz katerega od skupnih zavodov, kjer smo pogodbeniki.« Pravdni postopki se bodo očitno nadaljevali. Zanimivo bo spremljati, kaj se bo iz nastalega zapleta iz-cimilo, saj gre za sodni precedens. Sodišče v tem primeru ne bo imelo lahkega dela, saj tudi temeljni Zakon o zavodih nima določb o izstopu; slednje naj bi bile zapisane v ustanovitvenem aktu, a pogosto ni tako. Na mestu je tudi vprašanje, kako bo nastala situacija vplivala na nadaljnje sodelovanje sosednjih občin in kaj bo nestrinjanje pravzaprav potegnilo za sabo, če (sploh) kaj ... Monika Horvat Foto: ML Ptuj • Konec septembra naj bi končali obnovo 5. prekomorske Dela v polnem teku, gostinci in trgovci z upadom prometa Gradbena dela v Ulici 5. prekomorske bi po podpisani pogodbi izvajalec moral končati do konca tega meseca. Laično gledano stanje na terenu sicer ne nakazuje, da bi se dela bližala h koncu, a na občini zatrjujejo, da bodo končana v dogovorjenem roku. Čeprav so se Ptujčani, predvsem okoliški stanovalci, zelo veselili te investicije, imajo mnogi zdaj težave z dostopi. Zapore cest v tem delu mesta naj bi se poznale tudi gostincem in trgovcem: z upadom prometa. Ulica 5. prekomorske je ena tistih, ki so leta klicale po prenovi. Povsem dotrajana asfaltna prevleka z nešteto luknjami in zaplatami je spominjala na vožnjo po kakšni zakotni haloški makadamski cesti. Mestna občina Ptuj jo je zato uvrstila visoko na listo prioritet in letos zagotovila sredstva za sanacijo. Dolgo pričakovana investicija je stekla, a je stanovalcem tega dela mesta povzročila tudi precej preglavic. Šele pred nekaj meseci so se namreč končali posegi v neposredni bližini, na Peršonovi ulici, kjer je bila precej dolgotrajna zapora, temu pa je zdaj sledilo novo popolno zaprtje. Stanovalci pravijo, da razumejo, da drugače ni možno delati, a nekateri počasi postajajo nejevoljni, saj da nimajo primerno urejenih dostopov. Kar nekaj pritožb je občina prejela od gostincev, tudi trgovina Spar naj bi beležila precejšen upad prometa. Mnogi se zato bojijo, da bo tako kot v Peršonovi ulici obnova trajala bistveno dlje, kot je predvideno. V tem primeru so se gradbena dela podaljšala za več kot pol leta. Če bi se terminski plan spremenil tokrat, bi to pomenilo stopnjevanje problemov tako ponudnikov kot stanovalev. Občina optimistična: dela bodo končana v roku Na ptujski občini sicer zatrjujejo, da bojazni ni in da dela potekajo skladno s terminskim načrtom ter da bodo končana v roku: „Dostop za stanovalce je urejen. Začasne poti za pešce prav tako, poskrbljeno je tudi za nadomestne dovoze do parkirnih hiš. Zaradi splošne prometne varnosti v času izvedbe del so uredili začasno popolno zaporo na Ulici 5. prekomorske od križišča s Peršonovo ulico do križišča na Volkmerjevi cesti. Zapora se je izvedla v dveh fazah. V prvi fazi smo izvedli zaporo Ulice 5. preko-morske od križišča s Peršonovo ulico do priključka pred parkiriščem Spar, v času od konca maja do 15. julija. V tej fazi je obvoz potekal po Peršonovi ulici in Volkmerjevi cesti na Ulico 5. prekomorske." V drugi fazi je zapora od priključka na parkirišče Spar do križišča na Volkmerjevi cesti. Trajala naj bi do 30. septembra, ko naj bi končali dela. Obvoz poteka po Volkmerjevi cesti in Kraigherjevi ulici na Ulico 5. prekomorske. Na občini pravijo, da je nadomestna pot do parkirne hiše pri stanovanjskem objektu speljana za prehodom za pešce in pred zaporo na Ulico 5. prekomorske, preko ploč- nika in zelenice. Nadomestna pot do parkirne hiše pri ''rdečem bloku'' pa je urejena po obstoječi cesti na nasprotni strani, za blokom. „O težavah trgovine Spar zaradi del na Ulici 5. prekomorske nismo bili seznanjeni, smo pa bili seznanjeni z upadom prometa pri gostincu," priznavajo na občini. Gradbena dela v Ulici 5. prekomorske bi po podpisani pogodbi z izvajalci morali končati do konca septembra letos. Naložba v skup- ni vrednosti skoraj milijon evrov je v celoti financirana iz občinskih sredstev. Gre za prvo fazo, naslednje leto je planirana ureditev drugega dela, od osnovne šole Ljudski vrt do križišča s Peršonovo ulico. Leta 2023 naj bi urejali del od montažnega krožišča na Volkmerjevi proti Mestnemu Vrhu. Namesto montažnega krožišča pa bo, kot je zdaj že znano, tam postavljen otok, po vzoru tistega pri trgovini Lidl. V sklopu projekta podjetje Javne službe Ptuj zamenjuje celotno asfaltno vozišče, ureja meteorno kanalizacijo, obnovili pa bodo tudi pločnike za pešce in zarisali kolesarske poti na vozišču. Dženana Kmetec Trgovci in gostinci naj bi imeli kar nekaj težav zaradi zapore cest v tem delu mesta. Foto: CG torek • 7. septembra 2021 Aktualno Štajerski 3 Sp. Podravje • Inšpekcija v srednjih šolah Dijak brez maske na sodišče? V šolske klopi so se poleg osnovnošolcev vrnili tudi srednješolci. V šolskem centru jih je približno 1.400. Vsi dijaki morajo upoštevati zaščitne ukrepe, saj zanje šolanje na domu po zakonodaji ni izvedljivo kot npr. za osnovnošolce. Kot so sporočili s šolskega ministrstva, se ob letošnjem šolskem letu soočajo z vse več pozivi staršev dijakov, da njihovim otrokom omogočijo šolanje na domu ravno zaradi, po njihovem mnenju, škodljivosti ukrepov za preprečevanje koronavirusa. »Srednješolsko izobraževanje, ki ni obvezno, se v skladu s predpisi izvaja izključno v šoli. Osebe, vpisane v srednješolske izobraževalne programe (dijaki), pa imajo ne le pravico, pač pa tudi dolžnost prisostvovati pri pouku in v primeru določenega števila ur neopravičene odsotnosti od pouka se dijaka lahko iz šole tudi izključi,« so pojasnili na šolskem ministrstvu. Na podlagi zakona se opravljanje šolskih obveznosti določenim kategorijam dijakov lahko prilagodi, vendar ne zaradi zavračanja nošenja maske oz. drugih ukrepov za preprečevanje koronavirusa. H I* V • I I • V V Zaradi nenosenja maske na sodisce Kaj lahko storijo profesorji v primerih, ko srednješolec zavrača nošenje maske? Šolsko ministrstvo v takih primerih svetuje pogovor tako z mladostnikom kot njegovimi starši. Če pri tem niso uspešni, pa lahko podajo prijavo na Inšpektorat RS za šolstvo. »Zoper mladostnike, ki so dopolnili 15 let (in do polnoletnosti) in ne upoštevajo določb o obveznem nošenju mask, smo v skladu z določbami Zakona o prekrških zoper njih podali predloge za začetek postopka o prekršku na Okrajnem sodišču, Oddelku za prekrške. Ob tem je treba poudariti, da se vsi postopki začnejo izključno na podlagi obvestila šol, ki omenjeno problematiko zaznavajo v svojih prostorih. Pri čemer pa imajo srednje šole možnost, da nošenje mask določijo kot obveznost v hišnem redu. To posledično pomeni, da mladostnik brez zaščitne maske ne more biti prisoten pri pouku, pri tem pa tudi ne krši določil o nošenju mask. Dijak brez maske ne more biti pri pouku, če je tako zapisano u hišnem redu šole. Šolski inšpektorat je v zadnjem letu in pol prejel večje število poročil o nenošenju mask od šol, pri čemer pa vsa niso bila obravnavana v okviru Zakona o prekršku, saj samo dejanje ni imelo znakov prekrška. So pa uvedli 110 postopkov o prekršku. V ptujskih srednjih šolah brez večjih težav Na Šolskem centru Ptuj bodo po besedah direktorja Otona Mlakarja dijaka v takih primerih najprej opozorili, da si namesti masko. Če opozoril ne bo upošteval, bodo o tem obvestili pristojno inšpekcijo. Na Gimnaziji Ptuj se bo z dijakom glede nošenja maske najprej pogovoril razrednik, nato pa po potrebi tudi ravnatelj Boštjan Šeruga, na razgovor pa bodo povabili tudi starše. Tako na ptujski gimnaziji kot ŠC Ptuj zaenkrat večjih težav z nošenjem mask pri mladostnikih nimajo. »Dijakom in vsem našim obiskovalcem sporočamo, da naj spoštujejo ukrepe za preprečevanje širjenja covida-19, saj bomo samo tako lahko zagotovili odprte šole. V primeru nespoštovanja ukrepov ima pristojna inšpekcija namreč pravico, da posamezno šolo zapre,« je poudaril Mlakar in dodal, da so na novo šolsko leto dobro pripravljeni. Precepljenih je približno 70 % vseh zaposlenih, s čimer so zadovoljni; tedensko pa se jih testira med 40 in 50. Po mnenju Mlakarja mora cepljenje tudi za šolnike ostati na prostovoljni bazi. Ker se veliko govori o prezračevalnih sistemih, ki naj bi bistveno zmanjšali možnost prenosa virusa, smo preverili, ali so na ŠC Ptuj morebiti prostore opremili z dodatnim prezračevanjem. »Imamo obstoječi prezračevalni sistem, ki bo posodobljen ob energetski sanaciji, in seveda zračimo z odpiranjem oken,« je še dodal Mlakar. Estera Korošec Sp. Podravje • Turiste na mejnem prehodu Gruškovje pozdravljale gore smeti Tri podjetja premalo za čisto okolje V času turistične sezone je na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje že tradicionalno velika gneča. Tudi letos ni bilo dneva brez večkilometrskih kolon in večurnega čakanja. To pa je seveda posledično pomenilo tudi več odpadkov, ki so se nabirali v velikanske in zaudarjajoče kupe, saj tam postavljenih košev in posod za vse smeti pač nihče ni praznil pravočasno oz. večkrat kot sicer med letom, ko je smeti manj. Daje takšen pogled na našo »zeleno« Slovenijo za goste, ki prihajajo ali odhajajo iz države vse prej kot prijeten spomin, ni treba poudarjati. Foto: arhiv bralke Grmade smeti, ki so ob vstopu v Slovenijo pozdravile turiste, povedo več kot vse besede... Neznosen smrad ob Darsovem kontejnerju Na Darsu so zatrdili, da niso zadolženi za čistočo in odvoze kupov odpadkov, ki so se skozi celotno poletje kopičili ob njihovem objektu za prodajo vinjet. Pojasnili so, da imajo prodajalno vinjet v najemu, najemna pogodba pa je sklenjena z Ministrstvom za notranje zadeve. V skladu s to pogodbo pa račune za stroške vzdrževanja (voda, elektrika, ogrevanje, smeti) plačujejo neposredno upravniku Staninvestu. Kot so poudarili, odvoz smeti ni njihova obveza: »Smeti odlagajo vsi potniki, ki prehajajo mejni prehod, med njimi se jih zaradi nakupa vinjete ustavi samo manjši del.« Da so zabojniki ob objektu in v okolici prepolni oz. da se ob njih nabirajo gore smrdečih odpadkov, naj sicer ne bi bili krivi le turisti, ampak tudi okoliški prebivalci, ki tam odlagajo še svoje odpadke v črnih vrečah. Posledično začne iz košev neznosno smrdeti, pred časom pa so imeli težave celo s podganami. Kljub temu da se težave s (pravočasnim) praznjenjem košev pojavljajo praktično vsako poletje, nič ne kaže, da se bo stanje izboljšalo. Kdo je kriv za to, pa je že malo težje vprašanje, saj odgovorni in lastniki območja mejnega prehoda s prstom kažejo drug na drugega, pri čemer jim pride prav veriženje podjetij, ki naj bi skrbela za čistočo celotnega mejnega območja. Pa poglejmo, kakšna piramida podjetij bi morala po pogodbah z lastnikom skrbeti za čistočo na celotnem območju mejnega prehoda. Najprej to: lastnik celotnega območja mejnega prehoda je država, od nedavnega pa ga upravlja Ministrstvo za notranje zadeve. To ima sklenjeno pogodbo z mariborskim podjetjem Staninvest, ki pa ima za čiščenje mejnega platoja in za odvoz smeti na voljo kar dve podjetji. Staninvestu mesečno dobrih 5.000 evrov, VUS-u dodatnih 2700 € Podjetju Staninvest se za upravljanje objektov na mejnih prehodih na območju PU Maribor in PU Celje plačuje mesečni pavšal v višini 5.063 evrov z DDV. V pogodbenih določilih sicer ni navedb, s katerimi bi bila opredeljena pogostost odvoza smeti. Staninvest je za praznjenje dveh kontejnerjev na ožjem območju mejnega prehoda sklenil pogodbo s podjetjem Čisto mesto Ptuj, ob tem pa za čistočo na mejnem platoju skrbi še izlaško podjetje VUS, za kar prejema 2700 evrov mesečno od Ministrstva za notranje zadeve. Konkretno VUS skrbi za pobiranje smeti in praznjenje košev v dva kontejnerja, vendar le na tistih površinah, ki jih uporabljajo Policija, FURS in špedicije za naročnika MNZ. »Mi ne skrbimo za površine okoli Darsovega objekta ali za koše in površine ob avtocesti. Običajno so kontrole nad temi površinami opravili Darsovi pregledniki,« so sporočili iz podjetja VUS.Po zagotovilih notranjega ministrstva naj bi Staninvest vedno pravočasno naročil odvoz obeh omenjenih kontejnerjev, preden se napolnita. Da to drži, smo izvedeli tudi na terenu. Izrednih odvozov prepolnih kontejnerjev poleti ni Drugačen red pa očitno velja za širše območje mejnega prehoda, ki zajema tudi Darsov objekt za prodajo vinjet na območju prehoda avtoceste v cono samega mejnega prehoda. Gre za območje približno 100 metrov od cestninske postaje, ker je postavljenih več košev in zabojnikov za smeti. Tudi za to območje je kot upravnik zadolžen Staninvest, za odvoz smeti pa Čisto mesto Ptuj, ki pa - v skladu z naročilom - posode prazni le enkrat mesečno. Kar je v času vrhunca turistične sezone, ko se na mejnem prehodu ustavlja stotisoče turistov, brez dvoma premalo. Kdo naj bi pobiral smeti vse naokoli, ni jasno. »Glede na nastalo problematiko smo upravniku Staninvestu samoiniciativno naročili, da v naslednjih dneh v okviru obratovalnih stroškov mejnega prehoda naroči izredni odvoz mešanih komunalnih odpadkov v zabojnikih, saj nas je obvestil, da so slednji znova polni,« so sporočili z notranjega ministrstva in dodali, da se zavedajo, da do takih neljubih dogodkov ne sme prihajati. In se opravičili: »Te stvari je v samem vrhuncu turistične sezone včasih težko nadzorovati.« Predlagajo več odvozov smeti, a brez dodatnega V»| • I V»I »V naročila in plačila nič Direktor Čistega mesta Kristijan Lovrenčič je najprej povedal, da so zadolženi le za odvoz odpadkov z določenih (ne vseh) lokacij in da, kolikor so seznanjeni, za dodatne odvoze in čiščenje odpadkov skrbi Dars, kjer pa o tem ne vedo nič. Kot je še pojasnil, so tudi sami prejemali informacije o prepolnih koših. »Zelo dobro se zavedamo, da je prav v času turistične sezone količina odpadkov na omenjenem območju večja. S tem nas je seznanil naročnik (Staninvest), vendar je nato omenjene odpadke odstranil sam. Glede na frekvenco počitniških migracij bi bilo tako smiselno uvesti pogostejše odvoze, vsaj za ta čas. Na to smo sami že apelirali v preteklosti in upamo, da bo v tej smeri v prihodnje razmišljal tudi naročnik,« je povedal Lovrenčič. Ob tem je pojasnil še, da bi morali prejeti dodatno naročilo naročnika, če bi za lokacije, za katere skrbijo, izvajali pogostejše odvoze: »V takem primeru gre namreč za izredne prevoze, ki se opravljajo izven gospodarske javne službe in jih mora naročnik tudi plačati posebej.« Estera Korošec Turisti so ob vstopu v Slovenijo najprej naleteli na prepolne koše smeti: Tudi te dni, ko gneča že pojenjuje, stanje ni bistveno boljše (posnetek je nastal prve dni septembra). Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 7. septembra 2021 Ptuj • Konec poletne sezone v Termah Ptuj Dobro povpraševanje za jesenski čas Zunanje kopališče v Termah Ptuj je včeraj zaprlo vrata, s tem je tudi končana poletna sezona na zunanjih bazenih. Ostale dejavnosti, vključno z notranjim termalnih parkom in nočitvenimi kapacitetami, so za obiskovalce odprte še naprej v skladu z zahtevami in smernicami NljZ, so pojasnili v družbi Sava Turizem. Foto: CG V nedeljo so bili zunanji bazeni odprti zadnjič v tem letu. Zanikali so tudi informacijo, ki je minule dni zaokrožila v javnosti, da naj bi se po 15. septembru zapiral hotel: „Informacija ne drži. Grand hotel Primus v Termah Ptuj obratuje normalno, povpraševanja za jesen kažejo na zelo dobro zasedenost." Za zdaj je sicer še nejasno, kaj bo prinesla jesen, je pa moč pričakovati, da več zapiranja kot odpiranja dejavnosti. V vodstvu podjetja Sava Turizem so pojasnili, da bodo njihove kapacitete obratovale v skladu z epidemiološko situacijo in vladnimi ukrepi. Kot vsak drugi ponudnik želijo, da bi bilo poslovanje kar se da nemoteno. „Če bo potrebno, bomo skladno z odlokom vlade naše turistične kapacitete zapirali. Vsekakor pa tako za preostanek leta 2021 kot za leto 2022 upamo, da bo epidemiološka situacija tako dobra, da bomo lahko nemoteno poslovali naprej." Z letošnjo poletno, sicer bolj kratko sezono so v Termah Ptuj zelo zadovoljni. Povedali so, da je bila zasedenost grand hotela Primus med 85 in 90 odstotki. Dve tretjini je bilo domačih slovenskih gostov in tretjina tujih. MZ Benedikt • Odprli novo enoto vrtca 19 malčkov v stari vrtec Od letošnjega šolskega leta se je enoti Vrtca Benedikt, ki deluje v okvirujavnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Benedikt, pridružila še enota Mavrica. Foto: SD Pet let star benediški vrtec je premajhen za vse otroke, zato so v starem vrtcu odprli enoto Mavrica. Čeprav so v Benediktu nov sodoben vrtec po treh letih gradnje dobili leta 2016, za katerega so ob pomoči EU-sredstev plačali 1,8 milijona evrov, je od takrat število otrok v občini tako naraslo, da v njem ni več prostora za vse. V stavbi vrtca je trenutno osem oddelkov predšolskih otrok, in sicer štirje oddelki otrok 1. starostnega obdobja od enega do treh let in štirje oddelki otrok 2. starostnega obdobja od tretjega leta starosti do vstopa v šolo. Na občini sicer načrtujejo širitev vrtca in šole, a so za začetek čez poletje usposobili prostore starega vrtca. Konec avgusta so tako slovesno odprli novo enoto Mavrica, v kateri je od začetka šolskega leta 19 otrok, starih tri in štiri leta. Na odprtju so sodelovali tudi malčki in nastopili pred svojimi starši, vzgojiteljicami, ravnateljem šole Aljošo Bradačem in županom Milanom Repičem, nato pa so si vsi skupaj ogledali prenovljene prostore in igrišče. Kot rečeno, občino Benedikt čaka približno 900.000 evrov težka investicija za zagotovitev manjkajočih prostorov vrtca in šole, kar bodo storili z dozidavo obstoječega objekta in rekonstrukcijskimi posegi znotraj obstoječih površin. Dela bodo potekala po fazah, v pritličju bodo preuredili sanitarije, podaljšali vetrolov, za potrebe vrtca spremenili namembnost učilnice in izvedli energetsko sanacijo v mansardnih prostorih. Na dvoriščnem delu je predvidena novogradnja, ki bo v več etažah omogočala pridobitev potrebnih prostorov, preureditev garderob in zagotovitev prostora za glasbenike. Zadnja faza bo namenjena širitvi kuhinje v območje izpraznjenih garderob. Pri izvedbi zahtevnega projekta računajo tudi na sredstva EKO sklada in šolskega ministrstva. SD Ptuj • Brez uspešne kandidature na razpisu letos novogradnje ne bo Je gradnja enote Doma v Žabjaku pod vprašajem? Leta in leta si ptujski Dom upokojencev (DU) prizadeva za začetek gradnje nove enote v Žabjaku. Investicija, ocenjena na okrog 14 milijonov evrov, bi se gradila delno s sredstvi doma, delno Evropske unije. Iz tega naslova se nadejajo skoraj 12 milijonov evrov. Po besedah direktorice DU Ptuj Vesne Šiplič Horvat si brez tega denarja težko zamišljajo gradnjo nove enote doma, saj bi se v tem primeru cene oskrbnin preveč povišale. Tako blizu začetku del v Žabjaku kot v tem letu še niso bili nikoli. Pa vendar ostaja za zdaj nerazrešeno vprašanje financiranja, saj finančna konstrukcija še vedno ni zaprta. Čeprav je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj s ptujsko županjo Nuško Gajšek in direktorico Doma upokojencev Ptuj Vesno Šiplič Horvat letos poleti podpisal pismo o nameri, bo zadnji kamenček v mozaiku zagotovitev potrebnih sredstev za izvedbo šele dodelitev denarja prek razpisa. »Finančna konstrukcija je trenutno zastavljena tako, da od države oziroma iz naslova razpisa React planiramo skoraj 12 milijonov evrov. Enoto namreč želimo graditi brez zadolževanja, saj bi s tem obremenili stanovalce oziroma plačnike oskrbnin,« pravi Šiplič Horvatova. Vso potrebno dokumentacijo skupaj z veljavnim gradbenim dovoljenjem so pridobili. S tem so se lahko prijavili na prvi poziv za pridobitev sredstev iz naslova sredstev React. Razpis je še v teku. Vloge odprte, a rezultati bodo znani šele oktobra Čeprav je minister Cigler Kralj med obiskom enote Juršinci namignil, da bi prav Ptuj lahko bil med uspešnimi prejemniki sredstev iz naslova razpisa React, pa še vedno nič ni dokončno. Kot so pojasnili na pristojnem ministrstvu, je razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo za krepitev odpornosti izvajalcev ■ Dženana Kmetec V Domu upokojencev Ptuj si zelo želijo nove investicije, ker bi na ta način zagotovili potrebne dodatne namestitvene kapacitete, obenem pa je tam planirana ureditev pralnice in centralne kuhinje. institucionalnega varstva v teku: »Zato konkretnega prijavitelja in vloge ne moremo komentirati. 27. avgusta je potekel rok za prijavo na drugi rok.