Poštarina placena u gofovom God. XI. Broj 37. U Zagrebu, 15. septembra 1939. Pojedini broj Din L-» Uredništvo 1 uprava ZAGREB, MASARVKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine tJf'lJANA. Erjavčeva 4a SKUPLJAJMO NARODNO BLAGO IZ ISTRE! ONO NAJRJEClTlJE GO¬ VORI, DA JE ONO ZEMLJA NAŠA. DA JE ONO KRV NAŠA! J GLASUO SAVE7A JUGOSIOVENSKIH EM1C,KANATA U J HUJSKE KUAJSME NEUTRALNOST ITALIJE Prema političkoj strukturi država il ideološkim povezanostima smatralo se [ da če se velesile u slučaju rata opre- dijeliti odmah u dvije fronte, a male! države da če po svom geografskom po¬ ložaju i radi osiguranja budučnosti biti privučene jednoj ili drugo j fronti. Rat je izbio i mi smo stali pred činjenicu da f su velesile Italija, Sovjetska Rusija, Sje- verna Amerika i Japan izjavile svoju j neutralnost. Iako rat nema reperkusija samo na I ratujuče stranke, države udaljenije od ratnih zbivanja, odnosno udaljenije od ratujučih država su više poštedjene od poremečaja. Zato i najvažniju ulogu od j neutralnih država u sadašnjem mo¬ mentu igra Italija. To još više što je po-| vezanost Rima i Berlina bila cementi¬ rana izrazom os. Za ratnu rotacij u osi nije odmah pokrenuta. Italija je ostala I vjerna svoj oj tradicionalno j politici če- kanja, da slijepo ne zagrize. Ostala je | po strani, ali ne pasivna. Italija je nastojala da se mirnim pu- tem udovolji zahtjevima Njemačke. Mussolini je u največoj napetosti razvo¬ ja dogadjaja poduzimao na jednoj i drugoj strani korake da se za 5 sep¬ tembra sazove konferenca za rješenje krize. Rat je izbio 1 septembra, dakle još u toku njegovih nedovršenih prego¬ vora za konferencu. To nastojanje za mirno rješenje sporova postalo je baza talij anske neutralnosti. A i opravdanje u pogledu Njemačke, a garancija u po¬ gledu Francuske i Engleske. Hitler je zahvalio Mussoliniju za njegovu dosadašnju podršku. preporu- čio se za budučnost i suspendirao ga je od pružanja oružane pomoči, jer da če sam stvar urediti. S druge strane Ita¬ lija je pružila dokaza da namjerava ostati neutralna. Mnoge poduzete mjere ratnog značaja su ublažene. U vrijeme ratne opasnosti ona ponovno šalje pre¬ ko oceana svoje parobrode i uspostavlja parobrodarske linije po Sredozemnom moru. Ponovno se otvara granica pre¬ ma Francuskoj i normalno razvijaju trgovački odnosi. U Italiji samoj podu- zimlju se radovi koji ne spadaju u sfe- ru ratne aktivnosti. Italija je po strani ratnog sukoba, I ali naglasava da uza sve to nije i ne j može ostati nezainteresirana u sada- j šnjem razvoju situacije. U rat se nisu uvukle zaračene stran¬ ke radi Danziga i Koridora. Njemačka je sputana ugovorom u Versaillesu. Ona ' se proti njemu bori, ona ga je dosta I oborila, ali hoče da uopče iščezne ver¬ sajski diktat i njegov duh. To je Hitler i naglasio u svom govoru, koii smo do- nijeli u zadnjem broju našeg lista. Borbu proti rnirovnom ugovoru vodi on ratom. Tu istu borbu proti Versaille¬ su vodi i Italija i ne samo od jučer. I ona traži novo uredjenje Evrope, jer se smatra prikračenom ugovorom u Ver¬ saillesu za nužan razvoj svog ekonom- skog, političkog, kulturnog i etničkog života. S druge strane ne naglašavaju uta- načenja svjetske mirovne konference. Engleska i Francuska bore se protiv me¬ todama, kojima se hoče urediti evrop¬ ske odnošaje, bore se protiv sile, dakle protiv rata. Iako potocima teče več ljudska krv i uništavaju se materij alne tekovine, iako ima razloga najcrnijem pesimizmu glede daljnje sudbine Evrope, u Rimu se vodi živa diplomatska akcija za mir. Ali sada če biti mnogo teže nači jednu formulu na koju bi pristala jedna i dru¬ ga strana. Jer kako če se složiti »borba za uništenje brutalne sile« kako kažu Englezi sa faktički provadjanom šilom. Bismarck je kazao da evropski sat treba navijati svakih 50 godina. Sada- šnja tehnika skračuje vrijeme i brza zbivanja skratila su pero evropskog sata na 20'godina. Ako treba naviti ta j sat, treba ga staviti u ispravno stanje. A sat ne ide ispravno, ako sav mehanizam nije u redu ako i najsitniia prašina ni¬ je otstranjena. Ukrepi proti urbanizaciji Delavci in kmetje se ne bodo m ogli svobodno naseljavati v mesta VfID¥M0W3W05i Omladinska sekcija društva »Istra« u Zagrebu održat če kometnoraciju za Vladimira Gortana i bazoviške žrtve u subotu 16 IX u 8 sati na večer u Uči¬ teljskem domu na Trgu Kralja Aleksan¬ dra br. 4. Umoljavaju se svi Istrani da toj ko¬ memoraciji prisustvuju V svoji demografski študiji »Slovenci in Hrvatje pod Italijo« (Ljubljana 1938) sem na podlagi uradne statistike poka¬ zal, da je demografsko gibanje v sloven¬ skih in hrvatskih občinah Julijske Kra¬ jine v svojem bistvu beg z dežele in iz dežele. Prvi del tega pojava pa ni zna¬ čilen samo za Julijsko Krajino, temveč za vso Italijo in bega prebivalstva z de¬ žele v mesta in industrijska središča ni¬ so mogli zadržati ali