594. štev.
adi A Al*
.-A >
V Ljubljani, torek dne 19. avgusta 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; b pošto celoletno K 20'—-. polletno K 10—, četrtletno K 5*--, mesečno K i’70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se Ki	pošilja	upravništvn.	is
:::	Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
7|.ilTTrT7j][rfjPMi
Leto U. Posamezna številka 6 vinarjev.
1R	Uredništvo	in	npravnlStvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. #.:l
Dopisi se poBUjajo uredništvu. Nefranklrana pisma' »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana le zahvale vrsta 80 y. Pri večkratnem oglašanju poni pust. Za odgovor je priložiti znamko. ::t Telefon številka 118.	j«
Po zaključenju miru.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad I. (14.) avg. 1913.
I.
Aneksija.
Po srečno izvršenem delu za-ključenja miru v Bukareštu. pripravlja se Srbija k aneksiji novih krajev.
2e nekaj dni sem se intenzivno tiela v raznih ministrstvih, da se izvrši zakonski predlog za aneksijo novih krajev, kateri se bo razpravljal v skupštini 10. (23.) t. m.
Mnoga zemljišča in vse gozdne parcele pripadejo državi in istotako bo tudi razlastitev več veleposestev prineslo državi za več miljonov obrestovanega nepremičnega imetja.
Ako sedaj upoštevamo, da je Srbija z novimi kraji še enkrat večja po razsežnosti ozemlja, po prebivalstvu pa komaj za eno dobro tretjino, si lahko predstavljamo, kako malo obljudeni so novi kraji.
Vendar bi se zelo motil, kdor bi trdil, da je temu iskati vzroka v ne-plodovitosti dotičnih krajev, pač pa je turška državna uprava popolnoma zanemarjala rodovitno ali — žal — zapuščeno zemljo in s tem odganjala večino dobrih iti racionelnih .gospodarjev od obdelovanja rodne grude.
To postopno opustoševanje plodnih pokrajin so še v posebni meri pospeševale politične razmere in vedne borbe s Turki in Albanci, tako, da se mnogo prebivalcev je deloma izselilo v sosednje države, drugi pa so odšli po svetu s trebuhom za kruhom.
Tem žalostnim razmeram pa bo za bodočnost storila Srbija konec k aneksijo.
Naseljevanje.
V	prvi vrsti bo naloga srbske državne uprave, da skuša obljuditi te kraje z izseljenci tujih držav ter jim nuditi v ta namen primerne olajšave/
OrŠka skuša to doseči z naseljevanjem Grkov, ki trumoma beže iz dosega bolgarske maščevalnosti in krvoločnosti preko novih bolgai-sko-grškili meja na giško ozemlje in tako se ustanavljajo v novi Grški osade bolgarskih izseljencev.
Ni dvoma, da bo nastal isti proces tudi med Macedonci, ki pa bo v veliki meri odvisen od agitacij ta-kozvanih »Srbijašev« in »Budara-šev«.
Vsled tega Srbija ne more računati na obljudenje teh krajev izključno iz priseljencev iz Bolgarske, iz drugih sosednih držav — Macedoniji najbližjih pa sploh ne bo — ali
nikakega. ali pa zelo mal — pritok.
Ostaja tedaj edino le Avstro-Ogrska.
Na Ogrskem je že več vasi pripravljenih za odhod in je ustanovljen — kakor sem izvedel iz gotove strani — poseben odbor v ta namen, da pazi na to, da se narodna posest Srbohrvatov ne zmanjša.
Ta odbor ima nalogo posredovati na Ogrskem prodajanje posestev Srbohrvatov zopet ne samo Srbohrvatom, ako pa teh ni, odkup-lja posestvo sam in je prodaja svojim sonarodnjakom na obroke.
Tudi med odličnimi belgrajski-mi Slovenci se je rešetalo — dose-daj le v prijateljski in neobvezni obliki vprašanje naseljevanja novih krajev s Slovenci in ideja stvoritve posebnega slovenskega odbora v Belgradu ni več daleč do udejst-vitve. ■
Slovenci.
Vsekakor pa prihaja tu v poštev predvsem gospodarska stran kmetskega življa.
Zelo malo je na Slovenskem trdnih kmetij brez dolga in ravno to žalostno stanje preganja Slovence, da zapuščajo rodno grudo in odhajajo v daljno Ameriko iskat sreče, katere doma niso mogli najti.
Ker primanjkuje na Slovenskem dobrih komunikacijskih sredstev za špecielno agrarne interese in se merodajni krogi veliko bolj brigajo za razna korita v korist svojega žepa kot za interese kmečkega ljudstva, nastaja postopna proletarizacija lastnikov kmetij, ki iščejo zaslužka v mestih. Ta mesta niti sama za svoje domačine nimajo dovolj kruha, ker nimamo razvite industrije in tako se pospešuje izsiljevanje, ki je rak
—	rana na narodnem telesu. Kar nam ne odnese narodnih duš kleti švabski sovrag, to nam odnaša izseljevanje, das/i smo Slovenci dovolj plodoviti in zdravstveno trdni.
Ti izseljenci pa mpogokrat pozabljajo na svojo rodno grudo in kar je najhujše, pozabljajo na svoje slovansko pokolenje.
Dolžnost slovenskega časopisja je, da svari ljudi pred izseljevanjem iz splošno narodnega stališča, ker vsak izseljenec slabi število kompaktne mase Slovencev.
Toda vprašanje narodnosti je tudi vprašanje kruha in zopet obratno.
Vsled tega bodo vsa svarila pred izseljevanjem bore malo pomagala, ako se dotičnikom ne zagotovi dostojno življenje v domovini.
Ker nam v doglednem ■ času ni mogoče zaustaviti grozečo emigracijo, moramo vsaj paziti na to, da uravnamo smer tej emigraciji in sicer v onem smislu, ki je najbolj naraven in najmanj škodljiv narodni
celokupnosti in individualnosti.
Slovenstvo — pod pritiskom nemškega navala od severa — teži vedno bolj k jugu. In ta proces se vrši neprenehoma.
Jedro slovenskega naroda, navdušena mladina, najboljši kulturni in manualni delavci se naseljujejo v Primorju, kjer žanjemo največje uspehe. Med tem pa gnijejo korenike slovenskega debla na severu in o vspehih moremo govoriti le z bridko Ironijo.
Da se rešijo Slovenstvu vsaj oni, ki nameravajo v tuje kraje, je potrebno, da koncentriramo glasni odtok izseljencev na jug v rodovitne kraje zahodne Macedonije, kjer naj se stvori bodoča slovenska naselbina, ki bodi moralna in pozneje tudi inaterielna opora Slovenstva.
Ker je to vprašanje aktualne važnosti, govoriti hočem še v bodočih Člankih o smeri izseljevanje politike, posebno pa o ugodnosti nakupa celega kompleksa zemljišč, katero naj bi prevzeli Slovenci in je razdelili med seboj.
O	tem zemljišču, na katerem se nahajajo zdravilne — a sedaj opuščene — toplice in naravna kisla voda, pripovedujejo strokovnjaki in poznavalci prirodnih krasot, da je to druga Švica in bo v bodoče privabljala mnogo tujcev na letovišče v div-ne, prastare gozdove, ki predstavljajo ogromno premoženje. Mars.
Umazanost in sebičnost diplomatičnih akcij.
IZZA KULIS BUKAREŠKIH POGAJANJ.
Marsikdo od bralcev si je gotovo že želel, vedeti kaj več o tem, kako se vrše pogajanja med diplomati raznih držav. Rad bi vedel za
bistvo pojma »diplomatična pogajanja«. Da si, dragi bralec, ne boš predstavljal pod tem pojmom kakšne svetosti, navedemo eno drploma-tično akcijo bolgarskega delegata Tončeva, ki obenem tudi dobro služi za predstavo, kaj je to: diploma-tično delo.
»Le Temps« prinaša izpod peresa Reneja Puaux vrsto člankov, naslovljenih: »Izza kulis v Bukareštu.« Tam čitamo, da je pred začetkom mirovnih pogajanj v Bukareštu obiskal bolgarski delegat Tončev (navajamo to, ne da bi hoteli očitati, ker diplomatični pogovori so vsi enaki!) najpreje PaŠiča, srbskega ministrskega predsednika, nato pa Venizelosa, grškega ministrskega predsednika. Prvemu je govoril o
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Dobri Bog se nas mora kmalu usmiliti...«
»Saj se naju je že usmilil, ko nama je poslal danes tega oficirja.«
In ponavljala sta, dočim so se resla stekla ubogega stanovanja ort/ prestanka v grmenju bonubar-dovke:
»Grof Olivje d’Ormoal...«
Toda vsaka noč in sleherna energija ima svoje meje.	,
Preveč je moral prestati Florestan; napadla ga je strašna mrzlica.
.Marta, uboga bolnica, je morala
Postati usmiljena sestra, streči .mu m bedeti poleg njega...
Komaj je hodila, opotekala se ie ob slehernem koraku; kadarkoli je stopila na ledeni zrak, ki je ležat po ulicah, jo je streslo tisto strašno kašljanje in vendar Je morala hoditi iznova Po kruh, ki je bil vsak dan bolj blaten, in po meso, ki je bilo vsak dan bolj gnusno in pičlo.
To je trajalo dolg teden dni; živela sta-, bolj izgubljena v tem zblaznelem mestu, nego bi bila v neobljudeni puščavi. Ne vedoča, kaj se godi,
sta^ poslušala noč in dan, kako žven-kečejo stekla ob rohnenju nemških kanonov. Nekega dne pa — ravno o polnoči — nista slišala ničesar več.
Ravno od prejšnjega večera, je bilo Florestanu nekoliko bolje. In zdaj sta izvedela, da je sklenjen mir, da je konec moreče grozote, mraza, lakote in bede ...
Konec oblege!...
Ko se ie spravil Florestan zjutraj na noge in začutil, da niso več tako mehke in ga spet drže, ter je mogel vzeti spet košarico za nakupovanje in iti na cesto, je nudilo mesto popolnoma drugačno lice.
Kakor pričarana, so se bila pojavila pred trgovinami živila vsake vrste.
Par ur nato se je dobil tudi kruh An, radost! Beli kruh, dobri kruhek, ki diši še po gorki peči in po sveži moki.
Florestan je hitel z vsem tem k ubogi materi in njeni dragici, ki je imela do konca svojo mlečno moko. Kako se bo zdaj razveselila rešilne pijače, dobrega, svežega mlečka!..
Nato je tekel stari režiser v koncertišče. Vraga, že celih osem dni ni bil stopil vanj! Kaj se je neki zgodilo v tem času?... Kaj poreče Burginjon? Kako ga sprejme samodržec pri »Sto norostih«?...