« Odpiranje prispelih vlog je bilo izvedeno prejšnji teden, komisija mora zdaj pregledati njihovo formalno ustreznost in jih potem tudi vsebinsko ovrednotiti. Kateri prijavitelji bodo uspešni, bo predvidoma znano v prvi polovici oktobra. Če ptujski Dom ne bi bil uspešen, Šiplič Horvatova pravi, da bo iskala druge možnosti, kako investicijo izpeljati brez zadolževanja: »Nikakor se mi namreč ne zdi prav to obesiti na pleča sedanjih in bodočih stanovalcev.« Upa seveda na najboljše. Najvišji znesek sofinanciranja omejen na 12 milijonov evrov Iz naslova Reacta bo država v letih 2021-2023 razdelila kar 93 milijonov evrov: letos 18 milijonov, leta 2022 nekaj več kot 35 milijonov evrov, še več, skoraj 40 milijonov pa leta 2023. Ministrstvo bo posamezni projekt sofinanciralo v višini zaprošenih sredstev, ki morajo znašati najmanj pol milijona evrov in največ 12 milijonov evrov za celotno obdobje sofinanciranja projekta. Prijavitelj se lahko prijavi z več vlogami, pri čemer skupna vrednost zaprošenih sredstev vseh vlog istega prijavitelja ne sme presegati omenjenega zneska. Zaprosijo lahko za 100 % sofinanciranje upravičenih stroškov projekta. Ptujski dom seje z namero po gradnji enote Žabjak prijavil z maksimalnim določenim zneskom. Majšperk • Letos posodobili 14 cestnih odsekov Asfaltna preobleka razveselila krajane Na balkonu stanovanjske hiše Slape 17a je v teh dneh zaplapolala slovenska zastava. Tako slavnostno seje družina Aleša Vesenjaka pripravila na uradno odprtje ceste. Občina Majšperk je namreč na seznam cest za modernizacijo letos uvrstila tudi odsek Slape-Mu-ršak v dolžini 200 metrov. Vesenjak je stanovanjsko hišo ob makadamski cesti kupil leta 2012 in vse od takrat si je skupaj z ostalimi uporabniki prizadeval za njeno modernizacijo. Ob vsakem slabem vremenu in pozimi je bila cesta neprevozna. »Na poti domov smo se večkrat spraševali, ali se bomo lahko z osebnim avtomobilom pripeljali do svojih domov ali ne. Gramoz je nenehno odnašalo, luknje so bile velike, tudi odvodnjavanje ni bilo urejeno. To je za nas res velik dogodek, zato smo hvaležni občinski upravi, da ji je končno uspelo cesto uvrstiti v občinski proračun. Želimo si, da bi prebivalce, ki ob tej cesti živimo, nova asfaltna cesta med seboj še bolj povezala,« je izpostavil Vesenjak. Ob 25. občinskem prazniku svečano odprtje treh cest Darinka Fakin, županja občine Majšperk, je ob odprtju ceste poudarila, da vsem uporabnikom želi, da se vsakodnevno varno pripeljejo domov, zahvalila pa se je tudi tistim, ki so prispevali zemljišča za izgradnjo. Ob tem je dodala še, da je res kar nekaj časa trajalo, da je prišlo do sanacije, letos pa jim je to vendarle uspelo. Županja Fakinova je nato z veseljem pomagala pri prerezu traku. S tem simboličnim dejanjem so cesto tudi uradno odprli za promet. Gre sicer za enega krajših, a precej strmih odsekov, ki ga je asfaltiralo podjetje Žolger v sodelovanju s podjetjem Asfalt Kovač s Planine pri Sevnici. Skupna vrednost gradbenih del z nadzorom je znašala 20.000 evrov. V okviru praznovanja 25. občinskega praznika pa so svečano namenu predali še dva odseka, in sicer cesto Slape-Vuzem v dolžini 400 metrov (42.000 evrov) in Sevce Piške v dolžini 990 metrov (90.000 evrov). Letos bodo v občini Majšperk modernizirali 14 odsekov cest v skupni dolžini okoli 6,4 kilometra. Skupna vrednost gradbenih del na vseh odsekih je 638.000 evrov. Trenutno so v teku še dela na štirih odsekih, ki bodo zaključena do konca septembra. Estera Korošec torek • 7. septembra 2021 Politika Štajerski 5 Destrnik • Kdo je v resnici predlagal sodno poravnavo Vindiš in Pukšič s prstom kažeta drug na drugega Gradnja destrniške poslovno-občinske stavbe v Janežovskem Vrhu je postala razlog za večno obračunavanje med prejšnjim in sedanjim vodstvom občine. Opozicija namreč aktualnemu županu Francu Pukšiču takorekoč na vsaki seji očita sklenitev sodne poravnave za dobrih 900.000 evrov z gradbincem Em-gradom, prepričana, da bi moral počakati na odločitev sodišča, pobot pa daje bil nepotreben in v škodo občini. Pristopi pooblaščenec tožene stranke, ki še navede: J / -1 ____»ihir.ev .otžnega ravnanja prej^l^^^^^Hi^V V konkretnem primeru je jasno, da je bila predpogodba; ne glede na dobre namene m ravnanja, povezana z njeno sklenitvijo, sklenjena v nasprotju z zakonom (kar ugotavlja tudi Upravno sodišče), zaradi česar je nična. Glede na Navedeno torej ni obstajalo dolžno ravnanje občine skleniti prodajno pogodbo, temveč prav nasprotno obstajala je dolžnost zavrniti sklenitev take pogodbe. , .. Ne glede na zgoraj navedeno Pa tožena stranka.ponovno izraza svo,o pripravljenost pristopiti k mirni rešitvi spora in poizkusu izvensodnengitve.- Faksimile sodnega zapisa, ki je za Pukšiča dokaz, da je sodno poravnavo predlagal Vindiš, za slednjega pa je to zgolj predlog Em-gradu za odstop od neupravičene tožbe. Vladimir Vindiš: »Dovolj mi je nenehnih očitkov in laži, da sem se za sodno poravnavo dogovoril jaz in s tem oškodoval Destrnik, Pukšič pa je samo čistil za menoj.« Franc Pukšič: »Ne razumem, zakaj se Vindiš tako spreneveda, ko pa je iz dokumentov jasno, kdo je predlagal sodno poravnavo.« Medtem pa Pukšič vse od ponovnega prevzema županskega stolčka krivdo vali na opozicijo in prejšnjega župana Vladimirja Vindi-ša. Ta naj bi zaradi neupoštevanja predpogodbe zakuhal spor z gradbincem, tik pred izgubo na volitvah pa naj bi že tudi kar sam predlagal poravnavo, ki jo je nato sedanji župan samo izpeljal do konca. Nihče ni čistil za menoj Da se sicer običajno ne odziva na Pukšičeve provokacije v medijih, pravi Vindiš, a kar je preveč, je preveč, dodaja. »Priznam, da imam tudi jaz svoje meje. Dovolj mi je nenehnih očitkov in laži, da sem se za sodno poravnavo dogovoril jaz in s tem oškodoval Destrnik, Pukšič pa je samo čistil za menoj. Zato sem sklenil še zadnjič povedati svojo plat, pa naj ljudje presodijo, kdo ima prav in kdo ne.« Vrne se v leto 2011, natančneje v 20. december, ko Pukšič, tedaj še župan, podpiše predpogodbo za nakup nove stavbe. »Čeprav nima ne parcele ne gradbenega dovoljenja, skratka nič. Zato zadevo kasneje obravnava tudi KPK in uvede kazenski postopek zoper Pukšiča, nekdanjega podžupana Branka Zelenka in prav tako nekdanjega direktorja Pukšičeve občinske uprave Mirana Čeha, ki se zaključi z zastaranjem. Le dva dni kasneje, 22. decembra, Pukšiču preneha mandat župana zaradi nezdružljivosti poslanske in županske funkcije. Na volitvah zmagam jaz, opozicija pa začne takoj pritiskati name za najem kredita za plačilo dela stavbe, saj naj bi podjetje Em-grad z direktorjem Emeršičem na čelu ostalo brez poplačila. Tega nisem hotel storiti, ker je KPK še vodil postopek in dal naročiti tudi novo cenitev, po kateri občinski del stavbe ni vreden 1,375.000 z DDV, kot piše v predpogodbi, ampak celo manj kot 900.000 evrov.« Skupni prostori pripadajo vsem Temu so sledila različna pravna tolmačenja, ali je predpogodba zavezujoča ali ne, tako pravi Vindiš, ki se je pred nakupom prostorov odločil počakati na poročilo KPK. »Kljub temu sem kredit najel in denar deponiral v banki. V poročilu 24. februarja 2014 KPK ugotavlja, da 'ravnanje tedanjih odgovornih oseb Občine Destrnik pri poslu nakupa poslovnih prostorov po mnenju komisije ni zadostilo standardu ravnanja s pričakovano stopnjo integritete, ki od uradnih oseb zahteva izvrševanje funkcije na način, da oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje ni uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi'. Zato nepremičnine nisem bil pripravljen kupiti po pogojih iz predpogodbe, v kateri so bili zajeti zgornji prostori in trije kletni, hkrati pa tudi vsi hodniki, celotno stopnišče, kurilnica in vsa parkirišča pred stavbo, kar se mi ni zdelo smiselno. Dal sem narediti etažni elaborat, po katerem smo bili za nakup zgornjega nadstropja in dveh kletnih prostorov ter pripadajočih skupnih prostorov, kar je pomenilo 440 kvadratnih metrov oziroma 42 odstotkov stavbe. Emeršič se s tem ni strinjal, moje ponudbe ni sprejel in se je odločil občino tožiti za 1.375.000 evrov.« Predlog o mirni rešitvi spora ... »V sodnem postopku so proti občini, torej Em-gradu v prid, kar je vsaj nenavadno, če že ne nemoralno, nastopili Pukšič, Zelenko in Čeh. Podjetje Lipa, ki je bilo dejanski izvajalec gradnje, pa je predložilo dokaze, da Emeršič v bistvu v gradnjo objekta ni vložil niti evra, saj je ves denar zanjo dala Lipa. Če torej Em-grad ni ničesar plačal, tudi ni mogel biti oškodovan, drži? Preko sodišča je nato Lipa postala lastnica cele stavbe, od katere je občina zapribližno 600.000 evrov kupila del omenjenih prostorov. In to je to.« »Ne razumem, zakaj se Vindiš tako spreneveda, ko pa je iz dokumentov jasno, kdo je predlagal sodno poravnavo. Na obravnavi v zvezi z gospodarskim sporom Em-grad proti Občini Destrnik, ki je bila 20. novembra 2018 na ptujskem okrožnem sodišču, je namreč pooblaščenec tožene stranke, torej občine, odvetnik Uroš Pogačnik predlagal točno to, saj v zapisniku med drugim piše, da 'ne glede na zgoraj navedeno tožena stranka ponovno izraža svojo pripravljenost pristopiti k mirni rešitvi spora in poskusu izvensodne rešitve',« Vindiša zavrača Pukšič, ta pa mu vrača žogico in mu očita zavajanje. ... za odstop od neupravičene tožbe »Naša pripravljenost po mirni rešitvi spora, ki je zapisana zgoraj, se ni nanašala na 1,375 milijona evrov, ampak na naš predlog, da občina Em-grada oziroma Emerši-ča ne bo tožila zaradi klevetanja in neupravičene tožbe, če ta pristane na poplačilo vseh sodnih stroškov. Potem bi šli vsak svojo pot in stvar bi bila zaključena. Iz tega istega dokumenta je razvidno tudi, da je bila predpogodba sklenjena v nasprotju z zakonom in zato nična, kar je ugotovilo tudi upravno sodišče, torej že v štartu sploh ni bilo razlogov za tožbo. Poleg tega me zanima, kako to, da je vsa dokumentacija v zvezi z gradnjo stavbe takoj, ko je Pukšič znova postal župan, označena kot strogo zaupna, vključno z zadnjimi sklepi sodišča, ki jih ne sme nihče videti. Čemu neki, če pa je vse čisto, kot trdi sam? Vztrajam pri tem, da je bila poravnava, ki jo je sklenil Pukšič, nepotrebna in škodljiva za Destrnik in se s tem izločam iz javne razprave na to temo,« sklene Vindiš. Zdaj vam je gotovo prav vse jasno, kajne? Senka Dreu Foto: SD Foto: SD Kidričevo • Modernizacije lokalnih cest Za občinske ceste 835.000 evrov Občina Kidričevo začenja drugo letošnjo etapo modernizacije občinskih cest. Prvo so izvedli spomladi, drugo bodo v jesenskem času, izbranega imajo izvajalca gradbenih del, to je Cestno podjetje Ptuj (CPP). Foto: CG Dela na cestni infrastrukturi, ki jo bodo izvedli v prihodnjih tednih, so razdelili v štiri sklope. Prvi pomeni modernizacijo lokalne ceste Apače-Trnovec (116.000 evrov), drugi priključek lokalne ceste iz Cir-kovc na regionalno cesto Hajdina-Slovenska Bistrica, pri lipi (203.000 evrov), tretji sklop so krajši odseki v Dragonji vasi, Pleterjah in Župečji vasi - mimo cerkve do križišča za Ptujsko Goro (108.000 evrov) in četrti sklop odseki Talum-Njiverce-Gerečja vas, Ulica Borisa Kraigherja ter pločnik mimo doma upokojencev do pošte (99.000 evrov). Vrednost jesenskega dela vložka v cestno infrastrukturo bo dobrega pol milijona evrov, večinoma pa gre za preplastitve obstoječih cest, je pojasnil župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Modernizacijo cest v Apačah in Cirkovcah bosta sofinancirala ministrstvo za obrambo zaradi bodočega urejanja strelišča in Eles, ki gradi daljnovod ter razdelilno transformatorsko postajo (RTP). Skupaj s spomladansko etapo obnove cest bo občina Kidričevo v lokalno prometno infrastrukturo letos namenila okoli 835.000 evrov; 527 tisočakov bodo veljala jesenska dela, medtem ko so spomladi za modernizacijo cest namenili 308.000 evrov, obnovili so odseke cest v Apačah, Lovrencu, Dragonji vasi in Spodnjih Jablanah. Vsa dela na omenjeni cestni infrastrukturi je oziroma bo izvedlo CPP. V občini Kidričevo so letos začeli gradnjo obvoznice, ki jo financira država. Republiška direkcija za infrastrukturo naj bi kmalu zagnala še obnovo šestkilometrskega odseka glavne ceste skozi kidričevski gozd, in sicer od avtoceste na Hajdini do priključka za Starošince. Župan Leskovar je povedal, da se nadejajo tudi pozitivnega sklepa za sofinanciranje gradnje kolesarskih stez. Izvajalec gradnje je izbran (CPP), vendar pa občina nima urejenih vseh administrativnih zahtev. Še vedno jim namreč ni uspelo rešiti vprašanj v zvezi z zemljišči, potrebnimi za gradnjo. m Slovenija • Telemach razširil omrežje na 11 občin Omrežje 5G tudi na Ptuju Telemach, ki je junija kot prvi pri nas vzpostavil mobilno omrežje pete generacije 5G, je to omrežje zdaj razširil na skupno 11 slovenskih mest. Med njimi je tudi Ptuj. Obenem bo omrežje 5G brez doplačila na voljo vsem novim in obstoječim uporabnikom njihovih paketov Več, je povedal predsednik poslovodstva družbe Adrian Ježina. Foto: arhiv M24 Telemach, ki posluje znotraj skupine United Group, je omrežje 5G najprej vzpostavil v Ljubljani, na območju mestnega središča in območja BTC. Omenjeno omrežje pa sedaj ponujajo tudi v Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Murski Soboti, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Novemu mestu, Velenju in na Ptuju. Pripravljajo pa tudi že načrte za nadaljnjo širjenje omrežja. Z oktobrom pri mobilnih paketih Več sicer napovedujejo prilagoditve mesečne naročnine, a ob tem zagotavljajo, da bo s spremembo uporabnikom na voljo tudi več vsebine. Kot je predstavil Ježina, bodo po novem vsi trije paketi vključujevali neomejeno količino klicev in sporočil SMS. Uporabniki imajo že z današnjim dnem na voljo tudi večje količine prenosa podatkov. V paketu Več je po novem tako na voljo pet gigabajtov, v paketu Še več pa 80 gigabajtov prenosa podatkov. Novi in obstoječi uporabniki vseh treh paketov bodo brez doplačila imeli tudi dostop do omrežja 5G. Zato je sicer potreben ustrezen mobilni aparat, ki to omrežje tudi podpira. 6 Štajerski V središču torek • 7. septembra 2021 Spodnje Podravje • O (ne)smiselnosti gradnje domov v vsaki podeželski občini: koliko je sploh potreb Vsak župan bi imel svoj »domski vrtiček«, a ne razmišlj Med 19 občinami Spodnjega Podravja jih ima šest domove upokojencev. Ptujski dom upokojencev ima enote v občinah Ptuj, Kidričevo, Gorišnica (Muretinci) in Juršinci, ormoški pa v Ormožu in Sv. Tomažu. Tako kot so v preteklosti v občinah drug za drugim rasli vrtci, bi večina občin danes želela imeti še svoje domove upokojencev: Markovci, Videm, Majšperk, Destrnik in Gorišnica, o manjših enotah, povezanih z oskrbo starejših, razmišljajo tudi v Zavrču in Cirkulanah. Vprašati se je treba, koliko je v okolju sploh potreb po domskem varstvu in kje najti vire za gradnjo domov ter financiranje dejavnosti. Brez pridobljene koncesije, ki zagotavlja državni denar, je ideja o domskem varstvu verjetno čista iluzija. Po mnenju poznavalcev dejavnosti je poslovanje doma vzdržno z najmanj 120 posteljami, pa še takrat mora biti izvajalec silno previden pri stroških in poslovati skrajno racionalno. Koliko ostarelih iz občin Spodnjega Podravja ta čas koristi domsko varstvo, s kakšnimi kapacitetami razpolagata ptujski in ormoški dom, koliko postelj je zasedenih in kakšne smernice razvoja se v regiji na tem področju obetajo v prihodnje? Odgovore na ta vprašanja smo iskali pri različnih sogovornikih. Zbrali smo tudi podatke o „kupni moči" spodnjepodravskih upokojencev (povprečne zneske pokojnin), ki ne dajejo občutka za optimizem. Dom upokojencev Ptuj ima v spodnjepodravski regiji 663 mest Direktorica Doma upokojencev (DU) Ptuj Vesna Šiplič Horvat je povedala, da imajo v vseh štirih enotah na Ptujskem na voljo 663 mest, od tega 324 na Ptuju, 69 v Kidirče-vem, 119 v Muretincih in 151 v Jur-šincih. Z gradnjo nove enote v Žab-jaku bo število mest ostalo enako sedanjemu, saj bodo z odpravo tri-in večposteljnih sob izvedli prerazporeditve mest. Po besedah Šiplič Horvatove je v enoti Žabjak predvidenih 150 mest, od tega 20 za začasne namestitve za celodnevno institucionalno varstvo in 12 mest za dnevno varstvo. Dom Žabjak bodo gradili, če bodo za investicijo pridobili državna oziroma evropska sredstva, za kar so v prvem razpisnem roku pravočasno, 27. julija, oddali popolno vlogo, gradnjo pa bi pričeli v začetku prihodnjega leta. DU Ptuj v vseh svojih enotah poleg klasične celovite oskrbe starostnikov izvaja storitve dnevnega varstva, ki jih integira v osnovno dejavnost. V novi enoti Žabjak bi bila dejavnost dnevnega varstva samostojna oziroma ločena, predvidenih je 12 mest, poleg tega bi bila na voljo še mesta za začasne namestitve. Ormožani imajo na voljo 193 postelj V Centru starejših občanov Ormož (CSO) imajo koncesijo za 193 mest, od tega je 28 postelj v novem domu pri Sv. Tomažu, ki so vse tudi zasedene. Prav tako so za- sedene postelje v matični enoti Ormož, razen tistih, rezerviranih za sivo cono. Dnevnega varstva CSO ne izvaja. V prihodnjem obdobju imajo namen obstoječe tri- in šti-riposteljne sobe urediti v skladu s tehničnimi pogoji, in sicer v dvoposteljne. Nadejajo se, da bi lahko za obnovo pridobili nepovratna sredstva, v nasprotnem primeru bodo primorani prostore urejati z lastnimi sredstvi. Proučujejo tudi možnosti za izvedbo energetske sanacije obstoječe stavbe v Ormožu, je povedala direktorica Janja Jurkovič. Markovci s projektom zelo daleč, a zapleti se kar vrstijo Med občinami Spodnjega Pod-ravja je najbolj goreča prizadevanja za gradnjo doma upokojencev doslej izkazal župan občine Markovci Milan Gabrovec. Občina je za namen gradnje pred leti kupila zemljišče, pripravila podrobni občinski prostorski načrt (OPPN) in po županovih besedah pridobila gradbeno dovoljenje. Čeprav se je prvi mož občine nadejal, da bi mar-kovski dom starostnikov deloval v okviru javne mreže ptujskega, o čemer je z nekdanjo direktorico Jožico Šemnički podpisal pismo o Povprečni zneski bruto pokojnin prejemnikov po občinah (€) Občina Starostna pokojnina Invalidska pokojnina | Št. prejemnikov Povprečni znesek Št. prejemnikov Povprečni znesek Cirkulane 379 590 79 516 Destrnik 409 599 48 451 Dornava 435 624 59 503 Gorišnica 625 637 111 487 Hajdina 785 684 101 578 Juršinci 321 516 57 403 Kidričevo 1225 671 152 513 Majšperk 785 666 100 520 Markovci 632 616 92 475 Ormož 2256 658 328 529 Podlehnik 320 619 60 517 Ptuj 4697 747 522 564 Središče ob Dravi 406 641 62 521 Sv. Andraž 114 521 29 413 Sv. Tomaž 325 552 51 428 Trnovska vas 162 577 27 480 Videm 940 632 151 533 Zavrč 182 633 41 513 Žetale 188 618 38 455 Vir: ZPIZ, december 2020 Oskrba v domovih večini upokojencev nedosegljiva V tabeli prikazani zneski o povprečnih pokojninah spodnjepodravskih upokojencev nazorno kažejo, da si lahko le redki starostniki s svojimi pokojninami pokrijejo oskrbo v domovih. V ptujskem domu je cena osnovne oskrbe na mesec dobrih 600 evrov. Treba je vedeti, da le redki gredo v dom, ko so še zdravi in zmorejo poskrbeti zase. Večje tistih, ki potrebujejo pomoč in postrežbo, pri čemer so cene od 750 evrov navzgor. Takšne cene so za večino spodnjepodravskih upokojencev s povprečno nizkimi pokojninami nedosegljive. Razlika plačila za dom med višino pokojnine in ceno oskrbe tako pade še na ramena svojcev ali občin. Najbližje gradnji novega doma upokojencev so v občini Hajdina, kjer ima koncesijo za 150 postelj pridobljeno podjetje Spik ini gradnji doma, je povedal direktor Smiljan Perovič. Po njegovih besedah bodo v domu zagotovili 80 delovnih mest, vendar do socialnovarstvene oskrbe velika težava. Dom na Hajdini bodo predvidoma zgradili do konca prihodnjega leta. Kapacitete v domovih upokojencev na ptujsko-ormoškem območju DU Ptuj Enota Št. mest Zasedena mesta Ostalo Ptuj 324 308 3 rezervacije, ostale postelje za sivo cono Muretinci 119 118 1 postelja za sivo cono Kidričevo 69 vsa - Juršinci 151 112 4 rezervacije, 20 postelj prostih - polnijo novo enoto CSO Ormož Ormož 165 Večina Prostih je nekaj postelj za sivo cono. Sv. Tomaž 28 28 - nameri, je novo vodstvo DU Ptuj od te namere odstopilo. Župan je nato razmišljal, da bi občina ustanovila javni zavod, vendar bi moral za opravljanje dejavnosti pridobiti državno koncesijo. Lahko bi bil sicer tudi brez nje, a bi to po mnenju poznavalcev stroke pomenilo višje cene v primerjavi z državnimi in drugimi koncesionarskimi domovi. Naslednja možnost je iskanje zasebnega investitorja. Toda če tudi ta ne bo imel koncesije, so cene za uporabnike bistveno višje kot v domovih javne mreže, kjer del stroškov dejavnosti pokriva državni proračun. Koncesijo bi sicer po besedah župana Gabrovca še bilo moč pridobiti, prijave po razpisu so odprte do začetka oktobra. Njegov načrt je bil, da bi občina ustanovila javni zavod, ki