vsaj močno ovirati. Zato se je italijanska vlada odločila iz¬ dati poseben zakon, ki naj ustavi to usodno gibanje. Novi zakon je bil pod¬ pisan 6. julija, a objavljen 9. avgusta tega leta. Zaradi važnosti tega zakona tudi za naše rojake hočemo tu navesti njegove točke. Prvi člen določa: Nihče ne sme pre¬ nesti svojega bivališča v glavna mesta pokrajin, v druge občine z več kakor 25.000 prebivalci ali v občine z manjšte- vilnim prebivalstvom, ki pa imajo večji industrijski pomen, ako ne more doka¬ zati, da je zato prisiljen po svoji funk¬ ciji, službi, poklicu ali pa da si je za¬ jamčil stalno dobičkanosno zaposlitev v občini, kamor se hoče preseliti, ali pa da so ga v to napotili drugi utemeljni razlogi, toda le pod pogojem, da si je predhodno zajamčil primerna sredsta za vzdrževanje. Kateri kraji imajo v smi¬ slu tega člena industrijsko važnost, do¬ loča notranji minister sporazumno z mi¬ nistrom za korporacije. Drugi člen urejuje specialno še vpra¬ šanje delavcev. Zaposlovanje delavcev je sedaj urejeno po zakonu od 21. decem¬ bra 1938. Po tem zakonu je zaposlitev delavcev javna funkcija v interesu na¬ cionalne produkcije države. Zato ne sme delo dajalec razen v primerih, ko bi si¬ cer trpele škode osebe, surovine ali na- 1 prave, sam in še to te s predpisano odo¬ britvijo najemati delavce, temveč mora to storiti preko korporativnega inšpek¬ torata, ki vrši funkcijo posredovalca v imenu strokovnih delavskih zvez. Vsako drugo, tudi brezplačno, posredovanje je strogo zabranjeno. Delodajalec pa razen v nekaterih primerih ne more zahtevati od inšpektorata, da sme določene osebe sprejeti na delo, temveč se mora ome¬ jiti samo na navedbo števila delavcev, ki jih potrebuje. Praktično se izvaja to ce¬ lo tako, da inšpektorat sam določa, ko¬ liko delavcev mora podjetnik v skladu z velikostjo obrata najeti. Za nastavitev delavcev katerekoli vrste, in sicer toliko takih, za katere se zahteva samo numeričen predlog, kakor za one, za katere je dopuščen imenski predlog s strani delodajalca, se zahteva pooblastilo pokrajinskega organa, ki nadzoruje zaposlitev, ako gre za delav¬ ce iste pokrajine, kjer želijo biti name¬ ščeni, odnosno pooblastilo medpokraj in¬ skih ali državnih organov, kadar gre za zaposlitev delavcev iz drugih pokrajin. Da se preprečijo morebitne prekrši- tve zakona, določa člen tretji, da se ne sme vpisati v seznam občanov nobena oseba, ki ne more dokazati, da ustreza zahtevam prvega člana. Kdor pa ima pogoje za vpis, potrjuje s tem, da ima zadostna sredstva za življenje; zato ne more biti vpisan ne v seznamu revežev, ne v seznamu uradov za zaposlitev, tako da je izključen od vsake podpore ali druge zaposlitve, ki je pod kontrolo sin¬ dikatov. Dalje je v vseh omenjenih občinah prepovedano dajati v najem ali podna¬ jem hiše, stanovanja, sobe ali druge lo¬ kale osebam ali družinam, ki ne predlo¬ žijo potrdila, da ustrezajo zahtevam za bivanje v teh občinah. Delavci, ki so se preselili za začasno delo v katerokoli občino kraljevine, mo¬ rajo najkasneje 30 dni po končanem de¬ lu zapustiti to občino, ako si niso med¬ tem preskrbeli stalne zaposlitve. Posebno stroge so določbe za poljske delavce. Noben poljski delavec se ne sme niti v občini svojega stalnega bivališča vpisati za drugo kategorijo dela, ako ne utemeljuje razloga, zaradi katerega ho¬ če zapustiti zemljo, ki jo je doslej ob¬ deloval. Vse osebe, ki so ob objavi zakona predhodno bivale v kaki občini, ki jih navaja člen prvi, jo morajo zapustiti najpozneje v teku šestih mesecev in se vrniti v svojo domačo občino. Prestopki proti tem določbam se bo¬ do kaznovali z zaporom do enega me¬ seca in z globo do 1000 lir. — Tudi za uradnike posredovalnih uradov, deloda¬ jalce in stanodajalce, ki bi kršili določbe zakona, so predvidene denarne kazni, ne glede na morebitno drugo kazensko postopanje. Novi zakon bo imel znatne posledice tudi za naš živelj v Julijski krajini, zlasti ker nima deželsko prebivalstvo možnosti, da bi prehranilo vse svoje člane. Verjetno bo to spričo sedanje ure¬ ditve zaposlovalnih organov vplivalo tudi na etnografsko sestavo prebival¬ stva v večjih občinah. L. č. Zakon o urfbanizmn P u 1 a. — Sa 24. prošlog mjeseca stu- pio je na snagu takozvani zakon o urba¬ nizmu, po kojemu se niko ne može nasta¬ niti u gradove, gdje su sjedišta opčine, ako nije po službenoj dužnosti tamo premje- šten ili po redovno! proiesiji ili ako si ni'e osigurao stalno unosno zaposlenje. Na veliko! pozontici j Položaj Sronte — ftozo napredovanje Nije masa <— Hrabrost i patriotizam Poljaka — Hoee li Poljael zaustaviti protivnika — Engleska i Francuska Dovoljno je pogledati zemljopisnu kartu pa da se uvidi, da se Poljaci na svojim granicama prema Njemačkoj u ratu ne mogu održati. Granica se još više produljila iza kako je bivša čehoslo- vačka granica — Moravska i Slovačka — postala