Dospevši tja, je našel ložo gospe Olimpije prazno; v koncertni
skupnem slovanskem izvoru, razvijal mu je teorijo o trenotnosti sedanjega spopada v Macedoniji in o nevarnosti grškega napredovanja v Macedoniji. Nato je šel Tončev — diplomat — k Grku Venizelosu, začel mu govoriti o Kavali in mu pripovedovati, da zapadna Macedonija ne more biti brez pristanišča, kakor mu je Venizelos to misel izpodbil, proti čemur Tončev ni imel ničesar in je naposled govoril o najboljšem razpoloženju Bolgarije, ki bi imela na vse zadnje rajše. da pridejo Bol. Macedonije pod OrŠko, kot pod Šibijo, kjer bi bili popolnoma asimilirani. Drugi dan je Tončev govoril z rumunskimi delegati, katerim je obljubljal, da Bolgarija vse stori, kar bodo oni zahtevali, samo jih prosi, da ne pripuste, da bi Srbi (katerim je govoril o skupnem slovanskem Izvoru) in Grki (katerim je pravil preje, da rajše vidi, da pridejo Bolgari pod nje kot pod Srbe — ki imajo skupni slovanski Izvor —) uničili Bolgarijo.
To je torej sličica diplomatične akcije, ki bi ji preprost človek rekel: hinavščina, ki ne zasluži istega rešpekta, kakršnega imajo pred njo
—	visoki grofje In baroni. — (Mimogrede povedano: Srbski, grški in ru-munski delegati so si pa vse to mefl seboj povedali in obiski Tončeva so postali brezuspešni.)
Nekateri bi raidl naslikali Buka-reški mrr kot delo nemškega cesarja Viljema, ki Je bil, kakor kažejo brzojavke, ki mu Jih je poslal rumunskl kralj Karol, pri miru tudi precej udeležen in je tudi njegovi akciji pripisati, da so se ustavile homatije, ki so že grozile.
Vprašanje nastane, zakaj je Viljem to delal. Iz mirovnih teženj? Pojdite, pojdite! V mislih na bodoče resne Čase, ki nastanejo za Nemčijo. In takrat bo za Nemčijo toliko bolje, kolikor manj bo imela sovražnikov. Dokler pa bosta vladali v Rumuniji in Grški germanski dinastiji, je precej verjetnosti, da se tudi državi ne boste postavili v vrste nasprotnikov. Zato )e prva naloga, da se obdržite obe germanski familiji na prestolu, ki se vspričo prebujanja narodne ideje tu in tam že precej maje, ker ljudje si mislijo, da bf jim morda domačin nesebičnejše vladal, kot tujec. Ce pa sklene kralj-tujec takšen mir, da pridobi Grški Kavalo, in če se v prestolnem mestu Bukareštu sklene mir. ki bo definitiven — tedaj se dVigne ugled države in narod bo hvaležen kralju. Grški narod bo pa povzdigoval Konstantina-Germana, rumunski pa Karola-Germana in obe države sta pridobljene za politiko nemškega cesarja, ki je pomagal
Revizifa.
Kadar vojna se zvrši vsak počitka si žeM, eden le še godrnja, eden še miru ne '<te. ‘
Prašajo ga, kaj bi rad da se hoče vojskovat, on se zvija in zavija: Revizija, revizija.
dvorani pa ga je pozdravil gospodar:
»Ah, glejte ga, glejte ... Kaj pa ste onegavili ves ta teden, Mislil sem. da ste mrtvi...«
»Mrtev ne, gospod Burginjon, Pač pa hudo bolan. 2e deseti dan. Ali, verjemite mi, da nisem mogel vstati...«
»Saj mi ne bi bilo pomagalo, če bi bili prišli... Ali mislite, da bom delal konkurenco kanonom, ki so imeli koncert te čase?«
Zdajci pa je izpremenil ton:
»Kaj je novega, Pa menda veste?«
»Kako — kaj je novega?«
»No, tisto, zaradi Oolimpije, Teodorja in Parižanke...«
»Ničesar ne vem. Bolan sem bil, ležal sem v postelji.«
»Ničesar ne ve!... Torej vas sploh ni bilo tu. odkar je bila bitka pri Bizanvalu?«
»Pri Bizanvalu? Saj vam pravim, gospod Burginjon, sem bolan. Danes sem prvikrat zunaj.«
»No, potem vedite, da Je bil pri Bizanvalu poslednji^ izpad, poslednji obupni poizkus Parižanov. Hoteli so se prebiti proti Versalju! Razume se. da so prebijale samo krogle njihovo kožo. Nemci so jih pomesarili štiri do pet tisoč. No, in po Bizanvalu so izprevideli. da jim ne preostaja 'drugega kakor vdati se. Ako je bilo vse to samo za to ...«
»Kaj se je torej zgodilo s Teodorjem?«
»Glavo je izgubil tam doli.«
»Oh!...«
»Prida ga ni bilo dosti, a korajžen je bil, to pa to! In — mislite si
—	ko je bil on mrtev... ali ne gre Parižanka, ki je bila kantlnerka v v njegovem bataljonu ...«
»Vem. da.«
»In ne vzame njegove puške — pade! je s puško v roki, ker je streljal kakor njegovi tovariši!... Njegovo. puško vzame, pa začne paliti patronc.. ki jih je našla pri njem!«
»Oh ... oh!...«
»T ako dolgo, da lo zadene krogla med oči.«
»Strašno!«
»Tn ko izve Olimpija to novico, dvigne roke — bil sem poleg — odpre usta in pade kakor izpodseka-na.«
»Ah. uboga žena:	težko,,	da	bi
okrevala ...«
»Mrtva je, sai vam pravim: na mestu ie bilo' no niei.«
»Gospa Olittipiia' ...«
NT!eofov hripavi erlas se je zadrgnil.
»Ubotfa Olimpija! P rok lete n<*rn?ke svinie!...«
Nato pa je skomizgnil z rameni:
»No, mrtvo ie mrtvo — vsak mora enkrat umreti. Kaj bi mislili na to! Nocoj pa odpremo spet štacuno.«
Pa zaman je bil ves krik konec vojnih je intrig — kdor naprej preveč kriči, sam na dilci obsedi!
sklepati mir. Prekleto malo se j« brigal Viljem za ravnotežje ali pa mir na Balkanu — bilo mu je za lastno kožo.
Ravnal je kot — 'diplomat; in kakor že omenjeno, je tudi Tončev diplomat.
XV.
Na Klinjankurtskj cesti.
Toda more še ni bilo konec.
Grozote so se imele obnoviti — morda še groznejše. Po končani voj' ni z Nemci je pretila strašna vojna % lastnimi brati, Francozi!
»Ali, četudi se je moral skrivi i Marto in njeno hčerko vred še bolj« nego prej in tičati skoraj noč in dan v svojem stanovanju v ulici Reko-le, tako da niti govora ni bilo o kaki selitvi na Mohmartre ali v Belvil, vendar je bilo dodeljeno Florestanu olajšanje, da vsaj materijalna stran življenja ni bila tako strašna kakor za časa prve oblege.
Florestan je bil prestar, da bi ga bili klicali pod orožje. Marta preveč slaba.* da bi si bila upala zapuščat! svoje pribežišče; in tako sta jima potekla ta dva meseca kakor zle sanje, o katerih ohrani človek le nejasne spomine, ker jih je gledal le skozi mcsrlo oddaljenosti in poluzavesti.
Strašna jima je bila samo grozota poslednjih dni. ko je poginja! uničujoči srd ljudstva, stresaje se v zadnjih, divjih krčih.
Tn ko ie v nedelio zvečer p je-nniala borba. je hitel Florestan na ulico, kjer niso več grmeli kanoni; mimo na pol porušenih barikad in S« kadečih se razvalin StrnsVi^ekegr. bulvarja se ie napotil s tr-7, rm «;j-_ onm n roti »Sto norostmi«
(Dalie.'
Slovenska zemlja.
RIMSKE TOPLICE.
Kakor je krasna gornja Savinjska dolina vsled svojih mogočnih vrhov, slapov, tako je lepa krajina proti izlivu Savinje po dolinah, kotlih. soteskah. Slikovita soteska potočka Gračnica. s svojimi navpičnimi skalami, nametanimi deloma po strugi šumečega potoka, krog katerih bobni v vodopadih in malih kaskadah Gračnica. zaraščeni gozdovi, ki se jim le tu in tam pozna kruta sekira, vse to je izraz divje, silovite romantike. In to je pot proti znamenitemu JurkloŠtru, ki je nad vse zanimiv vsled gradu, ki je bil nekoč samostan kartuzijancev, kjer je grob Veronike Deseniške itd. Toda nimam namena opisovati romantike in zgodovine tega izleta in kraju. Ožigosati hočem le razmere, ki braniiio obilnejšemu tujskemu prometu razvoj proti tem« kraju. 1. Nečuveno je že to, da so napisi na kažipotih v popolnoma slovenskem kralu, kakor so R. 1'.. izključno nemški j Ali je dolžen vedeti Slovenec, da ie spaka Gairach slov. Jurklošter? In to ni le nri tem kraju bodisli kažipot ka-koršen koli — le nemški je! 2. Skrajno površno pa je tudi označena daljava. Izletnik vidi pisano: 13 km. No, si misli, čez 2 pol ure ure pridem! In hodi 3 in pol ure, ko šele dospe — hi v Jurklostru se mu smejejo, češ, da je celih 18 km! Ako ne mislite resno z napisi, pa jih pustite! Kaj se hočete igrati z izletniki ali kai? 3. Cesta, ki je bila zidana zasebno, je bila nekoč, pred 20 leti, vzorna, da je »teklo kakor po mizi«. Obili promet nekdanje papirnice, obilni lesni promet pa sta cesto raz-orala tako. da je danes le še nek boljši kolovoz. Po tej cesti se dnevno prevozi za cel vagon tovora, kjer bi lahko vlekla dva konja, je treba štiril Na nevarnih mestih ni-kaKc ograje in j...*d ki..tl.Im je sp’u šen konj potegnil voz in voznika v globočino 7 m v potok. Le sreča ie hotela, da se ni vse razletelo. Vam, merodajnim faktorjem pa: 1. V interesu izletnikov slovenske m 2. pravilne napise. 3. V interesu ubogih voznikov, ki že obupujejo pa urediti razmere cestc! To si naj okraj zapomni!
CFMŠEN1K PRI TROJANAH.
‘ Nad 200 metrov pod zemljo slutijo premogarji v potu svojega
i	.,razu. ah pa tudi do koleri v vodi, svoj kruh.