bi kandidiral za koncesijo, večina svetnikov se s tem predlogom ni strinjala. Odprto ostaja tudi vprašanje financiranja gradnje, katere vrednost se ocenjuje na okoli 12 milijonov evrov. Markovčani so predvideno kapaciteto 148 postelj že zmanjšali na 120, do sedaj so za projekt doma upokojencev potrošili okoli pol milijona evrov (zemljišča in dokumentacija). Destrnik za las izpadel iz koncesije, puške ne bodo vrgli v koruzo Podobno kot Markovci imajo zemljišča za dom upokojencev pridobljene občine Videm, Maj-šperk in Destrnik. Slednja je bila z zasebnim partnertjem na zadnjem razpisu zelo blizu koncesiji, izpadli so za samo nekaj točk. Zemljišče, kjer Destrničani v prihodnje vidijo medgeneracijski center, namenjen oskrbi starostnikov, je v Zasadih. Župan Franc Pukšič je povedal, da je občina lastnica zemljišča več kot desetletje, po OPN je namembnost opredeljena za medgeneracijski center. Župan je dodal, da bi izvajali klasično institucionalno oskrbo in dnevno varstvo, ponudili bi varovana stanovanja in nekaj nad-standardnih storitev. Gradnjo bi financirali z zasebnim kapitalom. Podrobnosti o iskanju investitorja in virih financiranja Pukšič ne razkriva, saj da gre za poslovno skrivnost. O predvidenem začetku gradnje pa dodaja, da je ta odvisen od pogodbe o podelitvi koncesije. Ta pa za zdaj tudi ni na vidiku. Fakinova priznava, da je na poti do cilja veliko neznank Županja občine Majšperk Darinka Fakin je povedala, da bo lokacija doma upokojencev med Petrolovo črpalko in trgovino Jager. „Načrtu-jemo sodoben sistem kombinacije različnih možnosti oskrbe, združen v enotni Center za integrirano dolgotrajno oskrbo. V njem ne gre le za institucionalno varstvo, temveč oskrbo obravnava celovito, od svetovanja starejšim do različnih vrst pomoči (pomoč na domu, varovana stanovanja, dnevni center za varstvo starejših in institucionalno varstvo). Za samo institucionalno varstvo bomo najverjetneje načrtovali med 35 in 40 postelj, kar zadošča za potrebe naše občine. Pričakujemo sofinanciranje iz načrta za okrevanje in iz nove finančne perspektive evropskih sredstev," je pojasnila županja Vir: DU Ptuj, CSO (konec avgusta 2021) občine Majšperk Darinka Fakin in dodala: „Nakup zemljišč je znašal 300.000 evrov, ni pa ves prostor namenjen dejavnostim Centra za integrirano dolgotrajno oskrbo. Površino, namenjeno dejavnostim centra, lahko ocenimo na tretjino območja, vrednost nakupa tega dela zemljišča pa na okoli 110 tisočakov. Ostali del prostora bo namenjen stanovanjski gradnji. V pripravi je tudi OPPN za območje, računamo, da bi bil občinskemu svetu v drugo obravnavo predložen do letošnjega oktobra. O predvidenem začetku gradnje še težko govorimo, saj je ta odvisna od šte- "Domovi za starejše so skozi leta postali največje tnih nezadostnih vlaganj v skrb za starejše v Slo stanovalcev, in akutnem pomanjkanju kadra," se torek • 7. septembra 2021 V središču Štajerski 7 a o stroških in nizkih pokojninah r-t^ír4: * V - - 3. Podjetje je tudi lastnik zemljišča, namenjenega kadra ne bo enostavno priti, kar je na področju vilnih dejavnikov in tudi od strategije varstva starejših na državnem nivoju. Zavedamo se, da je dom takšne velikosti manj ekonomsko zanimiv za zasebni kapital, pred gradnjo bi želeli imeti jasno stališče o upravljanju tovrstne dejavnosti, skratka je še kar nekaj neznank, preden lahko izvedemo naslednje aktivnosti." Videmčani • I |»»V v imajo zemljišče, vsebin še ne Občina Videm je za potrebe dolgotrajne oskrbe starejših kupila zemljišče v središču občine, za kar so v skladu z lanskim rebalansom proračuna namenili 220.000 evrov. Trenutno do zemljišča urejajo dovozno pot. "Hkrati potekajo pogovori o primernih vsebinah, ki bi jih bilo glede na potrebe starostnikov iz tega območja primerno vključiti in na ta način omogočiti celovito in dolgotrajno oskrbo. Konkretne rešitve bo ponudila idejna zasnova," so pojasnili na občini. Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar, ki je zaposlena v računovodstvu enega izmed domov upokojencev, je izpostavila, da je po obstoječi zakonodaji nesmiselno graditi dom, saj ta ne more pokriti lastnih stroškov. Število starostnikov iz območja Spodnjega Podravja v domovih Občan občine Bivanje DU Ptuj CSO Ptuj 248 9 Kidričevo 42 1 Hajdina 38 1 Videm 35 1 Markovci 29 2 Gorišnica 29 2 Majšperk 28 0 Podlehnik 19 0 Destrnik 17 1 Juršinci 15 0 Cirkulane 13 2 Zavrč 13 0 Dornava 12 1 Sv. Andraž 4 0 Trnovska vas 3 0 Žetale 3 0 Ormož 3 90 Sv. Tomaž 0 10 Središče ob Dravi 0 13 Skupaj 551 133 V Cirkulanah razmišljajo o manjši enoti Manjšo enoto, namenjeno oskrbi starostnikov, načrtuje tudi občina Cirkulane. Županja Antonija Žumbar odkrito pove, da so od začetka projekta precej oddaljeni, saj so šele v fazi pridobivanja zemljišča in priprave idejne zasnove, vključeni so v Konzorcij 17, ki aktivno deluje na tem področju. „Ko bo več dorečenega tako z vidika institucionalnega varstva kot izvedbenih predpisov in zakona o dolgotrajni oskrbi, bomo bolj konkretni. Vsekakor je v tem trenutku po obstoječi zakonodaji nesmiselno graditi dom, saj ta ne more pokriti lastnih stroškov. Če se bo sistem financiranja spremenil, bo morda boljše," je poudarila Žumbarjeva, ki področje delovanja institucionalne oskrbe starejših nedvomno pozna do potankosti, saj je zaposlena v finančni službi enega od domov. Ideja o malo boljšem domu v Gorišnici Še en dom bi želeli graditi v občini Gorišnica. Župan Jože Kokot je večkrat omenil, da bi to lahko bila tudi varovana stanovanja in neke vrste nadstandard. Podrobnejše informacije niso poznane, saj občina za zdaj ni niti lastnica zemljišča. Po županovih besedah bi bila lokacija na nekdanjem športnem igrišču ob gozdu, dokupili bi tudi sosednja zemljišča, ki so v lasti župnije. A kot rečeno, podrobneje in uradno projekt še ni bil predstavljen, gre samo za idejo. Vedno večje kadrovske stiske V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) so navedli, da se socialnovarstveni zavodi, med njimi domovi upokojencev, srečujejo s kadrovskimi težavami. "Težav na kadrovskem področju je več in se prepletajo. Zaradi obstoječega plačnega sistema v javnem sektorju izredno težko pritegnemo delavce, saj se raje odločajo za zaposlitev v gospodarstvu, kjer prejmejo višje plačilo, marsikje jim nudijo tudi boljše pogoje dela. Več kot polovica naših zaposlenih prejema zgolj minimalno plačo. V najnižjih plačnih razredih skorajda ni mogoče napredovati, zaradi nizkega izhodišča ti zaposleni nikakor ne morejo preseči praga minimalne plače. Hkrati so se nam zaradi dviga minimalne plače, ki je bil vsekakor upravičen, porušila plačna razmerja, ki so sedaj krivična tudi do višje izobraženih in zaradi česar težko pridobimo srednje in višje izobražene delavce," je poudaril sekretar SSZS Denis Sahernik in opozoril: "Niso se postarali le stanovalci, ki prihajajo v domove z vse večjimi zdravstvenimi težavami, postarali so se tudi naši zaposleni. Zaradi tega si želimo, da bi država oblikovala celovito strategijo razvoja in zaposlovanja deficitarnih poklicev, poenostavila zaposlovanje delavcev iz drugih držav in ponudila več priložnosti za prekvalifikacijo brezposelnih. Več poudarka delu s starejšimi je treba dati tudi v izobraževalnem sistemu." SSZS: „Aktualna kriza pristojne prisilila k ukrepanju" V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) so opozorili, da država dolga leta na področju oskrbe starostnikov ni izvedla potrebnih ukrepov in posodobitev: "Šele aktualna kriza je pristojne spodbudila k ukrepanju z načrti za krepitev javne mreže institucionalnega varstva z modernizacijo obstoječih in gradnjo novih zmogljivosti. Upamo, da se bodo ti načrti sedaj vendarle uresničili, vključno z gradnjo novih javnih domov za starejše, saj smo zadnji javni dom zgradili pred več kot 15 leti. Že dolgo tudi vemo, da nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo upravičencem omogočil, da prejmejo storitve, ki jih potrebujejo, in to v trenutku, ko jih potrebu- jejo, ne glede na njihove osebne, finančne ali druge okoliščine. Žal smo se tudi pri aktualnem predlogu zakona pridružili mnenjem številnih organizacij in posameznikov, ki so opozorili na resne pomanjkljivosti, nejasnosti in nedorečenosti. Predlog ne ponuja odgovorov na nekatera ključna vprašanja in jih prelaga v pravilnike, ki niso pripravljeni. Veliko je odprtih vprašanj na področjih, kot so viri financiranja, cena standardne namestitve, kadrovski pogoji, minimalni prostorski, tehnični, varnostni in drugi standardi za opravljanje dolgotrajne oskrbe in tako dalje. Tudi tokrat pripravljavci niso upoštevali mnogih posredovanih pripomb in dopolnitev, kar bi bilo nujno, da bi lahko bil predlog deležen jasne in široke podpore strokovne in zainteresirane javnosti." Mojca Zemljarič Vir: DU Ptuj in CSO Za DU Ptuj so prikazani podatki za enote Ptuj, Juršinci, Kidričevo in Muretinci, za CSO pa obe enoti, ormoška in tomaževska. V Domu Lenart ima občina Destrnik dva stanovalca, po enega pa občine Videm, Žetale in Trnovska vas. V Domu starejših občanov v Ljutomeru bivajo trije Ormožani, dva Ptujčana in en Podlehničan. 1 slovenska negovalna bolnišnica, ki skrbi za najranljivejši del prebivalstva, epidemija pa je razgalila številne posledice dolgole-veniji, kar se marsikje kaže v neprimernih prostorih, zastarelih kadrovskih normativih, ki niso sledili spremenjenim potrebam opozorili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Zadnje nove kapacitete v Spodnjem Podravju so se urejale v Juršincih in pri Sv. Tomažu. DU Ptuj je za gradnjo novih kapacitet v Juršincih namenil okoli šest milijonov evrov, pridobili so 96 postelj, odprtje novozgrajenega dela doma je bilo v začetku letošnjega poletja. Pri Sv. Tomažu so manjši dom odpirali leta 2019, v njem je na voljo 28 postelj, investicijo v znesku 1,8 milijona evrov sta pokrila CSO Ormož (66 %) in občina Sv. Tomaž (33 %). V domovih okoli 700 starostnikov, postelj nekaj čez 850 Iz območja spodnjepodravskih občin je v domsko varstvo v regiji, vključno z domovoma v Ljutomeru in Lenartu, vključenih 695 starostnikov. 551 jih biva v enotah ptujskega doma, 133 jih je v ormoškem. Treba je tudi vedeti, da so lahko starostniki iz ptujsko-ormoškega območja še v drugih domovih po Sloveniji, vendar gre za manjše število. Večinoma so nastanjeni v domovih v domačem okolju, nekaj (morda niti ne tako malo) jih je tudi čez mejo v domovih na Hrvaškem. Spodnjepodravska regija ima v okviru DU Ptuj in CSO 856 postelj, še dodatnih 150 jih bodo zgradili na Hajdini, tako jih bo skupno dobrih tisoč. V tej luči in ob upoštevanju zelo nizkih pokojnin so odločitve o gradnji novih domskih kapacitet vredne temeljitega premisleka in tehtne analize, kakšne bodo v prihodnosti potrebe po domskem varstvu in kdo sijih bo lahko privoščil. Besede o skrbi za starejše so lahko zelo všečne in prinašajo politične točke ter glasove na volitvah, a po drugi strani zna biti ekonomija poslovanja domov zelo boleča, če bodo kapacitete ostajale prazne. Foto: CG Foto: CG Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Podravje torek • 7. septembra 2021 PRIMORSKI SVET S SVOJIMI CARI BRALCI IN POSLUŠALCI Ra^- T , i i»; « v**—___ 9. in 10. oktobra se z nami podajte v edinstvene ŠKOCJANSKE JAME ter PRIMORSKI SVET, kjer sta pestra zastopanost rastlinstva in živalstva na razmeroma majhnem prostoru. Vstopili bomo v podzemni svet Škocjanskih jam, ki ni le največji podzemski kanjon na svetu, tu bomo spoznali v svetovnem merilu neponovljivo kraško pokrajino, kjer je na enem mestu raznovrstna naravna dediščina v obliki kraških zanimivosti. Na Belajevi domačiji bomo pod strokovnim vodstvom spoznali zeliščne vrtove in naravne izdelke ter uživali v dišečem svetu okoli nas. Po večerji si bomo lahko privoščili sproščujoč in pomirjujoč sprehod ob morju. Naslednje jutro bomo obiskali Kmetijo Knez, si ogledali njihove vrtove in nasade kakijev, sprehodili se bomo do Strunjanskih solin. Okrepčali se bomo s tipično primorsko toplo malico: bobiči z domačim kruhom, kozarec vina ter krostata. Navdušil nas bo tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok s 122 ha velikim polslanim mokriščem, ki ga sooblikujeta polslana laguna in sladkovodno močvirje, vsako leto pa ga obišče več kot 200 različnih vrst ptic. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! CENA 195 € (izkoristite možnost plačila v višini 100 € s turističnim bonom 2021) Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah hotela***, nočitev z zajtrkom in večerjo, zunanji ogledi po programu, vstopnina v Škocjanske jame, program na Belajevi domačiji, voden ogled Škocjanskega zatoka, ogled kmetije Knez in topla malica, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizacijo potovanja. Štajerski TEDNIK radioPTUI Spodnje Podravje • Trgatev letos nekoliko kasneje Deževni avgust povzročil grozdno gnilobo Dozorevanje grozdja letos zamuja, zato se bodo tudi trgatve začele kasneje kot običajno; zgodnje sorte bodo namreč začeli pobirati šele po 15. septembru. EWiBSfaBBil Foto: CG Zaradi spomladanske pozebe bo grozdja letos manj, kakovost pa bo dobra, če ga ne bo načela grozdna gniloba. »Situacija je podobna, kot je bila leta 2016, ko je dozorevanje prav tako kasnilo, a to samo po sebi ni nič posebej problematičnega. Veliko resnejše pa so lahko posledice nenormalnih količin padavin v avgustu, padlo je namreč več kot 200 litrov dežja, zaradi katerih se že pojavlja botritis,« razlaga Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, tudi sam vinogradnik. Kot je znano, botritis, ki mu pravimo tudi siva plesen ali grozdna gniloba, največje težave povzroča v času mehčanja jagod, predvsem v vlažnem vremenu. Zato Rebernišek vinogradnikom svetuje, da v izogib gnitju zaradi čimvečje zračnosti odstranjujejo liste vinske trte. Odkupne cene še niso znane Količinsko letošnja letina ne bo najboljša, saj je svoje naredila spomladanska pozeba, za katero je sicer sprva kazalo, da je bila uničujoča le za sadjarje. »Škodo je povzročila tudi v vinogradih; ocenjujem, da bo grozdja v povprečju manj med 20 in 30 %, rumenega muškata pa tudi 40 odstotkov manj. Kar se kakovosti tiče, so parametri za zdaj dobri, tudi kislin je ravno prav, kot rečeno, pa nas zdaj skrbi zdravstveno stanje. Jagode so zaradi vlage napete in ponekod že pokajo, če bo toplo, jih bodo napadli tudi insekti. Skratka, vse je odvisno od tega, kakšno bo vreme v prihodnjih dneh.« Po informacijah, ki jih ima Re-bernišek, večjih težav z odkupi grozdja letos ne pričakuje. »Viški iz prejšnjih sezon so se nekako rešili in prodali, zato upam, da bo vse normalno teklo. So pa posebna zgodba manjši pridelovalci, ki nimajo sklenjenih pogodb za odkup, saj kleti zanje niso zainteresirane, zato imajo težave. Pri tem jim težko pomagamo, zato so v bistvu prepuščeni lastni iznajdljivosti.« Tudi Branko Valenko, prvi mož ptujske kmetijske zadruge, upa, da bo odkup grozdja gladko tekel. »Iz vinskih kleti letos tudi niso prišle Zaradi ukrepov 1 .V 1 . . povsod manjša prodaja vina V omroški in ptujski kleti sicer opozarjajo, daje epidemija pustila precej posledic v vinski industriji. Kot pravijo v družbi PF Wineries, je tako kot na ostala podjetja tudi na njihovo poslovanje vplivala epidemija. Največ posledic je utrpela prodaja vina v gostinsko-turističnem sektorju, po drugi strani pa so beležili boljšo prodajo v trgovinskem sektorju. Na Ptuju pravijo, da jim je največ težav povzročil padec prodaje v turističnem sektorju, kjer so v času zaprtja marsikje zabeležili celo popolno ustavitev prodaje. Na letni ravni je bila prodaja približno za petino manjša od predkoronskega leta 2019, kar seje še zlasti poznalo pri vinih z višjo dodano vrednostjo. nobene posebne zahteve glede odkupnih pogojev. S cenami od-kupovalci še čakajo; komaj smo šli skozi mokro obdobje in ne vemo, kakšno bo vreme do trgatev. Saj veste, grozdje bi že vsi imeli, a je vprašanje, koliko bodo zanj pripravljeni plačati.« Prvi bodo trgatev začeli v kleti Puklavčevih, cen še niso dorekli Prvi od večjih vinarjev bodo trgatev letos začeli v ormoško--ljutomerski kleti PF Wineries, sicer največji slovenski kleti po obsegu lastnih vinogradniških površin. Trganje ranih sort načrtujejo že v teh dneh. »Trenutno je grozdje v polni fazi dozorevanja. Zgodnje sorte, kot so ranina, rizvanec, muškat otonel in šardone, že uspešno nabirajo sladkor in so predvidene za prvo fazo trgatve,« so pojasnili. Pričakujejo povprečne hektarske donose glede na posamezno sorto. To predstavlja 3.700 ton grozdja iz lastnih vinogradov in 1.400 ton odkupa od kooperantov. O kakovosti še ne morejo podati ocene, saj se je zahtevno obdobje začelo že z zgodnjimi zmrzalmi, pozneje z lokalno točo, ki je prizadela nekatere lokacije, sledilo pa je tudi obdobje izmenjave suše ter močnih padavin. »Kakovost bo bolj jasna po fazi daljšega zorenja in preciznejšega dozorevanja, v tem trenutku pa pričakujemo dober pridelek, zlasti na vrhunskih legah,« so še dodali v kleti Puklav-čevih. Odkupnih cen s kooperanti za zdaj še niso dokončno dorekli. Gibale naj bi se sicer okrog 0,60 evra za kilogram, odvisno od sorte, doseganja sladkorne stopnje in zdravstvenega stanja grozdja, ki mu bodo posvečali še posebno pozornost, so povedali v Ormožu. V ptujski kleti trgatev okrog 15. septembra, odkupne cene enake kot lani V Ptujski kleti pa nameravajo trgatev začeti šele okoli 15. septembra, kar je še kakšen teden pozneje kot lani, saj se je zaradi hladnejše pomladi in pozebe celotna vegetacija občutno zamaknila. Kot so povedali, je grozdje trenutno v dobrem zdravstvenem stanju, pričakujejo pa nekoliko nižje količine, v povprečju od 10 do 15 % manj v primerjavi z letom prej. Klet, ki je v lasti Perutnine Ptuj, sicer v celoti grozdje odkupuje od kooperantov, letos pa računajo na okoli 1.400 ton grozdja. Odkupne cene na splošno ostajajo enake kot lani, (okrog 60 centov, odvisne bodo od kvalitete), so pa začeli tudi dolgoročne projekte za višji kakovostni razred izdelkov, kjer bo tudi cena na kilogram v prihodnje višja. Senka Dreu, Sta torek • 7. septembra 2021 Podravje Štajerski 9 Ptuj • Na Dobrotah slovenskih kmetij nagrajena večina poslanih izdelkov Letos je najbolj dišalo po govedini Kako je prireditev Dobrote slovenskih kmetij v dobrih treh desetletjih, minuli konec tedna je namreč na Ptuju potekala že 32., kakovostno zrasla, priča tudi podatek o visokem številu odličnih izdelkov. Na letošnje tekmovanje oziroma senzorično ocenjevanje so slovenske kmetije prijavile 980 izdelkov v 15 kategorijah, kar 883 pa jih je bilo nagrajenih za kakovost. Ptujski kmetijsko-gozdarski zavod, ki je glavni organizator Dobrot, te so prvič postale festival, je v ptujskem minoritskem samostanu podelil 491 zlatih, 258 srebrnih in 134 bronastih priznanj. Največ, 160, jih je bilo razdeljenih med proizvajalce mlečnih izdelkov, 152 je bilo nagrajenih izdelkov iz žit, s 103 so sledila olja, 88 priznanj pa so si prislužili žganjekuhci. Dobrote kot blagovna znamka Sodelovanje na Dobrotah in priznanja za kmetice in kmete, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi predelave hrane, po besedah predsednika organizacijskega odbora Petra Pribožiča pomeni dokaz, da so na pravi poti in spodbudo za naprej. Bistvo ocenjevanj je namreč prav v tem, da lahko kmetije s pomočjo strokovnih ocen izboljšajo kakovost svojih izdelkov. Boljša kakovost, na katero opozorijo z uporabo znakov, ki so jih kmetije prejele, pa lahko omogoči tudi boljšo prodajo, saj so Dobrote postale pomembna blagovna znamka. Preden je kmetijski minister Jože Podgoršek v petek uradno odprl festival, je v samostanski dvorani v duhu evropske gastro-nomske regije, kar je letos Slovenija, potekal strokovni posvet na temo slovenske govedine v prehrani in gastronomiji. Kot je povedal Andrej Rebernišek, direktor zavoda, so se odločili, da bodo posveti poslej posvečeni določeni predelovalni panogi, in letos je to govedoreja. »Slovenija je bogata v kulinaričnem smislu, kar premalo poudarjamo. Naravne danosti z veliko travniki so idealne za govedorejo, a se to v naših gostilnah ne odraža dovolj.