polazni teren njemačke voj¬ ske. Njemačka je vojska po pripremlje- nom planu nastupala sa sjevera od istočne Pruske i sa juga iz Slovačke pre¬ ko Krakova, a zapadnu Poljsku, oko Po¬ znanja, je ostavila. Time se je kao kli- ještima približila s juga i sjevera Var¬ šavi, a sredina je ostala kao u vreči. — Trupe zapadno od Varšave morale su se povlačiti i bez borbe na istok, da ne ostanu zatvorene. Njemački je plan van- redan i dobro je uspio. Iza 10 dana rata može se reči, da imademo ravnu frontu od sjevera na jug, t. j. granice istočne Pruske sjeverno Ostrolenke, preko Var¬ šave uz Vislu te Visloku. — Izvještaji govore da je dosada učestovala u bor¬ bama samo trečina poljske vojske, pa da se Poljaci spremaju utvrditi iza Varšave na Bugu, gdje če prodiranje njemačke motorizirane vojske biti oteščano radi podvodnog terena. Linija bi ovdje išla pred ili iza rijeke Buga preko Bialosto- ka na zapad, te od Brestlitovska napred te od Kovela prema Cholmu-Lublinu, a od Lavova na zapad prema Jaroslavu— Pšemislu. Mnogim našim čitaocima po¬ znata su ova m jesta iz svjetskog rata, jer su bili u rovovima oko njih kad su služili u 97, 5, 17 ili drugim bivšim av¬ strijskim pukovima. Ako Poljaci ovdje zaustave Nijemce, rat bi mogao popri- miti drugi izgled na trajanje zapadne fronte. Svakako če njemačko vodstvo nasto- jati da nastavi i uspješno dokonča ope¬ racije na poljskom bojištu, dok če polj¬ sko vodstvo svim silama nastojati, da sada svoje čete u skračenoj fronti sa- bere i čim prije ili na jednom krilu ili u centru udari i probije neprijateljsku frontu, i to prije nego se neprijatelj sa- bere, sredi i udari sa svojim armadama. Da li če to Poljacima uspjeti, vidjet če se brzo. U svim tim operacijama na ovom bojištu igralo je velevažnu ulogu ratno zrakoplovstvo, naročito njemačko, koje je neprestanim napadajima, čini se, sm o t, ? in dovsšfiAte aoljske mobilizacije. odnosno skupljanje četa, i neprestanim teškim bombardiranjem pozadine, voj¬ nih objekata, aerodroma, željezničkih li¬ nija, onemogučilo pravilno i brzo na- rukovanje rezerva. Čudno je, da sa Stra¬ ne Engleza i Franceza nije stiglo djelo- tvorno pojačanje u zrakoplovstvu, ma- kar s brodova-nosača aeroplana, makar uz veče gubitke, jer bi takva pomoč dje- lovala i moralno na poljsku vojsku, a spriječila bi barem opseg aktivnosti nje- mačkog zrakoplovstva. Kako spomenusmo, Nijemci su vrlo brzo došli do Varšave. Tu je nastao za¬ stoj tako da su Nijemci dali saopčenje da njemački narod mora razumjeti da se od njihovih četa ne može očekivati da i dalje napreduju iznenadajučom brzinom. Potrebno je da se utroši znat¬ no vremena, kako bi se osigurali dosada zauzeti položaji. Kraj svega prvenstva njemačke voj¬ ske u motoriziranim jedinicama, zrako¬ plovstvu, tehničkoj opremi, broj noj nad- močnosti i strategiji, poljska je vojska pokazala i pokazuje zapanjujuču hra¬ brost. Ne samo što Varšava nije pala kad su joj se Nijemci približili, več i ona vojska, ko j a je ostala u vreči po¬ kazuje svoju djelatnost. — Na sjeveru Gdinja još nije pala, a Westerplatte kod Danziga, mala posada od čete vojnika držala se je deset dana. Njihovu hra¬ brost priznaju 1 neutralgi i sami protiv- nici. — Ratni dopisnik talij anske »Tri¬ bune«, koji je iz Krakova stigao u Var- šavu u momentu kad su njemačke pred- straže došle pod Varšavu, kaže da se poljski vojnici svugdje hrabro bore i da je gledao kako se na raznim sektorima fronte od Poznanja do Nareva i Varšave Poljaci odvažno bore i umiru kao juna¬ či, ali da ipak ne mogu odoljeti dobro organiziranim i tehnički premočnim di¬ vizijama, što je najvažnije u sadašnjoj teškoj stvarnosti. I ne samo vojska več i sav poljski narod se bori za svoju zemlju, bio Voj¬ nik ili civil. Muško i žensko, žene, dje- ca i starci učestvuju u obrani. Svoj pa- triotizam plačaju krvlju i životom. Ali sve te vrednote zaostaju sa stvarnim prednostima protivnika. Rezultat operacija u Poljskoj može stvoriti obrat u daljnjem razvoju sadaš- niSS ratnog stani a. Bilo da Poljaci za¬ ustave prodiranje Nijemaca, bilo da fronta bude likvidirana. Sve če tada za- visiti od zapadne fronte. Saveznici če znati što im je činiti da sadašnji nje¬ mački uspjeh u Poljskoj ne zadobije ka¬ rakter faktične eliminacije Poljske iz rata. Jer u slučaju okupacije cijele Polj¬ ske po Nijemcima još prije zime, preba- cili bi Nijemci svu svoju istočnu vojsku na francusku frontu, te bi time nastala i tamo druga situacija, teža za Francu- ze, a bolja za Nijemce, jer bi ovi i cijeio zrakoplovstvo mogli koncentrirati ha svojoj zapadnoj fronti. — Naravski, da Francuzi ima ju iza sebe svoju ogromnu, prvoklasnu vojsku i novo organizirana englesku vojsku, ali je ipak velika razli¬ ka boriti se na utvrdjenoj liniji samo s manj im dijelom njemačke vojske, nego sa ejelokupnom njemačkom vojskom i zrakoplovstvom. Poljska imade sa