V	tesnem rovu .kopljeta brata Rozina premog. Sta dva izmed najboljših delavcev. Nad sabo puščata plast premoga, ki naj ju ščiti pred luščeno zasipco. Mlajši odpelje »hunt« premoga k šohtu. Drugi ostane sam. Naenkrat zapazi, da se mu je napravila nad glavo za klobuk velika odprtina. Skozi to se usiplje pesek. Hitro hoče zadelati in zapreti. Ne Krc. odprtina se širi. Zdaj licče pobegniti, a sc spodtakne in pade. To ie njegova usoda.
Kličoč brata na pomoč je v nekaj trenutkih s peskom zasut in kmnln zadušen. Obup brata nepopisen. To je /c tretji enaki slučaj.
Nekdo je pisal, da je to zgolj slučaj nesreče. Ako bi bili zasipali vsaj pol metra z zemljo in šele na to s peskom, bi bila nevarnost dosti manjša. Prst bi se spojila s peskom in zadrževala droben pesek. Seveda bi stal premog nekoliko več. Ukrenili so vse potrebno, da se spravi truplo v dve uri oddaljeno rojstno vas Čemšenik. Tu ima ranjki kočo.
Kjer oiva zena s trem! majiimmi otročiči. Kako se je reva ustrašila, ko je zagledala krsto, se da le misliti. Vdova in otroci dobe od bratovske skladnice pokojnino mesečnih kakih 16 K.
Trboveljska prem. družba daje v takih slučajih enkrat za vselej navadno 100 K. Res velikodušen dar za moža! Zdaj pa čujte in strmite, kaj govori ljudstvo po Cemšeniku.
Vdovo je božji namestnik potolažil s tem, da se je izrazil: »Ka-skrbno zakrit in zavešen kot kur-nil se ga je pokopati v blagoslovljeno zemljo, češ saj ni hodil k spovedi. Dotični zabiti župnik kolovrati in meri večkrat cesto. Če pojde po njegovem izreku, ga dohiti smrt, ko bo v rožcah, na cesti.
ZAGORJE OB SAVI.
(Delavcem v premišljevanje. — Slika iz domačega življenja.)
Trudnih korakov se porniče po cesti občinski revček Andrejček. Služil je pri eni in tisti hiši kakih 40 let. Premišljuje, kam bi se danes obrnil, da bi dobil kaj za svoj lačni želodec. Nasproti mu pride delavskih žuljev preobjestni Cobal. Oblastno ga nahruli: »Kaj pa ti zmerom nekaj čvekaš o našem županu in premogu.« V svoji lačni zmedenosti mu revež jecljaje hekai odgovarja. Pes je dobil kost. 2c v njegovi krvi leži denuncijantsvo. Zato leti ves srečen te veža denuncirat, potem pričat. Posojilničarii delajo s takim človekom kravje kupčije in kompromise. Župan toži. Andrejček je vozil premog sam. Nima priče. Sledi obsodba. Zupanu je bila govorica že meseca svečana znana. Takrat ni tožil.
Ti trije so si enaki v tem, da so prišli vsi revni v Zagorje, neenaki pa v tem, da je prvi dosti trpel in delal, pa ie in bo ostal revež, druga dva pa nista nič trpela in malo delala, pa sta vendar danes bogatina.
SLIKF IZ CFRKNICF.
(Nabira P. T. v ilustracijo naših razmer.)
Na praznik popoldne. Po cesti od Rakeka sem se razlega glasno trobentanje! Skočim na ulico, da vidim, kaj je. Pripodi se brek, kršno življenje — tako smrt.« branik. V njem sedi par Raških čukov, ki se peljejo nekam na Grahovo na »tel«. Pravijo, da je ondi sadje že zrelo!
mi ie Kaj postom, oa je doitta, arZe že od lanskega' oktobra v Poli na »festungah«. In še par drugih rezervistov iz naše vasi. Siromak starec pa se ubijaj s še večjo siroto babo in bolno štirinajstletno punico sam doma! ... Da bi delal, nikogar. Pride pa davkarija, te ne vpraša nič, kje vzemi, samo daj, daj! Po 70, 100 kron naenkrat. Stiskajo in pre-šajo in — rubijo. In še sinu v vojake je treba pošiljati. Menda mu že nimajo za kaj kupiti kruha, četudi nam davke vedno višajo in nam z vsemi štirimi trgajo še tiste grižljaje iz ust, ki si jih priborimo s krvavimi žulji! Kaj bi ne bilo tudi cesarju boljše, da nam pokliče otroke šele takrat od hiše. kadar jih zares potrebuje? Saj bi tudi njemu bilo manj dela in skrbi. To pa toliko ljudi imeti toliko časa neprestano v glavi in v očeh — — ~r. Bog nam prizanesi ---------!« Vzdihnil je in stara siva
glava je klonila še globlje nad delo.
—	Oj, dedko, sem pomislil, cesar, on je mož, cesar! Ali ljudje njegovi —!!! (Zbirka se nadaljuje.)
Štajersko.
poslednje vedno dovolj dokazov, za nasprotno pa ne. V tem pa nas še tudi potrjujejo vesti, ki so nejasno krožile že maja meseca letos, da so klerikalci hoteli iz stvari izprešati tudi osebnih koristi. In ravno vsled tega so baje padle tu in tam tudi besede, ki so bile potem tolmačene v javnosti deloma napačno, namreč: da se ima deželni zbor razpustiti brez nadaljricga. Gotovo na tem je le, da so hoteli Wastian in njegovi somišljeniki uporabiti ugodno priliko, razbiti deželni zbor in pri novih volitvah svoje mandate utrditi.
Klerikalci se love. Klerikalci so na nas zelo hudi, ker smo jim v obraz povedali, da ona vest, ki zanikuje docela poskušena pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora, ne odgovarja docela istinitosti. Kaj nam bodo javno odgovorili, danes še ne vemo. Vendar pa si ne upajo na zunaj reagirati na zadnje dogodke, dasi sami uvide-vajo veliko škodo, ki jo pri tem trpe. Drug išče pri drugem pomoč, pa je ne najde. No. bomo videli, kako se bo stvar končala . . .
Bil sem na jezeru. Na domoliodu me je zaliitel dež. Stopim pod kozolec, da povedrim. Star očanec popravlja prednji del voza. »Kaj ne, da vain smem pomagati, oče?« »O, le, le, saj sem sam moški pri hiši. Lahko kar pri nas ostanete, dokler kaj podelamo.« Pa se je posmejal žalostno in skrb sem mu bral na starem čelu. »Dovolj imamo dela. še preveč. Človek ne ve, kje bi prijel najprej! Ali vreme nam ne da k sapi! Brazda nam onegavi, da se nas Bog usmili. Druga, boljša leta tak čas smo imeli nastilja in krme pod streho skoro že za vso zimo. letos pa nič. Vse je pod vodo. Jezera je odteklo malo in še tisto odcejeno, kolikor se je je izkopalo iz nje in se osušilo, je zopet poplavila in zalila voda vsled deževja. Na stotine in stotine voz krme in stelje nam je požrlo jezero. O. da bi ga ne bilo . . . Kako je z žitom na polju, vidite. Gredo ženske v žetev in nasmučejo deset, petnajst snoppv, pa je že dež nad njimi. Fanta, ki bi
In zopet deželni zbor. V številki 590 »Dneva« smo priobčili članek »Pijeve korespondence«, ki kategorično zanikava vse, kar se je govorilo in pisalo do danes o pogajanjih za delazmožnost našega deželnega zbora. Ker smo dovolj informirani, smo one trditve v gotovi meri zavrnili kot resnici neodgovar-jajoče. Danes se nam je pa še bavitl s trditvijo, ki jo je dala »Pijeva korespondenca«, namreč, da bi bilo popolnoma izključena možnost, da bi se sklical deželni zbor kar samo k eni seji. po kateri bi bil takoj razpuščen, čim bi se pokazalo, da ni doseči za delazmožnost sporazuma, in to še vrhutega, da bi predhodno ne bilo nikakih faktičnih pogajanj tozadevno. Tak korak bi bil res ne le popolnoma nenavaden, marveč v di-lektnetn nasprotju vsem ustavnim pravieftm. kajti ne pomenil bi čisto ničesar drugega, kot enostavno —-obglavljenje manjšine, vsaj na zunaj boreče se za svoje pravice, ki ji po vsej meri gredo, ki pa se ji jih krati docela. Kot naprednjaki, načelni, smo bili in ostanemo 'skrajni nasprotniki splošne klerikalne politike. Da, hočemo iti v tej svoji doslednosti šc korak dalje in iz zgolj strankarskega prepričanja, dokler ne uvidimo jasno konečne rezultate »n ne bomo prepričani. da je klerikalcem šlo za res narodne pridobitve, nasprotovat: do sprotovati dosedanji taktiki, od katere sj _ ne obetamo mnogo. Vendar, ločevati pri tem treba na vsak način, da naše delo ni istovestno z onim nemške večine deželnega zbora. Mi delamo za zopetno omla-jenje našega političnega prepričanja in delamo proti klerikalcem kot takim jn __ ker do danes klerikalna politika nam ni prinesla druzega, kot večne izgube, poraz na poraz v narodnopolitičnem in narodogospo*. darskem oziru tu kot tam. Eno pa kljub temu ne sme biti pozabljeno: da namreč štajerski Slovenci do danes brez obstrukcije se nismo jniell nikdar uspeha. Da pa nam klerikalci ne bodo očitali. da samim sebi ugovarjamo, jim povemo, da tudi njun ne bomo odrekali zaslug, čim se pokaže, da je služila njih obstrukcija narodu, a ne le osebam posameznih klerikalnih voditeljev. Rekli pa smo že. da smo imeli do danes baš za
Maribor. (Dravski most.) Naši mestni očaki so si zmislili kar troje, da bi onemogočili udeležbo Slovencev pri otvoritvi novega državnega mostu: prvič so naredili vso stvar na soboto, dne 23. t. m., torej na delavnik, ko je malone vsakdo preobložen s stanovskim delom. Dru gič se bo otvoritev vršila popoldni;, da se s tem prepreči prisostvovanje onim masam iz docela slovenske okolice, ki prihajajo v sredo in soboto navadno zaradi sejmov in trga v mesto, in ki so seveda Slovenci. Tretjič sedaj preklicujejo, da bo otvoritev slavnostna in to zato ne — ker se baje boje. da bi med obema narodnostima ne prišlo do nacionalnega spopada, oziroma, ker hočejo preprečiti nacionalne manifestacije. To zadnje je seveda vse le humbug. Otvoritev bo že zaradi tega imela povsem lice slavnostnega, ker ji bo prisostvoval v oficielni misiji član vladarske hiše, nadalje člani deželne vlade, zastopniki deželnega odbora, zastopniki političnih oblasti v Mariboru, zastopniki državnih in drugin uradov, razen tuji, v prvi vrsti pa domači občinski, a tudi okrajni za-stop in vse navzoče nemške, meščanske rodbine, nadalje deputacije vojaštva (oficirski zbor), požarne barmhe, veteranska društva, nemško politično društvo itd. itd. Torej: zastopano bo vse. kar ie ofi-ciclnega. pa vendar pravijo, da otvoritev ne bo imela slavnostnega značaja. K vsemu temu bo mesto do zadnjega ogrnjeno v zastave. Isto-tako bo tudi most dekoriran z frank-furtarsko trobojnico. Dalje pravijo, da je iz Gradca sem prišel migljaj, da bodi slavnost, oziroma otvoritev »tiha«, ker se zgoraj boje izgredov, kar bi bilo zaradi nadvojvodove navzočnosti zelo »mučno«! Nu, gospe da v Gradcu menda že začenja uvidevati, da je »nemška« večina v Mariboru vsega v stanu. Bojijo se, ker poznajo duševni milije naših tolp. ki se ne puste in ne dado nikoli brzdati, kadar jih njih krušni očetje in »nemški« botri s pomočjo raznih turnarskih agitatorjev na-žero na ulico in poženo Slovencem na vrat. Mi smo pozvali sorojakc. da prihite ta dan v Maribor. Nli tudi jamčimo zanje, seveda le do gotove mere, kaiti izzivati bi se po nepotrebnem nihče ne pustil. Značilno pa je za »kulturno« nemško delo.