« Povezati kmetijski, turistični in gostinski sektor Marjan Cukrov z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavil projekt Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021, katerega koordinator je. Po njegovem so potrošniki že kar dobro spoznali pomen domače, lokalno pridelane hrane, saj jo že iščejo na kmetijah in zahtevajo v trgovinah. Vrzel pa vidi v gostinstvu, kjer je lokalna hrana še premalo prisotna, saj kmetijski, turistični in gostinski sektor niso dovolj povezani. Dotaknil se je tudi promocije Izbrane kakovosti Slovenije (IKS), za katero so proizvajalci hrane in ministrstvo v zadnjih petih letih vložili približno dva milijona evrov, in sicer MKGP 55 odstotkov, pre-hranski sektor pa 45. »Za promocijo mesa smo namenili 850.000 evrov, od tega kar 67 odstotkov za govedino. Specifikacija IKS določa zahteve glede prehrane, prevoza, reje in porekla živali, kar pa se tiče všečnosti in prilagajanj različnim okusom, pa bodo morali pridelovalci ali njihove skupine tesneje sodelovati s potrošniki.« Kot primer dobre prakse je navedel konzorcij senenega mesa in mleka pa tudi vse bolj priljubljene zorjene govedine, ki jo ponuja tudi največji catering ponudnik pri nas Gostinstvo Jezeršek. V zadnjem času, tudi zaradi epidemije, so se razvili dodatni prodajni kanali, zlasti spletni, v ponudbo lokalnih pridelkov pa so se pohvalno, tako pravi Cukrov, vključile tudi občine in regije. Senka Dreu Foto: Črtomir Goznik Na pokušino goveje specialitete Zaradi epidemiološke situacije tudi na letošnjih, že tako s pomladi na jesen prestavljenih Dobrotah ni bilo razstave kulinaričnih mojstrovin izpod pridnih rok slovenskih kmetic in kmetov, so pa lahko obiskovalci poskusili in kupili izdelke na stojnicah na samostanskem dvorišču. V šotoru na parkirišču Minoritskega trga je dišalo po domačihjedeh, lokalne goveje specialitete so pripravili kuharji iz kmetijsko-gozdarskih zavodov Novo mesto, Ljubljana, Murska Sobota in Ptuj, pri kuhi pa je sodelovalo tudi Turistično društvo Ptuj, kije pred 32. leti sploh prvo organiziralo razstavo domačih dobrot. V soboto je bilo težko iti mimo tržnice, saj je vabila Kuhna na dvorišču, kot vsako leto pa seje tudi letos veliko dogajalo na kulturnem in zabavnem področju, tako daje bil festival Dobrote slovenskih kmetij znova pravi praznik podeželja za vse okuse. mm Foto: CG Dobrote je že tradicionalno uradno odprl kmetijski minister Jože Podgovršek, njegov sodelavec Marjan Cukrov pa je dodal, da so potrošniki že kar dobro spoznali pomen domače, lokalno pridelane hrane, saj jo že iščejo na kmetijah in zahtevajo v trgovinah. Vrzel pa vidi v gostinstvu. Spodnje Podravje • Na ptujsko-ormoškem območju bogata tradicija lovstva Ob 100-letnici zlate značke, zbornik in grb Na ptujsko-ormoškem območju se je organizirano lovstvo začelo že daljnega leta 1921 z ustanovitvijo Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož (ZLD Ptuj-Ormož). Letošnje leto pa je za ZLD Ptuj-Ormož prelomno, saj je dopolnila 100 let. Kot je izpostavil predsednik Srečko Felix Krope, se s takšno tradicijo lahko pohvalijo le redke organizacije. »Obletnica naše zveze dejansko pomeni 100 let neprekinjenega delovanja lovstva na ptu-jsko-ormoškem območju. Ob tem prazniku se s ponosom oziramo na prehojeno pot, obenem pa s pogumom zremo v prihodnost, saj so pred nami pomembne usmeritve trajnostnega okoljskega razvoja. Tudi v prihodnje bomo lovci trdno stali drug ob drugem, krepili svoje poslanstvo in delovali z doslednim upoštevanjem Etičnega kodeksa slovenskih lovcev,« je izpostavil Krope, ki je vodenje ZLD Ptuj-Or-mož prevzel pred petimi leti. V času njegovega predsedovanja je ZLD Ptuj-Ormož razvila svoj prvi prapor, katerega simbol sta je-rebičji par v zeleni in zlati barvi, kar je tudi barva krovne organizacije. Foto: Zveza lovskih družin Ptuj-Ormož SreČku Felfecu Kropeju je bil zaupan tudi drugi mandat vodenja Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož Ob 100-letnici bodo člani prejeli zlate značke, na kateri bo prav tako omenjeni motiv jerebičjega para. In še letošnja novost - v sodelovanju s ptujskim umetnikom Tomažem Plavcem bodo bogatejši še za grb, ki bo zasnovan v podobnem slogu kot prapor in značka. »Grb bo zares nekaj posebnega in edinstvenega, saj ga do danes nima še nobena druga lovska organizacija v Sloveniji,« je povedal Krope in dodal, da bodo posledično z grbom opremili protokolarna darila. Priprave na jubilejno praznovanje so se začele že pred dvema letoma s pripravo materiala za zbornik, ki bo izšel konec septembra. Vanj bi namreč radi vključili tudi fotografije in zapise s praznovanja 100-letni-ce, ki se bo odvijalo v Kidričevem. Lovski izpiti prvič v zgodovini lovstva na daljavo V ZLD Ptuj-Ormož je sicer vključenih 1.008 članov, kar jih uvršča med srednje velike območne lo- vske zveze v Sloveniji. V lanskem letu so kot prvi v Sloveniji izvedli lovske izpite na daljavo, čemur so nekateri nasprotovali. »Predavanja so potekala ravno tako kot na fakultetah. Prepričan sem, da moramo slediti trendom in se uspešno prilagajati aktualnim razmeram, kot je v tem trenutku epidemija,« je povedal Krope. Spodbuden podatek za slovenski prostor je tudi ta, da je pov- Članstvo v ZLD Ptuj-Ormož preseglo število 1.000 Zveza lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož združuje 24 lovskih družin s 1.008 lovci. V njihovih vrstah je osem lovskih mojstrov, 156 lovskih čuvajev, 142 usposobljenih oseb ali preglednikov divjačine, 84 strelskih sodnikov različnih rangov in kar nekaj kinoloških sodnikov. Skupaj z območnim združenjem upravljavcev lovišč skrbijo za trajnostno upravljanje z divjadjo, s tem pa tudi za ohranjanje naravnega okolja za vse prostoživeče živalske vrste. prečna starost lovskih pripravnikov 32 let, kar pomeni, da je vedno več zanimanja za lovske vrste tudi med mlajšimi generacijami. Med drugim se veča tudi število lovk. Za članstvo v lovskih vrstah je potre- ben lovski izpit (cena je 300 evrov), ki ga vsak član-pripravnik opravi po praktičnem in teoretičnem usposabljanju in zajema vsa področja lovskega udejstvovanja. Estera Korošec Pred tremi leti je Zveza lovskih družin Ptuj-Ormož razvila svoj prvi prapor. Foto: SFK 10 Štajerski Naše prireditve torek • 7. septembra 2021 Sakušak • 52. Festival narodno-zabavne glasbe Izjemen večer za Petovia kvintet Na oltar slovenske narodno-zabavne glasbe je 12 izbranih ansamblov, finalistov 52. Festivala NZG Ptuj 2021, položilo novih 12 polk oz. valčkov, ki tako ali drugače posegajo v naša življenja, nas razveseljujejo in polnijo naša srca. Spisali so novo uspešno poglavje v 52-letni zgodovini najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe. Kakovost v vokalnem in instrumentalnem pogledu je njegova največja odlika v vseh teh letih, poleg izjemnega občinstva, ki je v festivalski zgodbi uživalo tudi na novi lokaciji, ob Puhovem muzeju v Sakušaku. Dodana poslastica pa je bil nastop legendarnega ansambla Štirje kovači v revijalnem delu festivala. Pomenljivo sta se v tem novem večeru slovenske narodno-zabavne glasbe, 3. septembra, povezala izročilo izjemne tehnične dediščine, tehničnega uma Janeza Puha, in izročilo kulturne dediščine, ljudske glasbe, kot neizčrpen vir narodno-zabavne glasbe. S plesi pa so ga obogatili člani FS DPD Svoboda Bolnišnica Ptuj. Ob novih skladbah so nov praznični večer ptujskega festivala napolnile tudi narodno-zabavne viže preteklih ptujskih festivalskih dni, ki so še vedno tako žive in aktualne ter navdih tudi za mlajše narodno-zabavne ansamble. Najbolj med njimi pa zagotovo festivalska himna iz leta 1983, skladba Te domače viže, ki so jo leta 1983 na 14. ptujskem festivalu zaigrali Fantje z vseh vetrov. V njej se namreč zrcali to edinstveno vzdušje najstarejšega slovenskega festivala narodno-zabavne glasbe. Skladba je postala tudi naj viža 50 let ptujskega festivala. Letos so jo za 52. festivalski večer v Sakušaku zaigrali člani ansambla Upanje. Strokovna komisija za glasbo, ki so jo letos sestavljali: Štefan Petek (predsednik) in člani Tim Ribič, Avgust Skaza in Lado Šurla, je za najboljšo kvintetovsko zasedbo izbrala Petovia kvintet, ki je prejel kipec Orfeja in denarno nagrado. Predstavili so se z valčkom Valček za dedka (Luka Krof, Vera Šolinc). Kipec Orfeja in denarno nagrado je prejel tudi ansambel Opoj, kot najboljši ansambel med drugimi (nekvintetovskimi zasedbami). Zaigrali in zapeli so skladbo Gasilska noč (Brane Klavžar, Matej Trstenjak, Brane Klavžar). Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo je prejela Larisa Majcen, pevka Petovia kvinteta, ki je izjemno kakovostno in občuteno zapela valček Valček za dedka. Besedila letošnjih novih polk in valčkov je ocenjevala komisija, ki so jo sestavljali: Liljana Klemenčič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj), Jože Šmigoc (predstavnik družbe Radio-Tednik Ptuj) in Franci Smrekar (tekstopisec). Prevladovala so besedila članov Društva pesnikov slovenske glasbe. Izredno lepo besedilo je napisala Vera Šolinc, za skladbo Valček za dedka, ki je tudi najlepše besedilo 52. Festivala NZG Ptuj 2021, za kar je bila avtorica tudi nagrajena. Po mnenju tekstopisca Francija Smrekarja so bila letošja besedila še kar kakovostna. Za najlepšo skladbo 52. Festivala NZG Ptuj 2021 pa je občinstvo izbralo skladbo Nedosegljiva (avtorjev Petra Oseta, Miha Vitovca in Franja Oseta) v izvedbi ansambla Upanje. Polovico glasov za najlepšo skladbo je prineslo spletno glasovanje, drugo polovico so dodali obiskovalci festivala pri Puhovem muzeju v Sakušaku. Letošnja festivalska zgodba je pokazala, da je tudi v teh negotovih razmerah mogoče uspešno izpeljati takšne dogodke, še posebej, če je to skupna zgodba organizatorjev, ansamblov in občinstva. Predvsem pa je to skupna identitetna zgodba, zgodba tradicije in kulture ter srčnosti. Prav vse festivalske skladbe bodo tudi letos našle pot do ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. Osvojene nagrade so le še dodatna spodbuda za ustvarjalce in izvajalce. Večer narodno-zabavne glasbe pri Puhovi domačiji je najlepša popotnica v 53. festivalsko leto. Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak je tudi z letošnjo festivalsko zgodbo izjemno zadovoljen. Vsako leto tako ali drugače ptujski festival piše prestižno zgodbo, ne glede na lokacijo pa ostaja festival odličnosti. Sponzorji Festivala NZG Ptuj 2021 Jagros, d. o. o., Občina Juršinci, Avtohiša Terbuc, d. o. o., Dornava, Kmetijska zadruga Ptuj, Mestna občina Ptuj, Terme, Sava hotels & resorts, ZRS Bistra Ptuj, Pošta Slovenije, TMD Invest, Talum, Original harmonika Rutar, Občina Starše, Občina Cirkulane, AHPA, d. o. o., Naitors, d. o. o., Ormož, Občina Hajdina, Pomlad, d. o. o., Občina Dornava, Občina Markovci, Občina Podlehnik, Občina Majšperk, Harmonike Munda, Občina Gorišnica, Občina Videm, Občina Kidričevo, Dominko, d. o. o., DC Dominko, d. o. o., Vargas-Al Kidričevo, Miral, Miran Krajnc, s. p., Zlatarna Divjak, Darko Divjak, s. p., Gastro Ptuj in Vrtnarstvo Iris. Posebej se zahvaljujemo Društvu rojaka Janeza Puha, Juršinci. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Opoj je nastopil s skladbo Gasilska noč. Prejeli so kipec Orfeja kot najboljša ostala (nekvintetovska) zasedba. „Vsi štirje Člani smo neizmerno veseli, veseli, veseli do neba. Človek, kar ne more verjeti. V takšnih trenutkih tudi besede zastanejo. Iskreno povedano, nagrade nismo pričakovali, ker je bila velika konkurenca. Težko je kaj dodati, ko doživiš takšno presenečenje. Prihodnji teden nas čaka še festival Oplotnica. Upamo, da se bomo tudi na tem festivalu dobro odrezali tako pri občinstvu, kot pri strokovni komisiji," je s ponosom in veseljem v imenu ansambla povedal Dominik Solina. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Kvinta je v septembrsko noč zazibal z valčkom Pisane jesenske barve. MG Foto: Črtomir Goznik Ansambel Andreja Bajuka se je predstavil z nostalgično polko Kje so veselice. torek • 7. septembra 2021 Naše prireditve Štajerski 11 Foto: Črtomir Goznik Ansambel Topliška pomlad je tekmoval z navihano polko Fantov pet. Ansambel Jarica se je za festivalske nagrade potegoval s polko Prijatelj, čakam te. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Petouia kvintet je veliki zmagovalec 52. festivala NZG Ptuj 2021, na katerem je zaigral valček Valček za dedka. Prejeli so Orfeja kot najboljša kvinte-tovska zasedba, pevka Larisa Majcen je prejela Kore-novo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo, izjemno občuteno interpretacijo valčka Valček za dedka, njegovo besedilo, napisala ga je Vera Soline, pa je bilo najlepše besedilo letošnjega festivala. „Kipec Orfeja za najboljšo kvintetovsko zasedbo nas navdaja z izjemnim ponosom. To je izjemna nagrada za delo, ki smo ga sedaj obogatili z največjo pridobitvijo v tem trenutku. V letu 2019 je bila to pevka Larisa Majcen, pevka Ansambla Saša Avsenika, zdaj je to Dejan Zupan, ki je kar 12 let pel v Ansamblu Saša Avsenika. Tako je pri nas že celi duet Avsenika. Na to smo izredno ponosni, tako kot na nagrado in Larisino Korenovo plaketo, kot tudi na Vero Šolinc, ki je napisala besedilo za našo skladbo ter avtorja glasbe Luka Krofa. To je motivacija za nadaljnje delo. Če lahko strnem, odkar smo na sceni, smo dosegli veliko, tako nam manjkata samo še nagradi s Števerjana in Guštanja," je o najnovejšem uspehu ansambla Petovia kvintet povedal Aljaž Kolarič. Foto: Črtomir Goznik Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo 52. festivala NZG je prejela Larisa Majcen, pevka Petovia kvinteta: "To je resnična zgodba, prežeta z vsemi mojimi čustvi, dala sem sebe. Verjamem, da me je dedek podpiral, gledal od zgoraj. Korenova plaketa pa je rezultat vsega. S pesmijo sem se mu iskreno poklonila, dala sem največ, kar lahko. Lahko rečem, da je to res zasluženo," je v solzah v očeh povedala letošnja prejemnica Korenove plakete Larisa Majcen. Foto: Črtomir Goznik rtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ansambel Lesarji so se na ptujskem festivalu premierno predstavili s simpatično polko z naslovom Izbrala si je lesarja. To je bil hkrati sploh njihov prvi festivalski nastop. Ansambel Upanje so uspeli s skladbo Nedosegljiva ogreti srca velikega števila ljubiteljev narodno-zabavne glasbe že na spletnem glasovanju in nato še na samem festivalskem prostoru. Izjemno ponosni in veseli so, da jim je na ptujskem festivalu NZG 2021 tako zelo uspelo, da je njihova skladba Nedosegljiva postala najboljša skladba letošnjega ptujskega festivala. Njeni avtorji so Peter Oset, Miha Vitovc in Franjo Oset. „Nagrada občinstva na ptujskem festivalu nam veliko pomeni, saj smo si že od nekdaj želeli stati na tem eminentnem festivalu. Resnično, presrečni smo. Že od otroštva smo sanjali o tem, da bi stali na takšnem odru. Želimo si čim več nastopati, pripraviti še kakšno novo skladbo, s katero bomo ponovno razveselili ljubitelje narodno-zabavne glasbe. Predvsem pa bomo trdo delali, da bo naša glasba še dolgo razveseljevala," je v imenu ansambla povedal Niko Zorko. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Valovi je občinstvo pri Puhovem muzeju v Sakušaku ogrel z valčkom z naslovom Drugačen. 12 Štajerski1TEDNIK Naše prireditve torek • 7. septembra 2021 Občinstvo je tudi letos nadvse uživalo. Med obiskovalci so bili tudi gostje iz Avstrije in Nemčije. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj: „Ptujčani smo letos z Juršinčani ustvarili zgodbo ljubezni do slovenske narodno-zabavne glasbe. Neka mističnost je napolnila prostor pri Puhovem muzeju, vsi Slovenci smo nocoj spoznali Janeza Puha, velikega izumitelja, tehničnega uma, znanstvenika. Ta vzporednica z našim festivalom pove vse. To je duša slovenstva, slovenskega naroda, glasba in umetnost, to smo mi. Tako enostavni, a tako pomembni: narod z dvema milijonoma ljudi, ki zna in zmore ustvariti znanost, inova-tivnost in kar je še najpomembnejše - ohranjati slovensko kulturo in pesem. Slovenska narodno-zabavna glasba vse to je. Hvala za tako izjemen večer." Foto: Črtomir Goznik Voditelja Natalija Škrlec in Marjan Nahberger sta suvereno vodila tudi letošnji festival, tako kot že leta doslej. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Štirje kovači je v revijalnem delu 52. Festivala NZG Ptuj 2021 predstavil svoje največje uspešnice, svojo legendarno zgodbo narodno-zabav-ne glasbe, ki jo piše že od leta 1954. Številne njihove skladbe so ponarodele. Njihov najbolj poznan valček Kam le čas beži, pa je bil proglašen za vižo stoletja. Zanjo so leta 2000 prejeli nagrado zlati petelin. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ansambel Prebrisani muzikanti, ki nastopa šele od letos, je popihal na dušo ljubiteljev narodno-zabavne glasbe z valčkom V domači vasi. Strokovno komisijo so sestavljali: Tim Ribič, Avgust Skaza, Štefan Petek (predsednik) in Lado Šurla. „Med kvintetovskimi zasedbami smo izbrali ansambel, ki se je najbolj približal Avsenikovemu zvenu. Prav tako je izstopala ena izmed pevk, ki je prejela tudi Korenovo plaketo. Malo več strokovnih razprav je bilo pri zasedbah Slakovega stila, saj jih je bilo kar devet. V prihodnje pa si želimo, da bi bilo več kvintetovskih zasedb. Med nekvintetovskimi zasedbami smo izbrali ansambel, ki je izstopal. To je bil ansambel Opoj. S kakovostjo ansamblov smo zadovoljni. Kakšno leto so boljši vokalisti, spet drugič instrumentalisti. Opazili pa smo, da so velike razlike med igranjem na generalki in igranjem v tekmovalnem delu oz. obratno. To pa je stvar trenutka, ker glasba ni nikoli enaka. Na samo izvedbo namreč vplivajo različni dejavniki. Tako ocenimo pač tisto, kar v danem trenutku slišimo," je v imenu strokovne komisije povedal njen predsednik Štefan Petek. Foto: Črtomir Goznik Eurokvintet je z valčkom Nad oblaki si popeljal še v eno srčno zgodbo. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Mladi asi so v svojem prvem festivalskem nastopu v ritme valčka A, tebe ni prelili lepo življenjsko zgodbo. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet »Rdeči karton« za prvi polčas, drugi nakazal pot Stran 14 Športno plezanje Mina Markovič končala tekmovalno pot Stran 14 tednik Motokros Gajser v drugi vožnji pred vsemi Stran 15 Nogomet Zmaga Cirkulan pred več kot 500 gledalci Stran 15 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Futsal • 1. SFL, 1. krog Uvod, kije navdušil ljubitelje futsala Hiša daril Ptuj -FK Dobovec 2:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Markič (6.), 1:1 Turk (9.), 2:1 Bukovec (34.), 2:2 Mordej (38.). HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Anžel, Caf; U. Senekovič, Rednak, Ručna, Debeljak, Markič, M. Senekovič, Pihler, Fleten, Bukovec, Gajser, Jelič. Trener: Robert Crdovič. DOBOVEC: Puškar, Peček; Mordej, Čujec, Čeh, Turk, Perič, Novak, Kneževič, Matoševič, Duščak, Corin-šek, Cesarec, Kotnik. Trener: Kujtim Morina. S prvenstvom 2021/22 so začeli tudi igralci v 1. slovenski futsal ligi, v kateri letos tekmuje devet ekip. Prva favorita za naslov, Dobovec in Litija, sta v prvem krogu remizirala. Državni prvaki iz Rogaške Slatine so v uvodu prišli v goste ptujski ekipi Hiša daril, ki je lani mešala štrene pri vrhu rednega dela ligaškega tekmovanja, nekaj podobnega pa lahko - sploh glede na prikazano v uvodu - pričakujemo tudi letos. Remi z Do-bovcem to nedvomno nakazuje. Po napovedih so tekmo z večjo posestjo žoge začeli gostje, kar je že njihov prepoznavni znak. Obenem se je na drugi strani videlo, da so Ptu-jčani pripravljeni na takšno igro, da je osredotočenost in borbenost na najvišjem nivoju in da želijo z agresivnim pristopom na meji prekrška parirati favoriziranemu tekmecu. Markič zablestel v prvi akciji To se jim je obrestovalo že v 6. minuti, ko je po podaji iz ozadja do žoge prišel Dario Markič ter v slogu Nogometaši Ptuja in Dobovca so v uvodu sezone prikazali zelo všečno in kakovostno predstavo. Z remijem so bili bolj zadovoljni v domačem taboru, čeprav so dvakrat vodili (1:0, 2:1). izvrstnega strelca zaključil z nizkim strelom po tleh mimo nemočnega Puškarja - 1:0. Izkušeni Hrvat je letos prišel na Ptuj kot najboljši strelec hrvaške lige, a to ni njegova prva slovenska avantura, v sezoni 2017/18 je namreč že igral za mariborski FuturNet (njegov soigralec je bil tudi Tilen Gajser, op. a.). Na odgovor gostov ni bilo treba dolgo čakati, v 8. minuti je po podaji s stranske črte z volejem zadel Teo Turk - 1:1. Vratar Caf je bil blizu obrambe, a mu je žoga ob vratnici spolzela v mrežo. Tekma se je v nadaljevanju povsem razživela, obe ekipi sta ob močnem tempu aktivno iskali pot do vodstva. V domači vrsti je z dvema nevarnima poskusoma izstopal ka-petan Thomas Pihler (9. in 15. minuta), pri gostih pa je bil najbližje gola Klemen Duščak (19.). Obe ekipi sta si ob odhodu v slačilnico prislužili aplavz kakšnih 100 gledalcev. Več priložnosti domačinov V drugem polčasu so bolje začeli domačini, ki so si v prvih desetih minutah priigrali kar štiri zelo lepe priložnosti, a jih Martiču (dvakrat), Urbanu Senekoviču in Bukovcu ni uspelo realizirati. Še najbližje temu je bil Buki v 29. minuti, ko je po izjemni akciji zadel vratnico ... Ob tem je bilo Atletika • Kristjan Čeh Tretji v Belgiji, prvi na Poljskem Kristjan Čeh je v zadnjih dneh nastopil na mitingih v Bruslju in v Chorzovvu ter v obeh primerih stopil na zmagovalne stopničke. V Belgiji je bil na mitingu diamantne lige tretji z rezultatom 65,68 m, zmagal je olimpijski prvak, Šved Daniel Stahl (69,31), drugi pa je bil Jamajčan Fedrick Dacres. Ta je imel sicer slabši rezultat od Čeha (65,17), a je bil boljši v dodatni seriji treh najboljših (novost v letošnji sezoni diamantne lige), ko je Kristjan prestopil. Na mitingu zlate celinske serije v Chorzovvu na Poljskem je mladi Podvinčan dosegel še boljšo znamko, disk je najdlje zalučal 66,65 m- S tem rezultatom je osvojil prvo mesto, ugnal je tudi odličnega Andriusa Gudžiusa iz Litve (65,89 m) in Ja-majčana Fedricka Dacresa (64,91 m). »Vesel sem, da sem tudi po olimpijskih igrah v dobri formi, pravzaprav na zadnjih tekmah celo stopnju- Jeremy Bukovec, Ptuj: »Že neodločen izid je za nas kot zmaga, kajti Dobovec je ena izmed najboljših evropskih, ne samo slovenskih ekip. Prvi polčas je bil res atomski, zato je v drugem zmanjkalo nekaj moči, obenem pa gre tudi za uvodno tekmo sezone, ko pripravljenost še ni na 100 % nivoju. Čeprav smo dvakrat na tekmi vodili, sem na koncu vesel, da smo zadržali neodločen izid.