Engleskom i Francu- skom novopotpisani protokol k postoje- čem ugovoru, da Englezi i Francuzi ne če bez njezine privole potpisati mir ili obustaviti neprijateljstvo, več samo u potpunoj solidarnosti. Prema torne se is- ključuje verzija da bi se mogao potpi¬ sati mir poslije eventualne okupacije Poljske. A malo bi značenja imao i mir. koji bi Njemačka potpisala sa nekom poljskom Vladom, koju bi ona obrazovala u slučaju okupacije cijele Poljske ili sa¬ mo Varšave. ZABRANJENO SAKUFLJANJE DOBROVOLJACA Ministar unutarnjih poslova potpisao je naredbu, kojom se zabranjuje svako sakupljanje dobrovoljaca za rat u stra- nim zemljama, propaganda za to sakup¬ ljanje, odlazak dobrovoljaca iz Jugosla¬ vije kao i prelaz dobrovoljaca preko Ju¬ goslavije u svrhu stupanja u vojsku koje strane zaračene države. — Prekršitelji naredbe kaznit če se globom od 100 do 1.500 din., u slučaju ncisplativosti zatvo- rom od 1 do 30 dana. U koliko bi se pak ustanovilo, da je učin teže prirode, po- stupat če se u smislu čl. 45. zakona o ustrojstvu vojske i mornarice i čl. 32. za¬ kona o državljanstvu. STRANA 2. »T S T R A« LEPA GESTA MLADEGA ZOBOTEHNIKA OB NESREČI UBOGEGA KMETA Trst, 9 sept. 1939 — Pred nekaj dne¬ vi se je vozil s svojim malim avtomobi¬ lom iz škofelj proti Divači mladi zobo- tehnik Dujc Albin. Na sredi poti mu je prišel nasproti neki kmet iz Potoka pri Lokvi z vozom, ki sta ga vlekla vol in krava, ki ni bila vajena vožnje. Tako je pri srečanju z avtom krava nenadoma odskočila in zletela naravnost pod avto, ki jo je podrl ter poškodoval tako, da je na mestu tudi poginila. Ubogi kmet, ko je opazil nesrečo, je pričel tarnati češ, da ga po smrti hčere še ni zadela taka ne- broj Idrijski rudnik ostane v državnih rokah Ljubljanski »Slovenec« je dne 7- septembra prinesel tale članek o idrij¬ skem rudniku: »Pred prilično tremi meseci je vlada se posebnim odlokom pooblastila fi- sreča, ki mu je vzela edino kravico, po- i uancnega ministra, da, sme_ glede na- leg tega pa bi moral po cestnih predpi- j šega rudnika izdati daljnosežne ukrepe, sih plačati popravilo avta, ki je bil tudi j £ a sme celo prodati zasebni družbi, poškodovan in kazen, živinče je sicer I Vsebina tega odloka, ki je bil strogo prodal mesarju, a z veliko zgubo. Ko je ! administrativnega značaja in je tvoril . le nekak okvir za nadaljne odredbe, je prišla v javnost v zelo nepopolni, po¬ tvorjeni obliki; očividno tisti, ki so od¬ lok čitali, istega niso dobro razumeli. — Tako se zgodilo, da je bila nenadoma vsa javnost zaskrbljena, zbegana. Ru¬ darji so se bali, da se jim pod zasebno družbo poslabša položaj. Upokojenci so vzdihovali, da bodo ob prenosu lastni¬ štva njihove pravice okrnjene. Vse me¬ sto z vsem okrajem vred je bilo zapla- šeno z mislijo, da bo zasebna družba v kratki dobi izčrpala vsa ležišča rude, obratovanje rudnika bo prenehalo in mesto z vso okolico bo obsojeno v go¬ spodarsko smrt. Že pred dobrim mese¬ cem je »Slovenec« v kratki notici sku¬ šal te strahove razgnati. Glede na zgoraj omenjeni odlok je napisal: »Predvsem je treba podčrtati, da zakon¬ ski načrt predvideva, da bi večino nove družbe prevzela država in javna bitja.« mladi zobotehnik videl nesrečo ubogega kmeta, se je takoj odpovedal vsaki od škodnim in preganjanju in je kmetu še obljubil, da mu bo priložil par sto lir, da si po lahko opomogel in kupil drugo kravico. Ta gesta je kmeta pomirila, do- čim je že itak priljubljenemu zoboteh¬ niku, priljubljenost še bolj dvignila. —a. DUHOVNIŠKE VESTI Štefan Gnjezda, ki je po smrti nepo¬ zabnega dekana msgr. Arka upravljala idrij¬ sko župnijo, bo šel za župnega upravitelja v Podkraj nad Vipavo. Franc Gabrenja. žup¬ ni upravitelj v Podkraju, je imenovan za župnega upravitelja v Lozicah pri Št. Vidu. Župnijo Kojsko v Brdih upravlja Mario Vir- gulin. Tržaški škof mgsr. Santin je imeno¬ val prof. Lucijana Lucianija za svojega delegata pri privatnih zavodih za ver sko vzgojo. Msgr. Ivan Sirotti je bil ime novan za predsednika na duhovniških skupščinah za koprski okraj. Ko je šel po lastni želji tomajski dekan Mihael Barbič, ki je opravljal duhovniško slo- žbo tudi v Divači in škocijanu, v po¬ koj, je trž. škof imenoval kanonika mgsr. Gležarja, ki je sedaj duhovnik v Sežani, za kraškega dekana. Sedaj bo izvrševal službo tudi v Povirju, škocija¬ nu in Divači, ter bo predsedoval na du¬ hovniških skupščinah na Krasu. Pretep v Sit. Petru na Krasu Trst, 9 sept. 1939. Iz št. Petra na Krasu poročajo, da je pretekli teden iz raznih razlogov nastal nevaren pretep, ki je zavzel do sedaj še nepojmljive raz¬ mere in seveda tudi posledice. Iz doslej neznanih razlogov so se spopadli fantje, menda radi dela ali kaj, tako hudo, da je morala poseči oblast, ki jih je komaj pomirila. Posledica tega pretepa je seve¬ da več aretacij in pa velika škoda, ki so jo potniki lahko opazili na postaji