da si ne upajo za otvoritev odrediti nedelje ali praznika, kateri dan bi povečal strah pred Slovenci, oziroma pred podivjanostjo lastne poulične mladeži. Ce pa mislijo naši renegali, da bodo na ta dan popolnoma sami gospodovali v in nad Mariborom, pa naj vedo, da se zelo motijo.
Sv. Duh na Ostrem Vrhu je dal v zadnjih dnevih nemčurjem mnogo opravka. Zato. ker imajo Slovenci, tamkaj svojo slovensko šolo in ker si upajo ob raznih prilikah razobesiti slovensko trobojnico, so kričali ti naši tiskoki kot brez uma. Pri tem jim je šla seveda zopet kot prva na lini naša »Marbur-ger Zeituug«. ki je priobčila par dopisov tamošnjih nemčurjev. Zabavno pri vsem tem je bilo, opazovati, kako so ti čistokrvni Nemci potem pričeli lezti na dan z raznimi polpopravki, v katerih sicer ne bi najraje ničesar priznali, iz katerih pa vendarle smrdi, da so se krvavo blamirali. Sedaj, ko jim že vse skupaj malone nič ne pomaga, so se vrgli na trditev, ki pravi, da je bila slovenščina na šoli pri Sv. Duhu vedno kot glavni jezik, nemščina pa le kot učni. Temu hočejo oporekati, češ. da še žive stari ljudje, ki vedo povedati, da so se na tej šoli v vseli, razen v zadnjem razredu učili v blaženi nemščini. Samo v zadnjem letu so prevajali iz nemščine na slovensko! Mj nimamo nič proti temu. če je bilo kdaj tako. Zgodilo pa se je kaj takega že pred deset- in desetletji, n. pr. takrat, ko naš narod sploh še ni imel svojih šol. v časih, ko sc jc splošno, po celi monarhiji, poučevalo nemški, ker v drugih jezikih material — učni — še^ ni bil v toliko poskrbljen da bi bil za popolen pouk zadoščal. Vrhu vsega še gospoda ne pomisli, da ravno v tem zadene tedanjo naučno oskrbo bridko očitanje, namreč to. da ni zadostno skrbela za narode države in jim oskrbovala olajšanje vnaobrazbi s tem. da bi jim bila dala šolskega uka v splošnem umljivem jeziku — slovenščini. Vsak se je mora! naličiti najprej nemški, a to le, da je razumel material, ki je bil za uk predpisan. Vse pa je našlo nekake pro-skušnje šele potem, ob koncu šolo-obvezne dobe, ko je moral učenec s pravilnim tolmačenjem na slovenske iz nemško priučenega pokazati, da je učno snov — sploh kapiral. Ko pa je nastal v šolskem vprašanju splošn' prcokret. je prišlo tudi pri Sv. Duhu   do slovenske šole. Tako stoje danes stvari in nič drugače. Vsako potvarjanje resnice pomeni le povečanje nemčurske blamaže v tem oziru. Stari ljudje vedo povedati —! 60- in 70!etni starčki in starke že morda, a drugi ne! Kdor torej hlasta za takimi »dokazi«, ne more zahtevat«, da bi se ga imelo za kaj druzega, kot prenapetega nemškonacionalca, človeka brez razsodnosti!
Deželni odbornik dr. Robič, o katerem smo poročali, da ga je kan zadela. se počuti nekoliko boljše, ^reden pa ga bodo v stanu prer esti domu. bo trpelo dva do tri mesece. Dr. Robič je star 72 let. Ohroin»1a mu je desna roka in jezik.
t Učitelj Fran Horvat. V sr boto popoldne ob pol peti uri je pre. minil v Mariboru učitelj Fran Horvat v najlepših letih mladosti. Stai 27 let. je moral leči v prerani grob kot žrtev one davice naše slovenske mladine, proti kateri je le redkokdaj pomoči — jetike! Žalost in tug? nas obdajata ob njegovem spominu
Peklenšček.
(Spisal Jos. C i p e r I e.) *
4.
Peklenšček ima pa še mnogo diuzih imen. Imenuje se tudi urijan. To je toliko kot »Auerhahtu = divji petelin. O peklenščku se je namreč domnevalo, da ne hodi rad sam, ampak da ga spremlja cela tolpa raznih živali, in sicer so v njegovem spremstvu kače. krastače, gosenice, pajki, miši, krokarji, mačke, opice in divji petelini. Od tega zadnjega svojega spremljevalca je dobil potem sam to ime.
Pa tudi arijel se zove. Arijel je hebrejska beseda, ki pomeni po naše »lev božji«. Ta priimek je imelo v Starih časih tudi mesto Jeruzalem.
V	»kabbali« t. j. židovski tajni znanosti in literaturi je arijel »duh voda« t. j. nekak povoden mož ali tatrman. Tega so pa posebno dobro poznali stari Ižanci m se ga tudi bali; ako-ravno se pristen Ižanec ne boji sicer rre hudiča ne briča.
Prav napačno Se pa imenuje peklenšček lucifer. To ime se mu poda toliko, kolikor stari ženski bela obleka. Lucifer bi bilo bitje, ki prinaša luč ali razsvetljenje. Toda kaj ge hoče? Sam sv. Lukež imeauje pe-klenščeka tako, in zato ga moramo tudi mi. Lucifer se imenuje tudi
zvezda danica. Ta vsaj sveti, peklenski lucifer pa ne. (Luci-ferus-nositelj svetlobe).
Pravijo mu tudi mefistofeles ali mefisto. Od začetka se ie pisalo to ime »mefostofiles«. To bi bilo bitje, ki se ogiblje luči. Sedanja oblika mefistofeles pa izvira morda iz besede Mefitis. Tako se je imenovala namreč neka staro-italska boginja. Pod njeno oblastjo so bile one laške pokrajine, ki imajo najbolj močvirnata tla, iz katerih izhlapevajo smrdeči in kužni sopari. Po tej razlagi bi bil mefistofeles oni duh, ki ljubi nad vse smrdečo peklensko soparico. Najbrže je pa to ime sestavljeno iz hebrejskih besed: mefiz (pogubnik) in tofel (lažnik).
5.
Demon je pa neke posebne vrste peklenšček. On je namreč tisti, ki obsede človeka. V prejšnjih časih je bilo baje še več obsedenih ljudi, nego jih le danes, kajti Kristus je izganjal prav pogostoma te zle duhove iz Hudi. Demonizem je vera v demone ali Iiudiče, in demonomanija se imenuje domnevanje ali predstavljanje demonskih bitij, katerih seve v resnici ni.
Beseda demon je grška. Grki so imenovali demone bitja, ki so med bogovi in ljudmi, Nekateri so bili dobri, nekateri pa hudobni in te so
pretvorili pozneje V Prave hudiče. Seve o današnjem hudiču se Grkom
še sanjalo ni.
Sicer so častili tudi stari Grki neko bitje, ki je bilo nekoliko podobno našemu peklenščeku. Ime mu je bilo Pluton, tudi Hades m Aides. Vladal je pod zemljo ah v tako_ zva-nem hadesu, bil ie brat Zevsov in soprog Persefone. bčere Zevsove, ka-tprp se ie s silo polastil. Vpodabljah so ga s temnim in čmernim obrazom z dolgimi čez čelo visečimi lasni u
Tega Plutona so se polastili po-zneje Rimljani, rekli so mu pa samo Pluto, njegovi soprogi pa Proseipi-na. Tako je romal Pluton od Grkov do Rimljanov in od teh pa v naš pekel. kakor bomo Culi pozneje.
6.
Posebna bitja so imeli tudi Per-zi in stari Egipčani. Prvi so častili Ahrimaoa. Ta je bil izvir vsega zlega. čmitelj vsakršne hudobije, in bil je tako zagrizen nasprotnik Onuuz-da. t. j. bitja, od katerega prihaja vse dobro, kakor 5e današnji luidi-man zagrizen nasprotnik Jehove. Tako je n. pr. nekoč Ormuzd vstv-a-ril šestnajst dežel, v katerih naj bi živeli ljudje v sreči in blagostanju, a takoj sc je pritepel ta vražji Ahri-man, ter zasejal vanje seme vsega plega. Ahrimanu so podložni vsi zli
duhovi. Njemu se pa tudi pripisuje stvarjenje vsakoršne golazni, strupenih kač, roparskih živali, podgan, miši i. dr. Domnevalo se je tudi, da ga spremlja ta golazen po vseh njegovih potih, kakor tudi današnjega peklenščeka.
Hudobni duh starih Egipčanov je pa bil TUon. V najstarejši dobi jc bil sicer jako mogočen bog, bog boja. A s časom je prišel ob ves kredit, in slednjič so ga izbacnili Egipčani popolnoma iz svoje vere. Veljal je pa potem za boga vseh sovražnikov Egipčanov, in slednjič so ga degradirali za čisto zlega duha. Upodabljali so ga kot oslu podobno žival, ali vsaj z oslovsko glavo. Kedar se je pa prikazal v podobi človeka, nosil je dvoje rogov. Od Egipčanov so ga sprejeli j>otein stari Grki.
Ti so mu dali še strašnejšo podobo. Bil je to zmaj. kt trupla sto kačjih *Uy. Pnpisovahso mu vstvaritev lernejske kače. -s.me re iti sfinge.