« Žiga Čeh, Dobovec: »Vsako tekmo želimo zmagati, tudi tokrat je bilo tako. Borba je bila prava, na igrišču se tudi reprezentantje med seboj borimo, kot da se ne poznamo, po tekmi pa smo znova najboljši prijatelji. Prikazali smo veliko mero želje, a imamo v tem trenutku še kar nekaj težav z realizacijo. Konec koncev moramo biti tudi s točko zadovoljni. V drugem delu smo v nekaj minutah naredili pet prekrškov, nekaj tudi povsem neumnih, nato pa več kot pol polčasa zdržali brez enega samega - tukaj dodaten komentar ni potreben. Želimo ponoviti lansko sezono, a se ob okrepljenih tekmecih zavedamo težavnosti naloge. Se pa obenem veselimo, da liga pridobiva kakovost, saj tako napredujemo vsi.« Kristjan Čujec, Dobovec: »S svojo igro nismo zadovoljni, med tekmo se je videlo kar nekaj frustracij. Predvsem se moramo izboljšati v hitrosti podaj in gibanja ter v agresivnosti v obrambi. V drugem polčasu smo naredili kakšen nepotreben prekršek preveč, kar se je potem poznalo v igri, saj nismo smeli igrati tako agresivno. Na koncu smo izenačili z vratarjem v polju, kar imamo res dobro uigrano, a to je le rešilna bilka, za katero si ne želimo, da bi jo pogosto uporabljali. Sicer se tekmeci vedno bolje pripravijo na nas, imajo tudi kakovost, kar se je videlo tudi pri Ptuju.« Foto: Zlatka Polajžer Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh tudi v zaključku sezone ohranja visok nivo rezultatov. zanimivo tudi to, da so gostje z nekoliko preveč nervoznimi reakcijami že v sedmih minutah nadaljevanja naredili pet akumuliranih prekrškov in bi vsak naslednji pomenil kazenski strel z 10 metrov. Pričakovano so se nato gostje zbrali in zapretili, a je Cafu uspelo ukrotiti strela Čeha in Turka. V 34. minuti pa so domačini povedli: Gaj-ser je iz ozadja lepo našel Bukovca, ta se je otresel svojega čuvaja, nato pa je v slogu izkušenega golgeterja počakal na reakcijo reprezentančnega kolega Puškarja in nato mimo njega zadel v polno - 2:1. »S Tilnom (Gajserjem) že več let igrava skupaj, pričakoval sem njegovo podajo, na srečo pa je Mordej jem izide. Tudi na Poljskem mi je uspela lepa serija in sem premagal tudi Gudžiusa, aktualnega evropskega in nekdanjega svetovnega prvaka. V sredo sem na diamantne lige v Bruslju vrgel 65,68 m, a je potem za končni vrstni red štela zadnja serija prve trojice, kjer pa sem prestopil. Tokrat je bila običajna tekma, ko so za skupni vrstni red normalno upoštevali vse serije. Jasno, da je taka tekma neprimerno bolj pravična in se ne da primerjati s tisto iz diamantne lige, kjer poskušajo s to čudno zadnjo serijo določiti vrstni red najboljših. Tudi bolj stresno je, kar si ne smeš privoščiti napak v šesti seriji, obenem pa moraš doseči dolgo daljavo,« je dejal Čeh. Na diamantni ligi namreč šteje le vrstni red najboljših iz zadnje serije in tudi če kdo prej vrže svetovni rekord, ni nujno, da bi zmagal. »Se pa pozna, da se počasi končuje sezona, vse manj je tiste prave energije. A kljub temu sem še vedno dober in si želim, da bi sredi tedna uspešno nastopil v Zurichu na finalu diamantne lige in nato še teden dni pozneje na mitingu v Zagrebu,« je o načrtih v zaključku sezone dodal Čeh. JM, sta zgrešil žogo in sem se znašel sam pred golom ter zadel. Ob prvem golu se je videlo tudi to, kako pomemben člen ekipe bo Dario (Mar-kič), ki bo zagotovo še zadeval in nam pomagal do zmag,« je o golih dejal Bukovec. Da so ekipe najbolj ranljive v minuti po doseženem zadetku, se je pokazalo v 35. minuti, ko je Čujec z močnim strelom za goste stresel prečko. V 36. minuti so imeli domačini »zaključno žogo«: Markič se je po protinapadu znašel sam pred Puškarjem, a je žoga po njegovem strelu zletela mimo gola . 1. SFL REZULTATI 1. KROGA: Hiša daril Ptuj - FK Dobovec 2:2 (1:1), ŠD Mlinše - FK Siliko 6:8 (3:2), FK Dobrepolje - KMN Bronx Škofije 4:3 (0:3), KMN Oplast Kobarid - FC Litija 2:2 (1:1). Prosta je bila ekipa Meteorplast. Gostje so se reševali z vratarjem v polju Štiri minute pred koncem so se gostje oprijeli zadnje rešilne bilke in so zaigrali z vratarjem v polju. V tem elementu so naravnost odlični in uigrani do obisti, kar se je kmalu pokazalo tudi v obliki izenačenja. Čujec je v 38. minuti z imenitno podajo našel kapetana Mordeja pred golom, ta pa je žogo zabil pod prečko v gol -2:2. Do konca srečanja nihče ni želel preveč tvegati, ostalo je pri pravični delitvi točk. Pri domačih so se novinci predstavili v pozitivni luči, tako že omenjeni Markič, kot tudi dosedanja Litijana Debeljak in Jelič ter Urban Seneko-vič, ki je prišel iz Tomaža. Tudi v naslednjem krogu čaka ptujsko ekipo težka naloga, gostovanje pri ekipi Litije, ki je pred tednom osvojila superpokalno lovoriko. Jože Mohorič Tenis • ITF-turnir v Trstu Nina v Italiji znova do polfinala Nina Potočnik (377. na WTA) je pretekli teden nastopala na ITF-tur-nirju v Trstu, kjer so se dekleta merila za 25.000 dolarjev nagradnega sklada. Potočnikova je znova odigrala zelo soliden turnir in je na poti do ITF-turnir v Trstu, rezultati: 1. krog: Potočnik - Vasilescu (Romunija) 6:4, 6:3; 2. krog: Potočnik - Buyukak-cay (Turčija, 2.) 7:6(3), 1:6, 6:3; četrtfinale: Potočnik - Gjor-čevska (S. Makedonija, 8.) 6:2, 3:6, 7:5; polfinale: Potočnik -Bjorklund (Švedska, 4.) 2:6, 2:6; finale: Bjorklund - Wurth (Hrvaška) 6:3, 4:6, 5:7. polfinala izločila dve nosilki. V 2. krogu je izločila najboljšo turško igralko in 2. nosilko turnirja, 31-letno Caglo Buyukakcay (202., najvišje je bila na 60. mestu). Tri nize je potrebovala tudi za zmago proti Makedonki Lini Gjorčevski (344.), srečanje je uspešno zaključila še pred podaljšano igro odločilnega niza. Izkoristila je tretjo zaključno žogico za uvrstitev v polfinale. V polfinalu je naletela na previsoko oviro, kot 4. nosilka je bila zanjo premočna 23-letna Švedinja Mirjam Bjorklund (270.). Ta je vključno s tem dvobojem nanizala devet zaporednih zmag, pred prihodom v Trst je osvojila turnir v Belgiji. Drugo zaporedno turnirsko slavje ji je preprečila obetavna 18-letna Hrvatica Tara Wurth (505.). JM 14 Štajerski Šport torek • 7. septembra 2021 Nogomet • 2. SNL, 6. krog »Rdeči karton« za prvi polčas, drugi nakazal pot Drava - Primorje 2:4 (1:4) STRELCI: 0:1 Kuraj (7.), 0:2 J. Ko-dermac (13.), 1:2 Šlamberger (27.), 1:3 Štrukelj (36.), 1:4 J. Kodermac (41.), 2:4 A. Rogina (75.). DRAVA: Poljanec, Šlamberger, Sekulic (od 46. Gajic), Jablan (od 46. Drevenšek), Kryeziu, Jevremovic (od 46. Kahrimanovic), A. Rogina, Nikpalj (od 46. S. Rogina), Lovenjak, Buric, Bah (od 80. Bozgo). PRIMORJE: Pintol, Dobnikar, Ja-kopovic, Šolaja (od 86. Dedic), Kuraj, J. Kodermac, Zavnik, Badžim, Perko, Jalinous (od 74. Suljanovic), Štrukelj (od 90. Karabegovic). Trener: Bori-voje Lučic Ekipa Drave tudi v četrtem obračunu na Mestnem stadionu ni prišla do zmage niti do točke, tokrat je izgubila proti zelo oslabljeni zasedbi Primorja, ki je v svojih vrstah pogrešala kar pet igralcev iz začetne enajsterice, manjkali so Jan Zago-milšek, Amel Džuzdanovic, Haris De-dic, Belmin Bobaric in Rok Bužinel. Kapetan ekipe je bil Luka Badžim, na tribuni ga je spremljal tudi oče Vlado (znani trener). V domači vrsti je na mestu centralnega branilca prvič zaigral 36-letni Srb Miljan Jablan, ki pa se še zdaleč ni izkazal, še več, v paru z rojakom Milošem Sekuličem sta bila za goste (pre)lahko prehodna ovira na poti do gola. Tudi sicer je o prvem polčasu z domače strani težko najti kakšno pozitivno stvar, edino je predstavljal evrogol Frana Šlambergerja po samostojni Športno plezanje Na tribuni tudi slovenski košarkarski zvezdnik Tekmo med Dravo in Primorjem si je v družbi prijateljev na Mestnem stadionu ogledal tudi slovenski košarkarski reprezentant in NBA igralec Denverja Vladko Čančar. Primorec je spremljal prijatelje, ki igrajo za ekipo iz Ajdovščine. akciji, ko je z levico zadel s približno 20 metrov, žoga se je na poti v mrežo odbila od prečke. Sicer so v prvem polčasu povsem prevladovali Ajdovci in ob anemični zadnji vrsti domačinov zlahka prihajali pred gol vratarja Poljanca. Na odpor niso naleteli niti v kazenskem prostoru, saj so domačini enostavno stali predaleč od tekmecev in jim tako ponujali veliko preveč prostora za zaključne strele. Če varovanci trenerja Borivoja Lučica niso zadeli v prvem, so po odbitih žogah poskušali še v drugo in tretje ... Štirje zadetki v mreži Poljanca so tako bili še najmanj, kar so iz vsega iztržili gostje. Dvakratni strelec je bil Jakob Kodermac. SV,( > « I I štirimi menjavami blizu preobrata Ob polčasu je vršilec dolžnosti trenerja (Drava še vedno ni našla trenerja) Sead Zilic zamenjal štiri igralce, že omenjena Sekuliča in Jablan, ob njiju pa še »v vesolju izgubljena« Jevremovica in Nikpalja. Z vstopom Drevenška, Gajiča, S. Rogina in Kahrimanovica je Drava takoj prevzela terensko pobudo, v obrambi pa je z bolj agresivnim pristopom tudi veliko bolje zapirala poti do svojega gola. Že v 50. minuti so imeli dravaši v enem samem napadu dve t. i. 100 % priložnosti, a ju Kahrimanovic in Buric nista uspe- Mina končala tekmovalno pot Konec tedna je v Kranju potekala tekma svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Olimpijska prvakinja Janja Garnbret je z zmago še enkrat potrdila, da je trenutno najboljša plezalka sveta. Prve stopničke v karieri je osvojil Luka Potočar, v finalu pa je med moškimi in ženskami skupaj natopilo kar šest Slovencev, Vita Lukan in Lučka Rakovec ter Domen Škofic in Milan Preskar. »Imeti šest finalistov je sanjsko. Vsi današ- nji rezultati so odlična popotnica za svetovno prvenstvo v Moskvi, ki bo od 16. do 21. septembra,« je dejal trener slovenske reprezentance Luka Fonda. Predstavniki Planinske zveze Slovenije in Prve osebne zavarovalnice, generalnega sponzorja reprezentance v športnem plezanju, so se za izjemne športne uspehe in navdih mladim plezalcem zahvalili 33-letni Mini Mar-kovič in 24-letni Tjaši Primožič, ki sta la pretvoriti v gol. Če bi Drava takoj znižala vodstvo, bi lahko bilo še zelo vroče . Tako pa so morali gledalci na zadetek počakati do 75. minute, ko je po kotu in odbiti žogi z močnim strelom zadel kapetan Anton Rogina - 2:4. V teh minutah je rahlo poškodovanega Baha zamenjal Stavri Kli-ton Bozgo, kar je bil zanj premierni nastop v modrem dresu. V zadnjih desetih minutah so domačini izvedli pravi »strelski napad« na gol Primorja, tako so se v zares lepih, skorajda idealnih položajih za dosego zadetka znašli A. Rogina (83. minuta), Kahrimanovic (86.), Bozgo (87.) in S. Rogina (89.). Vsi poskusi so za nekaj centimetrov zgrešili cilj, tako da do povsem mogočega in realnega preobrata ni prišlo . V domači vrsti se je najbolj izkazal Fran Šlamberger, ki je skozi celotno tekmo nanizal veliko uspešnih prodorov po bočnem položaju in poslal številne predložke v sredino. »To je moje delo, da ob liniji delam prodore in pošiljam v sredino predložke. Škoda, da katerega moji soigralci niso realizirali, saj bi bili potem bližje kakšni točki,« je dejal mladi igralec ter se dotaknil še zadetka iz prvega polčasa: »Že lani sem na tekmi v Beltincih dosegel podoben gol, a ta je bil še lepši. Poraz zaradi tega ne boli nič manj, pomembnejše od zadetkov bi bile točke. Upam, da jih s podobno igro, kot smo jo prikazali v drugem polčasu, osvojimo na naslednjih tekmah.« v Kranju zaključili svojo športno kariero. Mina Markovič ima v svoji zbirki 22 zmag v svetovnem pokalu, bila je trikratna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti, štirikrat je zmagala v Kranju, na svetovnem prvenstvu je osvojila srebrno in bronasto medaljo, ima zlato s svetovnih iger leta 2013, bila je evropska prvakinja v težavnosti leta 2015, ob tem ima še tri srebrne in eno bronasto medaljo z evropskih prvenstev. V svojem govoru se je zahvalila Planinski zvezi Slovenije in Slovenski vojski, da sta ji pomagali pri športni karieri. »Brez zveze bi bilo teh izjemnih trenutkov veliko manj. Zahvalila bi se vsem, ki so mi stali na tej poti, trenerjema Romanu Krajniku in Urhu Čehovinu, kot vsem mojim domačim,« je dejala Mina. UR Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so izgubili še tretjo zaporedno domačo tekmo, močnejše je bilo tokrat Primorje. Foto: Urban Urbane Na tekmi svetovnega pokala v Kranju je Mina Markovič (desno) ob sklenitvi tekmovalne poti prejela priznanje PZS za izjemne športne uspehe in navdih mladim plezalcem. V naslednjem krogu se bodo dra-vaši v soboto v gosteh pomerili z velenjskim Rudarjem. Sead Zilic, Drava: »Tekmo smo izgubili v prvem polčasu, ko smo igrali res slabo in niti blizu tega, kar smo se dogovorili. Zelo slabo smo pokrivali goste, tako da so ti brez težav prihajali do priložnosti. Drugi polčas je bil po opravljenih menjavah veliko boljši, ob boljši realizaciji bi lahko celo izenačili, saj smo imeli vsaj pet zrelih priložnosti.« Fran Šlamberger, Drava: »V tekmo smo vstopili tako, kot bi nas bilo Triglav se na prekmurski ravnici ni znašel Konec tedna je bil odigran nepopolni šesti krog prvenstva v 2. ligi, saj sta bili dve tekmi preloženi zaradi okužb s koronavirusom v ekipah Gorice in Dekanov. Največ gledalcev se je tokrat zbralo na dveh tekmah v Prekmurju, v Lendavi in Beltincih: 450 in 400. V derbiju kroga je pri Nafti gostovala vodilna ekipa Triglava, ki prvič v sezoni ni osvojila treh točk, ampak le eno. Domačini so bili bližje zmagi po vodilnem golu Vedrana Vinka, za Gorenjce pa je izenačil Adam Jaku-povic. Z remijem se je končala tudi tekma v Rogaški Slatini, kjer so gostovali Korošci iz Raven. V Beltincih je domača četa trenerja Damjana Gajserja pričakala Breži-čane, ki v tej sezoni nikakor ne najde Športni novički Rokomet • Poraz Jeruzalema na generalki: Jeruzalem -Maribor 29:32 (15:13) JERUZALEM: Balent (9 obramb), Skledar (1 obramba); Čudič 5, Žuran 2, Bogadi 3, T. Hebar 7, Krabonja, Šulek 1, G. Hebar, Kosi 8, Niedor-fer, Pandev 1, Mlač Černe, Škrinjar, Fergola, Voljč 2, Savkovic. Trener: Saša Prapotnik. Za zaključek pripravljalnega obdobja so Ormožani odigrali šesto pripravljalno tekmo, tekmec na generalki pred novo sezono v 1. A državni ligi je bil Maribor. Ta se je po zaslugi odlične igre v 2. polčasu veselil prestižne zmage na Hardeku. »Igrali smo 'v valovih' - na trenutke smo delovali odlično, na trenutke pa tako, kot si ne želimo. Na nekaterih tekmah smo odigrali solidno v 1. polčasu, na nekaterih pa v 2. polčasu. Zaenkrat nam še nikakor ne uspe povezati dveh solidnih polčasov v celoto. Poraza seveda nismo veseli, a je to dovolj veliko opozorilo, da bo treba že čez nekaj dni prikazati popolnoma drugačen obraz, če želimo premagati neugodno Škoflo Loko. Do prve tekme imamo še štiri treninge, ki jih bomo namenili odpravi napak, ki so se nam dogajale na pripravljalnih tekmah. V prvi vrsti bomo na igrišču pet manj od tekmecev, v ekipi ni bilo nobene energije. Drugi polčas je bil po opravljenih menjavah veliko boljši, s podobnim pristopom skozi vseh 90 minut bi gladko zmagali. Vstopili so domači igralci, morda je tudi to eden od razlogov, da smo delovali bolj uigrano. To nam mora biti kazalnik in merilo, kako igrati naprej, treba pa bo še izboljšati realizacijo, saj smo imeli samo v drugem delu res veliko strelov iz dobrih položajev. Če bi zadeli v prvih minutah drugega dela, bi lahko naredili preobrat.« prave igre, posledično so prikovani na dno lestvice. Tako je ostalo tudi po tekmi v Prekmurju, čeprav so tokrat kazali znake prebujenja (dva gola je zabil Nejc Gradišar). Odločilni gol pa je vendarle bil delo domačinov, svoj prvi gol v sezoni je zabil Aleksan-dar Zeljkovic. Ob Brežičanih so pri dnu tudi novinci iz Ljubljane, ekipa Ilirije. Ta je tokrat (pričakovano) klonila v dolenjski prestolnici, kjer so domačini do zmage prišli v zadnji tretjini srečanja. REZULTATI 6. KROGA: Drava - Primorje 2:4 (1:4); Krka - Ilirija 1911 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Stevanovic (65.), 1:1 Kastrevec (81.); Roltek Dob - Rudar Velenje 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Jovan (8.), 1:1 Ostojič (80.), 1:2 Jukic (93.); Nafta 1903 - Triglav Kranj 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Vinko (32.), 1:1 Jakupovič (69.); morali bistveno popraviti igro v obrambi,« je po tekmi z Mariborom povedal Rok Žuran, lani najboljši strelec NLB lige iz igre (brez doseženih golov iz sedemmetrovk). Napadalno ekipa Jeruzalema deluje povsem solidno, največ težav četi trenerja Saše Prapotnika povzroča igra v obrambi. Še vedno ni pravih rešitev v centralnem bloku, kjer bodo nastalo vrzel po odhodu Jureta Kocbeka poskušali zakrpati mladi fantje, to so Jan Mlač Černe (23 let), Teo Šulek (21 let), Denis Škri-njar (19 let) in Blaž Fergola (19 let). Potrebna bosta čas in strpnost, da fantje glede igre v obrambi pridejo na nivo, ki ga zahteva NLB-liga. Sicer so Ormožani dobili 1. polčas proti Mariboru (15:13). V treh primerih je prednost gostiteljev znašala tri zadetke (6:3, 7:4, 15:12), ob tem je bilo zamujenih kar nekaj priložnosti za še višjo prednost. V 2. polčasu so gostje hitro poskrbeli za izenačenje (16:16), nato pa počasi začeli prevzemati vajeti igre v svoje roke in si ob koncu priigrali že pet zadetkov prednosti (25:30). Ormožane v petek, 10. septembra, ob 19.00 čaka prva tekma nove sezone. Gost Hardeka bo ekipa Urbanscapa iz Škofle Loke. UK Borivoje Lučic, trener Primorja: »Pred tekmo smo imeli veliko težav, saj smo imeli nekaj bolnih in poškodovanih igralcev. Priznati moram, da me je ekipa predvsem v prvem polčasu pozitivno presenetila, pokazali so ogromno energije, volje, želje, tekaško so bili razpoloženi in tudi učinkoviti. Ob polčasu je Drava zmenjala nekaj igralcev, osvežila ekipo, mi pa tega nismo mogli storiti in smo zato trpeli na igrišču. Imeli smo tudi nekaj sreče, a zmaga je vendarle zaslužena.« Jože Mohorič Rogaška - Fužinar Vzajemci 0:0; rdeči karton: Horvat (88., Fužinar); Beltinci Klima Tratnjek - Brežice 1919 Terme Čatež 3:2 (1:1); strelci: 0:1 Gradišar (24.), 1:1 Morec (28.), 2:1 An-tolin (55., z 11 m), 2:2 Gradišar (77.), 3:2 Zeljkovic (87.). Tekmi Jadran Dekani - Vitanest Bilje in Krško - Gorica sta bili preloženi. 