in drugod. Zgledalo je kakor, da bi šlo za kak prevrat. Razumljivo pa je to tem bolj, če pomislimo, da se je pretep izvršil v dneh, ko je bila vsa javnost in ves svet v napetosti in da je morda tudi tu treba iskati vzroke tega in takih dogodkov. Strela ranila sedam oseb Grahovo, septembra 1939. — Med hudourjem, ki je vladalo nad Gorami 7 t. m., je strela udarila v barako, kamor se je zateklo sedem kmetov, ki so se hoteli na ta način zaščititi pred nevih¬ to. — K sreči ni bilo nobene smrtne žrtve, vseh sedem pa je zadobilo precej težke opekline od strele. Po prvi pomoči so jih prepeljali v goriško bolnišnico. Novi prefekt v Gorici Kakor smo že javili, je bila cela vrsta prefektov v Italiji premeščena ali pa upokojena, med temi je bilo tudi nekaj prefektov iz Julijske Krajine. Za novega prefekta v Gorici je bil imenovan z zad¬ njim dekretom dr. Aldo Cavani, ki je bil prej za prefekta v provinciji Catanzaro. Dosedanji prefekt je bil E. Manno, ki je bil imenovan za vicegubernerja Rima. Afera cm© burne Trst — Prema vijestima trščanske štampe uz poznatu trščansku aferu »čr¬ ne burze« bio je upleten i jugoslavenski brodovlasnik Ante Topič, za kojega je u Trstu rečeno, da je pobjegao u Ameriku. Sad je u talijanskoj štampi izašla Topi¬ čeva izjava, u kojoj on demantira, da bi imao bilo kakve veze s aferom »cme burze«. Magnezij iz mora Trst — U središtu otsjeka za proii- čavanje, koji j-e obrazovan pri največem talij anskom društvu za kemijsku proiz- vodnju, vrše se ispitivanja o načinu, ka¬ ko da se iz morske vode dobi je magnezij. U tom pogledu talijanska kemijska in¬ dustrija postigla je uspjeh i dobila je magnezij sa 99.8 pošto čistoče. Ovo ot- kriče veoma je značajno s gledišta au- tarhije, j er če uskoro biti stavljeno dr¬ žavi na raspoloženje jedno bogatstvo to¬ ga metala, koje je praktično bez granica. GRADJENJE ARMIRANIM BETONOM T rs t. — Zabranjeno je upotrebljavati armirani beton kod bilo koje civilne grad¬ nje. Dosada se zabrana odnašala samo na niže gradnje. Dalje je priobčil pomirjevalno vest, po kateri so se pokrajinska oblastva pri odločilnih činiteljih živo zavzela za življenjski problem Idrije. Danes more¬ mo z veseljem sporočiti, da je bilo »Slo¬ venčevo« pomirjevalno poročanje ute¬ meljeno. Doznali smo iz dobro poučene¬ ga vira, da je pristojno mesto v Rimu odločilo, da idrijski rudnik ostane dr¬ žavna last. Rudnik bo odslej odvisen od finančnega ministrstva, ne več od mini¬ strstva za javna dela. Vse drugo ostane v glavnem pri starem. Zvedeli smo tudi, da imajo pri ugod¬ ni zadovoljivi in hitri rešitvi tega važ¬ nega vprašanja veliko zaslugo pokra¬ jinska oblastva. Rudarji in drugi pri¬ zadeti krogi so se z zaupanjem obrnili na odločujoča mesta, zlasti na pokra¬ jinska oblastva, katerim so razložili svojo skrbi ter jih prosili za posredo¬ vanje. Prefekt in šef javne varnosti v Gorici sta blagohotno in objektivno preiskala položaj in se z vso vnemo zavzela za pravilno rešitev vprašanja. Rudarji in z njimi vsa Idrija so njima in vsem drugim oblastvom iskreno hva¬ ležni, da so modro ocenili in razumeli socialne in gospodarske potrebe Idrij¬ skega prebivalstva in tako uspešno po¬ sredovali na naj višjih mestih v njihovo skupno korist.« Kavarne brez kave v Italiji Kakor je znano je izdala italijanska da pred kratkim odredbo, s katero se prepoveduje uporaba kave in čaja in so OgvaMšeije potvoška mesa P u 1 a. — Našoj zadnjoj vijesti o za¬ vlada pred kratkim odredbo, s katero se bra "l kIania 1 pr0 ? aie mesa * mesn j h pr °I prepoveduje uporaba kave in čaja in so izv0l ? a u mesarmcama, salumerijama te za prekršitev te odredbe predpisane pre- serviranja mesnate hrane u gostionicama i cej stroge kazni, ki so pa več ali manj . bifejima u cetvrtke j petke dodajemo, da brez pomena, ker kave ni moči nikjer se ne smije klati telci, koji nemaju 100 kg. dobiti. Vsled tega je nastala za kavarne u cetvrtke i petke može se prodava« i nerodna situacija, ker ne morejo točiti servirati mjesto mesa svježa ili konzer- kave ter so vsled tega zgubile svoj po-, virana riba. men Italija ima sicer precej lastne kave, 'Pod avtomobil je prišla ki jo zlasti dobiva iz Abesinije in znani i _ . . so primeri, ko je vlada delila to kavo ce- ! B 0 Y e _P> septembra 1939. — Na ces„i lo zastonj med ljudi, tako tudi v Trstu. 