Lernejska kača je imela .udi sto glav Stanovala je v lernejskem Darju grške pokrajine \rgolis. Ubil jo je pa starogrški orjpk HcikuI.
Strašen nestvor je bila tudi ši-mera. Bila je spredaj lev, v sredi koza, zadej pa zmaj. Tudi to bitje je spravil s sveta neki grški junak. Be-
lerofon po imenu, s pomočjo krilatega konja Pegaza. — Jako sloveča je pa bila sfinga, ki je stanovala pri 'l e-bah. Imela ie podobo levovo s človeškim obličjem. Od vsacega. kije sel mimo njenega bivališča, ie zahtevala. naj ugane nastopno zastavico: Kdo hodi zjutraj po štirih, opoldne po dveh in zvečer po treh nogah? Kdor ni uganil tega, moral je v njeno žrelo. Slednjič je oa vendar rešil to zastavico Edip, na kar se je podala sfinga na visoko skalo, s kater* se je zvrnila doli. pri kateri prilik je tudi stečno j'ogrni’a.
Hudobni duh v nemškem »aie-slavju je bil Loki. ob enem bog ognja Posvečen mu ie bil petelin. On je pregovoril boga vojske in zrnu
Hoderja. da Je	Jjci	.
durja, ki ie bil najčistejsi med vsem* starimi nemškimi bogovi.
In tako je bil hudič skoro v' vsaki veri bolj ali manj važno bitje. Le stari Slovani ga niso poznali nit! v eni niti v drugi obliki. Vera starih Slovanov ie bila vera v Boga brez hudiča. Pač nekateri govore o belih in črnih slovanskih bogovih. Toda ta razdelitev je nastala šele pod vplivom krščanstva. (Bes. Čeri. neprita-
zen.) ,	.
(Konec jutri.)
Kdo njegovih kolegov, znancev 111 prijateljev ne bi tugoval?! Saj je bil med veselimi lahko najveselejši in kadar je zapel, ga je vsako uho odiv-ljeno poslušalo. Seveda, tudi na to smo se nekaj časa sem samo še spominjali, kajti zadnje leto ni več zapel. Bolehal je že več kot dve leti in zadnje čase je docela opešal tako, r<ta doma že ni več zapuščal. Žalujoči materi, sestri in bratu naše najsrčnejše sožalje. — Pogreb prerano umrlega bo danes. 19. t. m., ob štirih Popoldne iz hiše žalosti v Krčevini pri Mariboru, štev. 132.
Dnevni pregled.
Temeljit preobrat. Po zborovanju narodnih organizacij se nam vzbujajo razne misli. V naslednjih dneh se bomo obširneje bavili z njimi. Kongres bo izhodišče novih smeri in zdi se nam. da je ob tem kongresu prišel marsikdo do prepričanja, da potrebuje naša slovenska stvar temeljitega preobrata. Tudi Ljubljana mora začeti novo življenje. ako neče poginiti v lenobi in korupciji. Uspehi tujcev in klerikalcev so po večini — naša zasluga. Pustili smo nasprotnikom odprto polje, lahko so dobivali pozicijo za pozicijo in množili svoje čete. V tem mora nastati preobrat — slediti mora organizacija čet in odločen boj. Nasprotniki, ki so videli nedeljski pohod mladine in narodnega delavstva, skušajo stvar bagatelizi-rati —■ toda to iim ne bo pomagalo. Spoznali smo, da leži pri nas ne-
šteto neorganiziranih mladih delav-
nih sil. To spoznanje bo nas vodilo do nadaljnega dela. ki bo prenovilo naše javne razmere.
O soriških ožjih volitvah je prinesel sobotni »Slov. Narod« članek iz znanega peresa, ki povsem potrjuje, da je bila taktika našega lista povsem pravilna. Samo da se vzdrži sloga, so skuhali nekateri gospodje v Gorici izjavo, ki je vlekla iz vode eno osebo in »obsojala« pisavo »Dneva«, dasi je jasno, da smo postopali pravilno. Na lojalnost odgovarjajo sedaj soriški kamorovci z nelojalnostjo, ki kuhninira v drzni izmišljotini, da sta »2 človeka« (oči-vidno se tu misli na predsednika »Narodnega odbora« dr. Medveščka in dr. Vošniaka) zlorabila firmo »Narodnega odbora«. Tako gospodje, to imate v zahvalo za vašo lojalnost hi izjavo, da je bilo »nesporazumlje-nje.« Zdaj gredo z loparjem po vas. ki ste jih reševali ljudske sodbe. Kakor čujemo si bosta dr. Vošnjak in dr. Medvešček poiskala zadoščenje drugim potom.
Kongres nar. strok, organizacij je pustil »Zarjine« kroge tako »hladne«, da so napisali o njem celo kolono dnevnih notic.
Nepotrebna revija. Že pred kakima dvema letoma smo čitali nekje, kako brezmiselno se pri nas ustanavljajo revije. »Veda« je bila zasnovana in je izhajalo eno leto; kar se prikaže »Napredna Misel«; zakaj? smo se vprašali. Dr. Rostohar je sicer izkušal upravičiti »Napredno Misel« ter ločil polje ene od polja druge, a take razlage so zaman. Faktično je »Napredna Misel« konkurenčno podjetje, najsi ji je bila prvotna namera ta ali ona. obenem pa tudi — nemogoča. Le poglejmo kazalo I. letnika, ki je zdaj končan; prevodi čeških, maloznanih avtorjev ali pa Rostoharjeve polemike? Ali ima tak slovenski list upravičenost v sebi? — Ob tej priliki naj opozorimo na nezmisel, ki tiči v naslovu lista; »List za napredno kulturo.« Kaka kultura pa je Še, razen napredne? Zdi se, da dr. Rostohar priznava upravičenost kake nazadnjaške kulture? Ali pa bi to sploh še bila kultura? Vsaj naprednjak ne bi smel tega misliti. Sploh pa naj »Napredna Misel« ve, da to še ni vse napred-njaštvo. če kdo — polemizira z Uše-ničnikom. Faktično je »Napredna Misel« letos bila zelo nazadnjaška. O uje slabem jeziku je »Dan« že poročal. tKedakcija se ne peča več s takšnimi nepotrebnostmi, kot je listič v Pragi; če pa občinstvo prinaša doneske, se ne moremo upirati.)
Napeljavanje k brezdelju Iti zapravljanju. Klerikalni kaplani že ves mesec begajo kmečko ljudstvo, posebno pa kmečke žene. Enkrat roma ljudstvo sem. drugič tja, skozi vasi »a glasno moli in prepeva božje pesmi. To je nekaka predpriprava za nedeljski katoliški »rumel«. Ko so ljudje tako zbegani, tedaj je treba kaplanu le namigniti in obljubijo si, da se bodo videli na katoliškem shodu v Ljubljani. Po dvakrat, trikrat ali pa še večkrat romajo na ta način kmetje, eni sem. drugi tja ter tako zapravljajo čas m denar, če že romarji ravno ne potrošijo dosti imajo pa vendar veliko škodo doma, ker jim zaostaja delo na polju. Klerikalni »Slovenec« naj torej drugikrat ne trobi venomer o pomanjkanju delav-
cev na polju. Ud] pravično oi bilo, če bi zapisal, kmetje ne romajte na Brezje, na Višarje, na Trsat itd. temveč ostanite doma, sedaj ko imate največ dela na polju, na podih itd.
Klerikalne fehtarije za ljubljanski shod postajajo od dne do dne zo-pernejše in nadležnejše. Po celi deželi se klatijo razni čukarji in »mladenke« ter fehtarijo in beračijo s pro-sjaškimi polami. Seveda se pri tem ne prizanaša niti prebivalcem po mestih in trgih. Da. v s^oji brezmejni nesramnosti gredo celo tako daleč, da nadlegujejo celo izrazito napredne družine. Opozarjamo naše somišljenike. da ljudem te vrste enostavno pokažejo vrata. Za klerikalne sleparije mora imeti vsak naš somišljenik zaprte žepe. — Sram pa je lahko klerikalce, da niti za tako izrazito strankarske prireditve nimajo potrebnega denarja, temveč morajo šele z beračenjem in nesramnim nadlegovanjem zbrati potrebno, da morejo pognati svoje ohlačane in oki-klane backe na strankarske prireditve. — One pa, ki bodo videli na ljubljanskem shodu naše ljudi iz Zelene Štajerske, še pravočasno opozarjamo na okolnost. da vsa klerikalna mogočnost ni vstanu iz lastnih strankarskih načel spraviti na noge potrebne množice za štafažo, marveč mora poseči po umetnih sredstvih, da sežene ysaj nekako sodrgo na toli slavljeno svojo prireditev! Če bi ne bili v stanu potrebni denar za vožnjo nafehtati. bi niti polovico, niti tretjino onih ne spravili v Ljubljano, ki jih bo te dni tamkaj videti.
Vseslovanski časnikarski kongres in — klerikalni shod v Ljubljani. Da je to mogoče zmetati vkup, dokazujejo naši Nemci. Ker radi balkanskih dogodkov letos ne bo vseslovanskega časnikarskega kongrese uprizori te dni v Ljubljani — klerikalni shod. Kje so najti oni tepci, ki so v stanu kaj tacega razširje-vati? V uredništvu »Marburger Z.« Maribor o. D., Edmund Schmidova ulica š. 4. Pika.
—Abiturljentom, ki mislijo iti na univerzo. ,V vsakem listu čifate en ali dva poziva, ali pa še več, ki vas vabijo, da pridete v vseučiliščtia mesta in vstopite v to ati ono društvo. Vse prav in lepo! Ali eno pogrešani pri vseh teh pozivih: navodil kateremu poklicu se posvetite, in svaril pogrešam, katerim poklicom oziroma pripravam za nje se morate na vsak način ogniti. In to je za vas, mlade, nepremožne, največje važno-sfi. Celo leto se delajo po univerzah statistike, toda da bi se na podlagi teh daala navodila — tega pa ne. Zato pa damo na tem mestu en nasvet vsem abiturientom; Če že greste na vseučilišče, tedaj se pravnemu študiju saj nikar ne posvečajte. Vsa mesta, kjer se pravnih lahko udejstvuje, so zabasana. In absol. pravnik z doktorsko diplomo, skoraj da bi moral prositi, da bi ga zastonj kam vzeli. O sodniji niti ne govorim, kjer je slučajev dosti, da so ljudje tam že tretje leto. ne da bi dobili za svoje delo kakšen vinar. Isto je z odvetniškimi pisarnami, kjer tudi ne dobiš mesta, če (Ti ravno advokat tvoj stric. — Vem, da bo marsikdo kar rjul nad temi besedami; toda naj mi kdo dokaže neresničnost mojega svarila z dejstvom. Torej: ogibajte se pravne fakulte, če nečete po dokončanih študijah umreti od gladu.