1. TRIGLAV KRANJ 6 5 10 10:3 16 2. GORICA 5 4 0 1 11:4 12 3. KRKA 6 3 12 14:9 10 4. ROLTEK DOB 6 3 12 16:13 10 5. ROGAŠKA 6 3 1 2 6:5 10 6. PRIMORJE 6 2 3 1 10:7 9 7. RUDAR VELENJE 6 3 0 3 10:9 9 8. FUŽINAR VZAJEMCI 6 2 3 1 7:8 9 9. BELTINCI 6 2 2 2 6:9 8 10. VITANEST BILJE 5 2 1 2 9:8 7 11. DRAVA PTUJ 6 2 1 3 10:15 7 12. NAFTA 1903 6 1 3 2 12:9 6 13. KRŠKO 5 1 2 2 7:13 5 14. ILIRIJA 1911 6 114 5:8 4 15. JADRAN DEKANI 5 0 2 3 5:8 2 16. BREŽICE ČATEŽ 6 0 2 4 5:15 2 Nogomet • Uspešne priprave šumarjev za Maribor: Aluminij -Domžale 2:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Krefl (30., z 11 m), 2:0 Kadrič (43.) ALUMINIJ: Janžekovič, Krefl, Pu-šaver, Azemovic, Martic, Marinšek, Nkama, Prša, T. Pečnik, Brest, Ka-dric. Igrali so še: Banič, Kidrič, Bolha, Ploj, Medved, Kozjak, Schaubach. Trener: Oskar Drobne. Reprezentančni premor so šu-marji izkoristili za igranje prijateljske tekme z Domžalčani, s katerimi jih prvenstveni obračun v 15. krogu 1. lige čaka šele ob koncu oktobra. Z varovanci trenerja Dejana Djurano-vica so prvi dvoboj v sezoni izgubili, v Kidričevem se je tekma 6. kroga končala z rezultatom 0:1. V tekmovalno manj pomembnem prijateljskem srečanju so bili šumarji uspešnejši, dosegli so dva zadetka. Pod prvega se je podpisal Aljaž Krefl, ki je uspešno realiziral najstrožjo kazen po prekršku nad Brestom, pod drugega pa Haris Kadric, ki je unovčil dobro podajo Krefla. Naslednja prvenstvena tekma čaka Kidričane v nedeljo, ko bodo v večernem terminu ob 20.15 gostili sosede iz Maribora. JM torek m 7. septembra 2021 Šport Štajerski 1S Motokros m Dirka za SP v Turčiji n • J . v .. j Gajser v drugi vožnji pred vsemi Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je na dirki svetovnega prvenstva razreda MxGp za veliko nagrado Turčije osvojil tretje mesto in zadržal vodilni položaj v skupnem seštevku. Zmagal je Nizozemec Jeffrey Herlings, drugo mesto pa je zasedel Španec Jorge Prado. Gajser je v prvi vožnji zasedel šesto mesto, na drugi progi pa je bil najhitrejši. V skupnem seštevku ima 310 točk oziroma trinajst več Prada. Na tretjem mestu je Francoz Romain Febvre (293 točk), na četrtem pa je Italijan Antonio Cairoli s 284 točkami, Herlings ima po zmagi v Turčiji 274 točk. V elitnem razredu MXGP je Tim Gajser v kvalifikacijah dosegel sedmi čas. Na prvo merilno mesto je po startu prve vožnje pripeljal na osmem mestu, a se je do konca prvega kroga povzpel na peto pozicijo. Na Dirka za SP v Turčiji, rezultati: 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 25 22 47 2. Jorge Prado Španija KTM 22 2O 42 3. Tim Gajser Slovenija Honda l5 25 4O 4. Romain Febvre Francija Kawasaki 1S 1S SB 5. Antonio Cairoli Italija KTM lB lB S2 Vrstni red v SP: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 310 2. Jorge Prado Španija KTM 297 3. Romain Febvre Francija Kawasaki 29S 4. Antonio Cairoli Italija KTM 2S4 5. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 274 zahtevni progi sta ga nato prehitela najprej Paul Jonass, potem pa še Antonio Cairoli in zdrsnil je na sedmo mesto. Podlaga, na kateri prevladuje zmes gline, pomešane z zemljo, mu ni ustrezala in vidno je bilo, da se na progi ne znajde tako, kot bi si želel. V cilj je vseeno prišel na šestem mestu. Drugo vožnjo je slovenski motokros šampion začel odločno. Na prvem merjenju časa je bil tretji. V četrtem krogu se je prebil na drugo mesto, nato pa zbrano vozil za Jor-gejem Pradom. Španca je pritisnil ob zid in ga na začetku desetega kroga prehitel ter se nato suvereno odpeljal do zmage. Svetovno prvenstvo se bo na istem prizorišču nadaljevalo že to sredo. V naslednjih dveh mesecih bodo dirkači odpeljali kar osem od skupno enajstih dirk, kolikor jih je po koledarju še ostalo do konca sezone. sta Nogomet m Lige MNZ Ptuj Popoln začetek ormoških ligašev Super liga: Gerečja vas zasedla vrh Krog v najmočnejšem razredu MNZ Ptuj sta zaznamovala lokalna derbija na Hajdini in v Bukovcih. Več je bilo dogajanja na Hajdini, kjer so gledalci videli kar šest zadetkov, več v mreži domačinov. Skorba je z učinkovito igro vknjižila prvo zmago v sezoni, Hajdinčani bodo morali nanjo še počakati ... Sladkost zmage v sosedskem obračunu so okusili tudi Bukovčani, ki so še drugič zapored ohranili mrežo nedotaknjeno. Stojnčane so premagali z goloma na začetku in koncu tekme, s popolnim izkupičkom pa so skočili pod vrh lestvice. Na vrhu je po zmagi v Grajeni pristala Gerečja vas. Letos so bili vijoličasti pred sezono veliko manj glasni v napovedih, zato pa toliko več povedo na igrišču. David Lenart in Tadej Rozman sta oba dosegla svoja druga zadetka v sezoni (Rozman oba iz penala) in sta za zdaj edina strelca svoje ekipe. Prvo »žrtev« v sezoni so si našli tudi Markovčani, po dveh remijih so zmago vpisali proti Gorišnici. Zanimivo je na začetku sezone spremljati Apače, saj so v gosteh remizirali z močnima ekipama Mar-kovcev in Boča, doma pa so doživeli pravi debakl proti Bukovcem. Le kaj bodo v naslednjem krogu pripravili na domači tekmi z Grajeno? REZULTATI 3. KROGA: Bukovci - Stojnci 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Veršič (8.), 2:0 Medved (84.); Hajdina - Skorba 2:4 (1:2); strelci: 1:0 Ivančič (20.), 1:1 Mesarič (27.), 1:2 Vidovič (43., ag.), 1:3 Šimenko (72.), 1:4 Vogrinec (79.), 2:4 Peterkovič (93., z 11 m); Markovci - Gorišnica 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Lončarič (22.), 2:0 Cesar (24.), 3:0 Ljubec (75.), 4:0 Riberio (85.), 4:1 Kolar (89.); Boč Poljčane - Apače 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Leljak (77., z 11 m), 1:1 Brodnjak (81., z 11 m); Grajena ANpro - Gerečja vas 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Lenart (52.), 0:2 Rozman (67., z 11 m). 1. GEREČJA VAS 3 2 1 0 4:1 7 2. BUKOVCI 3 2 0 1 13:1 6 3. BOČ POLJČANE 3 1 2 0 9:2 5 4. MARKOVCI 3 1 2 0 7:4 5 5. STOJNCI 3 111 4:2 4 6. GORIŠNICA 3 111 5:5 4 7. GRAJENA ANPRO 3 1 0 2 6:9 3 8. SKORBA 3 1 0 2 4:11 3 9. APAČE 3 0 2 1 4:15 2 10. HAJDINA 3 0 1 2 3:9 1 1. liga MNZ Ptuj: izstop Majšperka Že nekaj časa se je šušljajo o tem, da ima ekipa Majšperka velike kadrovske težave, zaradi katerih bi težko izpeljala sezono. Težave so bile očitno prevelike, zato so se odločili za izstop iz ligaškega tekmovanja. Glede na urejeno infrastrukturo je to za majšperški klub in občino zagotovo velik udarec. Sta pa zato sezono toliko bolj optimistično začela ligaša z ormoškega konca, Ormož in Središče. Oba imata po dveh krogih popoln izkupiček, ki Foto: Črtomir Goznik Markovčani so na domačem igrišču suvereno ugnali goste iz Go-rišnice. Za domačine je bila to prva zmaga v sezoni, za goste prvi poraz. 1. LESKOVEC 2 2 O O 7:5 6 2. ZGORNJA POLSKAVA 2 l l O 6:2 4 3. OPLOTNICA 2 l O l 3:4 3 4. POLSKAVA 2 l O l 3:5 3 5. MLADINEC LOVRENC 2 O 2 O S:S 2 6. SLOVENJA VAS 2 O 2 O 1:1 2 7. DORNAVA 2 O l l B:7 l 8. MAKOLE BAR MIHA 2 O O 2 4:B O JM Tim Gajser je slavil na drugi dirki v Turčiji, Veliko nagrado je osvojil Jeffrey Herlings. Nogomet m S. SNL vzhod Zmaga Cirkulan pred več kot 500 gledalci ju postavlja v vlogo favoritov za najvišja mesta tudi na koncu. Obe ekipi sta v uvodu sezone zelo strelsko razpoloženi, Klemen Jakl iz Središča je v dveh tekmah zabil že sedem zadetkov. Dobro so prvo tekmo doigrali tudi Podlehničani, vse dvome o zmagovalcih so razrešili že po dobre pol ure igre. REZULTATI 2. KROGA: Pragersko - Ormož 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Vočanec (14.), 0:2 Voča-nec (19.), 0:3 Janežič (52.), 0:4 Kosec (81.); Središče - Hajdoše 6:0 (3:0); strelci: 1:0 Jaušovec (21.), 2:0 Laissani (33.), 3:0 Laissani (40.), 4:0 Jakl (81.), 5:0 Jakl (82.), 6:0 Borko (90.); Podlehnik - Rogoznica Slofin 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Jaušovec (2.), 2:0 Jaušovec (17.), 3:0 Jelen (35.), 4:0 Verdenik (60.). Prosta je bila ekipa Tržca. 1. SREDIŠČE 2 2 0 0 14:0 6 2. ORMOŽ 2 2 0 0 10:2 6 3. PODLEHNIK 1 1 0 0 4:0 3 4. PRAGERSKO 2 10 1 4:7 3 5. TRŽEC 1 0 0 1 3:4 0 6. HAJDOŠE 2 0 0 2 2:12 0 7. ROGOZNICA SLOFIN 2 0 0 2 0:12 0 2. liga MNZ Ptuj: Leskovec še drugič slavil v tesni končnici REZULTATI 2. KROGA: Mladinec Lovrenc - Slovenja vas SMS sanacija 0:0; Leskovec - Dornava Digitalpar-tner.si 4:3 (2:1); strelci: 1:0 Krajnc (23.), 1:1 Laura (24.), 2:1 G. Mlakar (33.), 3:1 M. Mlakar (47., z 11 m), 3:2 Mar (49., z 11 m), 3:3 Petrovič (59.), 4:3 Krajnc (85.); Oplotnica - Makole Bar Miha 3:2 (3:2); strelci: 1:0 Perbil (8.), 1:1 Smo-gavec (14.9, 2:1 Leskovar (19.), 2:2 Smogavc (23.), 3:2 Leskovar (32., z 11 m); Polskava avtop. Grobelnik - Zgornja Polskava 1:5 (0:2); strelci: 0:1 Smogavc (23.), 0:2 Milošič (43.), 0:3 Milošič (50.), 0:4 Smogavc (59.), 0:5 Smogavc (65.). Rdeči karton: Lunež-nik (22., Polskava). REZULTATI 4. KROGA: Zavrč - Cir-kulane 0:3 (0:1), Videm - Dobrovce 1:0 (1:0), Podvinci - Kety Emmi Bistrica 0:1 (0:1), Dravinja - Šampion 2:0 (1:0), Koroška Dravograd - Posavje Krško 3:2 (2:2), Korotan Prevalje -Šmarje pri Jelšah 0:1 (0:0), Šmartno 1928 - Zreče 3:1 (0:0). 1. K. EMMI BISTRICA 4 4 0 0 11:0 12 2. K. DRAVOGRAD 4 3 1 0 9:5 10 3. DRAVINJA 4 3 0 1 10:4 9 4. CIRKULANE 4 2 2 0 9:5 8 5. ŠMARJE PRI JELŠAH 4 2 1 1 5:4 7 6. ŠAMPION 4 2 0 2 8:7 6 7. VIDEM PRI PTUJU 4 2 0 2 3:6 6 8. PODVINCI 4 1 2 1 7:4 5 9. ZAVRČ 4 12 1 4:6 5 10. ŠMARTNO 1928 4 1 1 2 7:8 4 11. KOROTAN PREVALJE 4 1 0 3 2:8 3 12. DOBROVCE 4 0 2 2 5:7 2 13. POSAVJE KRŠKO 4 0 1 3 3:11 1 14. ZREČE 4 0 0 4 3:11 0 Zavrč - Cirkulane 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Toplak (30.), 0:2 Majcen (75.), 0:3 Lipavšek (88.). ZAVRČ: Mikic, Pofuk, Kokot, Predikaka (od 83. Vočanec), Štum-berger (od 72. Pihler), Lazar (od 61. Sambolec), Koren, Jazbec (od 72. Kocbek), Kajzer, Krajnc, Stiplošek. Trener: Damjan Bezjak. CIRKULANE: Zajc, Cesar (od 90. Sitar), Bojnec (od 84. Bezjak), Li-pavšek, Travnikar, Ljubec (od 61. Er-hatič), Zazic, Cimerman, Kirič (od 84. Kukovec), Majcen (od 90. Mlakar), Toplak. Trener: Jura Arsic. Četrti krog v 3. ligi vzhod si bomo zagotovo zapolnili po haloškem derbiju med domačim Zavrčem in sosedi iz Cirkulan, tekmo si je namreč ogledalo približno 500 gledalcev! To je obisk, ki bi si ga želeli tudi nekateri prvoligaši . Srečanje dveh neporaženih ekip so bolje začeli gostje, domačini pa se domala celoten prvi polčas niso otresli treme, ki jim je onemogočala igro, kot so jo prikazovali v prejšnjih krogih. Po nekaj zapravljenih priložnostih so gostje premoč kronali v 30. minuti po podaji iz kota, na bližnji vratnici je bil najvišji kapetan Tomaž Toplak in zadel z glavo - 0:1. V naslednjih minutah so gostje imeli še vsaj dve priložnosti za povišanje vodstva, a ju niso izkoristili. V drugem delu so se Zavrčani vendarle prebudili in si priigrali dve lepi priložnosti za izenačenje, a ju Lazar (iz bližine je z glavo žogo poslal v prečko) in Sambolec (za malenkost je zgrešil gol) nista izkoristila. Gostje so bili na drugi strani bolj iznajdljivi pred nasprotnikovim golom, zadeli so še iz druge prekinitve na tekmi, tokrat je žogo v mrežo spravil Metod Majcen - 0:2. Piko na i zasluženi zmagi gostov je z izjemnim strelom s 25 metrov postavil Kristjan Lipavšek - 0:3. Damjan Bezjak, trener Zavrča: »Naši igralci že pred tekmo niso bili pravi, a smo vendarle poskušali z borbenostjo držati pozitiven rezultat. Minimalni zaostanek ob polčasu smo poskušali v nadaljevanju izničiti z boljšo igro, a nam ni uspelo realizirati nekaj lepih priložnosti. Na koncu smo gostom športno čestitali za zmago, sami pa iz poraza ne delamo drame, ampak gremo naprej po svoji začrtani poti.« Jura Arsic, trener Cirkulan: »Tokrat smo prvič v sezoni odigrali tekmo brez posebnih nihanj, z disciplinirano in angažirano igro smo nadzorovali večji del tekme. Kot trenerja me zelo veseli dejstvo, da smo realizirali dve uigrani akciji pri prekinitvah, dejansko smo tekmo izpeljali tako, kot smo si jo zamislili, kar nekaj stvari se je izšlo po naših željah. Lepo je bilo tudi to, da si je tekmo ogledalo veliko gledalcev, zato so takšne tekme res nekaj posebnega.« Foto: Črtomir Goznik V derbiju kroga je ekipa Cirkulan v Zavrču slavila prestižno zmago. Za Zavrč je bil to prvi poraz po več kot letu in pol, nazadnje so izgubili v Superligi v sezoni 2019/20, in sicer 9. novembra 2019 proti Apačam. Videm - Dobrovce 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Krajnc (19.) VIDEM: Rogina, Mesarič, Alan Plaj-nšek (od 80. Lah), Zdovc, Cafuta, Še-gula (od 46. Pavalec), Ovčar, Krajnc, Plajnšek, Čuš, Aljoša Plajnšek (od 65. Kmetec). Trener: Luka Gajšek. Po dveh uvodnih porazih so se Videmčani pobrali na najboljši možni način - z dvema zmagama. Zadnjo so v klasičnem nedeljskem dopoldanskem terminu dosegli proti ekipi iz Dobrovc, ki jo kot trener vodi nekdanji odlični igralec Maribora Zvon-ko Breber. »Zmaga je popolnoma zaslužena, glede na prikazano pa bi lahko bila izražena z večjo razliko. Naši fantje so si v tem srečanju pripravili res veliko priložnosti, žal pa jim je le enkrat uspelo žogo spraviti za hrbet odličnega Tilna Ploja, ki je bil z naskokom najboljši posameznik gostujoče zasedbe. Na naši strani velja izpostaviti kapetana Krajnca, ki je po odbitku dosegel zmagoviti zadetek, ob tem pa tudi odlično vodil ekipo. Veselimo se že naslednjih preizkušenj, najprej gostovanja v Cirkulanah,« je dejal David Veselič, športni direktor Vidma. Podvinci - Kety Emmi Bistrica 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Bajraj (50.) PODVINCI: Cajnko, Gojkošek, Ramšak, Rodrigues, Orovič, Zajko, Svenšek, Oman (od 80. Šlamber-ger), Anžel (od 80. Modrič), Kolenk (od 63. Žvikart), Zamuda Horvat (od 63. Kuserbanj). Trener: Aleš Čeh. KETY EMMI BISTRICA: Dabanovič, Pušnik (od 80. Ferčič), Rozman, Vidmar, N. Bračko (od 38. M. Bračko), Polegek (od 59. Kapun), Bajraj, Pi-penbaher (od 80. Kotnik), Ciganovic (od 59. Dvoršak), Jevšenak, Ljubec. Trener: Simon Dvoršak. Zadnja tekma kroga je bila v nedeljo odigrana v Podvincih, kjer razmočen teren v tem delu leta enostavno ne dovoljuje kakšnih posebej tehnično dovršenih predstav. Tako je bilo tudi proti vodilni in neporaženi ekipi iz Slovenske Bistrice, ki v tem prvenstvu sploh še ni prejela zadetka - tako je ostalo tudi po 360 minutah igre ... Edini gol na tekmi je zabil Murat Bajraj, ki je še v lanski sezoni nosil dres Podvincev - letos mreže trese v dresu Bistrice. To je bil na četrti tekmi v sezoni že njegov peti gol in je ob Žanu Ramšaku (Dravinja) vodilni strelec lige. »Prvi polčas smo odigrali zelo disciplinirano, gostom nismo dopuščali veliko prostora za njihove akcije, tako da si kakšnih priložnosti niso ustvarili. Na začetku drugega polčasa se nam je zgodila edina resna napaka v obrambi, pri izbijanju je naš igralec zadel soigralca v hrbet, odbitek pa je prišel na nogo Bajraju, ki jo je iz bližine samo potisnil v gol. V nadaljevanju so fantje garali in se borili za kakšno točko, precej smo tudi dvignili tempo, tudi agresivnosti ni manjkalo, le nagrajeni nismo bili za to. Gostje so sicer bili nevarni iz protinapadov, a glede na vse bi si zaslužili točko,« je po tekmi dejal trener Podvincev Aleš Čeh. JM Foto: MXGP 16 Štajerski Na sceni torek • 7. septembra 2021 SkRiNjA domačih viž - AnsAMbeL FANtje z GRAške GoRe Desetletja polk in valčkov ter ljudske glasbe Na Graski Gori so letos izvedli že 45. mednarodni festival Graska Gora poje in igra. Začelo se je leta 1976 s srečanjem narodno-zabavnih skupin. Po 20. prireditvi je srečanje ansamblov dobilo novo ime: Graska Gora poje in igra. Prireditev je prerasla v tekmovanje, ki je bila v teh letih zibelka številnim na-rodno-zabavnim ansamblom. Na festivalu so doslej nastopili mnogi uveljavljeni narodno--zabavni ansambli: Franca Mi-heliča, Lojzeta Slaka, Francija Zemeta, Fantje treh dolin, Fantje iz Oplotnice, Vesna, Slapovi, Ansambel Igor in Zlati zvoki, Svetlin, Zupan, in tudi nekateri znani tuji ansambli. Letošnji festival je bil revi-jalnega značaja, na katerega so povabili ansamble, ki so na tem festivalu z lastnimi skladbami uspešno nastopili že v prejšnjih letih ter bili nagrajeni. Na njem je nastopil tudi ansambel Fantje z Graške Gore, ki so se v zgodovino graškogorskega festivala vpisali tudi s festivalsko zmago. Pozneje se festivalov niso več udeleževali, pa tudi na veselicah ne nastopajo. Na odru naro-dno-zabavne glasbe so že 40 let, pred tem pa so bili bolj ali manj glasniki ljudske pesmi. Sicer pa vsak svoj nastop začnejo priredbo ljudske pesmi Baba stara 115, po kateri so postali najprej prepoznavni. Ta hudomušna skladba je naš železni repertoar, pove Drago Plazl. Prva ljudska pesem, ki so jo posneli za RTV Slovenija, je bila pesem Priden kme- glasbo in deloma tudi Slakovo oz. drugih ansamblov. Večkrat pa so že tudi gostovali v tujini. V večini je tako, pove Drago, da on igra harmoniko, drugi pa pojejo. Narodno-zabavna vsem veliko pomeni, z njo so rasli, poleg osnovnih obveznosti jim je najpomembnejša, saj si brez glasbe oz. nastopov svojega življenja ne znajo predstavljati. Trije člani so kmetje oz. obrtniki, dva pa sta v službi. Če bodo zdravi, bodo še veliko let nastopali. Ustvarjalna žilica jim ne da miru, da se ne bi predstavili še z novimi skladbami in da bi svojo zgodbo obogatili še z veliko nastopi, pove Drago Plazl, za katerim je pisana glasbena kariera. Igral je tudi v graško-gorskem kvintetu in ohcetnem triu. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Fantje z Graške Gore tič se raduje. RTV Slovenija pa je posnela tudi njihovo izvedbo ljudske pesmi Sveti trije kralji. To je bila sploh prva trikraljevska pesem, ki jo je posnel katerekoli ansambel. Doslej so Fantje z Graške Gore posneli en CD, posnetih pa imajo 15 skladb. Sestavljajo ga Drago Plazl (harmonika), Jože Mir-kač (prvi bas), Jože Rožanc (drugi bas), Ivan Skrgar (prvi tenor) in Marko Lenart (drugi tenor, kontrabas). Pri večjih nastopih pa se jim pridružita tudi hčerka Anita Plazl (kitara) in vnuk Anže Plazl (bariton). Na 45. mednarodnem festivalu Graška Gora poje in igra so zaigrali tri lastne skladbe: Ne joči se (valček) ter polki Kosec in Klošar, ki so delo Jožeta Mirkača, ki je tudi avtor ostalih lastnih skladb ansambla Fantje z Graške Gore, ki imajo tudi svoj sedež na Graški Gori. V vseh letih so zamenjali dva člana. 40 let skupnega nastopanja, začeli so kot koledniki, pa imajo Drago Plazl, Jože Rožanc in Jože Mir-kač. Ivan Skrgar je član ansambla 25 let, Marko Lenart pa 20 let. Pred korona časom so imeli letno od 50 do 80 nastopov, tudi sto jih je že bilo. Osredotočili so se na koncertno nastopanje, na katerih se predstavljajo z lastno Ptuj • V dveh desetletjih seje spremenilo marsikaj Lekarna Budina-Brstje (Qlandia) praznuje 20 let Ko so v Budini pred 20 leti odprli lekarno, je bila ta med manjšimi poslovalnicami Lekarn Ptuj. V dveh desetletjih se je spremenilo marsikaj. Med drugim so se preselili na novo lokacijo in postali ena največjih in najbolje opremljenih lekarn na Ptujskem. Lekarna Budina-Brstje je svoja vrata odprla septembra 2001, na Belšakovi ulici 2. Takrat sta bili v njej zaposleni le dve farmacevtki, vodila pa jo je Nada Glaser, in sicer vse do upokojitve. Danes je vodja poslovalnice Nataša Koltak Ferčič. Po petih letih delovanja na omenjeni lokaciji, v prostorih nekdanje trgovine Kekec, se je vodstvo lekarn odločilo za pomembno potezo: selitev. Od leta 2006 naprej delujejo v trgovskem centru Qlandia. »Zaradi spremembe prometnega režima je postal dostop do lekarne otežen, hkrati pa je bil v bližini zgrajen nakupovalni center Qlandia. Da bi obiskovalcem omogočili lažji dostop do lekarne, smo jo septembra 2006 preselili v Qlandio ter ji podaljšali delovni čas. Celodnevna dostopnost lekarne in postopno naraščanje števila uporabnikov sta zahtevala povečanje števila zaposlenih. Tako je danes v tej enoti zaposlenih deset strokovnih delavcev, od tega šest magistrov farmacije in štiri farmacevtske tehnice,« pojasnjuje Tanja Novak, v. d. direktorice Lekarn Ptuj. Selitev, ki ji je sledila posodobitev prostorov, je omogočila tudi kadrovski razvoj. Dobro poslovanje pa je prineslo še prenovo prostorov leta 2013. Poslovalnica se je povečala in dobila robotiziran sistem za skladiščenje in prinos zdravil. »Ta posodobitev nam je olajšala delo, njene prednosti pa so se še posebej pokazale ob uvedbi elektronskih receptov in obveznega preverjanja avtentičnosti zdravil,« pravijo v lekarni. Veliko naključnih strank Dejstvo, da so v trgovskem centru, jim prinaša kar nekaj koristi. Kot pravijo, je precej naključnih strank, zato je delež prodaje zdravil brez recepta, prehranskih dopolnil ter raznih drugih proizvodov velik. Pomemben del storitve je tudi homeopatija, o tem vodja lekarne v Qlandii Nataša Koltak Ferčič pravi: »Vedno več ljudi si želi svoje zdravstvene težave lajšati s homeopatijo, naša želja pa je, da se uporabnikom čim bolj približamo in jim ponudimo storitve, ki jih želijo. Zato smo se tudi v lekarni Budina-Brstje usposobili za svetovanje in ponudili izbor homeopat-skih zdravil. Ves čas se trudimo uporabnike ozaveščati o pravilni in varni uporabi zdravil. Na njihovo željo jim izdelamo osebno kartico zdravil (OKZ) in opravimo pregled uporabe zdravil (PUZ), ki sta na- Lekarna Budina-Brstje je svoja vrata odprla septembra 2001, na Belšakovi ulici 2, leta 2006 pa so jo preselili v trgovski center Qlandia. menjeni izboljšanju kakovosti življenja pacientov.