1 Bovec-cedad je pris,a pod velik avtomo- V zadnjem času pa je bila vsa produk- bil tvrdke Tomad iz Čedada 22-letna cija kave določena za izvoz, da se Kristina Mlekuževa iz Bovca. Nesreča dobijo za državo tako potrebne devize in se 5 e zgodila v trenutku, ko je z naspro- zlato ter se je moralo ljudstvo v držav- i ^ n p strani prišel avto in se je moral ka¬ nem interesu uživanju te dobrote odpo- , m j9, n uma kniti na desno pri tem pa je vedati. Po neki vesti pa je sedaj vlada P r -* s ’ a Mlekuževa pod težka kolesa, ki so razpisala konkurz za iskanje nadometka,! J* zdrobila lobanjo. Smrt je nastopila ki naj bi nadomestil kavo in čaj, da bi 'takoj. — šoferja so aretirali in predali tako zadovoljili vsaj deloma one, ki ču- oblastem. ti jo pomanjkanje po teh. dobrinah. Zabrarsa slobodne prodaje kukuruza Trst. — Ovogodišnia ljetina kukuruza je vrlo slaba. Bila je velika suša, pa ne- kojim seljacima u Istri nije urodilo ni ono- liko koliko su posijali. Radi toga je vlada odredila da sakupi sav kukuruz, koji se ubere u Italiji i koji se uvaža iz inozem- Nlesreča na godiškem mostu pred sodiščem Kakor smo pisali se je v maju t. 1. zgo¬ dila na mostu pri Podgori težka nesreča, ki je zahtevala kar štiri smrtne žrtve. Kamion ki je bil naložen do vrha s deskami in ki sta vodila 26-letni šofer Ivan Jereb in 44 letni Ivan Brus, oba iz Idrije, se je zaletel v ograjo ter vrgel tri vojake, ki so baš tis- UUC1C U 1 IcUlJl 1 R.UJ1 bc U V < xcj11 Soleč, ki piše, da je Prestranek občutno prizadet in da bi lahko zmogel s svojimi obsežnimi napravami v še večji meri razširiti promet, kakor ga je v dobi svojega največjega razvitka pred tremi leti Zmanjšanje prometa je zelo ob¬ čutno in je postalo tudi trajno, tako da sto¬ jijo naprave prazne in puste. List piše, da so višji vzroki odločili, četudi neekonomič¬ no in protiavtarhično zaradi daljše poti in večjega pomanjkanja krme ter nepopolne izrabe odpadkov, da je promet odšel na Reko. Prizadeti so tudi kmetje, ki so pro¬ dajali krmo in je sedaj nimajo kam proda¬ ti. Lokalne oblasti si prizadevajo, da bi na kakšen način rešile v obojestranski prid ta problem, ki je nastal v škodo Pre¬ stranka. Ker je nemogoče pritegniti ves promet nazaj na Prestranek, si oblasti v Prestran¬ ku zamišljajo rešitev tako-le: 1. Reki naj se pusti ves promet ma¬ džarskih volov; 2. Prestranek naj prevzame ves uvoz goveje živine za odgoj iz Jugoslavije in Romunije; 3. Podpirati uvoz novega jugoslovanske¬ ga kontingenta, določenega v protokolu v Rimu 4. avgusta t. 1., skozi Prestranek, ki je v idealnem položaju da izvrši to opera¬ cijo. Na ta način bi država imela več koristi, promet bi se izvršil hitrejše, manjši bi bili stroški in drage naprave, ki jih je zgradila država in privatniki, bi bile izkoriščene. Maribor, spetmebra 1939. — V ne¬ deljo 3. t. m. je bila v društvenih pro¬ storih svečana seja, na kateri so bili odlikovani nekateri društveni pevci za njihovo delovanje s kolajnimi in diplo¬ mami Pevske zveze v Beogradu. — To je bila obenem zadnja društvena seja pred združitvijo z društvom »Ja¬ dran« v novo društvo »Jadran-Nanos«. Sejo je otvoril društveni predsednik prof. Lojze Bizjak. Pozdravil je pred¬ sednika Ipavčeve župe prof. Mirka, ki je prišel na sejo, da kot pooblaščeni za¬ stopnik Pevske zveze odlikuje pevce. Društveni predsednik je povdarjal pomen in delovanje društva na kultur¬ nem, socijalnem in narodno-obrambnem polju. Naglašal je potrebo poglobitve in strnitve dela v omladinskih vrstah, Prof. V. Mirk je stvarno in bodrilno razmotrival delovanje pevcev. Naglašal je uspehe, katere je zbor v zadnjem času dosegel s svojimi nastopi. Zbor je še mlad, toda poln elana, s katerega po¬ močjo se je v tem kratkem času uvrstil med najboljše zbore v Mariboru, ki ima¬ jo mnogo daljšo delovno dobo in več iz¬ kušenj. Povdarjal je važnost pesmi pri stremljenju narodnega dela in gojitev skupnosti. Z željo in prepričanjem, da dobo pevci šli po začeti poti tudi v no¬ vem društvu je prešel k razdelitvi odli¬ kovanj. Odlikovani so bili naslednji pevci: Mislej Ivan, z zlato kolajno; prof. Bi¬ zjak Lojze, Gvardjančič Alojz, Prunk Josip, Resinovič Vinko in Žnidarčič Jo¬ sip s srebrnimi kolajnami, ter Grmek Alfonz z bronasto kolajno. V imenu društva se je prof. Mirku zahvalil za odlikovanja prof. Bizjak. Po kratkem razgovoru je bila seja zaklju¬ čena. S tem je bilo interno društveno delovanje zaključeno. V nedeljo 10. t. m. se bo društvo razpustilo in združilo istega dne z društvom »Jadran« v novo skupno društvo »Jadran-Nanos«. IZ DRUŠTVA »SLOGE« Kranj. — V nedeljo 27. avgusta t. 1. je bila na strelišču v Struževem za¬ ključna tekma za nagrado predsednika Zveze J. E. U. g. Dr. I. M. čoka. Kako veliko zanimanje vlada med našimi rojaki za strelski šport, jasno priča številna udeležba na tej prireditvi, saj so »Slogaši« s tako vnemo praznili naboje, da jih je bilo veselje gledati. Razdelitev nagrad je bila dne 3. t. m. na lepo uspelem društvenem pikniku v Cirčičah, ki se ga je udeležilo nad 100 članov in članic. Prvo nagrado je prejel tov. Dovgan Anton, drugo Vidic Avgust in tretjo Vidic Franc. Zmagovalci so bili lepih in praktičnih daril izredno veseli, želja vseh je pa bila da bi se letos še streljalo, pa čeprav sa¬ mo za diplome. KNJIŽNICE V JULIJSKI KRAJINI V svoji kolekciji »Encielopedia del Lf bro« je velika italijanska družba Mondado. ri izdala knjigo pisatelja Ettore