—	c.
Iz Cerknice:	Nande	Tušar iz
Stare vasi pri Logatcu je fejst fant. Na Rakeku, kjer je delal, je izmak-nik vojaško kapo, pa hodil v njej na delo. Orožnik ga je prijel in zagovarjati se je moral vsled delikta pred sodiščem v Cerknici. No. bil je oproščen, ali ne za dolgo. Se tistega dne. 14. t. m., je ozmerjal v gostilni pod Skrajnikom orožnika z barabo, pastirjem, smrkavcem in • sličnimi pridevki, vsled česar je dobil na krvavi rihti dovoljenje brezplačnega uživanja ričeta za teden dni. Da je Nande res fant od fare. se razvidi iz tega, da je takoj, ko je jedva prejel svojo nagrado, dejal, »da so mu gospod dali premalo.« Najljubše bi mu bilo. je rekel, ko bi ga bili zaprli kar čez zimo tja do aprila! Seveda!
— Nov svetnik, V nedeljo, dne 17. t. m. je bilo v Sred. GameJjnih žegnanje. Maševal in pridigova! je en duhovnik iz škofovih zavodov. In kaj je pridigoval? Ali mislite, da o sv. Andreju, o sv. Roku, o Mariji in Kristusu, O ne, Samo o novih svetnikih je govoril, Pridigoval je o dr. Šušteršiču in katoliškem shodu. Tako se začenjajo z novimi svetniki nove pridige in novi časi.
— Slovenska javnost pozor! Ali smo Slovenci res povsem brezpravni in ali moramo držati vselej jezik za zobmi, kadar nas tepo? Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu jc zavod, ki se bo imela ž njim iznova pečati naša javnost. Dne 30. junija 1913 se je vršil občni zbor deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. Pri slavnostnem zborovanju je uaš ugledni meščan
svetnik trgovske in obrtniške zbornice gosp. Fr. Ks. Stare, sobni slikar v Ljubljani v interesu domače industrije in obrti delavcev kakor delodajalcev povzdignil glas in javno kritiziral postopanje deJavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu na-pram slovenskim ponesrečenim delavcem in napram Slovencem sploh. Kritiziral je to, kar so neštetokrat v še hujši obliki kritizirali vsi naši časopisi. brez razlike stranke. Dosedaj delavska zavarovalnica ni tožila ne časopisja in sploh še popravka v tem pogledu ni poslala, pač pa so vložili sedaj proti gosp. Fr. Ks. Staretu delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu sama, dalje ravnatelj gosp. Karlo Colenc in predstojnik gosp. Henrik vitez Zahony tožbo radi raz-žaljenja časti radi njegovega govora dne 30. junija 1913. Samo po sebi umljivo je, da bo gosp. Fr. Ks. Stare skušal za svoje trditve nastopiti dokaz resnice. — Prosjmo in poživljamo vso slovensko javnost in vse in-teresirance, da sporoče konkretne slučaje, v katrih se jim je godila kakršnakoli krivica od strani delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu na naslov gosp. dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani, ki je prevzel zagovor gosp. Fr. Ks. Stareta. Gre za zadevo, ki je za nas vse Slovence, ki spadamo pod delavsko zavarovalnico v Trstu, eminentnega pomena.
Veselica Sokola Šmartno pri Litiji je vzlic slabemu vremenu dobro izpadla. Razume se, da nam je slabo vreme odgnalo marsikaterega gosta. Telovadba je bila jako pohvalna, posebno Sokolice so izvrstno telovadile. Po telovadbi smo se pridno sukali okolo šotorov, pri katerih so skrbne napredne dame in gospodične prav urno opravljale svoj posel, za kar jim gre posebna hvala. Tudi kraljico smo imeli. Izvoljena je bila g. Mirni Hauptman s 366 razgledka-mi. Da nismo pri tem pozabili na ples, to se razume. Sokol naj nas kmalu zopet povabi pod svoja krila. Na zdar!
Zanimiv tat in njegovi dogodki. Noč minule sobote si je zbral neki dosedaj še neznani uzmovič. da sl nabavi nekaj praznične obleke, ki bi je pa najbrže ne rabil za cerkev, kar dokazuje okolnost, ki jo navedemo pozneje. Najpreje se je spravil nad obleko Jončevih fantov iz Leštiice, ki so ravno vasovati. Mislil si je pač, da fantje vsled veselja, v katerem pridejo domov, ne bodo porajtali, ali imajo še hlače ali ne. Ne bodi len! Hitro je pobral najboljšo obleko, jo povezal v culo, kakor se reče, ter se že zadovoljno pripravil, da jo odnese. Toda šment je ravno v tem času prinesel fante domov, ki pa niso bili preveč veselo navdušeni, videč, kaj se pripravlja. Pognali so ga v beg. In uzmovič, mesto, da bi imel profit, je imel še zgubo, ker poleg cule je moral na kraju svojega dela pustiti še lasten popolnoma nov dežnik, o katerem ni znano, kako je prišel do njega. Pri tatvini je pa mož pokazal neke vrste previdnost: predno je povezal obleko v culo. je preiskal žepe v katerih jc našel 8 K in s temi kronami jo je pobrisal — naravnost k Gregorčičevi hiši, ki leži med LeŠ-nieo in St. Petrom. Toda. kakor bi ga zasledovala smola: Komaj se je srečno splazil v hišo. da bi dobil kaj dela. se je že gospodinja zbudila, ki s tem ni bila zadovoljna, temveč ga je odpodila. No, fante jo je pa mahnil k Bojancu v St. Peter, kjer je še le imel srečo. Zelja po praznični obleki se mu je izpolnila. Vzel jo je dvema hlapcema in še nekaj denarja po vrhu. Pustil je pa molek in mašne bukvice. kar priča, da ni ravno pobožen. tudi praznična obleka mu ne bo služila za maše — Orožniki ga zasledujejo; dosedaj zamanj.
Kompliciran pretep. V sredo zvečer je klepar Domines iz Kranja toliko časa iskal in stikal, da jih je naposled skupil: seveda se mu je pa tudi ena prav goreča želja izpolnila: posrečilo se mu je poriniti svoj nož v rebro nekega voznika. Pretep se pa ni izvršil kar tako. da bi bil eden tepen, drugi pa napadalec. !e bilo vse drugače in sicer takole: Domines je šel domov. Ze po poti se je prepjral z voznikom vulgo Rešetovim iz bližnje vasi Klanec. — Voznik je šel za vozom naprej, klepar je pa zavil proti svoji delavnici, kjer je pričel izzivati zraven stanujočega čevljarja Puclja. Ker so ženske začele svariti čevljarja, da naj se varuje, češ. da ima klepar nož v roki. skočil je zadnji proti eni teh žensk, ter jo hudo poškodoval. — V nekaj trenotkih je bil klepar ves v krvi, kajti čevljar je napad na njega cdbil s čevljarskim nožem, ker ga je izzivanje doletelo ravtio pri delu. — Klepar je dobil težko poškodbo nad levim očesom. Njegova žena in otroci (7 po Številu) so se že preje potikali po bližnji vasi Klanec, ker Jih Je oče (klepar) ves čas preganjal. — Ko so pa to videli, sta tekla žena in sin njemu na-
sproti ter ga odpeljala proti yodi.
—	Med potjo pa zagleda klepar voznika ter ga sune z nožem v rebro; ni veliko manjkalo, da ga ni smrtno-nevarno ranil, — Potem naj pa še kdo reče, da ni podjeten. Saj več res že ni mogel doseči.
Žganje, nesreča v marsikateri hiši! Ivan Bučarv čevljar in posestnik v Ustju pri Šmartnem pri Litiji je udan pijači in velik prijatelj fra-keljna. Da se pa pri tem ne obnaša dostojno, se razume. V nedeljo 15. t. m. je vrgel svojemu sinu velik lonec v hrbet in mu s tem zadal veliko rano na vratu. Tako tudi vedno pretepa svojo ženo in marsikateri dan razmeče kosilo raz mize in otročiči so — lačni. Upamo, da bode posegla vmes sodnija in želimo, da naredi tem potom konec početju zdivjanega pijanca. In ravno v tem lepem kraju so ljudje jako udani žganju.
Nesreča vsled poplave. Kakor se iz Rima Szombata na Ogrskem poroča sta vsled dvadnevnega deževja reki Sajo in Rima poplavili vso okolico. Pri pusti Kopinč je voda poškodovala železniški nasip in železniški most. Ko so peljali dva vagona z gramozem čez most, se je ta podrl, Z vagonoma je padlo deset mož v vodo. šest so jih rešili s poškodbami: en paznik je umrl. štirje delavci so Izginili v valovih.
Ljubljana.
— Presenečenje. Piše se nam Poset Tržačanov je bil za nas presenečenje. Njih pohod po mestu je Hudi tako navdušil, da moram reči, da že dolgo ni bilo v srcih toliko navdušenja. Pred Prešernovim spomenikom Je bilo, kakor da smo spoznali svoj greh. Mnogim so prišle solze v oči. Da pa ni bilo glasnega navdušenja, to pa je le dokaz, da je ljubljanska javnost nekaj let sem« odkar jo mori klerikalni terorizem, tako oplašena in boječa — da si nihče več ne upa od srca odkrito pokazati, kaj misli in čuti. Žalostno — pa resnično.
— Trst In Ljubljana. Prišlo je zadnjič enkrat kakih 150 Ljubljančanov v Trst. V zadnjem trenotku so o tem izvedeli v Trstu in izdalo se je povelje, da se Ljubljančane sprejme na kolodvoru. Res: Ko so prišli Ljubljančani v Trst šobili slavnostno sprejeti, z godbo na čelu, ob velikanskem navdušnju množice so šli Ljubljančani v »Narodni dom«. Tako v Trstu. Kako pa v Ljubljani. 2e včeraj smo omenili hladnost ljubljanskega občinstva, ki so jo vsi obsojali. Tisoč tržaških gostov bi šlo molče in tiho po ljubljanskih ulicah, ko bi ne imeli s seboj svoje godbe in svojega navdušenja. fn to so oni bojevniki, ki z veliko požrtvovalnostjo branijo našo južno mejo. Ali je Ljubljana v štirih letih policijske dresure res padla že tako nizko, da ni v nji nobenega narodnega idealizma.
— Stari znanci. Ko so v nedeljo izstopili tržaški gostje iz kolodvora, so se s policaji prijazno pozdravljali. To se je nam zdelo čudno. Vprašali smo in neki Tržačan nam je rekel: »O saj se z njimi dobro poznamo, smo se z njimi večkrat videli — pri demonstracijah.