« Med drugim so izvajali tudi program farmacevtske skrbi diabetesa, merili so krvni tlak, vrednosti krvnega sladkorja in holesterola ter svetovali o zdravem načinu življenja. Zaradi epidemije so program začasno prekinili, a ga nameravajo ponovno uvesti, ko bo to možno. Zavedajoč se, da brez dobrega in usposobljenega kadra razvoj ni možen, se posvečajo tudi izobraževanju potencialnih bodočih sodelavcev. Omogočajo praktično usposabljanje dijakom in študentom ter izvajajo program pripravništva za farmacevtske tehnike. »Ponosni smo, da se je Lekarna Budina-Brstje iz male lekarne z dvema zaposlenima skozi leta razvila v našo najbolj obiskano lekarno. Velika zasluga za to gre tudi našim zaposlenim, vsi skupaj se namreč trudimo za zadovoljstvo strank. Tako bo tudi v prihodnje,« še ob pomembnem jubileju, ki ga obeležujejo te dni, pravi v. d. direktorice. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 7. septembra 2021 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti Bramor postaja škodljivec številka 1 na naših vrtovih Bramor je nekoč že delal škodo na vrtninah, potem pa je nekako poniknil in ga dolga leta ni bilo na spregled. Zdaj pa se že nekaj let ponovno pojavlja kot škodljivec. Najprej ga spoznajmo Živi v rovih, ki jih izkoplje sam in so le nekaj centimetrov pod zemljo. Ker je zelo občutljiv na pomanjkanje zraka, so rovi res plitki. S samim okopavanjem ga lahko dovolj vznemirjamo, da se ne razmnoži preveč na našem vrtu. Konec maja, v začetku junija samice izkopljejo rove nekoliko globlje, zaključijo se s kamricami, kamor samička polaga jajčeca. Bramor je vsejed. Koreninice objeda takrat, ko nima dovolj mesne hrane, žuželk v zemlji. Zato škodo dela tam, kjer zemlja na vrtu ni več živa. Njegov naravni sovražnik je krt, ki ga zato ne preganjajte tako zvesto in vztrajno z vrta. Poleg krta ga ponoči lovi samo še jež, ptiči pa niso najbolj uspešni. Zato krta ne preganjajte z vrta, bolje nekaj gomil zemlje kakor pa popolnoma pojedena greda solate spomladi. Kaj lahko naredimo? • V maju in juniju, včasih pa že konec aprila, sledite rovom po vrtu, poiščite gnezda in preprosto uničite gnezda z mladički. En dan dela, uničenih pa veliko mladičev in zarod za naprej. • Nekateri v te rove vlivajo tudi vrelo vodo. To ni najbolj priporočljivo, saj z vrelo vodo uničimo tudi koristen živelj v zemlji. Lahko pa uporabite hladno vodo, dodate morda nekaj detergenta za pomivanje posode, lahko pa tudi nekaj čilija v prahu ali namakate čili plodove čez noč v vodi. Počakajte nekaj minut, če je rov naseljen, se bo na dan kmalu prizibal od pomanjkanja zraka popolnoma omamljen bramor. Nekateri v ta namen uporabljajo tudi olje, a opozarjam, gre samo za nekaj kapljic olja, ne polivajte cele količine v zemljo, saj s tem delate škodo zemlji. • Poleti se lahko dela lotita dva. Eden v rove vliva hladno vodo, drugi pa opazuje, saj se običajno iz drugih vhodov pojavijo bramorji, ki bežijo pred poplavo. Tako jih lahko uničite kar nekaj. Posebej učinkoviti smo, če so se mladički ravno izlegli. • Če je ta voda zasmrajena tako, da ste v njej teden dni namakali bezgovo listje, boste še uspešnejši. Tak smrad prežene celo voluharja. • KAJ PA LAHKO NAREDIMO ZDAJ? V jeseni, pred prvo slano, izkopljite na vrtu nekaj jam, globokih 30-50 cm, podobno naj bodo tudi široke. Vanje naložite svež gnoj, najboljši je goveji ali konjski. Plast gnoja naj bo debela nekje do 30 cm. Nanjo naložite še nekaj zemlje in si mesta obvezno označite. Vonj in toplota gnoja bosta privabila bramorje, da si bodo tam našli prezimovališče. V januarju vse skupaj izkopljite in uničite. Foto: MP • Bramorje lahko celo poletje, pomladi in jesen, posebej kadar je suho, lovite v manjše plastične posodice ali cvetlične lončke, ki jih v tla zakopljite do roba in bramorji ponoči popadajo vanje. Še bolje bo, če vanje do polovice natočite vodo. Kar veliko se jih ujame vanje. • Izmed naravnih pripravkov v tujini uporabljajo naravno aktivno snov azadirahtin, izvleček drevesa neem. Z objedanjem korenin rastlin, tretiranih s tem pripravkom, ponekod namakajo vanj tudi zdrobljeno zrnje žitaric, po nekem času uničimo tudi bramorje. Pripravek s svojim trgovskim imenom Neemazal ali Neemtonic se dobi tudi pri nas, vendar je treba upoštevati vsa navodila in seveda registracije, ki veljajo pri nas. • Pri nas lahko kupimo tudi naravno briketirano gnojilo (Nemakill 330 ali pa Neemcake), ki vsebuje dodano drobljeno pogačo neem. Tudi to gnojilo je za bramorje strupeno. Svetujem njegovo uporabo tudi zdaj, v septembru, ko so bramorji spet dokaj aktivni, saj se pripravljajo na zimovanje. • V trgovinah dobimo tudi odganjala, ki vsebujejo različne rastlinske izvlečke. Ta uporabimo raje spomladi. Eno izmed njih je Rasti Soiltonic v granulirani in tekoči obliki. Granulat vsebuje ze-olit, na katerega so vezani rastlinski izvlečki, ki bramorja uničijo in odženejo. Tekoča oblika je namenjena dodatnemu delovanju, ko rastline že rastejo. Podobno, le druge izvlečke, vsebuje tudi pripravek Maska v granulirani in tekoči obliki. • Najučinkovitejše biološko in biotično zatiranje je zatiranje z entomopatogenimi ogorčicami. Za zatiranje bramorja uporabljamo ogorčice Steinernemacarpocapsae (Nemastar), ki se jih uporablja tudi za zatiranje talnih sovk, palmovega rilčkarja in ličink košeninarjev v travi. Bramorja z EPkO zatiramo maja in junija, prav tako pa prav zdaj, v septembru. Sama svetujem tako V jeseni uporabite najprej entomopatogene ogorčice. Vreme je zdaj idealno, zemlja primerno vlažna. Nujno jih je uporabiti zvečer, tik pred temo. Z njimi zalivamo, lahko uporabimo nahrbtno škropilnico, le da mora biti uporabljena večja količina vode, ki jo nanašamo na tla. Škropimo pa po celem vrtu, povsod, tudi tam, kjer rastejo vrtnine, ki jih bomo rezali naslednji dan, saj ogorčice niso nevarne ljudem ali živalim. Svetujem tudi, da tretiranje podaljšamo v zelenico ob vrtu, vsaj metrski pas okoli vrta. V oktobru izkopljite opisane jame za zimsko lovljenje tega škodljivca. Spomladi pa se lotite dela načrtno, z uporabo odganjal, ki sem jih opisala, ogorčic v maju in jeseni ter morda tudi uporabo gnojila. Mša Pušenjak Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK džuveč s kranjsko zelenjavno-mesna kostna juha, klobaso, kompot enolončnica, puranji trakci v jabolčni zavitek smetanovi omaki, široki rezanci, paradižnikova solata, palačinke Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, korenčkova kremna gobova juha, kotleti PONEDELJEK zelenjavni zavitek, juha, piščančji žur, z zelenjavo iz ričet, žemeljni solata, ajdova pečene krompirjeve pečice, kumarična narastek zlevanka kocke, solata, solata, snežni vložki sladoled Puranji trakci v smetanovi omaki z bučkami Sestavine: 4 puranji zrezki, 1 bučka (majhna do srednje velika), 1 čebula, 1 strok česna, 300 ml smetane za kuhanje, 2 žlici kisle smetane, 1 dl jušne osnove (lahko nadomestimo s 1/2 žličke vegete in vodo), sol, poper, timijan, olje. Puranje zrezke narežemo na trakce, posolimo in popramo. V globljo ponev vlijemo nekaj olja in trakce na hitro popečemo (toliko, da so na zunaj lepo zapečeni), nato jih preložimo na krožnik. V ponvi nato popražimo čebulo, da porumeni, in dodamo na drobno nasekljan česen. Nato v ponev vrnemo popečene trakce, dodamo naribano bučko, začinimo in zalijemo z juho oz. vodo. Ko je meso mehko, dodamo še smetano za kuhanje in kislo smetano in pustimo, da zavre. Če nam je omaka preredka, dodamo še malo moke. Ponudimo s testeninami ali rižem (mi smo jih s kuskusom). Sestavine: 6 kosov piščančjih prsi (file), 20 dag pršuta, 30 dag sira, 3 dl razžvrkljane smetane, sol, poper, rožmarin. Piščančji file malo potolčemo, ga položimo v pekač, ki smo ga predhodno namazali z maslom. Meso popopramo, posolimo in potresemo z rožmarinom. Potem nanj položimo plast pršuta, na pršut pa sir v tankih rezinah. Na vse skupaj zlijemo smetano. Pečemo v predhodno ogreti pečici na 220 stopinj Celzija 45 minut. 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 7. septembra 2021 Cirkulane • Zlata maturantka Iva Petrovič Postati želi inženirka gradbeništva Županja občine Cirkulane Antonina Žumbar je 1. septembra, ko so se osnovnošolci in dijaki veselili prvega šolskega dne, na sprejem povabila zlato maturantko Ivo Petrovič. 18-letnica iz Dolan je z odliko končala šolanje na srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor. Mlado dekle se na poklicni poti vidi v gradbeništvu, postati želi gradbena inženirka. Foto: MZ Zlata maturantka Iva Petrovič v družbi cirkulanske županje Antonije Žumbar in direktorice občinske uprave Nine Horvat. Iva je osnovno šolo obiskovala v Cirkulanah, za srednješolsko izobraževanje je izbrala gradbeno šolo v Mariboru. Pravi, da se ji je predstavitev šole zdela zanimiva, zato se je zanjo tudi odločila. Najraje je imela strokovne predmete, sicer pa je dejala, da se je bilo za uspeh na koncu šolanja treba truditi vsa štiri leta srednješolskega izobraževanja. „Ja, se je bilo treba kar učiti vsa štiri leta in potem še za maturo. Najraje se učim v zgodnjih jutranjih urah, če je treba, se zbudim tudi ob štirih. Popoldan mi učenje ne gre dobro od rok, ker se vse preveč dogaja ali pa me mika kaj drugega, težje se skoncentriram za učenje. Ko smo pisali test, sem se zjutraj učila eno uro in potem ponovila med odmori v šoli, pa sem vedno dobila oceno štiri ali pet. Srečo imam, da si snov hitro zapomnim. Včasih je dovolj, da si enkrat preberem na glas ali pa morda samo še nekajkrat ponovim tiste dele snovi, ki si jih v prvo nisem zapomnila," je povedala zlata maturantka Iva in dodala, da je na maturi opravljala izpite slovenščine, matematike, nemščine in strokovnega predmeta gradbena mehanika, stavbarstvo in gradbeno-inženirski objekti. Poleg tega so imeli dijaki še obveznost seminarske naloge ali izdelka. Odločila se je za izdelek - izračun in ročni izris ceste. Zlata maturantka Iva bo šolanje nadaljevala v gradbeni stroki, vpisala se je na univerzitetni študij fakultete za gradbeništvo v Mariboru. „Želim postati gradbena inženirka, veseli me področje statike." Že kot dijakinja se je v Maribor vozila z avtobusom, enako bo tudi v prihodnje. Vožnja z javnim prevozom ji sicer vzame veliko časa, v eno smer uro in pol, s tem da je treba na Ptuju še prestopiti. Da bi bivala v študentskem domu, Iva ne razmišlja. Prosti čas si mlado dekle krajša s šivanjem gobelinov, sedaj šiva petega. Tri ima doma, enega je podarila svoji razredničarki. Med motivi na gobelinih so ji najbolj všeč pokrajine. V veselje ji je sestavljanje puzlov, igranje video iger, branje japonskih stripov (mang), peka in kuhanje, najbolj ji gredo v slast morske jedi in jedi iz gob. Županja Antonija Žumbar je zlati maturantki čestitala in izročila priložnostno darilo. „Vsakega uspeha naših občanov, tudi učencev, dijakov in študentov, sem zelo vesela. Še posebej mi je v ponos, če se lahko veselimo uspeha, kot je zlati maturant, zato se ob vsaki takšni priložnosti odločimo za sprejem. Seveda si želim, da bi mladi v Cirkulanah ostajali in svoje znanje delili s krajem. Če pa jih življenje ponese v druga okolja, pa naj jim velja apel, da na domačo občino ne bi pozabili." Mojca Zemljarič Sveta Trojica • Sofinanciranje društev Največ denarja za šport Občina Sveta Trojica bo tudi letos društvom in organizacijam s področja športa, kulture in turizma finančno pomagala. Športnim programom je tako namenila 10.500 evrov. Od tega jih je 7.000 rezerviranih za vrhunski šport, športno vzgojo predšolskih otrok in mladine, športno rekreacijo in šport invalidov, preostalih 3.500 pa za razvojne in strokovne naloge v športu. Iz tega naslova bodo 500 evrov dobili športni kadri za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, 700 evrov bo šlo za vzdrževanje občinskih športnih objektov, na katerih se izvajajo letni programi športa, športna društva in zveze bodo lahko za sofinanciranje svojega delovanja na javnem razpisu zaprosila za skupnih 800 evrov, za športne prireditve pa je namenjenih 1.500 evrov. Hkrati je objavljen tudi javni razpis o dodeljevanju sredstev za prireditve in akcije, ki pospešujejo turistični in kulturni razvoj ter promocijo občine, za katere je zagotovljenih 8.410 evrov. Za sofinanciranje kulturnih prireditev je v trojiškem proračunu na voljo 3.910 evrov, za turistične prireditve pa 3.000 evrov. Poleg tega bo občina delovanje kulturnih društev primaknila 1.250, za delovanje turističnih pa 250 evrov. SD Majšperk • 70 let Planinskega društva Praznovanje visokega jubileja po planinsko V Majšperkuje več kot očitno zelo priljubljeno pohodništvo. V Planinsko društvo Majšperk je namreč včlanjenih okoli 160 ljudi najrazličnejših generacij. Še posebej so veseli mladih in družin z otroki, ki se vedno pogosteje udeležujejo pohodov. Še pred petnajstimi leti je bilo članov bistveno manj, nato pa seje zgodil velik preobrat in članstvo seje začelo iz leta v leto povečevati. Po besedah Mirana Smoleja, predsednika PD Majšperk, je vzrokov za rast števila članov več: »Najpomembnejši je skrb za strokovne kadre in priprava kakovostnih programov. Veliko pozornosti namenjamo skrbi za varnost pohodnikov in pripravi pohodov, ki so glede zahtevnosti prilagojeni vsem kategorijam članstva.« Najpomembnejše področje delovanja društva je vodniška dejavnost, ki jih izvaja vodniški odsek (sedem vodnikov). V zadnjem obdobju so nekateri vodniki pridobili še B-kategorijo vodenja, zaradi česar lahko izvajajo tudi zahtevnejše akcije. Število vodenih tur se je v prvih letih ustanovitve gibalo med dva do tri na leto, v zadnjih letih pa organizirajo med 35 in 40 pohodov letno. Epidemija je preprečila skupne izlete v planine Delovanje Planinskega društva Majšperk je v lanskem letu močno omejila epidemija, predvsem ukrep, ki je preprečeval združevanje ljudi na prostem. To je zanje pomenilo, da niso mogli organizirati skupnih pohodov, zato so člane pozvali, naj se čim več rekreirajo sami oz. v krogu družine. »Ker so bile občinske meje zaprte, nismo mogli nikamor. Planinci pa komaj čakamo, da osvojimo kak novi vrh in vidimo še kaj drugega kot naše domače hribe. Zato smo bili še toliko bolj veseli letošnjega maja, ko smo lahko ponovno začeli pla-ninariti v skupinah, pa tudi izlete v druge slovenske kraje smo že lahko začeli izvajati,« je pojasnil Smolej. Letos so se tako že podali na Slivnico - čarovniško goro nad Cerkniškim jezerom, pa na Virnikov Grintovec in Ajdno. Pred epidemijo so organizirali večdnevne izlete, zelo priljubljena so bila na primer Foto: PD Majšperk V počastitev 70-letnice so se Člani TD Majšperk podali na DonaČko goro, podelitev priznanj Planinske zveze pa je potekala nekoliko nižje, ob prenovljenem zavetišču Tekstilka. planinarjenja po hrvaških otokih. V zadnjih letih pa so dobro obiskani pohodi, ki jih društvo organizira ob polni luni. Letos so zaradi epidemije več dni trajajoče planinske izlete opustili. Tudi sodelovanje z Osnovno šolo Majšperk, ki poteka že vrsto leto, je v zadnjem letu zaradi epidemije okrnjeno. Ker se v planinski skupini združujejo učenci različnih oddelkov, šolskih izletov niso mogli organizirati. V »normalnih« razmerah se skupaj z mladimi vsako leto odpravijo na tri do štiri pohode. Vzgojiteljicam, ki z otroki v vrtcu izvajajo program CICI planinec, pa pomagajo pri uvedbi mini taborov in nekaterih pohodov. Praznovanje 70-letnice so prestavili za eno leto Planinsko društvo Majšperk je 70 let dopolnilo že v lanskem letu, ko so načrtovali veliko praznovanje, ki so ga žal morali odpovedati zaradi epidemioloških razmer. Letos so se zato odločili, da bodo počastitev 70-letnice izpeljali čisto po planinsko. Nekaj več kot 70 članov se je minulo nedeljo zbralo na parkirišču na Kupčinjem Vrhu, nato pa so se skupaj odpravili na vrh Donačke gore. Sledila je krajša svečanost in podelitev priznanj ter ogled obnovljene koče oz. zavetišča Tekstilka na jasi pod Donačko goro. Prejemniki priznanj ob 70-letnici: Pohvale PD Majšperk: Jožica Mesarič, Ana Verdenik, Ivana Butolen in Venčeslav Butolen Znak Alojza Knafeljca (priznanje komisije za pota PZS): Janez Lampret in Martin Žunkovič Pohvale PZS: Zvonko Leskovar, Franc Vinkler in Drago Korez Bronasti častni znak PZS: Jože Šerbak, Žan Krebs in Renata Šalamun Srebrni častni znak PZS: Franc Kešpert in Tatjana Smolej Zlati častni znak PZS: Marjan Planinc in Miran Smolej Prejemniki priznanj ob 70-letnici Kot je povedal Miran Smolej, predsednik TD Majšperk, so prema-zali zunanji leseni del hiše in obnovili notranjost (zamenjali tla, okna, vrata in pohištvo): »Naša koča je sedaj res v celoti obnovljena, za kar smo letos namenili okoli 3.000 evrov, od tega je nekaj več kot polovico denarja prispevala Občina Majšperk, s katero zelo dobro sodelujemo. Kočo sicer redno vzdržujemo in skrbimo za njeno okolico, leta 2009 pa smo prenovili ostrešje in zamenjali kritino. V zadnjih desetih letih smo že obnovili leseni opaž in pokriti hodnik ter postavili nove mize in klopi.« Zadovoljni z opravljenim delom Koča na jasi pod Donačko goro nima statusa planinske postojanke, ampak služi le društvenim potrebam, v njej pa je prostora za okoli 30 ljudi. Kot so zapisali v zloženki ob 70-letnici, si je planinsko društvo že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prizadevalo za njeno izgradnjo. Prostovoljci so ves podarjeni material na svojih ramenih znosili na jaso pod Donačko goro. Dela so bila zaključena leta 1974 in od takrat je koča nudila zavetje številnim planincem in prijateljem. Ob 70-letnici so tako v PD Majšperk več kot zadovoljni z opravljenim delom, predvsem pa z rezultati - planincev je vedno več, med vodniki je že skoraj polovica mladih, program je zanimiv in privlačen, saj je aktivnih članov nekaj manj kot polovica. Prav tako so ponosni na obnovljeno društveno kočo, ki jo nameravajo tudi v prihodnje skrbno vzdrževati. Je pa res, da si želijo, da bi se epidemiološke razmere čim prej umirile, da bi lahko vse svoje aktivnosti izvajali nemoteno. Estera Korošec torek • 7. septembra 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 19 Ptuj • Folklorne delavnice za otroke odlično obiskane Z igro do osnovnih ritmičnih vzorcev Pred dvema letoma sta se Lidija Kolarič in Nina Godec Meško odločili, da začneta s skupino mladih folkloristov pri KD Rogoznica. Pred tem je skupina delovala pod okriljem DPD Svoboda. Na otroške folklorne delavnice pa tradicionalno vabijo zadnji teden v avgustu. „Namenjene niso samo pridobivanju novih članov v skupino, ampak tudi tistim, ki že plešejo v skupini. Starejši se po navadi teh delavnic udeležijo zato, da vodijo te nove člane, da pomagajo pri delu. Letos sva z Nino Godec Meško zelo presenečeni, koliko otrok se je udeležilo delavnice. Skupaj jih je prišlo 19, od tega je bilo šest starih članov, preostali so bili novi. Najmlajša udeleženka je bila stara tri leta. Poudarek na delavnici je na igri, ki vodi do osnovnih ritmičnih vzorcev, kot so ploskanje, udarjanje z nogo. Izdelali so tudi ropotuljice, s katerimi so udarjali ritem. Iz osnovnih korakov smo prešli na ploskanje, na ljudski ples. Vsako leto se naučimo dva osnovna plesa, to sta zibenšrit in rašplja, ki sta otrokom že poznana iz vrtca ali osnovne šole. Pri zibenštritu smo se tudi naučili pesmico Kužek Foto: Črtomir Goznik Pod naslovom Ali so že vse igrice pozabljene? so potekale folklorne delavnice za otroke v Domu krajanov Rogoznica. Izdelali so tudi ropotuljice, s katerimi so udarjali ritem. Želijo si vadbeni prostor v Domu krajanov Rogoznica Vaje otroške folklorne skupine Klopotec potekajo enkrat tedensko, trajajo uro in pol. Doslej so potekale v Narodnem domu Ptuj. Glede na to, da večina otrok prihaja iz ČS Rogoznica, mentorici Lidija in Nina upata, da bodo dobili vadbeni prostor v Domu krajanov Rogoznica. Glede na število otrok želita formirati dve skupini, eno z vrtčevskimi otroki, drugo pa z osnovnošolci. Dobro delujoče kulturno društvo z več skupinami in močnim članstvom je največja motivacija za to, da se v tem okolju toliko otrok odloča za folkloro. Ob tem pa je odločilen dejavnik tudi samo okolje, v katerem je ljudem ta oblika kulture veliko bližja kot nekomu, ki živi v samem mestnem središču, kjer stremijo k drugačni obliki kulture, pojasni Lidija Kolarič. Foto: Črtomir Goznik Mentorica otroške FS Klopotec KD Rogoznica Lidija Kolarič je otrokom osnove folklore predstavila skozi igro. Skupaj z njo je mentorica mladih folkloristov še Nina Godec Meško. Na letošnji delavnici je sodelovala tudi Tanja Kolmančič, ki je v otroški folklorni skupini začela plesati v 2. razredu in sedaj kot srednješolka nadaljuje s plesom v odrasli folklorni skupini. nima repa več. Vključujemo tudi stare igre, kot so ristanc, kdo se boji črnega moža, gnilo jajce, ali je kaj trden most. Učili smo se tudi izštevanke. Skozi igro se otroci naučijo tudi dela v skupini. Predvsem pa je pomembno, da v