ApolloniiJ »Guida alle biblioteche italiane« (Vodič italijanskih knjižnicah). Knjiga je dober priročnik za vsakega, ki se hoče spoznati z italijanskimi knjižnicami, ki imajo sveto- ven sloves. Naj naštejemo^ samo nekatere največje in najvažnejše. Firenze imajo Bi- blioteca Nazionale Centrale z 2,210.000 knji« gami, 3625 inkunabulami in 23.000 rokopigj rimska knjižnica z istim naslovom jm~ 1,200.000 knjig, 1847 inkunabul in 5418 ro- kopisov, posebno je znana vatikanska knji- žnica s 600.000 knjigami, 8.000 inakunabu- lami, 70.000 rokopisi, beneška Marciana ima 508.000 knjig. V Julijski Krajini so samo manjše knjižnice, ki seveda imajo iz. ključno skoro same italijanske knjige morda starejše slovenske, ki pa seveda niso pristopne prostemu ljudstvu. Videm ima občinsko knjižnico Joppi z .130.000 knjigami, 100 inkunabulami in 2411 roko¬ pisi ter več cerkvenih knjižnic z bogatimi starinami. V Gorici je državna knjižnica (Biblioteca Governativa) 108.000 knjig, 34 inkunabul in 546 rokopisov. Predelana je bila 1919. s fuzijo stare Studienbibliothek z občinsko knjižnico in deželno knjižnico. Pred kratkem jo bila ustanovljena knjižnica teološkega seminarja, ki je bila za časa vojno porazgubljena. Ta ima 30.000 knjig. Trst ima dobro knjižnico (Biblioteca Črn¬ ca) s 180.000 knjigami, 332 inkunabulami, 331 rokopisi. Svoj začetek ima v stari knji¬ garni Libreria degli Arcadi Romano-Son- ziaci. Prideljen ji je občinski diplomatski arhiv. Knjižnica poseduje rariteto »Atlas Major Geographiae Blaviana« v španščini. Poleg te knjižnice so še: vseučilišna z 24.000 zvezki, ki je zelo moderna, in knji¬ žnica občinskega muzeja za zgodovino, umetnost in risorgimento s 13.000 zvezki, 9.032 pergamenti itd. V Istri je znana me¬ stna knjižnica v Kopru (25.500 zvezkov, 1500 rokopisov) tet mestna knjižnica v Pi¬ ranu. Obsežnejše so knjižnice v Puli: kon- zorcijska ima 41.000 zvezkov in 710 roko pisov, ki je nastala s fuzijo treh knjižni« in knjižnica vojaškega poveljstva z 50.000 zvezki, ki ima specijalen pomen in posedu¬ je vse knjige bivše avstro-ogrske mornari¬ ce in hidrografskega zavoda Na Reki je knjižnica Nikolaja Toramasea s 35 000 knji¬ gami in v Zadru mestna kniižniea Paravia s 75.000 knjigami in 770 rokopisi, ki jo je ustanovil 1 1885. Pier Alessandro Paravia. To je bila institucija, ki si je najbolj pri¬ zadevala razširiti italijansko kulturo r Dalmaciji. HIMEN V soboto 19. avgusta se ie poročil v cerkvi sv, Jakoba idruski rojak večletni predsednik Idrijskega krožka, odbornik »Tabora« in predavate!: CMD, orotespr I. drž. realne gimnazije k. Janko komer z gospodično Berto Čehovo, hčerko višjega poštnega kontrolorja v pokoju, iz Ljub¬ ljane. Za priči sta trna ženinov brat Loizč, aktivni podpolkovnik in nevestin oče. — Iskrenim čestitkama se pridružujejo vsi idrijski rojaki kakor tudi številni znanci in prijatelji iz emigrantskih vrst in izven njih. Bilo srečno! V nedeljo 10. septembra pa sta si ob¬ ljubila, pred oltarjem v kapeli frančiškan¬ ske cerkve, večno zvestobo idrijski rojak in uradnik obče drž. bolnice g. Joža Rup¬ nik in urednica slovenskega dela »Istre« in vse poznana roiakinia iz Prema gdč. Slava Boštjančičeva. Kot priči sta bila gg. Tone Laharnar in Lado Božič. Odličnim kulturnima delavcema in sotrudnikoma na¬ šega glasila pošiljajo iskrene in prisrčne čestike mnogobrojni znanci in prijatelji iz idrijske doline in ostale Juliiske Krajine, kakor tudi vsi sotrudniki in čitateiii »Istre«. Mnogo sreče in božjega blagoslova! LADO BOŽIČ: TO IN ONO IZ IDRIJE (Nadaljevanje) Tudi dr. Kandlerjeva razlaga v zgo¬ dovini Primorske, da je ležal kraj Arta- ra, ki ga omenjajo nekateri laški zgodo¬ vinarji, v današnji Sp. ali Gornji Idriji, ne drži. Tudi ta kraj je ležal ob Soči, morda pri Kanalu ali pri Idrskem. Ustno izročilo, ki je seveda iz poznej¬ ših časov pravi, da so bivali v naših krajih le samotni drvarji in oglarji. Kdo so to bili, od kje so prišli, kako so ži¬ veli, o tem ne vemo ničesar, Prvi dokument o naši kotlini, je to edini in najstarejši, ki se je ohranil, je neka listina iz 1.1319. ki jo je odkril Bianchi, s katero je odal oglejski patri¬ arh Paganus nekemu Odorlicu iz Čedada ribolov v Soči in v vseh njenih pritokih posebno v Idriji in Idršci. Iz te listine sklepamo, da je pripadala idrijska do¬ lina tolminskemu gospodstvu in z njim pod oglejske patriarhe, pozneje pa pod goriške grofe. Iz listin čedadskega ka¬ pitlja je razvidno, da je spadala dolina v cerkvenem oziru prvotno pod župnijo na št. Viški gori in z njo pod čedadski ka¬ pitelj in pod oglejske patriarhe. Ni pa iz njih razvidno, da bi stalo v dolini kako večje naselje. Omenjajo se samo večje kmetije. Bila je to prava divja dolina. Idrija v zgodovini Z odkritjem rudnika je stopila Idrija v tok življenja in zgodovine Rudnik se je razvijal, kraj pa naraščal s priseljen-^ ci, Lahi in Nemci. Kako je prišlo do te¬ ga, da so krstili kraj po reki ne vemo. Zakaj mu niso dali drugačnega imena? Prvotni redki naseljenci so brez dvoma imeli svoja imena za posamezne kraje, kmetije, grape, in hribe. Verjetno je, da so Lahi in Nemci prilagodili ime kraju 'po reki, ker so jim bila slovenska ime¬ na preveč tuja. Tudi drugače so utlsni- li močan pečat kraju, pečat, ki ga je iz¬ brisala šele novejša doba. Nemci so bili gospodarji rudnika in tako doline, celo navadni delavci so bili v prvih časih Nemci. Slovenci, redko naseljeni, so se naenkrat znašli v veliki manjšini. Naš človek je imel pri rudniku edino zaslu¬ go, da ga je odkril, kakor poroča prav¬ ljica, bogatstvo in dobiček pa je stoletja odnašal tujec. Idrija naj bi nastala nemško naselje. Po svetu je šel glas o nemški Idriji, o slo¬ venski ni bilo čuti. še danes pravijo na Tolminskem, gremo v nemško Idrijo. Res je, da naši predniki niso mogli vze¬ ti rudnika v svoje roke in bi ga tudi danes ne. Nanj so takoj planile tuje ka¬ pitalistične družbe in ga pričele z us¬ pehom izkoriščavati. Naš človek je imel ves čas le podrejeno vlogo delavca — hlapca. Če je bil njegov pomen v gospo¬ darskem oziru ničev, je bil pa velik v narodnem. Prodiral je namreč iz okolice v tuje naselje in asimiliral tujce, ter tako ustvaril slovensko Idrijo. V gospo- toliko pomemben, da je redil več sto darskem oziru je bil rudnik za nas samo slovenskih rudarskih rodbin. Graščinski sistem v dolini Kakšno je bilo življenje v Idriji v prvih stoletjih rudnika, ne vemo. Podat¬ ki, ki jih imamo, se nanašajo le na upravo rudnika in na dogodke v zvezi z rudnikom samim. Verjetno je, da po¬ sebnega življenja izven rudnika in izven družin tedaj sploh ni bilo. Prevladoval je tedaj fevdalizem, pač tudi Idriji ni mogel nuditi drugega, kakor je nudil drugje. Lastniki rudnika so živeli izven Idrije in puščali v njej samo svoje oskrbnike, ki so gospodarili, vedrili in oblačili nad Idrijo in Idrijčani. Ko so zgradili še grad, je tako fevdalizem tudi v Idriji dobil svoj zunanji znak. Graš¬ činski sistem, gospod in podložnik, se ni ločil od onega po deželi. Zunanja ra¬ zlika je bila samo v tem, da je bil pri nas podložnik delavec in ne kmet, in da je bil v gradu le namestnik grofa, po¬ zneje vojvode in cesarja. Rudniški go¬ spod je delavcu odmerjal kos kruha in skrbel za njegove duševne potrebe v cerkvi in šoli. Tako je bilo tudi potem, ko so nastale občine, in tako je tudi da¬ nes. Pri imenovanju sedanjega dekana Je imel grad prvo in odločilno besedo. Vse je bilo v njegovih rokah, o vsem je od¬ ločal, izven tega, kar je sam odredil ni smelo biti ničesar. Tudi pozneje, ko se Je pojavilo družabno in kulturno življenje je bilo v rokah rudniške uprave. Kdo se ne spominja velikega tirana in mogotca, zadnjega avstrijskega rudniškega pred¬ stojnika Josipa Billeka, pred katerim so se delavstvu šibile noge? Življenje v idrijskem kotlu Šele v drugi polovici preteklega sto¬ letja smo dobili moža, ki nam je v krat¬ kih besedah opisal življenje v tedanji Idriji. Bil je to postojnski dekan Peter Hitzinger. Stari Idrijčani so živeli prav tako, da je bilo v vsakem četrtletju, in z ske pa do denarske, ali od 1. do 1. vsak mesec. Tudi izplačevanje rudarjem se je v starejših časih vršilo mesečno in sicer tako, da je bilo v vsakem če tr let ju, ln z izplačevanjem tudi dobava žita, dvakrat na koncu četrtega, tretjič pa ob koncu petega tedna. Nedeljo po izplačevanju so imenovali veselo ali sladko, vse druge pa so bile kisle. Na veselo nedeljo so si privoščili tako samci kakor tudi družine nekaj priboljška. V zimskem času so se zbirali v gostilnah, v poletnem pa na iz¬ letih v okolici, posebno proti Sp. Idriji. Na takih izletih in sestankih so dobro pili in jedli ter plesali. Kot plačilno ne¬ deljo so prav posebno praznovali Marti¬ novo, kot mejnik med letnim in zimskim delom. V starih časih so namreč kopali v rudniku samo po zimi, poleti pa so rudo izpirali in žgali. Le pičlo število rudarjev je kopalo celo leto. Slovesno so praznovali tudi pusta. Ob takih praznikih so si pri¬ voščili poleg juhe tudi palpete in žlikro¬ fe in pljučk in priželjca, kot posenno priljubljeni krajevni ljudski jedi, in pe¬ čenko. Naša zgodovina tudi molči, od kje in do kdaj so naši žlikrofi. Nedelje, prazniki in tedni pred plačilnim so bili bolj postni, a so jih kljub temu prav voljno prenašali in preživljal* (Nadaljuje se) flrprtnik- PRNES1 RADETIC. —— Odgovorni urednik: IVAN STARI. Zvotilmlrova ul, 48, III kat. —— Vlasulk ItlavaA: Konzorcil »Istra« Masarvlrovri ni h- ZHa 11 Rmif.iofnn, on »Istra« izlazi s-vakog tjertna u petak. — BroJ cckovnog računa 36.789. — Pretplata za ctjelu godlnu 48 d., za pola godine 24 d. 79 inrtžP.TnStvn rlvnctru to »a Amovils«« •» -1 „ 1 »»a gJmnu. raCunaju 'pocjenlkn. — Tlsak; Sugoslovenska Stampa d. ^^^Masar^k^ul, br. zC l^Mar^u &