— Klerikalni »rumel«. Z ozirom na včerajšnjo notico v »Dnevu« pod zaglavjem, »Zanimiva vest je krožila včeraj po Ljubljani«, nam z druge strani poročajo sledeče: Čuje se, da so klerikalci za nedeljski »rumel« res naprosili vojaško upravo v različnih zadevah, tičočih se oddaje kasarn za prenočitev tujcev, razobeše-nja razstav povodom svojega shoda, izposojevanja postelj (kavalet) itd., a ta jih je kratkomaio v vseh vprašanjih zavrnila, češ. da tem prošnjam nikakor ne more ugoditi. Za vsako zgoraj navedeno zadevo posebej se je pa baje dr. Šušteršič peljal na Dunaj in tam izposl.oval tako ugodno, da so klerikalci v vseh točkah uslišani. Najbrže je dr. Šušteršič topot zopet dovoljeval kompenzacije vladi na rovaš Slovencev. Kaj je na tem resnice, bomo koncem tega tedna videli.
— Slovenska zastava, ki je visela včeraj zraven črno - rumene na poslopju deželnega gledališča v proslavo cesarjevega rojstnega dneva strgana >n obledela, kakor je staro, strgano in obledelo vsako narodno čustvovanje naših klerikalnih voditeljev. Črno - rumena zastava je bila. seveda, nova.	R,
— Zastavo so morali menjati na poslopju policijskega ravnateljstva povodom cesarjevega rojstnega dne.
V	nedeljo je namreč visela rumeno-črna zastava, ker na policiji najbrže niso vedeli. Ja je cesarska zastava črno - rumena in čele to }»m je *:aj-brže kdo povedal, so spreme Jli barve narobe. +ako. da je na ccsarjey rojstni dan vendar visela na poslopju policijskega ravnateljstva prava cesarska zastava. Seveda. — barve frankfi.r*arice malo bolje poznajo gospodje pri policjskem ravnateljst-
vu in tu se ne bi zmotili in čudimo se, da niso razobesili frankfurtarice. Seveda, ako policijski stražniki v Ljubljani lahko nosijo pruske pikel-haube. ne vemo, zakaj ne -bi smela na policijskem ravnateljstvu viseti frankfurtarica? Morda se to tudi zgodi — pri prvi priliki.	R.
— Priporočil bi se rad navzgor dr. Šušteršič, ki baje ni več posebno popularen na Dunaju in zato je dal javiti »Pester Lloydu«, da bo katoliški shod' v Ljubljani nekaka poklonitev cesarju povodom njegovega rojstnega dneva in sploh nekaka avstrijska manifestacija. Pa še pravijo klerikalci, da katoliški shod ni strankarska prireditev, ko je vendar jasno, kot beli dan. da je to priprava in sredstvo, da se dr. Šušteršič priporoči na Dunaju.	...	R.
— Zadnja toča fe napravila v ljubljanski okolici občutno škodo, to se čuti tudi na' ljubljanskem trgu, kjer se Je posebno zelenjava te dni zelo podražila. Veliko je trpelo tudi sadno drevje in zato se je tudi sadje znatno podražilo, iz česar se Jasno vidi, da pri toči ni prizadet samo kmet. kakor to kmetje navadno govorijo. temveč ravnotako tudi meščan, ki mora poljske pridelke potent dražje plačevati. Od 'draginje v mestih ima tudi kmet koristi in narobe.	R.
— Iz Novega V od mata. V dolenjskih Toplicah si zdravita svoje bolne živce na deželne stroške klerikalni agitator Ivan Orehek in njegova žena Lucija. Orehek je znan iz Časa zadnjega volilnega boja, ko je bil izvoljen in kmalu nato degradiran od visokega moščanskega podžupana za navadnega zemljana. Zaradi volilne sleparije pri občinskih volitvah v Mostah ga! Je od same žalosti zadel mrtvoud. Zgubil je volilno pravteo za celih 6 1 et. Pravijo, da ga je njegova žena spremila le samo zato, ker se je bala, da bi si metd potjo ne vzel življenja. Njegov kolega Ivan Wostner, ki ga je doletela ravno ista usoda, kakor Orehka, samo da * ga še mrtvoud ni zadel, čaka na toplice pozneje, če dobi deželno podporo. Kakor se sliši, možakar bi zopet rad postal naprednjak. To pa vsled tega. ker pravi, da bode itnel kadar bode šola dodelana, pri naprednjakih več dela. Klerikalci mu ne dajo niti toliko zaslužiti, da bi mogel preživljati samega sebe in na vse zadnje se bode moral hoditi gret po zimi v občinsko pisarno. Kakor se bo hodil greti »Pekov Gustl«. Nič- niso pomagali streli pri volitvah župana v Mostah. Skoraj najhujša! dva klerikalna petelina sta jo morala prav sramotno odkuriti. In ravno tako sramotno jo bode odkuril enkrat Oražem In njegovi ožji trabanti. Ne verjamemo pa. da bi moščanskl naprednjaki sprejemali več v svojo sredo lisaste Lisjake.
— Poziv! Odbor naprednega pol. gospodarskega In Izobraževal* nega društva za občino Moste je v svoji seji z dne 13. t. m. enoglasno odobril sklep izvrševalnega odbora nar. napr. stranke in sklep kluba občinskih naprednih svetnikov v Ljubljani, da solidarno prezira z narodno naprednim občinstvom v Ljubljani katoliški shod. V to svrho izvršitve tega sklepa se prosi vse nar. napredno misleče občinstvo v Mostah, dal se istega sklepa tudi drže.
— Nevarnost zaradi nalezljivih bolezni. Piše se nam: Zadnjič je bila sokolska veselica v Mostah prepovedana. češ, da je v Mostah legar in da bi bila nevarnost za ljudi — po-, sebno za Ljubljano. Sedaj pa je legar že v Ljubljani, v vojaški bolnici sta dva slučaja, v Tfinniesovl hiši dva smrtna slučaja itd. Kolera se širi v Bosni in po Hrvaškem, v Trsta so imeli črne koze itd. Torej okoli in okoli je mnogo nevarnosti. V tem času pa se vrši katoliški shod, na kas-terega bo prišlo baje od vseh strani mnogo ljudi — in mislimo, če je bilac sokolska veselica nevarna za Ljubljano — bo tudi katoliški shod in bi bila enaka previdnost sl. uradov nat mestu.
— Pogreb pokojnega Alojzija Gorjupa bo danes ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice na pokopališče k Sv. Križu.
— Umrli so v Ljubljani; Ivan Potočnik, tovarniški delavec, 26 let,
— Ivan Zupan, poljski dninar, 57 let. —• Jurij Jarc, mestni ubožec, 67 let.
— Marija Antonija Herman, hči po-strežnice. 5 dni. — Helena Vesel, bivša služkinja hiralka, 95 let. — Jos, Sfimec. užitkar, 56 let. — Franc Kostanjšek. tečarski pomočnik. 43 let,
-	Danes v hotelu Tratnik na Sv. h!ra vesti koncert s popolno vola« ško	Vst .,mht KO vin.
— > Kakor so peli stari«, sijaju* veseloigra v 2 dejanjih z Movie Princeni v glavni vlogi, po motivih »Sramežljive Suzane« ima velik smešni uspeli vsled vele komičnih si* tuacijt Predvaja s** danes do tor-
ta. Ostali spored je sledeči: 1. Mala >brt na Havani. (Potovalni film samo popoldan.) 2. Jostol in polž črnilec. .Znanstveno, samo popoldan.) 3. Konična novost samo popoldan. 4. Journal Pathe. (Kinematografska porodila o najnovejših dogodkih.) 5. Očetova zapuščina. (Dramatična živinska slika v 3 dejanjih, pri vseh iredstavah.) V petek Nordisk dra-na »Beg Skozi oblake s Psylan-drom«.	_____________
Tržičani, Prešeren in Vodnik.
Kako čudno naključje združi včasih razne važne dogodke! V Krakovu so našli med smetmi in deskami nete hiše Kosciuškov spomenik, ki so ga nekoč nameravali postaviti in so rotem nanj popolnoma pozabili. Ta iogodek je potisnil pero v roke našemu dr. Lenardu, da je o spomenikih in velikih možeh napisal v sobotnem )Slovencu« sledeče važne besede:
Veliki možje nimajo vedno sreče s svojimi posmrtnimi spomeniki. Tudi naši slovenski duševni velikani bi nam vedeli povedati marsikako grenko tožbo, ako bi jih vprašali, Prešerna še po smrti tlači noč in dan težka in mrzla muza in naš pevec velikan se preplašeno skriva za veliko skalo, ker se boji. da mu bo muza nekega dne ali noči padla na nleča in ga podrla na tla. V življenju je bil pesniški genij njegovo gorje in on ga straši še po smrti.
Vodnik gleda zamišljeno doli po trgu, kjer prodajajo naše okoličanke: >race. piščeta, pure, kapune, teleta« a na ušesa mu odmeva neprenehoma prijetna govorica ljubljanskih kuharic in branjevk.
Radecki mora napajati svoja junaška prsa s pogovori svojih naslednikov o vojnem rokodelstvu, ki igrajo biljard v nemškem kazinu ter pijejo črno kavo in jedo sladoled.
Ako bi meni po smrti dali Ljubljančani na izbiro, kaj hočem raje: da me naslikajo v Družinsko pratiko ali mi pa postavijo spomenik v Ljubljani, odgovoril bi brez dvoma:
»Naslikajte me. četudi na zadnji strani kam med mserate, kjer se prodaja štupa za podgane in Maggi-jeva juha. raje pa, kot da bi mi postavili v Ljubljani spomenik. Vsaj po smrti bi rad imel mir.«
Tako piše dr. Lenard. Mi pravimo: Ako bo učeni g. dr. Lenard pisal take učene knjige, kakor doslej, potem naibrže ni nevarno, da mu postavijo spomenik in bo lahko rešen vseh onih težav, ki jih morajo po smrti prenašati veliki možje. Mimogrede bodi omenjeno tudi, da Radecki ni bil slovenski duševni velikan, čeprav ima spomenik v Ljubljani. Toda k stvari.
Ljubljanski spomeniki so imeli zadnji čas mir, dokler ni prišel v soboto dr. Lenardov članek. Niti kritiki niti občinstvo se ni spotikalo nad njimi. Prešernov spomenik je bil že tako pozabljen, da zadnjič celo neki policaj ni vedel zanj, kritiki pa so se ga vsled same estetike tako ogibali, da so gledali rajši v njegov vis-a-vis, kadar so šli mimo. Sliši se sicer, da je škof mislil izdati posebno prošnjo, naj se Prešernova muza za časa katoliškega shoda obleče, da se pobožne marinarice in tretjered-niki ne bodo nad njo pohujšali, pa je to svojo namero na nasvet modrih mož opustil. Za Trubarja pa imajo v klerikalnem taboru za bodoče čase baje poseben načrt.