tem, kar jim podajamo na delavnici, uživajo, da se zabavajo," je progam folklorne delavnice povzela Lidija Kolarič. Mentoricama se je pridružila tudi Tanja Kolmančič, ki se je v otroško folklorno skupino vključila v 2. razredu in sedaj kot dijakinja pleše že v odrasli folklorni skupini. Tudi sicer je otroška folklorna skupina baza za odraslo, kjer pa prihaja do pomanjkanja predvsem moških plesalcev. Pa tudi v otroških folklornih skupinah prevladujejo dekleta. Dokler so bile razmere še normalne, so vsako leto pripravili novo odrsko postavitev. Z njo so se tudi predstavili na območnem srečanju otroških folklornih skupin. Vsako leto so se tudi udeležili državnega tekmovanja v Rogaški Slatini (Pika poka), tudi mednarodnih otroških folklornih festivalov in vseh nastopov v domačem okolju. Zaradi koronakrize so bile vse te aktivnosti oz. nastopi onemogočeni. Če bodo razmere dovoljevale, bodo po enoletni prekinitvi jeseni začeli pripravljati nov program. MG Juršinci • OŠ in vrtec imata novega ravnatelja Kmalu odprtje učilnic na podstrešju Prvi šolski dan v Juršincih ni bil prvi le za prvošolčke, ampak tudi za novega ravnatelja Mateja Sužnika. Funkcijo vodilnega v 62-članskem javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu je prevzel od sveže upokojene Jelke Svenšek, sicer dolgoletne ravnateljice juršinske osnovne šole. In kako se na novem delovnem mestu počuti novopečeni ravnatelj? »Moram reči, da odlično. Seveda je še vse novo, a občutki so pozitivni, tako glede kolektiva kot dela samega, ki bo vsekakor zelo zanimivo, dinamično in najbrž tudi turbulentno. Vse to mi predstavlja izziv, prepričan sem, da sem naredil pravi korak in izbral tudi pravo šolo,« je bil po prvih vtisih dobro razpoložen Sužnik, doslej učitelj računalništva na ptujski osnovni šoli Ljudski vrt in aktualni občinski svetnik na domačem Destrniku. Se je pa malce zavlekla gradnja dodatnih učilnic na šolskem podstrešju, ki bi morale biti nared do prvega septembra, a bodo po zagotovilih župana Alojza Kaučiča v naslednjih dneh. Na 220 m2 podstrešja bodo uredili tri učilnice, kabinet in sanitarije. Tam bo prostora za eno triado, torej bodo lahko šolsko pritličje, če bo v vrtcu zmanjkalo prostora, namenili predšolskim otrokom, šolarjem pa bodo ostale učilnice v prvem nadstropju in nove na podstrešju. Gradnja dodatnih učilnic bo stala 430.000 evrov, od katerih bo država prispevala polovico, natančneje 214.000 evrov. SD Foto: SD Matej Sužnik je s prvim septembrom prevzel ravnateljevanje na juršinski osnovni šoli. Požarevac, Ptuj • III. Viminacium Fest Škofjeloški pasijon - najboljša predstava Od 23. do 29. avgusta je v arheološkem parku Viminacium potekal že III. Viminacium fest (miti stari in novi) v organizaciji Centra za kulturo Požarevac. Rdeča nit festivala so predstave o mitskih dogodkih in osebnostih, ki so zaznamovale neko obdobje v človeški zgodovini. Letošnji festival je gradil na starih in novih mitih. Za letošnje festivalske nagrade so se potegovala gledališča iz Prištine (Antigona), Novega Sada (Kdo je ubil Janis Joplin), Niša (En Edip), Beograda (Saligia) ter Kranja in Ptuja (Škofleloški pasijon, koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj in MG Ptuj). Predstava Škofleloški pasijon, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča iz Kranja in MG Ptuj in v režiji Jerneja Lorencija, je prejela nagrado za najboljšo predstavo - viminacium maximus. Igralka Doroteja Nadrah pa je prejela nagrado za najboljšo igralko večera. Nagrado je predstavniku Škoflelo-škega pasijona, direktorju MG Ptuj Petru Srpčiču, izročil župan občine Požarevac Saša Pavlovic. Besedilo prikazuje zgodovinsko odrešenje in velja za eno najlepših dramskih pesnitev v slovenski literaturi. Gre za kulturni spomenik, ki je od leta 2016 vpisan tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Od njegovega nastanka je minilo 300 let. Svojo živost je ohranilo do danes. Napisal ga je pater Romuald. Strokovna komisija festivala je ocenila, da je predstava koherentna in dosledna v vseh segmentih. Tako z režijo, dramaturgijo, igralsko zasedbo, s scenografskimi in kostumskimi rešitvami, z glasbo in oblikovanjem svetlobe, kar vse skupaj ustvarja celovito in avtentično odrsko podobo sodobnega videnja človeškega trpljenja o teh večnih vprašanjih, ki si jih postavljamo skozi podoživljanje tega kri-ževega pota življenja v telesu, bolečine. Peter Srpčič pravi, da je, kot bi v mraku žarek svetlobe osvetlil nekaj, kar je izjemno človeškega. Škofl eloški pasijon je nastal ob 300-letnici nastanka besedila, 50. Tednu slovenske drame in 25-letni-ci Mestnega gledališča Ptuj. MG Foto: Črtomir Goznik Predstava Škofjeloški pasijon je v Požarevcu na 111. Viminacium festu (Stari in novi miti) prejela nagrado za najboljšo predstavo - viminacium maximus. Nagrado je prevzel direktor MG Ptuj Peter Srpčič. 20 Štajerski Križem kražem petek • 3. septembra 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Poprana kava (37) V rožnati trenirki se prikaže izza ovinka. Njeni svetli lasje so razpuščeni, a komaj razčesani, kakor da seje zbudila le nekaj minut nazaj. Pomigne, da ji sledim preko trate za blokom in vse do stavbe na drugi strani ulice. Stanovanjsko naselje je ograjeno, kamere so gostejše kot ulične svetilke in varnostnik pri vhodu me čemerno premeri. Med hojo do četrtega nadstropja mi moja gostiteljica Catherine naš-teje vse pomanjkljivosti stanovanja, kakor da sem nadzornik, ki je prišel na pregled objekta in ne popotnica, ki spi tudi na tleh, če je treba. Catherine sem staknila na spletni strani Couchsurfing. To je globalna skupnost oziroma socialno mreže-nje za izmenjavo gostoljubnosti, ki ima približno štirinajst milijonov članov v več kot dvesto tisoč mestih sveta! Gre za atraktiven način spoznavanja nove dežele, s čimer postanejo potovanja resnično družbena izkušnja. Popotnik pri gostiteljih biva brezplačno, v zameno pa prinese kakšno darilce, skuha tradicionalno jed svoje domovine ali speče pecivo (v mojem primeru na primer potico). Lahko bi rekli, da gre za organizirano obliko bivanja pri neznancih. Catherine me povabi naprej, pokaže kotiček, kjer bom spala, nato pa se odpravi v kuhinjo po kavo. Komaj odložim prtljago, Ribič pri metanju r Je uradna denarna enota Srbije od leta 2003, ko je zamenjal jugoslovanski dinar. Razdeljen je na sto parov. V obdobju Kraljevine Srbije je valuta imela isto ime in bila v uporabi med letoma 1868 in 1918, ko jo je potem nadomestila valuta Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bankovce in kovance izdaja Narodna banka Srbije. Oznaka valute je RSD. ETOS - moralna struktura, nravstvena usmerjenost, OMSK - mesto na skrajnem vzhodnem delu Rusije, TAPIR - tropski sesalec z dolgim gobcem Foto: Mateja Toplak Couchsurfing je globalna skupnost oziroma socialno mreženje za izmenjavo gostoljubnosti, ki ima približno štirinajst milijonov članov v več kot dvesto tisoč mestih sveta. Gre za kulturno izmenjavo, popotnik biva brezplačno. Foto: Mateja Toplak ko zakliče: "A little bit of pepper?" Malo popra? Sledim njenemu glasu in odpravim se po hodniku. Catherine se s pladnjem, na katerem sta dve keramični skodelici, prikaže izza nekih vrat. Vodi me na balkon. Začne mi pripovedovati o neštetih zdravilnih učinkih črnega popra. Med drugim naj bi pripomogel k lajšanju glavobolov, istočasno pa začimba nadomesti značilno grenkobo kave in jo naredi okusnejšo. Pravi, da je dodala le ščepec, a kava je tako nenavadnega okusa, da se počutim kot mr. Bean v tistem lokalu, kjer so mu postregli tatarski biftek. Naredim požirek, pokimam in pravim: "Mmm," istočasno pa iščem rožo, kamor bi zlila vsebino skodelice. "Imela sem jih malo več kot ti, petintrideset," začne Catherine pripovedovati zgodbo o tem, kako je spoznala svojega moža. "Predvidevala sem, da jih ima on kakih trideset, a nisem ga vprašala. Ne, nisem," se spominja. "Povabil me je, da bi šla z njim na nek hrib, veš," reče, ko jo popade smeh. Iz petlitrske plastenke si nalije kozarec vode. Naredi požirek, nato dotoči še meni. Foto: Mateja Toplak Na Kitajskem je izredno težko najti dobro kavo, po navadi si dobil le instant kapučino, prelit z vročo vodo ali bubbleteaz okusom po kavi (osvežilna sadna ali kremasta pijača). "Sem ga vprašala, kje ima avto, pa mi je pokazal palec! Si moreš misliti?" v smehu nadaljuje. lan je svoji Catherine že na prvem zmenku predstavil svoj avanturističen način življenja in vznemirljivosti avtoštopa. Čeprav je bilo to zanjo na začetku precej šokantno, sta na tak način prepotovala velik del sveta. Še danes, trideset let kasneje, potujeta kot dva hipija, kot njuno početje opiše ona. "Šele čez kak mesec sem odkrila, da jih ima Ian le petindvajset!" se udari po čelu in v isti sapi spet pravi: "Si moreš misliti?" Nekdo pozvoni. Catherine skomigne in vstane. Kakor hitro odide z balkona, zlijem vsebino skodelice v odtok, ki očitno služi odtekanju vode pri velikih nalivih. Skodelico odložim na mizo, pogled pa mi ujame jezero, ki leži le kak kilometer stran. Vidim ribiče, ki na svojih lesenih čolniških posedajo in strmijo v vodo. "Ian," se predstavi možak, ki je pravkar stopil skozi balkonska vrata. Stol si postavi ravno nad odtok, ki je še zmeraj črn pri robovih. Catherine se vrne s skodelico zanj in precej velikim lončkom vroče kave. Dolije jo sebi, nato še meni. Do vrha. Menda je kava s poprom njuna najljubša razvada, mi pravita. Če vprašate mene, ima kava okus po preveč poprani juhi ali po pekočih čilijih, ki jih je nekdo po pomoti stresel v zeleni čaj. Kljub tej čudni mešanici si bom za vedno zapomnila zgodbe, ki sta mi jih dolgo v noč pripovedovala Škota Ian in Catherine. Potovanja so včasih tudi spoznavanje ostalih popotnikov, razumevanje njihovih zgodb in pogledov na življenje. Pogosto so spomini na globoke pogovore trajnejši kot recimo hoja po Kitajskem zidu ali dobra hrana v prestižni restavraciji nekje v središču Šanghaja. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 7. septembra 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Dom upokojencev? - Ne, hvala! Oni dan mi je pisal prijatelj Martin. Nekdanji sodelavec, približno mojih let (torej v cvetu starosti!). Zanimivo pismo, ki da človeku misliti. Takole med drugim piše (nekatere najine zasebne bedarije sem izpustil - zaradi spodobnosti!): »Pepek, se spomniš, kako smo se pred leti strinjali s tem, da stara leta preživimo v katerem od domov starejših? Tam je poskrbljeno za vse: hrano, pijačo, družbo, pomoč, ko kaj potrebuješ, z raznimi aktivnostmi, da ti ne bo dolgčas. In če se ti stanje poslabša, skrbijo zate tudi, ko si priklenjen na svojo posteljo in njeno bližnjo okolico. Veš, Pepek, zaupal sem jim, da mi želijo vse najboljše. In da se za to potrudijo. Vsi - od vodstva do kuharice, od čistilke do oskrbnice. Kot da smo vsi ena velika družina! Zdaj pa jim več ne verjamem, da mi želijo dobro. Razlog za to je ta i 4 nesrečna epidemija. Vse preveč znancev in prijateljev se je prehitro poslovilo od nas. Saj je res, da nihče ne bo živel večno, ampak si vseeno vsakdo želi doživljati lepe trenutke s svojimi potomci. Morda doživeti, da tudi tvoji vnuki končajo kaj več kot le vrtec, pa kakšnega abrahama svojih otrok, mogoče svojo zlato poroko... Da se je to dogajalo pred nekaj meseci, ko nihče i prav vedel, kje se ga glava drži, poskušam še nekako razumeti. Toda sedaj? Ko obstaja kar nekaj nasvetov strokovnjakov, kato se upreti širitvi škodljivega virusa, pri čemer je najpomembnejši ali vsaj najusodnejši in najuspešnejši cepljenje? Slišim in berem, kako malo zaposlenih v domovih starejših se je cepilo! Zakaj? Ker se bojijo tiste enodnevne povišane temperature? Ker bi jih kak večer ,rokica bubala'? - In potem pomislim: tem je vseeno za ljudi, za katere skrbijo, v službo hodijo zaradi plače! Veš, Pepek, jaz v dom upokojencev ne grem! Tistih 800 evrov, ki bi jih tam plačal, bom raje dal nekomu, ki bo prišel vsak dan v času, ko so ta mladi v službi, pogledat k meni, ali mi kaj posebej manjka. Ker za 800 evrov bo zanesljivo kdo pripravljen sedeti pri nas v dnevni sobi in z mano gledati televizijo! Pa magari kakšna afganistanska begunka ...« Tako - toliko v razmislek tistim, ki razmišljajo samo o svoji pravici, da so necepljeni ... Vaš Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 7 5 9 6 2 8 8 2 3 1 7 2 5 7 1 3 4 6 3 9 6 3 4 1 2 5 7 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ OO Bik ¥¥ ©©© € OO Dvojcka ¥ ©© €€€ OOO Rak ¥¥¥ ©©© € OO Lev ¥ €€€ OO Devica ¥ ©©© 0 Tehtnica ¥ ©© €€ 0 Škorpijon ¥¥¥ © €€ 00 Strelec ¥¥¥ ©© € OOO Kozorog ¥¥ ©©© €€ 0 Vodnar ¥¥¥ ©© € OOO Ribi ¥ ©©© €€ 0 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 7. do 13. septembra 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Hajdina • Osnovna šola seli učne vsebine 28.000 € za učilnice v naravi Osnova šola Hajdina je vse bliže do želene učilnice na prostem, ki jo nameravajo urediti v bližnjem gozdičku. Foto: OŠ Hajdina Projekt hajdinske osnovne šole se je med 32 prijavljenimi uvrstil na odlično sedmo mesto. Ta bo zaživela v prihodnjih dveh letih v okviru programa Erasmus+ 2021. Hajdinska šola je namreč ena izmed slovenskih šol, ki je bila uspešna na omenjenem evropskem razpisu in pridobila dodatnih 28.000 evrov. Kot je pojasnila Tatjana Lukovnjak, koordinatorka projekta, nameravajo didaktiko poučevanja na prostem vnesti v letni delovni načrt šole: »Čim več pouka bomo v prihodnji letih preselili v naravo, prav tako bomo na naši šoli gostili učitelje in učence z obeh sodelujočih šol. V projektu Z roko v roki za zeleno prihodnost namreč sodelujemo s šolama Marie Montessori iz Nemčije in Osnovno šolo Vis iz Hrvaške.« Po besedah ravnatelja Mitje Vidoviča so se prijavili zato, ker želijo izboljšati strategije in način poučevanja, omogočiti učiteljem strokovno in didaktično izpopolnjevanje ter izmenjavo dobrih praks. Prav tako želijo doseči večjo prepoznavnost šole in poudariti evropsko dimenzijo. Trije glavni cilji projekta so učenje na prostem, skrb za okolje in uvajanje sodobnih pedagoških pristopov. Glavne teme so »zelene« spretnosti, ozaveščanje o Evropski uniji in novi pristopi učenja in poučevanja: »Učenje na prostem predstavlja izjemno priložnost za vračanje vzgojno-izobraževalnega dela v naravo, za kognitivno učenje in spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Prav tako je naša velika odgovornost ohranjaje narave, o čemer želimo v prvi vrsti osveščati mlade,« je pojasnila Lukovnjakova. Erasmus+ je sicer program Evropske unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2021-2027. Njegov namen je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja posameznikov, še posebej tistih iz okolij z manj priložnostmi. Estera Korošec 2 6IASB0 DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2k. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednibi Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Te-dnik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 13. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Viktorija Murko, Videm. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 7. septembra 2021 Naročite v Štajerski STOP SPORED Vsak naročnik dobi: naročilnica štajerski TEDNIK • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) Ime in priimek: • brezplačne priloge Štajerskega tednika Naslov: (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske Pošta: počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) Davčna številka: • poštna dostava. Telefon: Datum naročila: Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Podpis: Prlekijoter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Lepi spomini ne bledijo Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! LETO XXXN,. ST. 21 Ptuj, 7. junija 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040 1B78 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEIE DELOVNEGA LJUDSTVA Človek si srečo ustvari sam (stran 31 KakSne mesnice ¡mamo v Ptuju (stran 4) Urejanje območja Potekava (stran 7) Kulturni dnevi (stran 9) Osemdeselletink ¿a volanom (stran 11) PETO brigadirsko poletje v OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah V i>flffldltv _. __. „,. vu v V.+1K1.» 2, mw'a rtfiano wjprli fipHMiitm m(jdmvl.u acK" no aKuhi !d,>ioi>4t fori« 7», Ha nten K,......... Sot« - Sifjl« i, MCJlJ I otic Ttnlit i. — Mom Polit,. Mi r Me Ketl«»™ in lita paikai, {Uiu wrLrtiariaia ed'id'.is;» repiiHKkr linifrrriKi «MS. Vlltoi I tift irtmar «nit» xt »Liijihvkr ddiwnc lOiije pr! HK. ZSMS. prcdmtniki dSufliciitt-n SO Pnij. /jJijHtv. poJpitiholmK »kup-M DA SO, Li k" ixnudinl pfiniii inlajin j proao*oljo<*i «I» ncko,1 ,n J-"" ttr fiUcfel llufcrmV>4|lLtl in Cim irf ikfcnnih u-.ptfcn /,, >[|T| if i kulluffcm props™« luunpita ikupim plomiijev to OS Domava. trigwiiijrn« JU via i trek h tfoflfa-Uovliro m Wp pt» Mimjlon fcaicrih hoda uddatrii lyifjdirji m Inoinji MDA ŠC ^ Slmnnvir.i jrmunii, k Tilaj po OHOMKfii ilxniwii ji h,U v w,vi OS Dpriav* druga vjs iVupMin .Mil s SC. 5m. pod ptfAaJntw I ranji CniUka. t Ijnr ».tupiiiar jpiejdi praenm del* IM tfdmiKu «1 rto ir«m iwcfrvAh dcuv nanl. v Uirifc Irtn.-r,.,f> da ILL JrtviiiH MDA SO prefc bfipjitiK-. l/otiitakifcfcimifcte»; t fnbmelf, 1 iuN i»iu Mi«n- Pmje. Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega _ sveta 2KS Maribor A — V — O. ril» o. HJ1CLM. 1Jta*t tiiMa, Vo.j Q«U, lfaeJ*aL Ljubljana IMIfitd. Koirijr. Vnijur. Kodo* l, «a. RaJlfe ir Sevnica. Oitwii» prof rau tMa iu trau nDttiM Uyrjdnje nrjj mnirtija ■> Mili »-KO m, kar pr*dvid»u i>or»bfJj Pf-i J1.U» JeloMiili u/. DrUfi dan Kij»)» i »iHIiim vi liripilirji bfigaJ iBjp»»ta)*li rnamoiMVHi inr«* P»uj* «1 hidrorkltraino SO II v raiainu, r\tit\ pn v-> v .H nc>f >|«.i/li»ii It 0I1 ijfuMi vin P*"iu, V pmoMKk /jMirni »> IKit; /a-ukramp en kipulo \ . »>lj!tjh pn iiorlu, ter Milalievjic i diivin nojih laivLi.Mi.tnih pnvih-iidnikov. i^rti (.'irkutafun* i* -oJaj h u topa u dobrim iltl WLi « iHtUicsl, fo kaccTcm t ¿ijct m» tc prej LdKvm rmini.i HtklM iilrma puaj t.vdi if« v) bf jfriJirjUitffji S SEJE KOhtlTEJ» OK ZKE PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! Jclr^tvkii* in , ivojih kWnih «caih , , «ifiil atiiviKHl Itf itpovia\i| nc- m,J'iK,M; V «J* vfJ"v ijjjo Omh «Tu. v vn iji-fkiln lil 411 JjIi tudi kvnLmne p«j(o*s it Jfl,, Vjij^eC hoc )C JiHaknila 1 udi vpraUitjJ ifrtqpti^h /j ;S,irc uvjMkcv vnnu.uj.rjvnih „ S »nliiTevniK vkv,pnWi......^ ^ vta« 1 v..„Mn^kral p,jv delfin ■ .......- —"-r- ~Y/t vlfljd .......... Mk^abcti A«.(npajo tviij* owhise vkupviiit tnchfla mnmja. ktri Jifejaiiji popnbiJpJ«^ v poprav o KtuJiv _ H^JBO W i*ajaik¥V dcUvdi, we ti wtn»i detovn^ ^iuplv........... Mi11«upr»1llfe inikHpiiiMUi ja dilrgau in «M«apj ajMfjNiifcov. «i* delaj» p -P*» « ^CP » Rojstva: Traudi Krajnc, Cirkovce 2e, Cirkovce - deček Noel; Adrijana Prevolšek Peer, Majšperk 3, Ptujska Gora - deček Matej; Sara Širec, Ulica 5. prekomorske 2, Ptuj - deklica Naja;Katja Klemenčič Vajda, Gajevci 33 a, Gorišnica - deček Anže; Tamara Rožman, Kicar 118a, Ptuj - deček Tadej; Anja Hrženjak, Rimska ploščad 1, Ptuj - deklica Naja; Tamara Kme-tec, Lancova vas 18, Videm pri Ptuju - deček Filip; Natalija Vrbek, Sveta Ema 26d, Pristava pri Mestinju - deček Filip;Pe-tra Šek - deček Bjan; Laura Toš - deček Lovro; Anja Golub - deklica; Mateja Podlesnik - deklica Sofia in deček Lovro; Lidija Košti - deklica Kimi; Jana Lončarič - deklica Julija. Poroke - Ptuj: Robert Širovnik in Špela Drevenšek, Apače 117; Dejan Caf in Sandra Kokol, Ptuj, Ulica 25. maja 9; Boris Šegula in Natalija Majcen, Dornava 9; Robert Vesenjak, Pestike 34 B in Tanja Fras, Ptuj, Potrčeva c. 48; Dejan Ducman, Ptuj, Čar-manova ul. 10b, in Tamara Šoštar, Ormoška c. 120, Ptuj. Kakršno vreme na malo mašo (8.) nastane, rado še dva meseca ostane. 9/24 6/21 8/24 6/23 8/25 13/27 10/24 10/24 11/23 15/27 23I 7/23 N W 9/24^ 9/24 Danes bo sprva pretežno jasno, čez dan se bo od severozahoda povečala visoka oblačnost. Še bo pihal vzhodni veter, ponekod na Primorskem šibka burja. Jutranje temperature bodo od 6 do 10, na Primorskem do 15, najvišje dnevne od 21 do 25, na Goriškem in ob morju do 27 °C. V sredo in četrtek bo pretežno jasno. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. 4-dnevna napoved za Podravje I Torek Sreda I Četrtek j Petek 08.09.2021 10.09.2021 # # 11 8 9 9 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 24 23 24 25 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan < V Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hilrosl vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Vir: ARSO