Toda to le mimogrede.
Pomislite torej, kako se je v nedeljo Prešeren začudil, ko se ie po tolikem času samovanja in zapuščenosti valila po njegovi, t. j. Prešernovi ulici velika množica ljudi, z godbo na čelu, s prapori in trobojnicami v rokah. Pesnik je najbrže ravnokar premišljal o sobotnem spisu dr. Lenarda in o vrednosti pesniške posmrtne slave, ko je zaoril pri pošti gromovit »živio«. Dolgo časa so namreč ljubljanske ulice že tako tihe. da si je mislil, da ie slovenska navdušenost umrla. Kako pa se je šele pesnik začudil, ko je vsa množica obstopila njegov spomenik in je godba zaigrala: »Hej Slovani.« Od samega presnečenia bi mu bila skoraj ona knjiga padla iz rok. Ko pa je po modrih praporih in po krepkih, zagorelih južnih obrazih spoznal, da to niso Ljubljančani — ampak Tržačani. mu je bilo ves jasno. Njegov obraz je z nekako sveto samozavestjo gledal na množice pod seboj in z lica so se čitale njegove misli:
»Po kaj ste prišli, bratje s
solnčncga juga? Ali ste
prišli Ljubljano dramit
iz mirnega spanja?«
Ali ste prišli Ljubljančane budit? Pozdravljeni! Mislil sem že, da bo mesto ob bregu Ljubljanice kmalu popolnoma pokril prah pozabljivosti, Ljubljana je že skoraj brez Slovencev. Kmalu se bodo sramovali svojega poštenega imena. Vaš poset je res presenečenje. Torej še žive Slovenci. Pozdravljeni!«
Med tem pa je že Vodnik slišal kako orijo slava in živioklici okoli Prešerna in se je predramil iz svojega premišljevanja o propadanju slovenske kulture. Slutil je, da bo tudi k njemu prišel sprevod.
»Kako naj jih sprejmem?« si je mislil.
In res so se vsipale med tem množice mimo mestne hiše in na obeh bregovih reke Ljubljanice k njegovemu spomeniku. Kmalu je bil obdan okoli in okoli od mnogoštevilne množice, godba je igrala »Hej! *» vani«, zastave so se klanjale. Perait je gledal s svojim dobrohotnim ot sezoni po množici in v njem se je z t*. dila ta-le pesem:
Po kaj ste. o bratje, v Ljubljano prišli, al gledat, al slušat, povejte sami.
»Ljubljanci, zaspanci, je Ravbar dejal, ko s saboj junake na vojsko je zval.
Ko drugi na mejo odšli so na boj,
Ljubljančan zapeček je varoval svoj.
Za slavo in zmago,
'drugod se bore,
Ljubljančani rajši doma se drže.
Sto let ie minilo, kar jaz sem jim pel, pa treba bi bilo, da spet bi začel.
Slovence navdajal ilirski je duh —
Ljubljance napaja zdaj kranjski napuh.
V politiki znajo se dobro držat’, se vedno pehajo — hi kaj pokazat!
Napoleon dramil ilirski je rod, zdaj skoraj bi vprašal, li biva še kod?
Ilirija Ife bila,
Evrope oko — zdaj tema pokrila jo — prašam — kaj bo?
Napoleon cenil je naše morje, en vetre, to čutim, od morja sem gre.
Mogočno postalo zdaj mesto je Trst na mejo poslalo slovenskih je vrst.
Tržačan za pravo doma se bori —
Ljubljance s težavo, zdaj boja uči.
Ljubljana bo padla v sovražne roke,
Ljubljančani mirno po krčmah sede.
Sovražnik pritiska od dvojne strani, od zmage že vriska, ga plen veseli.
Al’ vojske imamo zdaj v mestu premal’, poveljnik najrajše bi mesto predal.
Ce sila junaka bi zmagala vse — izdajalec pa čaka, da vrata odpre.
Zato na bojišče kdor zgubil ni nad,
Ilirija išče si novih armad.
Ilirijal nova naj z vam’ oživi, za boj blagoslova vam pesnik želi...
s . >
■	i-
I
Tako so Šle čete mladih bojevnikov naprej mimo pesnika na zborovanje. Zdelo se je po celem mestu, kakor da vstaja nova Ilirija oživljena.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
DEDEAGAČ V TURŠKIH ROKAH.
Carigrad, 18. avgusta. Turki so zasedli Dedeagač.
RUSIJA NASTOPILA.
Carigrad, 18. avgusta. Ruski poslanik v Carigradu je ponovno pod-vzel energične korake, da spomni turško vlado na dano obljubo, da ne bodo njene čete prekoračile Marice.
Tudi nemška vlada je energič-’ no protestirala. Korak nemške vlade, na katero je turška vlada vsled danih okolnosti računala, je napravil v Carigradu globok vtis.
BOLGARSKA VLADA SE NE BO S TURŠKO PRAV NIČ POGAJALA.
Pariz, ^ 18. avgusta. Bolgarski poslanik je izjavil, kakor poroča »Temps«, da so direktna pogajanja med Bolgarijo In Turčijo glede Dri-polja kot tudi glede novih meja popolnoma Izključena. Bolgarija se ne bo prav nič Pogajala. Vlada se ie odpovedala vsem pogajanjem in pričakuje le, kaj stori Evropa.
V RIMU SE BOJE.
Rim, 18. avgusta. Vesti o prodiranju turških čet proti Bolgariji so napravile tu precejšnje skrbi, ker sc boje, da bi utegnila Rusija zgubiti potrpežljivost in nastopiti na svoio lastno pest.
TUREK NAPOSLED ŠE GROZE
Dunaj, 18. avgusta. Kor. B. poroča iz Carigrada, da je Porta v noti, ki so io poslaniki izročili velesilam, zagrozila, da bi bila morda prisiljena armadi dati povelje za prehod Marice in morda celo vojno napovedati. Govori se, da besedilo note ni na vse velesile enako.
ATENTAT NA KRALJEVEGA KOMISARJA V ZAGREBU.
Budimpešta, 18. avgusta. Kraljevega komisarja barona Skerlecza je* ko je zapuščal cerkev sv. Marka, obstrelil neki dijak in ga na levi roki lahko ranil. Atentatorja so zaprli.
Budimpešta. 18. avgusta. (Uradno.) Baron Skerlecz je ostal ob atentatu popolnoma miren. Podal se je v bolnico, kjer so kroglo izvlekli in napravili obvezo. Komisar je ostal še v bolnici, ker hi lahko nastopile še kake krvavitve. Dijak se piše Ste-van Dojčič, je doma iz Ljutbrega v varaždinskem komitatu in je prišel nalašč iz Čikage, da izvrši atentat.
Dojčič je na komisarja pred cerkvijo čakal eno celo uro. Po atentatu je atentator zaklical: Storil sem, kar je zahtevala čast domovine. Živela Hrvatska! Štefan Dojčič je doma iz Ljutbrega pri Varaždinu in je 23 let star. Na policiji se vede mirno in odgovarja hladnokrvno ločno na vsa stavljena mu vprašanja. Atentator izjavlja, da mu je poverila to nalogo »Ameriška zveza hrvaške omladine«, ki si ie stavila za cilj, umoriti vsakega komisarja na Hrvaškem. ker za kornisarijat ni povoda i nje vsak kornisarijat samo sramotno ponižanje domovine. — Dojčič izjavlja: Če je moja krogla zgrešila svoj čili, komisar vendar ne uteče svoji usodi. Sledili hodo drugi atentati, morda od srečnejše roke.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Jo priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji tnsercntl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Išče se mesečna soba za damo z malirn otrokom, kateri bi bil čez dan za oskrbovati. Ponudbe: A. B. poštnoležeče Ljubljana.	754—1.
F
tirafsle aparate
in vse potrebščine ima v zalogi drop -in fotomanufaktura
„A jLl RIJ A “
v Ljubljani, Selenburgova ulica 5.
IZa-lite-vajte ceaaiire !
Popolni šivalni stroj je le
»Singerjev«
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
m
i.
Posestvo
na deželi blizu Ljubljane se s proste roke proda. Natančneje se poizve pri Ivanu Krušiču, Novi Vodmat št. 61.
Stanovanja
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami se oddajajo za november-termin v Spod. Šiški, Kolodvorska ulica štev. 181.
Laška kuhinja
tt X-oviTolja.ri.i_
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino rI'eran iz deželne kleti JPa reneo.
Žgacnjama
F. Pečenko
se je zopet odprla
v e Ilci Scala Helvedere št. 1
(prihod Iz ulice Miramar).
P iporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
—g I «pwmn—«I' |WH»»|» Hill I— » >■■» |T M . m«. —I
Slovenci!
mm%
Kupujte in j|
zahtevajte m
povsod edino-le |
Priznano najboljše!
I Ciril-Metodove
p Dobijo se povsod! vžigalice!! m
1 Glavna zaloga pri IVAN PERDAN-n v Ljubljani. S
murni n imii—iwi	mronin
i
		
Ne glede na vrednost blaga
daje m panama slamnike, ki	so preje stali	12—14	K	za	6	K v
spalne obleke	„	„	„	,	13—16	„	B	7	„
bele obleke zadnje nov.	,	„	B	40—50	„	„	14	M
prašne plašče	„	„	„	n	18—20	„	„	10	.
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. J
3 I v Ljubljani, Zidovska ulica
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
cd
CJ
</)
>
O
"O
>N
yr Prodala -*|
radi pozne sezije po zelo znižani ceni slamnike za dame in deklice. .’.
Modni salon
: Žalni klobuki vedno v zalogi. :
N
51
o
<
c/)
P
O
SO
v Ljubljani, Židovska ulica
Z^Tk i.|tBl»ltas&ka kreditna banka vLinblJani.
ili*1’)* V*1 ulioa štev. Sž, (lastna hiša)
Podružnice v Spljeto, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju«
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistiti
tur
4V
lo
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
M—B—— MB—> MBS MB—Hat
Rezeivni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane " fei B 4	A« p0 velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase
odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77.	»	-■	.2». driave z vseskozi slovansko-narodno upravo,
v zajemno z a v n i- o v *» 1 v’ a	bunka v I* i* n g '■
----------------------------      Vsa pojasnila daje
Oetierslno zastopstvo v Ljubljani
čigar pisarne so v lastni bančni hiši
v Gosposki ulici št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjujc takoj in naj-kulantncje. Uživa najboljši sloves, kodci posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospckie